Postopek : 2017/2011(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0294/2017

Predložena besedila :

A8-0294/2017

Razprave :

PV 24/10/2017 - 18
CRE 24/10/2017 - 18

Glasovanja :

PV 25/10/2017 - 7.7
CRE 25/10/2017 - 7.7

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0413

POROČILO     
PDF 778kWORD 85k
11.10.2017
PE 606.242v03-00 A8-0294/2017

o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu

(2017/2038(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Soraya Post

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu

(2017/2038(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega odstavka ter četrtega do sedmega odstavka preambule,

–  ob upoštevanju, med drugim, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) ter členov 6 in 7 PEU,

  ob upoštevanju, med drugim, člena 10 in člena 19(1) PDEU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: „Listina“), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989 v New Yorku, zlasti njenega člena 3,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A/70/L.1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A/RES/60/7 z dne 1. novembra 2005 o spominu na holokavst,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin,

–  ob upoštevanju deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope o naraščanju anticiganizma in rasističnega nasilja nad Romi v Evropi, ki je bila sprejeta 1. februarja 2012,

–  ob upoštevanju splošnega političnega priporočila št. 13 Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, o boju proti anticiganizmu in diskriminaciji Romov,

–  ob upoštevanju listine evropskih političnih strank za nerasistično družbo, sprejete na 32. zasedanju Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope marca 2017,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1985 (2014) o položaju in pravicah narodnih manjšin v Evropi in resolucije št. 2153 (2017) o spodbujanju vključevanja Romov in potujočih skupin,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Thorbjørna Jaglanda z dne 11. aprila 2017 o desetih ciljih za prihodnjih deset let,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in opravljanju poklica, 1958 (št. 111),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(4),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2011 o predšolski vzgoji in varstvu,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o vključevanju Romov (COM(2010)0133, COM(2012)0226, COM(2013)0454, COM(2015)0299, COM(2016)0424) ter sporočila o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o jamstvu za mlade in pobudi za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Romih(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(6),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(7), zlasti odstavkov od 117 do 122 o pravicah Romov,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2016,

–  ob upoštevanju anket Agencije za temeljne pravice EU-MIDIS I in II ter raznih drugih raziskav in poročil o Romih,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 14/2016 o pobudi politik in finančni podpori EU za integracijo Romov: v zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek, toda potrebna so dodatna prizadevanja na terenu,

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometra o diskriminaciji v EU v letu 2015,

–  ob upoštevanju poročil in priporočil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), med drugim njenega akcijskega načrta za izboljšanje položaja Romov in Sintov na območju OVSE,

–  ob upoštevanju poročil in priporočil nadzornih organizacij in organizacij civilne družbe, zlasti tistih, ki so jih pripravili Evropski center za pravice Romov, Fundación Secretariado Gitano, OSF, ERGO in Amnesty International,

–  ob upoštevanju referenčnega dokumenta o anticiganizmu, ki ga je pripravilo zavezništvo proti anticiganizmu (Alliance against Anti-Gypsyism),

–  ob upoštevanju poročila Centra za evropske politične študije o boju proti institucionalnemu anticiganizmu: odzivi in obetavne prakse v EU in nekaterih državah članicah,

  ob upoštevanju novo ustanovljenega Evropskega romskega inštituta za umetnost in kulturo (ERIAC) v Berlinu, ki želi vzpostaviti umetniško in kulturno prisotnost 12 milijonov evropskih Romov, omogočiti njihovo samoizražanje ter tako prispevati k boju proti anticiganizmu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0294/2017),

A.  ker se Romom v Evropi še vedno kratijo človekove pravice;

B.  ker so Romi del evropske kulture in vrednot ter so prispevali h kulturnemu bogastvu, raznolikosti, gospodarstvu in skupni zgodovini EU;

C.  ker je anticiganizem posebna vrsta rasizma in ideologija, ki temelji na rasni večvrednosti, oblika razčlovečenja in institucionalnega rasizma, ki se napaja iz zgodovinske diskriminacije in se med drugim izraža z nasiljem, sovražnim govorom, izkoriščanjem, stigmatiziranjem in najočitnejšo obliko diskriminacije(8);

D.  ker je kljub prizadevanjem na nacionalni, evropski in mednarodni ravni vztrajno in strukturno sovraštvo do Romov(9) mogoče zaznati vsak dan na vseh ravneh evropske družbe po vsej Evropi, kar se kaže npr. v individualnem in institucionalnem zanemarjanju, diskriminaciji, neenakosti, zmanjševanjem vloge, podcenjevanjem, drugačenjem in iskanjem grešnih kozlov, stigmatizaciji in sovražnem govoru ter v dejstvu, da so žrtve nasilja, skrajne revščine in popolne socialne izključenosti; ker je anticiganizem v vzponu in politične stranke z očitnim izražanjem nastrojenosti proti Romom pridobivajo priljubljenost;

E.  ker je anticiganizem prisoten v delu in delovanju javnih organov in institucij na skoraj vseh področjih in ravneh v državah članicah, najpogosteje pa se kaže v tem, da Romi niso deležni dostopa ali enakega dostopa do javnih služb in storitev, nimajo enakih pravic in niso enako obravnavani, niso vključeni v oblikovanje politik in procese ustvarjanja znanja in niso ustrezno zastopani v uradnih organih na vseh ravneh družbe, ter v oblikovanju diskriminatornih programov in zlorabi možnosti za financiranje izboljšanja življenja Romov;

F.  ker je nenamerni anticiganizem mogoče opaziti celo v delovanju institucij Evropske unije, saj številni programi in sredstva EU, ki bi lahko pozitivno vplivali na življenjske možnosti in življenjske razmere Romov, slednjih ne dosežejo ali pa simbolično določijo Rome kot ene od njihovih upravičencev, vendar ne upoštevajo njihove realnosti in diskriminacije, s katero se srečujejo;

G.  ker je anticiganizem, pa naj bo še tako nezaveden, mogoče odkriti v pravnem redu EU, ki pogosto ne upošteva realnosti in izzivov Romov, ki zaradi večstoletne izpostavljenosti različnim oblikam diskriminacije ne morejo uživati enakih pravic in možnosti ter enake ravni varstva, ki ga zagotavlja pravni red EU, kot drugi državljani EU;

H.  ker je tako v jeziku kot dejanjih v naši družbi mogoče odkriti zakoreninjen paternalističen odnos do Romov, ki le poudarja potrebo po vključevanju ali integraciji Romov, medtem ko je dejansko potreben temeljni premik v pristopu; ker je treba zagotoviti, da bodo imeli možnost uveljavljati svoje temeljne pravice in državljanstvo v naši družbi ter da jih bodo v celoti uživali;

I.  ker so Romi nenehno omenjani kot ranljivi ljudje, v resnici pa so Romom kratene neodtujljive človekove pravice, odreka se jim enaka obravnava in onemogoča enak dostop do blaginje, storitev, informacij, pravnega varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaposlovanja itd., kar kaže, da so Romi ranljivi zaradi diskriminacijskih struktur, ki so jih vzpostavili in jih ohranjajo ljudje na oblasti; ker to kaže, da pristojni organi niso izpolnili svojih dolžnosti na področju človekovih pravic;

Pripadnost in udeležba

1.  poudarja, da je za boj proti podzavestnemu družbenemu soglasju o izključitvi Romov in proti njihovi diskriminaciji in socialni izključenosti ter za rušenje stereotipov, ki so se skozi stoletja ustvarjali in okrepili skozi popularno literaturo, medije, umetnost in jezik, nujno izobraževati večinsko družbo o raznolikosti Romov, njihovi zgodovini in kulturi ter oblikah, obsegu in resnosti anticiganizma, s katerim se srečujejo v vsakodnevnem življenju; v zvezi s tem poziva države članice, naj prevzamejo polno odgovornost za svoje romske državljane ter začnejo dolgoročne kampanje za ozaveščanje in presečno senzibilizacijo;

2.  meni, da je dejavna in pomembna socialna, ekonomska, politična in kulturna udeležba Romov ključna za učinkovito obravnavanje anticiganizma in ustvarjanje nujno potrebnega medsebojnega zaupanja v korist celotne družbe; ugotavlja, da je imajo Komisija in države članice na tem področju skupno odgovornost; zato poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo strategije, ki bodo vključevale proaktivne in reaktivne ukrepe na podlagi dejanskih sistematičnih posvetovanj s predstavniki Romov in nevladnimi organizacijami, ter naj Rome vključijo v vodenje, spremljanje in vrednotenje začetih glavnih programov in projektov na vseh ravneh, tudi na lokalni; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ustanavljanje neodvisnih romskih civilnih organizacij in javnih institucij ter krepitev vloge mladih progresivnih romskih voditeljev;

Sprava in vzpostavljanje zaupanja

3.  poziva Komisijo, naj zaradi vzpostavitve nujnega medsebojnega zaupanja ustanovi komisijo za resnico in spravo na ravni EU (bodisi v okviru obstoječih struktur ali kot ločen organ), da se prizna preganjanje, izključevanje in odtujevanje Romov skozi stoletja, naj to dokumentira v uradni beli knjigi in naj pri izvajanju teh nalog sodeluje z Evropskim parlamentom in romskimi strokovnjaki;

4.  poziva države članice, naj ustvarijo (bodisi v okviru obstoječih struktur ali kot ločen organ) nacionalne komisije za resnico in spravo, da se prizna preganjanje, izključevanje in odtujevanje Romov skozi stoletja, pri čemer naj sodelujejo poslanci, vladni uradniki, odvetniki, romski predstavniki, nevladne organizacije in lokalne organizacije, in naj ta vprašanja dokumentira v uradni beli knjigi, ter spodbuja države članice, naj zgodovino Romov uvrstijo v učne programe v šolah;

5.  poziva države članice, naj obeležijo spomin na žrtve holokavsta nad Romi, naj 2. avgust razglasijo za evropski dan spomina na žrtve holokavsta nad Romi ter naj zagotovijo primerno in takojšnje nadomestilo za preživele žrtve holokavsta s poenostavljenim postopkom, skupaj s kampanjo ozaveščanja; poziva Komisijo in države članice, naj romske žrtve vključijo v svoje spominske slovesnosti, ki potekajo vsako leto 27. januarja za obeleženje dneva spomina na žrtve holokavsta, in organizirajo prostovoljna izobraževanja o holokavstu nad Romi za javne uslužbence;

Preverjanje uspešnosti

6.  izraža zaskrbljenost, da kljub izvajanju več ciljnih programov v državah članicah večina glavnih programov, vključno s programi, financiranimi iz strukturnih skladov, ne doseže najbolj prikrajšanih, zlasti Romov; zato poziva Računsko sodišče, naj bolj temeljito in redno preverja uspešnost programov EU, kot so programi zaposlovanja in izobraževanja, na primer programa Erasmus+ in pobude za zaposlovanje mladih (YEI);

7.  poziva Komisijo, naj:

–  oceni programe in možnosti financiranja EU, da bi ugotovila, ali izpolnjujejo zahteve glede nediskriminacije in udeležbe, ter naj po potrebi nemudoma sprejme popravne ukrepe;

–  vzpostavi zanesljiv in v kakovost usmerjen dolgoročni sistem za spremljanje in finančno računovodstvo za preverjanje uspešnosti držav članic pri uporabi programov EU;

–  dejavno vključi romske naslovnike projektov v proces spremljanja in ocenjevanja na učinkovit in pregleden način;

–  zagotovi, da bo obstoječi pritožbeni mehanizem postal dostopnejši in preglednejši za rezidente, nevladne organizacije in organe, da bodo lahko poročali o diskriminatornih skladih in programih EU;

–  začasno ustavi financiranje v primerih zlorabe sredstev EU;

–  reformira sklade ESI, da bodo zagotavljali finančno podporo za boj proti anticiganizmu na bolj proaktiven način; ter

–  razširi program Evropa za državljane in program za pravice, enakost in državljanstvo, tako da bo priznala pomembno vlogo nadzornih organizacij civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov pri spremljanju anticiganizma in zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj:

–  zagotovijo, da so ustrezni ukrepi, ki jih financira EU in bi lahko vplivali na romsko skupnost, vključujoči in protisegregacijski;

–  zagotovijo, da so segregacijske prakse jasno opisane in izrecno izključene iz financiranja;

–  izboljšajo možnosti financiranja, s čimer bi poskrbele, da ustvarjene priložnosti za izobraževanje in zaposlovanje zagotavljajo dejanski in trajnostni način za izhod iz dolgotrajne brezposelnosti, ki je potreben za dostojno življenje;

–  zagotovijo učinkovito uporabo vseh razpoložljivih virov; in

–  povečajo stopnjo črpanja sredstev EU v skladu s prednostnimi nalogami iz nacionalnih strategij vključevanja Romov;

9.  poziva države članice, naj povečajo usklajenost lokalnih in nacionalnih organov, da bi odpravili upravne in politične ovire ter učinkovito uporabljali sredstva EU za izboljšanje položaja Romov, zlasti otrok;

10.  opozarja na priporočila Sveta iz leta 2013, v katerih je navedeno, da bi bilo treba za lažje spodbujanje socialnega vključevanja, med drugim tudi socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot je romska skupnost, ter preprečevanje revščine in diskriminacije vsaj 20 % skupnih sredstev iz Evropskega socialnega sklada v posamezni državi članici nameniti za naložbe v ljudi;

Zagotavljanje enakih pravic in boj proti anticiganizmu z usposabljanjem

11.  opozarja, da so pravice manjšin in prepoved diskriminacije sestavni del temeljnih pravic ter tako spadajo v obseg vrednot EU, ki jih je treba spoštovati v skladu s členom 2 PEU; opozarja, da lahko EU v skladu s členom 7 PEU ukrepa, če obstaja očitno tveganje, da bi lahko država članica huje kršila te vrednote; podpira sprejetje zanesljivega mehanizma za spremljanje in sankcije, da bi zagotovili skladnost s standardi temeljnih pravic, pri čemer bo ta mehanizem Romom izjemno koristil z odločnim bojem proti izrazom anticiganizma in kršitvam njihovih temeljnih pravic;

12.  na podlagi zaskrbljujočih poročil nevladnih in nadzornih organizacij poziva države članice, naj:

–  izvajajo in izvršujejo Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000, da bi učinkovito preprečili in odpravili vse oblike diskriminacije Romov ter zagotovili, da nacionalni, regionalni in lokalni upravni predpisi niso diskriminacijski in ne povzročajo segregacijskih praks;

–  izvajajo in izvršujejo Okvirni sklep Sveta 2008/913/JHA z dne 28. novembra 2008, ki zagotavlja sredstva za uspešen boj proti anticiganski retoriki in nasilju nad Romi;

13.  poziva Komisijo, naj pomaga pri prenosu in izvajanju direktiv o enakem obravnavanju ter naj brez izjeme nadaljuje z uvajanjem postopkov za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki kršijo direktive o enakem obravnavanju, kot so direktiva o rasni enakosti (2000/43/ES)(10), direktiva o prostem gibanju in prebivanju (2004/38/ES)(11), direktiva o pravicah žrtev (2012/29/EU)(12), okvirni sklep Sveta (2008/913/PNZ) o rasizmu in ksenofobiji(13), direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU)(14), direktiva Sveta o enakem obravnavanju moških in žensk (2004/113/ES)(15) ter direktiva Sveta o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (2000/78/EC)(16), ali jih niso prenesle oziroma jih ne izvajajo;

14.  poziva Komisijo in Svet, naj dosežeta premik z mrtve točke in ponovno začneta pogajanja o protidiskriminacijski direktivi;

15.  obsoja, da nekatere države članice zanikajo neenakost svojih romskih državljanov, nimajo politične volje za odpravo svoje napake, da Romom niso zagotovile dostopa do temeljnih pravic in uživanja teh pravic, ter Rome krivijo za njihovo socialno izključenost, ki jo dejansko povzroča strukturni rasizem;

16.  poziva države članice, naj:

–  jasno obsodijo in kaznujejo zanikanje holokavsta nad Romi, sovražni govor in določanje Romov za grešne kozle s strani politikov in javnih uslužbencev na vseh ravneh in v vseh vrstah medijev, saj s tem neposredno krepijo anticiganizem v družbi;

–  sprejmejo dodatne ukrepe za preprečevanje, obsodbo in zatiranje protiromskega sovražnega govora, tudi s kulturnim dialogom;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje sodelovanje z nevladnimi organizacijami z namenom izvajanja usposabljanj o najboljši praksi za preprečevanje predsodkov in o učinkovitih kampanjah proti sovražnemu govoru, tako da opredelijo posebne potrebe in zahteve partnerskih nevladnih organizacij v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj civilne družbe spodbudi k spremljanju in poročanju v zvezi s sovražnim govorom, kaznivimi dejanji iz sovraštva in zanikanjem holokavsta v državah članicah;

18.  poziva svojega predsednika, naj obsodi in sankcionira poslance, ki se v Parlamentu izražajo ali vedejo žaljivo, rasistično ali ksenofobično;

19.  obžaluje, da je Romom kršena pravica do prostega gibanja; poziva države članice, naj priznajo, da morajo temeljna načela EU veljati za vse državljane ter da direktiva o prostem gibanju ne dovoljuje kolektivnega izgona in kakršnega koli rasnega profiliranja; poziva države članice izvora, naj prevzamejo svojo odgovornost za boj proti revščini in izključenosti vseh svojih državljanov, ter države članice prihoda, naj povečajo čezmejno sodelovanje za boj proti diskriminaciji in izkoriščanju ter preprečijo, da se izključevanje nadaljuje v državi prihoda;

20.  poziva države članice, naj obravnavajo predsodke do romskih beguncev in prosilcev za azil v kontekstu migracij; opozarja, da države članice sprejemajo prosilce za azil iz držav Zahodnega Balkana, ki številčno gledano zajemajo veliko Romov iz Srbije in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ter da je to lahko povezano z določenimi dejavniki, ki vplivajo na tamkajšnjo romsko skupnost; poziva k vključitvi posebnega poglavja o preganjanju zaradi anticiganizma v državi izvora med informacije o državah, ki jih to zadeva;

21.  je zelo zaskrbljen zaradi števila romskih prebivalcev brez državljanstva, ki imajo posledično v celoti zavrnjen dostop do socialnih, izobraževalnih in zdravstvenih storitev ter so odrinjeni na sam rob evropske družbe; poziva države članice, naj odpravijo apatridnost in zagotovijo, da bodo vsi uživali temeljne človekove pravice;

22.  poziva države članice, naj izvajajo registracijo rojstev brez diskriminacije in zagotovijo identifikacijo vseh svojih državljanov ter tako preprečijo onemogočanje dostopa Romom do vseh najpomembnejših osnovnih storitev; poziva države članice, naj sprejmejo takojšnje popravne ukrepe za zaustavitev diskriminatorne registracije rojstev in naj prek svojih lokalnih organov proaktivno zagotavljajo registracijo vsakega otroka; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja razmere v državah članicah, razširja primere dobre prakse o identifikaciji in varstvu oseb, ki nimajo priznanega državljanstva in dostopa do osebnih dokumentov, ter začne kampanje za ozaveščanje o pomenu registracije rojstev;

23.  je globoko zaskrbljen zaradi neenakega dostopa Romov do zdravstvenih informacij, storitev in oskrbe, velikega pomanjkanja kartic zdravstvenega zavarovanja med njimi ter rasističnih napadov nanje; poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo ovir pri dostopu do sistema zdravstvenega varstva; poziva države članice, naj, kjer je to potrebno, zagotovijo sredstva za programe mediatorstva v zdravstvenem varstvu za Rome, povečajo ozaveščenost o zdravstvenem varstvu ter izboljšajo dostop do cepljenja in preventivnega zdravstvenega varstva v romskih skupnostih;

24.  je zaskrbljen zaradi diskriminacije Rominj, ki so pogosto nameščene v ločene in podstandardne porodnišnice ter se srečujejo s telesnimi zlorabami, zanemarjanjem, slabšo obravnavo in grdim ravnanjem s strani zdravstvenega osebja, ko želijo dostopati do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja, in ki pogosto ne dostopajo do mobilnih zdravstvenih pregledov; poziva države članice, naj v ta namen takoj vzpostavijo mehanizem spremljanja in korektivni mehanizem ter zagotovijo, da bo zdravstveno osebje, ki krši etična načela, odgovarjalo za svoje ravnanje; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za spodbujanje trajnostne in celovite krepitve zmogljivosti za Rominje, naj ustvarijo specializirane strukture, kot so posvetovalnice, da bi dale na voljo prilagojeno zdravstveno informativno gradivo, in naj zagotovijo potrebno podporo za pobude na področju zdravja skupnosti;

25.  poziva države članice, naj pri izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov prednost namenijo otrokom, zlasti z zagotavljanjem dostojnih življenjskih razmer ter dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževanja za romske otroke; poudarja, da je boj proti nepismenosti romskih otrok ključen za boljšo integracijo in vključevanje Romov, saj naslednjim generacijam omogoča, da izboljšajo svoj dostop do zaposlitve;

26.  poziva države članice, naj obsodijo prisilno sterilizacijo in zagotovijo nadomestilo za Rominje, ki so bile sistemsko in z državno podporo sterilizirane, ter nadomestilo pospremijo z javnim opravičilom žrtvam tega hudodelstva zoper človečnost;

27.  je zelo zaskrbljen zaradi pojava nezakonitega odvzemanja otrok romskim staršem; poziva države članice, naj brez odlašanja preiščejo takšne primere in sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje;

28.  obsoja, da države članice Romom ne zagotovijo enakega dostopa do pravnega varstva in enakosti pred zakonom, kar se kaže kot:

–  nezagotovitev ali nesprejemljivo počasni postopki za zagotovitev pravnega varstva žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva, zlasti tistih, ki jih storijo policisti;

–  nesorazmerna kriminalizacija in zaporne kazni za Rome;

–  čezmerna policijska obravnava (etnično profiliranje, prepogosti postopki ustavljanja in pregledovanja ljudi, neupravičene racije v romskih naseljih, samovoljni zasegi in uničevanje lastnine, čezmerna uporaba sile pri aretacijah, napadi, grožnje, poniževalno ravnanje, telesna zloraba in odrekanje pravic med policijskim zasliševanjem in pridržanjem);

–  premajhna policijska obravnava v primeru kaznivih dejanj zoper Rome z zagotavljanjem le malo ali nobene pomoči, zaščite (kot v primerih trgovine z ljudmi in za žrtve nasilja v družini) ali preiskave v primerih kaznivih dejanj, ki jih prijavijo Romi;

29.  poziva države članice, naj:

–  zajamčijo, da so vsi državljani enaki pred zakonom, ter zagotovijo, da imajo vsi enak dostop do pravnega varstva in procesnih pravic;

–  zagotovijo obvezno, na človekovih pravicah temelječe in storitveno usmerjeno usposabljanje na delu za uslužbence organov kazenskega pregona in sodne uradnike na vseh ravneh;

–  preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja iz sovraštva ter zagotovijo najboljšo prakso pri ugotavljanju in preiskovanju kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno s tistimi dejanji, ki so motivirana konkretno z anticiganizmom;

–  v okviru policije vzpostavijo enote proti kaznivim dejanjem iz sovraštva z znanjem o anticiganizmu;

–  spodbujajo ustrezno policijsko obravnavo in v primerih policijskih kršitev uporabijo sankcije;

–  zaposlijo strokovnjake za reševanje sporov za delo s policijo;

–  spodbujajo dejavno zaposlovanje Romov kot pripadnikov policijskih sil;

–  zagotovijo, da programi za pomoč žrtvam upoštevajo posebne potrebe Romov ter da jim je na voljo pomoč pri poročanju o kaznivih dejanjih in vlaganju pritožb;

–  nadalje razširijo geografski obseg programa JUSTROM, skupnega programa Komisije in Sveta Evrope o dostopu Rominj do pravnega varstva;

–  v celoti izvajajo direktivo EU o preprečevanju trgovine z ljudmi ter povečajo policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi; ter

–  v celoti izvajajo Direktivo 2011/93/EU(17) za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok in za zaščito žrtev;

30.  poziva Evropsko policijsko akademijo (CEPOL), naj nadaljuje usposabljanja na področju temeljnih pravic in s tem povezane presečne senzibilizacije policistov;

31.  je globoko zaskrbljen zaradi razširjene diskriminacije Romov na stanovanjskem področju, ki ga zaznamujejo diskriminatoren najemniški in lastniški trg ter sistem socialnih stanovanj, prisilne izselitve in rušenje romskih domov brez zagotovitve nadomestne nastanitve, namestitev Romov v segregiranih taboriščih in zatočiščih za izredne razmere brez osnovnih potrebščin ter postavljanje zidov okrog romskih naselij, ob tem pa javni organi Romom ne zagotavljajo polnega vsakodnevnega dostopa do pitne vode iz vodovoda in do kanalizacije;

32.  poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za zagotovitev enakega obravnavanja Romov pri dostopu do stanovanj ter naj v celoti izkoristijo sredstva EU za izboljšanje bivalnih razmer Romov, zlasti s spodbujanjem odpravljanja segregacije, odpravo vsakršne prostorske segregacije ter spodbujanjem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, ki jih podpirajo skladi ESI, pa tudi z dosledno politiko na področju javnih stanovanj; poziva države članice, naj zagotovijo dostop do komunalnih storitev, kot so vodovod, elektrika in plin, ter stanovanjske infrastrukture v skladu z nacionalnimi zakonskimi zahtevami;

33.  poziva Komisijo, naj prizna svojo pristojnost v zvezi s prisilnimi izselitvami na podlagi rasne pripadnosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da se pri prisilnih izselitvah v celoti spoštujejo pravo Unije in druge mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic, kot so obveznosti, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah; poleg tega poziva k povečanju števila in razpoložljivosti strokovnjakov za odpravo segregacije v državah članicah, ki jih to najbolj zadeva, da bodo v podporo oblastem pri zagotavljanju, da evropski strukturni in investicijski skladi učinkovito preprečujejo segregacijo, ter poziva, naj se sredstva iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj namenijo za prostorske ukrepe za odpravo segregacije;

34.  pozdravlja proaktivne pobude, ki si prizadevajo za izboljšanje bivanjskega položaja Romov v mestih; priznava pobudo Eurocities, v okviru katere se zbirajo dokazi s kartiranjem, pri čemer se proučujejo značilnosti romskih skupnosti, ki živijo v mestih, izzivi, s katerimi se srečujejo, in odzivi mest nanje;

35.  obžaluje stalno segregacijo v šolah, vključno s preveliko zastopanostjo romskih otrok v „posebnih šolah“, šolah, namenjenih le Romom, ločenih razredih, „kontejnerskih šolah“ itd.; poziva države članice, naj oblikujejo in sprejmejo posebne ukrepe za odpravo segregacije v šolah in druge učinkovite ukrepe za zagotovitev enakega obravnavanja in polnega dostopa romskih otrok do visokokakovostnega in rednega izobraževanja ter za zagotovitev, da vsi romski otroci zaključijo vsaj obvezno izobraževanje; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je preučiti razloge za zgodnji osip, zlasti vlogo rasnega sovraštva do Romov pri tem pojavu; poleg tega spodbuja države članice, naj preučijo nove načine za zaprtje obstoječe izobrazbene vrzeli z izobraževanjem odraslih, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter priložnostnim in neformalnim učenjem; vztraja, da je treba obenem pozornost nameniti tudi presečni diskriminaciji in vključiti strokovnjake za Rome in šolske mediatorje ter zagotoviti ustrezne vire za take ukrepe;

36.  meni, da je diskriminacija Romov na področju dela, ki jo najpogosteje zaznamujejo dolgotrajna brezposelnost, pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, prekarno zaposlovanje brez zdravstvenega in socialnega zavarovanja ali pokojnin, ovire na trgu dela (ki obstajajo tudi za Rome s terciarno izobrazbo) ter pomanjkanje možnosti za ponovno usposabljanje, posebej skrb zbujajoča in nesprejemljiva; zato poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za zagotovitev enakega obravnavanja Romov pri dostopu do trga dela in zaposlitvenih možnosti ter odpravijo neposredne in posredne ovire, vključno z diskriminacijo;

37.  poziva države članice, naj sodelujejo z zasebnim sektorjem pri podpori možnosti za usposabljanje ter zaposlitvenih in poslovnih priložnosti za Rome, zlasti v rastočih tehnoloških sektorjih; poziva države članice, naj ambiciozno proučijo, kako lahko nove tehnologije pomagajo pri socialnem in ekonomskem vključevanju Romov in boju proti anticiganizmu ter prispevajo k njima; poudarja pomen regionalnega razvoja za trajnostno ustvarjanje delovnih mest v najmanj razvitih regijah;

38.  poziva države članice, naj spodbujajo politike, pri katerih je bil dokazan velik pozitivni učinek, kot so poklicno usposabljanje in usposabljanje na delu, storitve individualnega svetovanja, samozaposlovanje, socialno podjetništvo in programi za prve delovne izkušnje, da bi spodbudili udeležbo Romov na trgu dela in preprečili medgeneracijski prenos revščine v romskih skupnostih;

39.  obsoja večplastne in presečne oblike diskriminacije Romov, ki so pogosto skrite ali prikrite; poudarja, da bi morale politike, ki se osredotočajo na eno obliko diskriminacije, nameniti pozornost položaju posameznih skupin, ki so pogosteje žrtve večplastne diskriminacije; poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo izboljšanju izobrazbe, udeležbe ter dostopa do zaposlovanja, stanovanj in zdravstvenega varstva, pa tudi preprečevanju večplastne in presečne diskriminacije ter neenakosti, s katerima se srečujejo Romi, ter naj v okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 vključijo posebne programe za Rome;

40.  zaskrbljeno ugotavlja, da so Rominje izpostavljene večplastni in presečni diskriminaciji, ker so ženske, ki pripadajo romski etnični manjšini, in so tako v slabšem položaju, ko gre za vključenost v družbo na vseh ravneh in pri dostopu do osnovnih storitev in virov; poudarja, da je diskriminacija Rominj, ki nimajo osebnih dokumentov, še hujša; poudarja, da so za izboljšanje položaja Rominj potrebne specifične in ciljno usmerjene nediskriminacijske politike, ki omogočajo enak dostop do zaposlovanja in izobraževanja, vključno z vseživljenjskim učenjem, in ki omogočajo kakovostno nastanitev, kar je ključno za izboljšanje njihovih življenjskih razmer ter boj proti revščini in izključenosti;

41.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo v njihove nacionalne strategije vključevanja Romov vključeno posebno poglavje o pravicah žensk in enakosti spolov ter da bo vsak oddelek teh strategij vseboval ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov z namenom spodbujati pravice žensk in enakost spolov, zlasti pri dodeljevanju sredstev, v skladu s sklepi Sveta o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, kjer je navedeno, da je treba vidik spolov upoštevati v vseh politikah in ukrepih za izboljšanje vključevanja Romov; poziva vlade držav članic in lokalne oblasti, naj Rominje vključijo v pripravo, izvajanje, vrednotenje in spremljanje nacionalnih strategij vključevanja Romov; poudarja, da je treba dosledno zbirati podatke, razčlenjene po spolu, in jih redno analizirati, ter poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali politike dosegajo želene izboljšave za Rominje, in naj ukrepajo, če ni napredka; poziva Komisijo, naj podpre spodbujanje enakosti spolov pri izvajanju vseh vidikov strategije Evropa 2020 v skladu s strategijo za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2010–2015;

42.  poziva države članice, naj bodo pozorne na posebne izzive, s katerimi se srečujejo Rominje v povezavi s prezgodnjimi in prisilnimi porokami in napadi na njihovo telesno celovitost, ter spodbuja države članice, naj pospešijo in podpirajo zbiranje in razširjanje podatkov o zakonskih in drugih ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni, za preprečevanje nasilja nad Rominjami ter boj proti njemu;

43.  spodbuja podjetja in lokalne organe, naj vzpostavijo sheme usposabljanja in delovne priložnosti za romske ženske;

44.  poziva vlade, naj z različnimi ukrepi spodbujajo in podpirajo dejansko udeležbo Rominj v javnem in političnem življenju;

45.  meni, da so organi za enakost pomembni za obveščanje Romov o njihovih pravicah, pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic in poročanje o diskriminaciji; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo standarde za zagotovitev, da imajo organi za enakost primerne pristojnosti in vire za spremljanje in ukrepanje v primerih anticiganizma; poziva države članice, naj podpirajo delo in institucionalno zmogljivost organov za enakost za spodbujanje enakega obravnavanja, tako da jim dodelijo ustrezne vire, da bodo lahko zagotavljali učinkovito pravno in pravosodno pomoč, ter naj okrepijo njihovo delo s pravnimi svetovalci Romov, da bi olajšali poročanje o zlorabah;

46.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje udeležbe Romov kot sogovornikov ali izvoljenih predstavnikov lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter zaradi dejstva, da vlade Romom ne zagotavljajo vseh državljanskih pravic; priznava ključno vlogo civilne družbe v zvezi s tem; poziva k širšemu sodelovanju nacionalnih in lokalnih organov, ki jih zadeva ta problematika, EU, Sveta Evrope in nevladnih organizacij, spodbuja EU ter institucije in politične stranke v državah članicah, naj dejavno spodbujajo politično udeležbo in krepitev vloge Romov ter njihovo zaposlovanje v javnih upravah; poziva k sprejetju programov za krepitev vloge Romov, med drugim za povečanje in zagotovitev dolgoročnega sodelovanja Romov kot predstavnikov v lokalnih upravah ter regionalnih in nacionalnih vladah; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se pri razvoju vseh politik in ukrepov poveča udeležba Rominj v politiki in procesu odločanja;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo obvezna, praktična in presečna usposabljanja na področju temeljnih pravic in nediskriminacije za vse javne uslužbence, ki so nosilci odgovornosti in so ključni za pravilno izvajanje zakonodaje EU in držav članic, da bi jih opremili s potrebnim znanjem in spretnostmi, tako da bodo lahko delovali v korist vseh državljanov na podlagi človekovih pravic;

48.  poziva države članice, naj glede na moč medijev pri vplivanju na javno podobo etničnih manjšin:

–  zagotovijo obvezno usposabljanje za zaposlene v javni radiodifuziji in medijih, da jih ozavestijo o izzivih in diskriminaciji, s katerimi se soočajo Romi, in škodljivih stereotipih;

–  spodbujajo zaposlovanje Romov v javnih medijih; in

–  spodbujajo zastopanost Romov v upravnih odborih javnih medijev;

49.  spodbuja države članice, naj zavoljo uspešne zaustavitve širjenja anticiganizma v šolske učne načrte na vseh ravneh vključijo obvezne vsebine o človekovih pravicah, demokratičnem državljanstvu in politični pismenosti, da bi odpravili negotovost Romov glede identitete ter okrepili njihovo samozaupanje in zmožnost za uveljavljanje in zahtevanje enakih pravic;

50.  je globoko zaskrbljen zaradi zmanjšanja sredstev v javnem sektorju, ki je resno prizadelo dejavnosti državnih organizacij in nevladnih organizacij, ki jih financira država, za spodbujanje enakosti Romov ter omejilo doseg teh projektov; poudarja, da imajo država in njene institucije bistveno vlogo pri spodbujanju enakosti, ki je ni mogoče nadomestiti;

Nacionalne strategije vključevanja Romov

51.  zaskrbljeno ugotavlja, da vložena prizadevanja in finančna sredstva ter številni evropski in nacionalni programi in sredstva, namenjeni romski skupnosti, niso bistveno prispevali k izboljšanju njihovih življenjskih razmer in niso privedli do napredka pri vključevanju Romov, zlasti na lokalni ravni; zato poziva države članice, naj zavoljo boja proti marginalizaciji, diskriminaciji in izključenosti Romov ter pospešitve procesa vključevanja Romov in boja proti anticiganizmu:

–  oblikujejo ambiciozne nacionalne strategije vključevanja Romov, opravijo več raziskav o uspešnih lokalnih praksah in programih z dejavnim vključevanjem Romov, da bi ugotovili njihov položaj, realnost in izzive, s katerimi se srečujejo, pri tem pa posebno pozornost namenili anticiganizmu in njegovim posledicam ter na podlagi tega razvili izboljšan, obsežen in celosten pristop k temu vprašanju, pri čemer naj ne obravnavajo le socialnega in ekonomskega vidika, temveč tudi boj proti rasizmu in izgradnjo vzajemnega zaupanja;

–  v celoti izvajajo svoje nacionalne strategije vključevanja Romov;

–  ocenijo učinkovitost teh strategij in jih redno posodabljajo, opredelijo jasne in prilagojene ukrepe ter določijo merljive cilje in mejnike;

–  tesno sodelujejo z vsemi deležniki, vključno z regionalnimi in lokalnimi subjekti, akademiki, zasebnim sektorjem ter lokalnimi in nevladnimi organizacijami, ter naj dejavno vključijo Rome;

–  dodatno razvijejo metode zbiranja podatkov ter metodologije za spremljanje in poročanje, ki bodo temeljile na terenskem delu ter bodo usmerjene v finančni in kakovostni vidik, saj take metodologije podpirajo učinkovite politike, ki temeljijo na dokazih, in lahko prispevajo k izboljšanju učinkovitosti sprejetih strategij in ukrepov ter k opredelitvi vzrokov, zakaj programi in strategije ne prinesejo pričakovanih rezultatov;

–  povečajo vlogo nacionalnih kontaktnih točk za Rome, tako da jim zagotovijo ustrezen mandat, potrebne vire in ustrezne delovne pogoje, da bi lahko izvajale svoje naloge usklajevanja;

Postavitev anticiganizma v ospredje izboljšanja strategije po letu 2020

52.  pozdravlja dosedanja prizadevanja in široko uporabo koristnih mehanizmov in skladov, ki jih je razvila Komisija, za spodbujanje socialnega in ekonomskega vključevanja Romov ter začetek izvajanja okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020, ki vsebuje poziv državam članicam, naj sprejmejo nacionalne strategije;

53.  poziva Komisijo, naj:

–  nadgradi okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020, pri čemer naj izhaja iz ugotovitev in priporočil Računskega sodišča, Agencije za temeljne pravice, nevladnih in nadzornih organizacij ter vseh ustreznih deležnikov, da bo dobila izboljšan, posodobljen in še bolj celovit pristop;

–  se v okviru EU po letu 2020 poleg socialne vključenosti osredotoči na vprašanje anticiganizma in naj uvede protidiskriminacijske kazalnike na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj, zdravja itd., saj anticiganizem spodkopava uspešno izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov;

–  anticiganizem obravnava kot horizontalno vprašanje ter v partnerstvu z državami članicami, Agencijo za temeljne pravice in nevladnimi organizacijami oblikuje seznam praktičnih ukrepov držav članic za boj proti anticiganizmu;

–  dokonča ustanovitev projektne skupine za Rome v okviru ustreznih služb Komisije z vzpostavitvijo projektne skupine na ravni komisarja za romska vprašanja, ki bo povezovala vse ustrezne komisarje, ki delujejo na področju enakih pravic in nediskriminacije, državljanstva, socialnih pravic, zaposlovanja, izobraževanja in kulture, zdravja, stanovanj in njihove zunanje razsežnosti, da bi skrbela za oblikovanje nediskriminatornih in dopolnilnih skladov in programov EU;

–  okrepi in dopolnjuje delo službe Komisije za politike nediskriminacije in usklajevanje romske politike s kadrovsko okrepitvijo, in sicer naj z dodelitvijo primernih sredstev in zaposlitvijo več uslužbencev zagotovi zadostne zmogljivosti za boj proti anticiganizmu, za ozaveščanje o holokavstu nad Romi ter za spodbujanje spomina na holokavst;

54.  poziva institucije EU, naj vključujejo pravice Romov na področju zunanjih odnosov; odločno vztraja, da bi bilo treba preprečevati anticiganizem in spodbujati pravice Romov v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo in dejavno razširjajo delovno opredelitev anticiganizma, ki jo je pripravila Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti, da bi državnim organom zagotovili jasno usmeritev;

56.  poziva vse politične skupine v Parlamentu in politične stranke v državah članicah, naj spoštujejo spremenjeno listino evropskih političnih strank za nerasistično družbo in redno obnavljajo svojo zavezo ter naj obsodijo in sankcionirajo sovražni govor;

57.  poziva Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, naj pripravi študijo o anticiganizmu v EU in državah kandidatkah, se pri svojem delu o romskih vprašanjih osredotoči na anticiganizem ter naj ta pojav spremlja na vseh ustreznih področjih;

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Svetu Evrope in Združenim narodom.

(1)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(3)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(4)

UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

(5)

UL C 4E, 7.1.2011, str. 7; UL C 308E, 20.10.2011, str. 73;UL C 199E, 7.7.2012, str. 112; UL C 468, 15.12.2016, str. 36; UL C 468, 15.12.2016, str. 157.

(6)

UL C 328, 6.9.2016, str. 4.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0485.

(8)

Splošno politično priporočilo št. 13 o boju proti anticiganizmu in diskriminaciji Romov, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti.

(9)

Pojavljajo se tudi izrazi anticiganstvo, proticiganstvo, protiromstvo in sovraštvo do Romov; prav tako se v različnih državah članicah lahko uporabljajo nekoliko različni izrazi, npr. anti-Gypsyism.

(10)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(11)

UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(12)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(13)

UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(14)

UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

(15)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(16)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(17)

UL L 335, 17.12.2011, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Za Rome(1) ne zahtevamo nič več in tudi nič manj kot za večinsko družbo.

Romi so že stoletja obravnavani nepredstavljivo in nesprejemljivo.

Odrekane so jim bile človekove pravice. Preživeli so zasužnjevanje, zavračanje, preganjanje in iztrebljanje in niti emancipacija naše družbe ni prinesla konca družbenemu anticiganizmu. Anticiganizem je prepričanje, da so Romi manjvredni, da zmorejo manj ali nimajo možnosti ali volje, da bi dohiteli neromske prebivalce, ter da ne morejo biti dobri državljani držav, v katerih živijo že stoletja; anticiganizem pa so tudi ukrepi, ki temeljijo na tem prepričanju.

Kako se anticiganizem kaže v praksi? Stereotipna predstava je, da Romi, ki prosjačijo, to počnejo v tolpah kot kriminalci, ali pa so v tem položaju, ker so po naravi leni. Če imajo romski starši svetlolasega otroka, so ga gotovo ugrabili. Če njihovi otroci ne hodijo v šolo, je to zato, ker ne prenesejo discipline in so svobodomiselni. Če so prisiljeni živeti v segregiranih romskih taboriščih brez pitne vode, kanalizacije in ogrevanja in s podganami, ni to nič takega, saj so navajeni živeti v takšnih razmerah. Prav tako je sprejemljivo, da se jim porušijo domovi, ne da bi se jim zagotovilo nadomestno nastanitev; živijo lahko na mrazu, saj imajo debelejšo kožo. Vzgojeni in naučeni smo tako razmišljati in zato se pridružimo družbeno sprejemljivemu in politično institucionaliziranemu procesu razčlovečenja.

Pri tem ne gre le za anticiganizem v obliki občutkov, temveč se izraža tudi skozi besede: Romov ne bi smeli obravnavati kot ranljive ljudi. Če se ljudem kratijo temeljne človekove pravice in se jim odreka enako obravnavanje, dostop do socialnega varstva, storitev in informacij, niso oni ranljivi, temveč jih ranljive delajo diskriminatorne strukture, ki so jih vzpostavili in jih ohranjajo ljudje na oblasti.

Zahtevamo odpravo paternalističnega odnosa do Romov, tako v besedah kot dejanjih. In ker so besede pomembne, zahtevamo tudi premik v načinu, kako se pogovarjamo o njih. Romi bi morali za vključitev ali integracijo imeti dostop do temeljnih človekovih pravic in jih v celoti uživati. Nič več in nič manj.

Skrajni čas je, da politiki končno prevzamejo enako odgovornost za svoje romske državljane. V nasprotnem primeru bo politična retorika, za katero sta značilna sovražni govor in iskanje grešnih kozlov, še naprej onesnaževala našo družbo, za katero nas večina še vedno upa, da bo temeljila na vrednotah spoštovanja, strpnosti in odprtosti.

Anticiganizem v številkah

Za prikaz resnih in daljnosežnih posledic anticiganizma želi poročevalka opozoriti na najnovejše ugotovitve evropskih anket in rezultate raziskav:

zaradi večdesetletnega pomanjkanja resnične zavezanosti za boj proti anticiganizmu je življenje večine Romov v Evropi žalostno in brez perspektive.

Kljub temu, da evropska družba postaja vse bolj raznolika, raziskava Eurobarometra 2015 o diskriminaciji v EU(2) jasno kaže, da bi bilo 20 odstotkom vprašanih neprijetno delati z Romom, samo 45 % pa jih ne bi imelo nič proti, če bi njihova sin ali hčerka imela razmerje z Romom oz. Rominjo.

Diskriminacija na podlagi narodnosti je najbolj razširjena oblika diskriminacije v EU, kar je razvidno tudi iz rezultatov raziskave EU MIDIS II(3). Raziskava prikazuje nesprejemljivo sliko o dejanskem življenju Romov v EU:

•  80 % romskih staršev in otrok, zajetih v raziskavo, živi na robu revščine – v primerjavi s 17 % večinskega prebivalstva;

•  vsak tretji romski otrok je v nevarnosti, da gre najmanj enkrat mesečno lačen spat;

•  47 % se jih ne udeležuje predšolskega izobraževanja;

•  vsako tretje anketirano romsko gospodinjstvo živi v hiši brez tekoče vode; vsaka druga romska družina v svojem domu nima stranišča, prhe ali kopalnice; vsako peto gospodinjstvo ima hišo s puščajočo streho, vlažnimi zidovi in temelji ali trohnečimi okenskimi okvirji;

•  v času raziskave EU MIDIS II 63 % mladih Romov v starosti 16–24 let ni bilo zaposlenih, niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje, medtem ko je ta stopnja za isto starostno skupino v EU povprečno 12 %;

•  41 % Romov meni, da so v šolah, na delovnih mestih, pri iskanju stanovanja in v bolnišnicah diskriminirani.

Druge organizacije, med njimi nevladne organizacije, nadzorne in mednarodne organizacije, opisujejo podobno sliko življenjskih razmer Romov in različne obraze anticiganizma na vseh področjih življenja:

Stanovanja

•  40 % vprašanih Romov mora vsakodnevno plezati čez ograje, prečkati avtoceste ali se spopadati s potepuškimi psi, da pridejo do pitne vode, katere varnost pogosto ni analizirana in je izpostavljena onesnaževalom. Breme prinašanja vode večinoma nosijo ženske in dekleta. Obstajajo dokazi, da številni Romi nimajo vode in kanalizacije zaradi diskriminacije in nedelovanja javnih organov, ki jim niso zagotovili dostopa do komunalne infrastrukture.(4)

•  Tisoči romskih družin v Italiji živijo v segregiranih taboriščih brez dostopa do osnovnih storitev, v katerih življenjske razmere ne ustrezajo standardom in ki so skrajno neprimerna za bivanje ljudi, na primer v bližini odlagališč odpadkov in vzletno-pristajalnih stez, ter so v nasprotju z nacionalnimi stanovanjskimi predpisi in mednarodnimi standardi.(5)

•  Okoli 100 000 Romov v Češki republiki je zaradi diskriminacije v sektorju najemniških stanovanj prisiljenih živeti v 4000 podstandardnih domovih in skupinskih nastanitvah, kjer jim oderuški najemodajalci zaračunavajo do trikratno tržno vrednost običajnega stanovanja.(6)

•  V Franciji je bilo leta 2016 več kot 10 000 Romov (več kot šest od desetih romskih družin, tudi starejši ljudje in otroci) prisilno izseljenih iz njihovih domov (nekateri večkrat), večinoma sredi zime, ne da bi se jim ponudile alternativne stanovanjske rešitve.(7)

•  V Italiji je bilo med letoma 2013 in 2016 okoli 2200 ljudi deložiranih iz neuradnih taborišč, ne da bi se jim zagotovila ustrezna alternativna nastanitev; večinoma si bili začasno nameščeni v natrpanih in zanemarjenih segregiranih zatočiščih za izredne razmere brez osnovnih potrebščin. V tem triletnem obdobju so bili ti ljudje v povprečju deložirani najmanj petkrat.(8)

•  V Bolgariji je bilo februarja 2016 izdanih 514 nalogov za rušitev stanovanjskih stavb, od tega 500 stavb (97 %) v lasti Romov. 201 nalog je že bil izveden. V teh primerih Romom, tudi otrokom in ranljivim družinskim članom, ni bilo zagotovljeno nadomestno bivališče, zaradi česar so ostali brez strehe nad glavo. Rušenje romskih naselij je potekalo množično. Romi niso bili obveščeni o točnem datumu izvedbe naloga in večina jih ni imela možnosti rešiti svojega pohištva in osebnih stvari. Nekateri so izgubili tudi osebne in druge dokumente.(9)

•  Na Slovaškem je bilo v zadnjih letih postavljenih 14 zidov in preprek za segregacijo Romov od preostale družbe.(10)

Dostop do zdravja

•  Po ugotovitvah raziskav v Bolgariji, Romuniji, na Slovaškem, Madžarskem in v Češki republiki je umrljivost romskih dojenčkov od dva- do šestkrat višja kot pri večinskem prebivalstvu.(11)

•  Pričakovana življenjska doba Romov je deset let krajša od evropskega povprečja.(12)

•  Več bolnišnic na Madžarskem ter v Romuniji in Bolgariji ima ločene in podstandardne porodnišnice, Rominje pa pri porodu doživljajo rasistične in telesne zlorabe.(13)

Dostop do izobraževanja

•  Segregacija v šolah je sramotna realnost po vsej Evropi. V Češki republiki so romski učenci v študijskem letu 2016/2017 predstavljali 3,7 % vseh učencev na vseh osnovnih šolah, hkrati pa so predstavljali 30,9 % vseh učencev, ki se učijo po učnih načrtih za otroke z zmernimi motnjami v duševnem zdravju.(14)

•  Nedavne raziskave kažejo, da je 20 % Romov na Češkem in Slovaškem obiskovalo posebno šolo ali razred, v katerem so bili izključno ali pretežno Romi; podoben vzorec se kaže tudi drugje, med drugim v Franciji, Grčiji in Bolgariji. Vsak drugi Rom na Madžarskem in Slovaškem obiskuje redno šolo ali razred, v katerem so izključno ali pretežno Romi; slika je podobna v Grčiji, Češki republiki, Bolgariji, Franciji in Romuniji.(15)

Dostop do zaposlitve

•  Leta 2010 je bilo 80 % Romov na Švedskem brezposelnih.(16)

•  V Španiji ima 38,5 % Romov plačano zaposlitev, pri večinskem prebivalstvu pa je ta delež 83,6 %. Na dostop Romov do zaposlitve v številnih sektorjih vplivajo dejavniki diskriminacije in zavračanja na podlagi etnične pripadnosti zaradi globoko zakoreninjenih predsodkov in stereotipov v družbi.(17)

Osebe brez državljanstva in osebnih dokumentov

•  Zaradi balkanskih vojn veliko Romov v Italiji nima državljanstva ali jim grozi, da ostanejo brez državljanstva. Na tisoče romskih otrok, rojenih v Italiji, živi v vicah pravne negotovosti in so brez osnovnih pravic, čeprav njihove družine živijo v Italiji že več desetletij.(18)

•  Ocenjuje se, da približno 15 000 Romov v Romuniji nima rojstnih listov, zaradi česar nimajo pravice do identitete in do dejanskega priznanja državljanstva.(19)

Dostop do sodnega varstva in poštene policijske obravnave

•  V Češki republiki, Nemčiji ter na Finskem(20), Madžarskem, Slovaškem in Švedskem že desetletja izvajajo prisilno sterilizacijo Rominj. Nekatere vlade še niso uvedle mehanizma za nadomestilo in priznavajo, da se je pred letom 1990 z državno podporo izvajala sistemska sterilizacija Rominj brez njihovega soglasja ter da se ta praksa v 21. stoletju še vedno izvaja, ker te države niso posebej zaščitile neodvisnosti in pravic žensk pri storitvah reproduktivnega zdravja.(21)

•  Bolgarski Romi dvakrat pogosteje kot ostali prebivalci prijavijo zlorabe na policijskih postajah, pri romskih mladoletnikih pa je ta delež kar 70 %.(22)

•  Veliko anketiranih romskih žrtev nasilja v Romuniji meni, da bi pritožba pomenila breme in bi bila nesmiselna zaradi rasizma in diskriminacije na vsaki stopnji postopka.(23)

Sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva

•  Romi so žrtve nasilnih napadov in ustrahovanja neonacističnih in skrajno desničarskih skupin ter protiromskih demonstracij po vsej Evropi. 32 % Romov v Češki republiki je že doživelo sovražni govor in nasilje; dve tretjini žrtev ni prijavilo kaznivega dejanja.

Zgodovinski podatek, ki ga redko slišimo: v holokavstu je bilo umorjenih med 25 % in 50 % pripadnikov romskih skupnosti v Evropi. Vendar se na nürnberških procesih nikomur ni sodilo, ker je Rome pošiljal v plinske celice, nobena romska priča ni bila zaslišana in nobenemu Romu ni bilo dodeljeno nadomestilo za hudodelstva nad njimi.

Holokavst nad Romi je leta 1982 prvi priznal takratni nemški kancler Helmut Schmidt. V Auschwitzu so šele leta 2001 odprli stalno razstavo z naslovom Uničenje evropskih Romov. V Berlinu je bil prvi spomenik holokavstu nad Romi postavljen šele leta 2012. Žrtve holokavsta nad Romi v več evropskih državah še vedno niso prejele ustreznega nadomestila, nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče za Rome Lety v Češki republiki pa je danes prašičja farma.

(1)

Beseda „Rom“ se uporablja kot krovni termin, ki zajema različne sorodne skupine po vsej Evropi, naj so potujoče ali ne, npr. Romi, potujoče skupine, Sinti, Manuši, Kaléji, Romaničali, Bojaši, Aškali, Egipčani, Jeniši, Domi in Lomi, ki imajo lahko različne kulture in življenjske navade.

(2)

http://ec.europa.eu/COMMFrontOffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/2077

(3)

http://fra.europa.eu/en/project/2015/eu-midis-ii-european-union-minorities-and-discrimination-survey/publications

(4)

http://www.errc.org/article/thirsting-for-justice-new-report-reveals-depth-of-discrimination-faced-by-europes-roma-in-accessing-water/4561

(5)

https://www.amnesty.org/en/documents/eur30/5078/2016/en/

(6)

http://www.errc.org/article/errc-submission-to-the-european-commission-on-the-eu-roma-framework-february-2016/4462

(7)

http://www.errc.org/article/thousands-of-roma-forced-onto-streets-of-france-in-2016/4549

(8)

http://www.errc.org/article/errc-submission-to-the-european-commission-on-the-eu-roma-framework-february-2016/4462

(9)

http://www.equalopportunities.eu/docs/REPORT-2017-en.pdf

(10)

http://www.ergonetwork.org/ergo-network/campaigns/wall-free-europe/; http://snslp.sk/CCMS/files/NHRI_Report_ICCPR_SNCHR.pdf;

(11)

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-11-216_en.htm

(12)

Prav tam.

(13)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/etudes/join/2013/493021/IPOL-FEMM_ET(2013)493021_EN.pdf ; http://www.szuleteshaz.hu/wp-content/uploads/2016/05/Roma-women-in-maternity-care.pdf ; https://rm.coe.int/cc151casedoc1-en-complaint/1680725339 ; http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0016/235141/e96931.pdf

(14)

http://www.errc.org/cms/upload/file/czech-upr-march-2017.pdf

(15)

ttp://www.romaeducationfund.hu/sites/default/files/documents/segregation_of_roma_children_in_education_-_successes_and_challenges_-_final.pdf

(16)

http://www.regeringen.se/rattsdokument/statens-offentliga-utredningar/2010/07/sou-201055

(17)

https://www.gitanos.org/que-hacemos/areas/employment/en_cifras.html

(18)

http://www.statelessness.eu/sites/www.statelessness.eu/files/Italy_0.pdf

(19)

http://www.statelessness.eu/sites/www.statelessness.eu/files/Romania.pdf

(20)

https://www.researchgate.net/publication/316474619_On_the_History_of_Alegal_and_Coercive_Sterilization_Some_Legal_and_Ethical_Perspectives

(21)

http://www.errc.org/cms/upload/file/coercive-and-cruel-28-november-2016.pdf ; http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/etudes/join/2013/493021/IPOL-FEMM_ET(2013)493021_EN.pdf

(22)

http://www.errc.org/blog/roma-lives-matter-bulgarian-rom-killed-for-possession-of-pesticides/168

(23)

http://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=16737&LangID=


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (12.7.2017)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu

(2017/2038(INI))

Pripravljavka mnenja: Malin Björk

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog resolucije

Uvodna izjava C

Predlog resolucije

Predlog spremembe

C.  ker je mogoče zaznati strukturni anticiganizem na vseh ravneh evropske družbe;

C.  ker je mogoče zaznati strukturni anticiganizem na vseh ravneh evropske družbe in na vseh geografskih območjih Evrope;

Predlog spremembe    2

Predlog resolucije

Uvodna izjava D a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Da.  ker je diskriminacija romskih žensk in deklet, ki nimajo osebnih dokumentov, hujša;

Predlog spremembe    3

Predlog resolucije

Uvodna izjava G a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Ga.  ker se ocenjuje, da so Romi največja manjšina v Evropski uniji; ker so diskriminacija in negativni stereotipi o Romih globoko zakoreninjeni v Evropi; ker so romske ženske izpostavljene raznovrstni in večplastni diskriminaciji – kot ženske in kot pripadnice romske etnične manjšine;

Predlog spremembe    4

Predlog resolucije

Uvodna izjava G b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Gb.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje vsakršno diskriminacijo na kakršni koli podlagi, tudi na podlagi etnične pripadnosti, ter predpisuje spoštovanje kulturne raznolikosti in enakosti med moškimi in ženskami; ker mora biti boj proti socialni izključenosti, rasizmu, diskriminaciji in neenakosti med spoloma izrecna zaveza Evropske unije;

Predlog spremembe    5

Predlog resolucije

Uvodna izjava G c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Gc.  ker so bili vlaganje v izobraževanje romskih žensk in deklet ter izboljšanje njihove bralne in matematične pismenosti, večja udeležba na trgu dela in dostop do virov, vse od večjega političnega glasu v družbi do večjega dostopa do posojil in pravice do lastništva zemljišč, opredeljeni kot sredstva za povečanje vloge romskih žensk in deklet;

Predlog spremembe    6

Predlog resolucije

Uvodna izjava G d (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Gd.  ker Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 zahteva od Komisije, da podpre spodbujanje enakosti žensk in moških pri izvajanju vseh vidikov strategije Evropa 2020; ker je treba v skladu s sklepi Sveta o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov v vseh politikah in ukrepih, namenjenih spodbujanju vključevanja Romov, upoštevati vidik spola;

Predlog spremembe    7

Predlog resolucije

Uvodna izjava G e (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Ge.  ker rasizem, ekonomska prikrajšanost in drugi diskriminatorni sistemi prispevajo k ustvarjanju večplastne neenakosti in slabijo moč romskih žensk;

Predlog spremembe    8

Predlog resolucije

Uvodna izjava G f (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Gf.  ker se ženske na splošno in marginalizirane ženske, zlasti Romkinje, še vedno soočajo s številnimi ovirami za resno uveljavitev na politični ravni;

Predlog spremembe    9

Predlog resolucije

Uvodna izjava G g (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Gg.  ker je bilo po podatkih Agencije Evropske unije za temeljne pravice1a leta 2016 zaposlenih samo 16 % romskih žensk, v primerjavi s 34 % romskih moških; ker so podatki pokazali tudi, da 72 % mladih romskih žensk med 16. in 24. letom starosti v letu 2016 ni bilo niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje, v primerjavi s 55 % mladih romskih moških; ker 71 % romskih žensk med 18. in 16. letom starosti zgodaj opusti izobraževanje ali usposabljanje;

 

 

1ahttp://fra.europa.eu/en/publication/2016/eumidis-ii-roma-selected-findings

Predlog spremembe    10

Predlog resolucije

Uvodna izjava G h (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Gh.  ker so Romi še posebej izpostavljeni trgovini z ljudmi, saj jih nesorazmerno prizadenejo diskriminacija in ovire, s katerimi se srečujejo pri dostopu do javnih storitev, kot so šole, zdravstvene in socialne storitve, in do zaposlitvenih možnosti; ker so romski otroci še posebej v nevarnosti, da bi postali večkratne žrtve trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in ulične kriminalitete;

Predlog spremembe    11

Predlog resolucije

Uvodna izjava G i (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Gi.  ker je nasilje zoper romske ženske in dekleta, vključno z nasiljem v družini, prisilnimi porokami, prisilno sterilizacijo in verbalnim nasiljem, razširjeno v Evropi;

Predlog spremembe    12

Predlog resolucije

Odstavek 1 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

1a.  globoko obžaluje, da so Romi in še posebej romske ženske in dekleta še naprej žrtve razširjene diskriminacije in anticiganizma, s čimer se napaja krog prikrajšanosti, izključenosti, segregacije in marginalizacije; poudarja, da se je treba boriti zoper protiromski rasizem na vseh ravneh in z vsemi sredstvi; poudarja, da je to še posebej trdovratna, nasilna, pogosta in razširjena oblika rasizma;

Predlog spremembe    13

Predlog resolucije

Odstavek 5 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

5a.  poziva Komisijo, naj zagotovi potrebna finančna sredstva za protidiskriminacijsko in protirasistično politiko; poudarja potrebo po programih, ki bi jih podprli kohezijski skladi EU, za zagotovitev vključitve vidika človekovih pravic; poziva k vključitvi vidika spolov in presečne analize v sporazume o financiranju; meni, da sta ocena učinka z vidika spola in vključevanje načela enakosti spolov v načrtovanje proračuna koristna za oceno vpliva prednostnih področij financiranja, dodelitve finančnih sredstev in načrtovanja programov financiranja na ženske; poudarja, da je treba dosledno zbirati in redno analizirati podatke, razčlenjene po spolu;

Predlog spremembe    14

Predlog resolucije

Odstavek 6 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6a.  poziva k sprejetju in hitri uveljavitvi evropskega akta o dostopnosti, da se zagotovi enakopraven dostop do storitev;

Predlog spremembe    15

Predlog resolucije

Odstavek 7 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

7a.  poziva k hitremu sprejetju in uveljavitvi direktive o preprečevanju diskriminacije, s katero bi priznali potrebo po posebni občutljivosti, usmerjenih ukrepih za preprečevanje večplastne diskriminacije in uveljavitvi orodij, s katerimi bi se horizontalno, v vseh plasteh družbe, spopadli z diskriminacijo;

Predlog spremembe    16

Predlog resolucije

Odstavek 8

Predlog resolucije

Predlog spremembe

8.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje in zatiranje protiromskega sovražnega govora;

8.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje protiromskega sovražnega govora ter boj proti njemu, enako kot poteka boj proti vsem drugim oblikam sovražnega govora;

Predlog spremembe    17

Predlog resolucije

Odstavek 13

Predlog resolucije

Predlog spremembe

13.  je globoko zaskrbljen zaradi neenakega dostopa Romov do zdravstvenih informacij, storitev in oskrbe ter rasističnih napadov nanje;

13.  je globoko zaskrbljen zaradi neenakega dostopa Romov do zdravstvenih informacij, storitev in oskrbe ter rasističnih napadov nanje; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prizadevanja za spodbujanje trajnostne in celovite krepitve zmogljivosti za romske ženske, ustanovijo specializirane strukture, kot so svetovalne točke za zagotovitev prilagojenega zdravstvenega informativnega gradiva, ter zagotovijo ustrezno podporo za pobude za zdravje na ravni skupnosti;

Predlog spremembe    18

Predlog resolucije

Odstavek 13 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

13a.  poziva EU in države članice, naj pospešijo prizadevanja za boj proti neenakostim v zdravstvu z nudenjem enakega dostopa romske skupnosti do kakovostnega javnega zdravstva ter spodbujajo zdravje s posebnim poudarkom na zdravstvenih potrebah romskih žensk in otrok; poudarja pomen nudenja dostopa do storitev in pravic spolnega in reproduktivnega zdravja za romske ženske in mlade;

Predlog spremembe    19

Predlog resolucije

Odstavek 13 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

13b.  pozdravlja, da je Komisija v imenu EU nedavno podpisala Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; poziva Svet, naj zaključi postopek ratifikacije konvencije s strani EU, in države članice, naj jo v celoti izvajajo; poziva države članice, naj pri izvajanju te konvencije posebno pozornost namenijo posebnim izzivom, s katerimi se srečujejo romske ženske in dekleta v zvezi z zgodnjimi porokami in napadi na njihovo telesno nedotakljivost, kot je prisilna sterilizacija;

Predlog spremembe    20

Predlog resolucije

Odstavek 14 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

14a.  poziva vlade držav članic in lokalne oblasti, naj prek organizacij za ženske, romskih nevladnih organizacij in ustreznih deležnikov romske ženske vključijo v pripravo, izvajanje, ocenjevanje in spremljanje nacionalnih strategij vključevanja Romov ter vzpostavijo povezave med organi za enakost spolov, organizacijami za pravice žensk in strategijami za socialno vključevanje; poleg tega poziva Komisijo, naj se pri izvajanju strategije Evropa 2020 in programov nacionalnih reform dosledno osredotoča na enakost spolov;

Predlog spremembe    21

Predlog resolucije

Odstavek 15 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

15a.  poziva države članice, naj okrepijo usklajevanje in sodelovanje z romsko civilno družbo ter razvijejo njene zmogljivosti za reševanje problematike nedovoljene trgovine v romskih skupnostih; poziva države članice, naj zagotovijo dodatno usposabljanje uslužbencev organov kazenskega pregona, obalne straže, tožilcev in sodstva o različnih vidikih nedovoljene trgovine, vključno s srečanji za premagovanje negativnih stereotipov o Romih in odnosa do njih, s katerimi bi se poudarilo dejstvo, da so Romi pogosto žrtve ali potencialne žrtve trgovine z ljudmi;

Predlog spremembe    22

Predlog resolucije

Odstavek 15 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

15b.  poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo zbiranje in razširjanje podatkov o pravnih in drugih ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni za preprečevanje in zatiranje nasilja nad romskimi ženskami in dekleti;

Predlog spremembe    23

Predlog resolucije

Odstavek 16 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

16a.  poziva EU in države članice, naj se borijo proti kršitvam človekovih pravic in jih preprečijo ter zaščitijo žrtve, hkrati pa zagotovijo nudenje pravne pomoči in učinkovitih pravnih instrumentov; posebno pozornost naj namenijo položaju romskih žensk, otrok in oseb LGBTI ter invalidnim Romom, ki so pogosto žrtve raznovrstne diskriminacije;

Predlog spremembe    24

Predlog resolucije

Odstavek 19 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

19a.  poudarja, da izboljšanje položaja romskih žensk in deklet zahteva posebno in usmerjeno nediskriminatorno politiko, ki omogoča enak dostop do zaposlitve in izobraževanja, vključno z vseživljenjskim učenjem, in ki zagotavlja kakovostno nastanitev – ta je ključnega pomena za izboljšanje življenjskih pogojev ter boj proti revščini in izključenosti;

Predlog spremembe    25

Predlog resolucije

Odstavek 19 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

19b.  poziva države članice, naj izvajajo določbe priporočila Sveta iz leta 2013 o spodbujanju zaposlitvenih možnosti v javnih službah za osebe z manjšinsko etnično pripadnostjo, kot so Romi, in sicer zlasti za romske ženske;

Predlog spremembe    26

Predlog resolucije

Odstavek 19 c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

19c.  spodbuja podjetja in lokalne organe, naj oblikujejo programe usposabljanja in ustvarijo zaposlitvene možnosti za romske ženske;

Predlog spremembe    27

Predlog resolucije

Odstavek 20 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

20a.  poudarja, da bi moral biti predpogoj za vključevanje Romov v EU, ki bi upoštevalo vidik spola, vseevropski akcijski načrt, ki bi temeljil na vidikih temeljnih pravic, saj bi poudaril pravice žensk in enakost spolov, dostop do pravic (vključno z dostopom do izobrazbe, zdravstvene oskrbe, zaposlitve, nastanitve in socialne zaščite), boj proti rasizmu in diskriminaciji, ki temelji na ciljih, načelih in instrumentih, ki jih določajo mednarodne pogodbe o človekovih pravicah, Listina o temeljnih pravicah in konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

Predlog spremembe    28

Predlog resolucije

Odstavek 20 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

20b.  poziva k zagotovitvi statističnih podatkov o raznovrstni diskriminaciji, ki je pogosto tajna in skrita; poziva k ustanovitvi posebnega programa EU za boj proti raznovrstni diskriminaciji, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah; poziva Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, naj objavi poročilo o tej temi;

Predlog spremembe    29

Predlog resolucije

Odstavek 20 c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

20c.  poudarja, da so potrebne posebne usmerjene politike za odpravljanje večplastne in raznovrstne diskriminacije, s katero se soočajo zlasti Romi iz skupine osebe LGBTI;

Predlog spremembe    30

Predlog resolucije

Odstavek 21

Predlog resolucije

Predlog spremembe

21.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje udeležbe Romov kot sogovornikov ali izvoljenih predstavnikov lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter zaradi dejstva, da vlade Romom ne zagotavljajo vseh državljanskih pravic;

21.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje udeležbe Romov kot sogovornikov ali izvoljenih predstavnikov lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter zaradi dejstva, da vlade Romom ne zagotavljajo vseh državljanskih pravic; poziva k sprejetju ciljnih programov opolnomočenja, ki bi povečali in zagotovili dolgoročno sodelovanje romskih žensk, mladih in oseb LGBTI kot predstavnikov v lokalnih upravah ter regionalnih in nacionalnih vladah;

Predlog spremembe    31

Predlog resolucije

Odstavek 21 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

21a.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za povečanje sodelovanja romskih žensk in deklet v politiki in pri odločanju na področju oblikovanja vseh vrst politik in ukrepov in naj spodbujajo vključitev romskih organizacij za pravice žensk;

Predlog spremembe    32

Predlog resolucije

Odstavek 21 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

21b.  poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo, če veljavne politike dosegajo želene izboljšave in kako, zlasti za romske ženske in dekleta; poziva k uvedbi popravnih ukrepov, v primeru, da napredka ni;

Predlog spremembe    33

Predlog resolucije

Odstavek 24 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

24a.  poziva k ciljno usmerjenim ukrepom, namenjenim krepitvi ekonomskega položaja romskih žensk in deklet, kot so programi socialnega podjetništva in mikrofinanciranja, pa tudi večjim dostopom do storitev, da bi odpravili revščino in socialno izključenost;

Predlog spremembe    34

Predlog resolucije

Odstavek 24 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

24b.  poudarja potrebo po spodbujanju civilnega in političnega udejstvovanja romskih žensk ter njihovega prevzemanja vodilnih vlog, vključno s kandidiranjem na volitvah; poziva EU in države članice, naj podprejo ciljno usmerjene programe državljanske vzgoje in usposabljanje romskih žensk in deklet za vodenje ;

Predlog spremembe    35

Predlog resolucije

Odstavek 25 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

25a.  poziva države članice, naj zagotovijo vključitev posebnega poglavja o pravicah žensk in enakosti spolov v svoje nacionalne strategije vključevanja Romov ter da se v vseh oddelkih teh strategij uporabijo ukrepi za integracijo načela enakosti spolov, namenjeni uveljavljanju pravic žensk in vidika enakosti spolov;

Predlog spremembe    36

Predlog resolucije

Odstavek 27 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

27a.  poziva vlade, naj spodbujajo in podpirajo učinkovito udeležbo romskih žensk v javnem in političnem življenju s široko paleto ukrepov, tudi tako, da razmislijo o uvedbi minimalnih kvot za zastopanost žensk v voljenih organih;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.7.2017

 

 

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

28.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Louis Michel, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Anna Hedh, Lívia Járóka, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Gilles Lebreton, Angelika Mlinar, Emil Radev, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Jaromír Štětina

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

46

+

PPE

Heinz K. Becker, Andrea Bocskor, Michał Boni, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Lívia Járóka, Barbara Kudrycka, Roberta Metsola, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Jaromír Štětina, Traian Ungureanu

S&D

Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Dietmar Köster, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Péter Niedermüller, Soraya Post, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

ECR

Monica Macovei, Helga Stevens, Branislav Škripek

ALDE

Nathalie Griesbeck, Sophia in 't Veld, Louis Michel, Angelika Mlinar, Cecilia Wikström

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Malin Björk, Cornelia Ernst, Marie-Christine Vergiat

Verts/ALE

Jan Philipp Albrecht, Jean Lambert, Judith Sargentini

1

-

ENF

Lorenzo Fontana

3

0

EFDD

Laura Ferrara

ENF

Gilles Lebreton

PPE

Emil Radev

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo