POROČILO o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018

11.10.2017 - (11815/2017 – C8-0313/2017 – 2017/2044(BUD))

Del 1: predlog resolucije
Odbor za proračun
Poročevalca: Siegfried Mureşan (oddelek III – Komisija)
Richard Ashworth (drugi oddelki)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018

(11815/2017 – C8-0313/2017 – 2017/2044(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[1],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[2],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[3],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[4] (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2017 o splošnih smernicah za pripravo proračuna[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018[6],

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je Komisija sprejela 29. junija 2017 (COM(2017)0400),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2017 in posredoval Evropskemu parlamentu 13. septembra 2017 (11815/2017 – C8-0313/2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018[7],

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0299/2017),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je Parlament proračun za leto 2018 obravnaval povsem v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, ki so bile z veliko večino sprejete v omenjenih resolucijah z dne 15. marca 2017 o splošnih smernicah in z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog; opozarja, da so trajnostna rast, delovna mesta, zlasti zaposlovanje mladih, varnost in podnebne spremembe v ospredju teh prednostnih nalog;

2.  poudarja, da se Unija še vedno sooča s številnimi izzivi, in je prepričan, da je treba – ob ohranjanju proračunske discipline – zagotoviti potrebna finančna sredstva iz njenega proračuna, da bo lahko uresničila politične prednostne naloge, poiskala konkretne rešitve in se učinkovito odzvala na te izzive; poudarja, da bi morala poraba Unije temeljiti na načelu evropske dodane vrednosti in da bi bilo treba v zvezi z njo spoštovati načelo subsidiarnosti;

3.  znova izraža zavezanost financiranju politik Unije, ki prek naložb v raziskave, izobraževanje, infrastrukturo, mala in srednja podjetja ter zaposlovanje, zlasti mladih, prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v vseh njenih regijah; ob upoštevanju rezov, ki jih je predlagal Svet v podrazdelku 1a, ne razume, kako naj bi Unija dosegla napredek na teh področjih; se je namesto tega odločil dodatno povečati sredstva za raziskovalne in inovacijske programe, ki imajo zelo visoko stopnjo izvrševanja, a je zaradi velikega povpraševanja uspešnost vlog zanje zelo majhna;

4.  je še vedno odločen izpolniti svoje zaveze iz pogajanj o skladu EFSI, tj. da bo v okviru letnega proračunskega postopka poskušal čim bolj zmanjšati učinek rezov, povezanih s tem skladom, na program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope; zato predlaga, da se omenjeni rezi izravnajo z obnovitvijo prvotnega letnega profila teh dveh programov, da bosta lahko v celoti izpolnila cilje, dogovorjene med sprejemanjem ustrezne zakonodaje;

5.  izraža politično podporo ustanovitvi evropske solidarnostne enote in pozdravlja zakonodajni predlog, ki ga je v zvezi s tem predstavila Komisija; hkrati pa meni, da dokler ne bosta sprejeti odločitev o financiranju evropske solidarnostne enote in ustrezna uredba v rednem zakonodajnem postopku, v ta namen v proračunu za leto 2018 ne bi smeli predvideti finančnih sredstev; je zato sklenil, da se ustrezna proračunska sredstva in prerazporeditve, ki jih je Komisija predvidela v predlogu proračuna za leto 2018, za zdaj umaknejo, saj odločitev o proračunu za leto 2018 nikakor ne sme prejudicirati izida zakonodajnih pogajanj; je še vedno povsem zavezan temu, da bo sklep o financiranju evropske solidarnostne enote s spremembo proračuna nemudoma vključil v proračun za naslednje leto, če pogajanja o ustrezni uredbi ne bodo dokončana pred zaključkom proračunskega postopka za leto 2018;

6.  je zaskrbljen nad tem, da brezposelnost mladih ostaja na najvišji ravni doslej, in je prepričan, da je treba sprejeti dodatne ukrepe, če nočemo ogroziti prihodnosti cele generacije mladih Evropejcev; je zato sklenil sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih povečati glede na raven, ki jo za leto 2018 predlaga Komisija; poudarja, da gre za dodatno povečanje, poleg skupnega zneska, ki je bil med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira politično potrjen za to pobudo, in da ne gre samo za predčasno izplačilo večine tega zneska v proračunu za leto 2018;

7.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri gospodarskem in socialnem zbliževanju v Uniji in s tem pri zagotavljanju razvoja in rasti; poudarja, da bodo programi kohezijske politike leta 2018 predvidoma nadoknadili zamude in delovali s polno paro; nadalje poudarja zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval zagotoviti ustrezna sredstva zanje, saj so ena od glavnih politik Unije; hkrati pa je zaskrbljen zaradi nedopustnih zamud pri izvajanju operativnih programov na nacionalni ravni; poziva države članice, naj poskrbijo za to, da se bo imenovanje organov upravljanja, revizijskih organov in organov za potrjevanje zaključilo, izvajanje pa pospešilo; poleg tega poziva Komisijo, naj nadaljuje s poenostavitvijo postopkov, povezanih s tem;

8.  meni, da se trenutno sicer zdi, da je vrhunec migracijske in begunske krize minil, vendar mora biti Unija pripravljena za odzivanje na prihodnje nepredvidene dogodke na tem področju, hkrati pa si mora prizadevati za bolj proaktiven pristop na področju migracij; zato poziva Komisijo, naj redno spremlja, ali dodeljena proračunska sredstva v razdelku 3 zadostujejo, in v celoti izkoristi vse instrumente, ki so na voljo prek sedanjega večletnega finančnega okvira, da se bo pravočasno odzvala na nepredvidene dogodke, ki bi utegnili zahtevati dodatna finančna sredstva; opozarja, da je Uniji sicer uspelo uvesti nekaj mehanizmov za obvladovanje te situacije, da pa je po podatkih urada UNHCR doslej leta 2017 po morju v Evropo vseeno prispelo več kot sto tisoč beguncev in migrantov; je zato sklenil v omejenem obsegu povečati sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, pa tudi agencij s pristojnostmi na področju azila, kot je Evropski azilni podporni urad (EASO), katerim je treba zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire; znova ugotavlja, da je zgornja meja razdelka 3 veliko prenizka, zato ni mogoče zagotoviti ustreznega financiranja notranje razsežnosti migracijske in begunske krize, pa tudi drugih prednostnih programov, kot so programi na področju kulture in državljanstva;

9.  poudarja, da se je razdelek 3 v zadnjih letih pogosto uporabljal za odzivanje na migracijsko in begunsko krizo in da je treba te ukrepe nadalje izvajati, dokler bo potrebno; hkrati pa ugotavlja, da so finančna sredstva, ki so bila doslej na voljo, nezadostna; je zato sklenil povečati sredstva za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, ki so se v zadnjih letih zaradi povečanega obsega dela in dodatnih nalog soočale z nezadostnim številom zaposlenih in premajhnimi finančnimi sredstvi;

10.   poudarja, da bi morali glede na nedavne varnostne pomisleke, ki se pojavljajo po vsej Uniji, pri financiranju iz razdelka 3 upoštevati tudi ukrepe, ki bodo povečali varnost državljanov Unije;

11.  znova poudarja, da je bistveni del rešitve za migracijsko in begunsko krizo ter varnostne pomisleke državljanov Unije v odpravljanju temeljnih vzrokov za migracije in zagotavljanju zadostnih finančnih sredstev za zunanje instrumente, ki so namenjeni obravnavi vprašanj, kot so revščina, pomanjkanje delovnih mest, izobraževanje in gospodarske priložnosti, nestabilnost, konflikti in podnebne spremembe, ki so eden od razlogov, zaradi katerih prihaja do večjih migracijskih tokov; meni, da bi morala Unija optimalno izkoristiti finančna sredstva v razdelku 4, za katera se je izkazalo, da ne zadostujejo za enako obravnavo vseh zunanjih izzivov, saj so sredstva očitno nezadostna in bi jih bilo treba povečati na bolj naraven način;

12.  obžaluje, da Parlament pri pripravi svojega stališča ni bil dovolj dobro obveščen o proračunskih posledicah morebitne politične odločitve o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov EU; zato poziva Komisijo, naj v primeru podaljšanja instrumenta za begunce v Turčiji predlaga, da se ta instrument financira iz novih virov, in več lokalnih nevladnih organizacij vključi v njegovo izvajanje; ugotavlja, da je zgornja meja v razdelku 4 veliko prenizka za trajnostno in učinkovito odzivanje na trenutne zunanje izzive, tudi na tiste, ki so povezani z migracijami in begunci;

13.  opozarja, da mora proračun Unije podpirati uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma in dolgoročnih podnebnih ciljev, ki si jih je Unija sama zadala, tako, da bo cilj o 20 % porabi za podnebje v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 izpolnjen; obžaluje, da Komisija ni predstavila konkretnih in realističnih predlogov za uresničitev teh ciljev; zato predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe povečajo glede na raven iz predloga proračuna; hkrati pa ugotavlja, da to povečanje ne bo zadostovalo, in poziva Komisijo, naj predloži vse predloge, ki so potrebni za to, da bodo cilji v prihodnjih predlogih proračunov doseženi; v zvezi s tem ugotavlja, da je 8,2 % obveznosti iz predloga proračuna povezane z zaščito biotske raznovrstnosti; poudarja, da je letno povečanje za 0,1 % v nasprotju s skrb vzbujajočim in vse hitrejšim upadanjem števila vrst in habitatov;

14.  ceni, da je Komisija pri interni pripravi proračuna uporabljala novi pristop proračuna, usmerjenega v rezultate, da bi odhodke pregledala na podlagi dosedanjih izkušenj in opredelila, kje so možne prilagoditve;

15.  obnavlja zneske iz predloga proračuna, ki jih je Svet zmanjšal; ne razume utemeljitve predlaganih rezov, na primer tistih za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, dva programa, ki sta bila že prizadeta zaradi prerazporeditve sredstev v sklad EFSI, ter za zunanjo politiko; v vsakem primeru nasprotuje izraženi nameri Sveta, da se bo osredotočil na proračunske vrstice z nizko stopnjo izvrševanja ali absorpcijsko sposobnostjo, saj to ni utemeljeno z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa niso upoštevani različni vzorci izvrševanja nekaterih programov; 


16.  sklepa, da bo treba za ustrezno financiranje vseh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2018 uporabiti vsa razpoložljiva orodja prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos situaciji in se bo lahko učinkovito odzvala na prihodnje izzive; poudarja, da odstopanja od prvotnih načrtov programov v sedanjem večletnem finančnem okviru, do katerih prihaja v vsakem proračunskem letu, kažejo na to, da bi bilo treba zgornje meje v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 prilagoditi navzgor;

17.  določa, da bo skupna raven vseh proračunskih sredstev za leto 2018 znašala 162.597.930.901 EUR za obveznosti in 146.712.004.932 EUR za plačila; 


Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

18.  zavrača neupravičene reze Sveta v višini 750 milijonov EUR v podrazdelku 1a, ki predstavljajo skoraj dve tretjini vseh rezov obveznosti, ki jih je Svet opravil v razdelkih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da so ti rezi v nasprotju s političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Svet izrazil sam;

19.  vztraja, da je za dosego trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji ključnega pomena, da se spodbujajo naložbe v raziskave, inovacije, izobraževanje in infrastrukturo ter mikro-, mala in srednja podjetja; opozarja, da bi rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili programe z dejansko evropsko dodano vrednostjo in neposrednim vplivom na ustvarjanje delovnih mest in rasti, kot sta program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope; še zlasti poudarja, da je zadostno financiranje programa Obzorje 2020 bistvenega pomena za omogočanje razvoja raziskav in inovacije, vodilni položaj na področju digitalizacije ter za podporo za mala in srednja podjetja v Evropi; opozarja, da je ta program pokazal, da prinaša veliko evropsko dodano vrednost, saj 83 % projektov, ki se financirajo iz njega, ne bi bilo uresničenih brez podpore na ravni Unije; ponavlja, kako pomemben je instrument za povezovanje Evrope kot instrument financiranja za dokončanje omrežja TEN-T in vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora; je zato sklenil odpraviti vse reze Sveta in poleg tega v celoti obnoviti prvotni profil vrstic programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi prerazporeditve sredstev v jamstveni sklad EFSI;

20.  poleg tega poudarja, da je treba v okviru strateških naložb v evropsko mladino povečati tako vejo za izobraževanje in usposabljanje kot vejo za mlade v programu Erasmus+;

21.  poudarja, da bi morala biti zagotovitev zadostne finančne podpore za mikropodjetja, podjetnike ter mala in srednja podjetja ključna prednostna naloga Unije, saj gre za tri glavne vire ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da je zagotovitev dobrega dostopa do finančnih sredstev bistvenega pomena za ohranjanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter za to, da se jim pomaga pri premagovanju izzivov, povezanih z dostopom do notranjega trga, pa tudi do svetovnega trga;

22.  zato se je odločil, da bo sredstva programov, ki so ključnega pomena za spodbujanje rasti in delovnih mest ter uresničujejo prednostne naloge Unije, ki so imele široko podporo, tj. programov Erasmus+, Obzorje 2020 (Marie Curie, Evropski raziskovalni svet, instrument za mala in srednja podjetja), COSME in programa za zaposlovanje in socialne inovacije EaSI (Progress in Eures), še povečal glede na predlog proračuna in glede na zneske pred prerazporeditvijo za EFSI in evropsko solidarnostno enoto; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za proračunske vrstice, povezane s shemo WiFi4EU, ter spoštuje svoje naložbene zaveze za obdobje 2017–2020;

23.  pozdravlja, da je bila v proračun za leto 2018 vključena proračunska vrstica za posebne letne prireditve, s katero bo mogoče med državljani vzbuditi občutek evropske pripadnosti; ugotavlja, da bi morala ta proračunska vrstica jasno prispevati k dodani vrednosti za evropske državljane v vseh državah članicah;

24.  poudarja, kako pomembno je spodbujati skupne raziskave na področju obrambe v Evropi za odpravo glavnih pomanjkljivosti pri zmogljivostih, saj je zaradi mednarodnih dogodkov in negotovosti vse bolj nujno, da Evropa naredi več na področju obrambe; meni, da bi bilo treba dodatne stroške na ravni Unije za raziskave na področju obrambe izravnati s prihranki na nacionalni ravni; podpira povečanje sredstev za pripravljalni ukrep za raziskave na področju obrambe; poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru predvidi lasten proračun za program za raziskave na področju obrambe, a hkrati ponavlja svoje dolgoletno stališče, da je treba nove pobude financirati s svežimi odobritvami in ne v škodo obstoječih programov Unije; poleg tega poudarja, da je treba povečati konkurenčnost in inovativnost evropske obrambne industrije;

25.  meni, da bi bilo treba v proračunu za leto 2018 nameniti več sredstev za to, da se na osnovi meril iz člena 9 Direktive (EU) 2015/849[8] izvede celovita in nepristranska ocena tveganj, ki jih predstavljajo tretje države v smislu strateških pomanjkljivosti v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter sestaviti seznam visoko tveganih jurisdikcij;

26.  je zato sklenil povečati znesek obveznosti v podrazdelku 1a za 143,9 milijona EUR glede na predlog proračuna (obnovitev zneskov pred prerazporeditvijo za EFSI in evropsko solidarnostno enoto ter pilotni projekti in pripravljalni ukrepi niso všteti), to povečanje pa se bo financiralo iz razpoložljive razlike do zgornje meje ter iz skupne zgornje meje za obveznosti;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

27.  nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje plačil v podrazdelku 1b za 240 milijonov EUR, tudi v vrsticah za podporo, in obnavlja prejšnje zneske, dokler Komisija ne bo posodobila svojih napovedi;

28.  z vse večjo zaskrbljenostjo ugotavlja, da nesprejemljive zamude pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov spodkopavajo njihovo učinkovitost in da so organi upravljanja in upravičenci zaradi njih pod pritiskom; znova opozarja na tveganje, da bo zaradi trenutnih zamud prišlo do kopičenja neplačanih računov v drugi polovici večletnega finančnega okvira in v začetku naslednjega; znova odločno poziva države članice, naj Komisijo prosijo, da jim svetuje in pomaga, da bodo lahko skrajšale zamude pri imenovanju organov upravljanja, organov za potrjevanje in revizijskih organov; je zaskrbljen tudi zaradi trenda upadanja in nenatančnosti napovedi držav članic;

29.  opozarja, da stopnja brezposelnosti mladih v Uniji ostaja nesprejemljivo visoka; poudarja, da je za rešitev tega problema treba prek pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada zagotoviti zadostno financiranje programov jamstva za mlade; pozdravlja dogovor, da je treba poiskati nove vire financiranja pobude za zaposlovanje mladih, pozdravlja tudi, da so bila v predlog proračuna za leto 2018 vključena ustrezna proračunska sredstva; hkrati pa meni, da bi bilo treba glede na izzive in tveganja, ki jih prinaša brezposelnost mladih, povečati sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, zato je sklenil za leto 2018 povečati obveznosti za to pobudo na 600 milijonov EUR; poleg tega meni, da bi morali biti ukrepi poklicnega usposabljanja za mlade, zlasti pa pripravništva, upravičeni do financiranja v okviru kohezijske politike;

30.  pozdravlja novi proračun v znesku 142,8 milijona EUR, ki naj bi olajšal izvajanje podpornega programa za strukturne reforme v obdobju 2017–2020;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

31.  opozarja, da je predlog Komisije za povečanje sredstev za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo leta 2018; je seznanjen z zmanjšanjem za 275 milijonov EUR, ki ga predlaga Svet, vendar meni, da mora vsakršna zanesljiva revizija sredstev tega sklada izhajati iz dopolnilnega pisma Komisije, zato ustrezno obnavlja zneske iz predloga proračuna, dokler to pismo ne bo preučeno v spravnem postopku;

32.  poudarja, da so se programi skladiščenja v kriznih razmerah izkazali za učinkovito orodje in da bi bilo zmanjšanje namenskih finančnih sredstev v postopku načrtovanja kontraproduktivno;

33.  poudarja, da je mogoče brezposelnost mladih delno zmanjšati tako, da se ustrezno podpre mlade na podeželju; zato predlaga, da se plačila za mlade kmete povečajo za 50 milijonov EUR glede na predlog proračuna; poudarja, da je treba mladim z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter z drugimi shemami Unije za financiranje olajšati dostop do delovnih mest v ribiškem sektorju;

34.  v skladu s svojimi cilji v okviru strategije Evropa 2020 in mednarodnimi zavezami glede boja proti podnebnim spremembam predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe povečajo za 21,2 milijona EUR glede na predlog proračuna; poudarja, da sta tako Evropsko računsko sodišče kot Svet ECOFIN ugotovila, da proračun Unije ni v skladu z njenimi podnebnimi cilji;

35.   zato povečuje obveznosti za 78,1 milijona EUR, tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 619,7 milijona EUR, ko bodo odšteti pilotni projekti in pripravljalni ukrepi;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

36.  poudarja, da morata po mnenju Parlamenta obvladovanje migracij in varnost ostati glavni prednostni nalogi Unije, in znova izraža prepričanje, da se je zgornja meja razdelka 3 izkazala za veliko prenizko, da bi bilo mogoče ustrezno financirati notranje razsežnosti obeh izzivov;

37.  ugotavlja, da se je število migrantov, ki so prek osrednje in vzhodne sredozemske poti potovali v Unijo, v prvih devetih mesecih leta 2017 sicer zmanjšalo, da pa pritisk na zahodno sredozemsko pot ostaja; ugotavlja tudi, da je v tem obdobju po morju v Evropo prišlo več kot sto tisoč migrantov in beguncev, pri čemer jih je več kot 75 % prispelo v Italijo, ostali pa v Grčijo, na Ciper in v Španijo; meni, da je potrebnih več finančnih sredstev, da bi lahko v celoti zadostili potrebam Unije na področju migracij, in sicer zlasti prek Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bi države članice podprli pri izboljševanju ukrepov in praks za vključevanje oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, predvsem pa mladoletnikov brez spremstva, po potrebi pa tudi pri izvajanju operacij vračanja za tiste, ki do zaščite niso upravičeni, pri tem pa je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja; v zvezi s tem tudi vztraja, da mora imeti Evropski azilni podporni urad (EASO) ustrezne finančne in človeške vire, da bo lahko izpolnjeval naloge, ki so mu bile dodeljene;

38.  podpira oblikovanje nove proračunske vrstice za sklad za iskanje in reševanje, da bi države članice tako podprli pri obveznostih, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pomorskim pravom; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi takšnega sklada EU za iskanje in reševanje;

39.  je prepričan, bi bilo treba povečati sredstva Sklada za notranjo varnost, da se bodo države članice lažje spoprijemale s terorizmom, čezmejnim organiziranim kriminalom, radikalizacijo in kibernetsko kriminaliteto, s tem pa učinkovito odpravile varnostne pomisleke državljanov Unije; poudarja zlasti, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za utrditev varnostnih struktur in spodbujanje izmenjave informacij med organi kazenskega pregona in državnimi organi, med drugim z boljšo medopravilnostjo informacijskih sistemov, hkrati pa je treba zagotoviti spoštovanje pravic in svoboščin posameznika;

40.  poudarja, da imajo agencije EU na področju pravosodja in notranjih zadev bistveno vlogo pri obravnavanju največjih pomislekov državljanov Unije; je zato sklenil povečati proračunska sredstva in število zaposlenih Europola, tudi tako da se ustvari sedem delovnih mest za novo operativno enoto, imenovano Operativna enota Europola za pogrešane otroke, ter okrepiti Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje (EUROJUST), urad EASO ter Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL); znova opozarja na prispevek teh agencij k okrepitvi sodelovanja med državami članicami na tem področju;

41.   poziva Komisijo, naj glede na dejanski napredek v potekajočih medinstitucionalnih pogajanjih posreduje najnovejše informacije o tem, kakšne finančne posledice za leto 2018 bodo imeli zakonodajni predlogi, ki se obravnavajo v sklopu evropske agende za migracije, zlasti reforma dublinskega sistema, sistem vstopa/izstopa, evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in urad EASO, da jih bo mogoče upoštevati v spravnem postopku;

42.  obžaluje, da je Svet obveznosti za številne programe na področju kulture, državljanstva, pravosodja, javnega zdravja, pravic potrošnikov in civilne zaščite samovoljno zmanjšal za več kot 30 milijonov EUR, ne glede na odlične stopnje izvrševanja teh programov in kljub že zdaj nezadostnemu financiranju, zaradi katerega številni kakovostni projekti ostanejo brez sredstev; obnavlja vse vrstice na raven iz predloga proračuna in za ustrezne vrstice predlaga dodatno povečanje;

43.  znova izraža prepričanje, da je treba povečati financiranje pomembnih programov Unije na področju kulture in državljanstva, zlasti programov Ustvarjalna Evrope in Evropa za državljane, ki imata ključno vlogo pri podpori kulturne in ustvarjalne industrije ter participativnega državljanstva, zlasti ob upoštevanju evropskih volitev leta 2019; ponavlja, da morajo vse institucije spoštovati politični dogovor o financiranju evropskega leta kulturne dediščine 2018 ter zagotoviti zadostna proračunska sredstva v ta namen prek podprograma Kultura programa Ustvarjalna Evropa, saj leto kulturne dediščine nima lastne proračunske vrstice; poziva Komisijo, naj pregleda pobude v okviru proračunske vrstice „Multimedijske dejavnosti“ in se tako prepriča, da proračun učinkovito podpira visokokakovostno in neodvisno spremljanje zadev Unije;

44.  podpira večjo preglednost in prepoznavnost cilja Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo, kot osrednjega orodja Unije za boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki, mladimi, ženskami, osebami LGBTI in drugimi ogroženimi skupinami; podpira ustanovitev evropskega centra za spremljanje nasilja na podlagi spola pri Evropskem inštitutu za enakost spolov;

45.  povečuje obveznosti v razdelku 3 za 108,8 milijona EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov) in predlaga, da se to povečanje financira z nadaljnjo uporabo instrumenta prilagodljivosti;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

46.  znova poudarja, da se Unija pri zunanjem delovanju sooča s čedalje večjimi potrebami po financiranju, ki močno presegajo trenutni razdelek 4; meni, da bo uporaba proračuna Unije za izzive na področju migracij tudi v prihodnjih letih zahtevala dinamično odzivanje; poudarja, da se ad hoc enoletnega zvišanja, kot je bilo tisto v letu 2017, ne sme šteti za zadostnega glede na kompleksne izzive, s katerimi se sooča Unija, in glede na potrebo po odločnejšem zunanjem delovanju Unije v današnjem globaliziranem svetu;

47.  meni, da bi bilo treba prednost nameniti najbližjim sosedam Unije in ukrepom za reševanje glavnih težav, s katerimi se soočajo, namreč migracijske in begunske krize ter povezanih humanitarnih izzivov v južnem sosedstvu, pa tudi ruskih napadov v vzhodnem sosedstvu; meni, da bosta stabilnost in blaginja v sosedstvu EU koristili tako tamkajšnjim regijam kot Uniji kot celoti; ponovno poziva k večji podpori mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA, da bi zadovoljili naraščajoče potrebe in dosegli cilj, ki ga je navedla Unija, za spodbujanje razvoja in stabilnosti v regiji ter za podpiranje odpornosti Palestincev; poudarja, da je podpora državam, ki izvajajo pridružitvene sporazume z Unijo, bistvenega pomena za lažje politične in gospodarske reforme, a poudarja, da bi se morala podpora zagotavljati, dokler te države izpolnjujejo merila za upravičenost, zlasti kar zadeva načelo pravne države in uveljavljanje demokratičnih institucij; je zato sklenil povečati sredstva za evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč in makrofinančno pomoč;

48.  poudarja pomen vloge, ki jo ima, v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj, Evropa na svetovni ravni pri izkoreninjenju revščine in zagotavljanju razvoja najbolj prikrajšanih regij; zato dodeli dodatna finančna sredstva za instrument za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; opozarja, da velik delež migrantov, ki prečka Sredozemsko morje, prihaja iz podsaharske Afrike, podpora Unije v tej regiji pa je bistvena za obravnavanje temeljnih vzrokov migracij;

49.  nasprotuje drastičnemu zmanjšanju finančnih prispevkov iz zunanjih finančnih instrumentov (evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva, instrument za razvojno sodelovanje) za Erasmus+, čeprav je mogoče programe izmenjave mladih šteti med najuspešnejše dolgoročne naložbe v kulturno diplomacijo in medsebojno razumevanje, ter poziva, naj se ti prispevki raje povečajo;

50.  zaradi poslabšanja razmer na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic je sklenil zmanjšati podporo za politične reforme v Turčiji; prav tako je sklenil, da bo del preostalih proračunskih sredstev prenesel v rezervo, sproščena pa bodo, ko bo Turčija dosegla opazen napredek na področju pravne države, demokracije, človekovih pravic in svobode tiska, in sicer zato, da bodo preusmerjena k akterjem civilne družbe za izvedbo ukrepov v podporo tem ciljem;

51.  meni, da so potrebna dodatna sredstva za ustrezen odgovor na kampanje dezinformiranja ter za promocijo objektivne podobe Unije zunaj njenih meja; zato poziva k povečanju financiranja za boj proti kampanjam dezinformiranja in kibernetskim napadom; je zato sklenil povečati sredstva za ukrepe strateškega komuniciranja, ki se bodo izvajali v sosedstvu in na Zahodnem Balkanu; opozarja, da je treba vlagati v prepoznavnost zunanjega delovanja Unije, da bi se okrepil učinek financiranja na tem področju in povečala javna diplomacija EU v skladu z ambicijami iz globalne strategije;

52.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v proračunski vrstici turške skupnosti na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

53.  poudarja, da se sedanji trend, ko se Komisija zateka k dopolnilnim proračunskim mehanizmom, kot so skrbniški skladi in drugi podobni instrumenti, ni vedno izkazal kot uspešen; je zaskrbljen, da se z oblikovanjem finančnih instrumentov zunaj proračuna Unije lahko ogrozi njegovo enotnost in se zaobide proračunski postopek, istočasno pa se spodkopava pregledno upravljanje proračuna in omejuje pravica Parlamenta, da izvaja učinkovit nadzor nad odhodki; zato meni, da je treba zunanje instrumente, ki so se pojavili v zadnjih letih, vključiti v proračun Unije, Parlament pa bi moral imeti poln nadzor nad njihovim izvajanjem; ugotavlja, da je bilo do konca septembra 2017 v proračun za leto 2017 skupaj dodeljenih 795,4 milijona EUR za skrbniške sklade EU; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa predstavi znesek, ki ga v letu 2018 namerava dodeliti skrbniškim skladom; je ponovno zaskrbljen, ker so prispevki držav članic za te skrbniške sklade po navadi nižji od njihovih obvez; je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 11/2017 o skrbniškem skladu EU Bêkou za Srednjeafriško republiko; je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Evropsko računsko sodišče, kot so pomanjkanje ocene skupnih potreb in nedelujoči mehanizmi za usklajevanje z drugimi donatorji; izraža namero, da bo ocenil dodano vrednost skrbniških skladov EU kot instrumenta zunanje politike Unije;

54.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 24 uredbe o večletnem finančnem okviru vse odhodke in prihodke Unije in Euratoma vključiti v splošni proračun Unije v skladu s členom 7 finančne uredbe; poziva Komisijo, naj ohrani enotnost proračuna in jo pri predlaganju novih pobud upošteva kot vodilno načelo;

55.  poudarja pomen misij za opazovanje volitev pri krepitvi demokratičnih institucij in vzpostavljanju zaupanja javnosti v volilne postopke, ki v zameno spodbujajo vzpostavljanje miru in stabilnosti; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za ta cilj;

56.  poudarja, da se financiranje iz instrumenta za razvojno sodelovanje ne sme prerazporediti, da bi se financirala nova pobuda za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoja v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; obžaluje predlog iz predloga proračuna za prerazporeditev 7,5 milijona EUR iz instrumenta za razvojno sodelovanje za pobudo za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoju, in poudarja, da je nujno treba najti alternativne rešitve, da se zapolni ta vrzel;

57.  znova poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU na proračunsko nevtralen način prenese iz proračuna skupne zunanje in varnostne politike v upravni proračun ESZD, da bi dodatno utrdili diplomatske dejavnosti Unije;

58.  je zaradi povedanega sklenil obnoviti skoraj vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal, in povečati odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 4 za 299,7 milijona EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, prerazporeditve posebnih predstavnikov EU in sprejetih rezov);

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

59.  meni, da rezi Sveta ne odražajo dejanskih potreb in tako ogrožajo že bistveno racionalizirane upravne odhodke; zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za vse upravne odhodke Komisije, tudi za odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

60.  v skladu s sklepi iz skupnega mnenja pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o treh vidikih odnosa med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom z dne 12. septembra 2016 se je odločil, da bo zadržal 10 % proračunskih sredstev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), dokler nadzorni odbor ne bo dobil dostopa do dosjejev OLAF, hkrati pa bo zaradi novih nalog nekoliko povečal proračun tega urada;

61.  ugotavlja, da je urad OLAF na začetku leta 2017 preiskoval hud primer carinske goljufije v Združenem kraljestvu, ki jo je povzročila podcenitev uvoženih izdelkov in je vodila k izgubi dohodka v višini skoraj 2 milijardi EUR za proračun Unije v obdobju 2013–2016; je zaskrbljen, ker goljufije do danes še niso bile ustavljene in da še vedno prihaja do izgub za proračun Unije; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU upošteva počasno odzivanje uprave te države na njena priporočila v zvezi s tem; poziva tiste države članice, ki nasprotujejo pravnemu okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, naj ponovno razmislijo o svojem stališču, da bi omogočile hitro rešitev za to težavo;

Decentralizirane agencije

62.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki so jim bile zaupane; meni, da so nova delovna mesta, ki jih je predvidel v svojem stališču, potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novosti v politikah in nove zakonodaje; ponovno izraža svojo zavezanost ohranjanju virov in, kjer je treba, zagotavljanju dodatnih sredstev za pravilno delovanje agencij;

63.  glede na izzive na področju migracij in varnosti, s katerimi se Unija še vedno sooča, in ker je potreben usklajen evropski odgovor, je sklenil povečati sredstva Evropskega policijskega urada (Europol), Eurojusta, Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) ter Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

64.  znova opozarja, kako pomembno je, da se Unija osredotoči na konkurenčnost za rast in delovna mesta; spominja, da je strateška prednostna naloga Unije, da popolnoma razvije in izvaja projekta Galileo in EGNOS, za katera je delno odgovorna Agencija za evropski GNSS (GSA); opominja, da agenciji GSA primanjkuje virov za kibernetsko varnost in regulirane javne storitve, zato se je odločil povečati njen proračun;

65.  meni, da je treba povečati finančne in kadrovske vire Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), da bo lahko izpolnila obsežnejše naloge v zvezi z izvajanjem kodeksov in smernic za omrežja za električno energijo in plin ter njihovim spremljanjem;

66.  zlasti opozarja, da Evropska agencija za okolje (EEA) pomaga Uniji pri sprejemanju informiranih odločitev o izboljšanju okolja, vključevanju okoljskih pomislekov v gospodarske politike in premiku k trajnosti, Komisija pa je v okviru podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 predlagala, da se agenciji EEA dodelijo nove naloge na področju upravljanja energetske unije, ne da bi pri tem ustrezno okrepila kadrovski načrt;

67.  poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev in delovnih mest, vendar bo treba njene potrebe po operativnih virih in osebju natančno spremljati;

68.  je zadovoljen, da so bila v proračun za leto 2018 vključena zadostna sredstva v podporo evropskim nadzornim organom; poudarja, da imajo ti organi bistveno vlogo pri spodbujanju dosledne uporabe prava Unije in boljšega usklajevanja med nacionalnimi organi, pa tudi pri zagotavljanju finančne stabilnosti, tesneje povezanih finančnih trgov ter varstva potrošnikov in konvergenca nadzora; poudarja, da se morajo evropski nadzorni organi zaradi preudarne porabe svojih proračunov dosledno držati nalog in mandata, ki jim ga je zaupal zakonodajalec Unije;

69.  znova poudarja, da je leto 2018 v skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013 zadnje leto uresničevanja 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih in rezerve za prerazporeditev uslužbencev agencij; ponovno izraža nasprotovanje vsakemu nadaljevanju splošnega pristopa glede sredstev agencij po letu 2018; potrjuje, da je naklonjen povečevanju učinkovitosti agencij, ki bo mogoče s tesnejšim upravnim sodelovanjem ali celo združitvami, kjer je to ustrezno, pa tudi z delitvijo nekaterih funkcij s Komisijo ali drugo agencijo; v zvezi s tem pozdravlja pobudo za nadaljnje usklajevanje dejavnosti agencij prek vzpostavitve stalnega sekretariata mreže agencij EU (sedaj skupni urad za podporo) in podpira dodelitev dodatnega delovnega mesta v kadrovski načrt Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), katerih stroški bodo združeni iz obstoječih proračunov agencij Unije in dodeljeni temu uradu;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

70.  je na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklenil sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi omejene rezerve in razpoložljive razlike do zgornje meje;

71.  zato poudarja prizadevanja Parlamenta v zvezi s tem in poziva Komisijo, naj pokaže dobro voljo pri izvajanju sprejetih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ob koncu proračunskega postopka, ne glede na njegovo oceno izvedljivosti, kot za vsak sklep Evropskega parlamenta in Sveta;

Posebni instrumenti

72.  opozarja na uporabnost posebnih instrumentov za zagotavljanje prilagodljivosti onkraj zelo nizkih zgornjih meja sedanjega večletnega finančnega okvira in pozdravlja izboljšave, uvedene pri vmesni reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru; poziva k obsežni uporabi instrumenta prilagodljivosti, skupne razlike večletnega finančnega okvira in varnostne rezerve, da bo mogoče financirati odzivanje na široko paleto novih izzivov in dodatnih obveznosti za proračun Unije;

73.  znova opozarja tudi na pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, rezerve za nujno pomoč in Solidarnostnega sklada Evropske unije; podpira namero Komisije, da bo poskrbela za hitrejšo uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, tako da bo večji del njegovega letnega zneska prenesla v rezervo v proračunu Unije, poleg zneska, ki je v proračunu že na voljo za vnaprejšnja izplačila; obžaluje rez Sveta v ta namen in delno obnavlja predlog proračuna, z izjemo zneska, ki je bil vnaprej izplačan leta 2017 s spremembo proračuna št. 4/2017, in uporabe sklada za Italijo; poziva k razširitvi področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam;

Plačila

74.  je zaskrbljen zaradi trenutnega trenda nezadostnega izvrševanja plačil v celotnem proračunu Unije, ne samo v podrazdelku 1b, temveč tudi v razdelkih 3 in 4, kljub potrebi po odgovoru na močan porast novih izzivov in vzpostavitvi prilagodljivih mehanizmov financiranja; opominja, da se je raven plačil v proračunu Unije v zadnjih dveh letih občutno zmanjšala, kar je bilo pospremljeno z velikim proračunskim presežkom; je zaskrbljen, ker je v predlogu proračuna razlika do zgornje meje za plačila največja doslej, kar 10 milijard EUR, kar kaže na trend nizke stopnje izvrševanja, ki bi utegnil privesti do hudih plačilnih pritiskov ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira;

75.  vztraja, da je treba obnoviti plačila iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, in jih povečati v nekaterih vrsticah, zlasti tistih, v katerih so bile spremenjene odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

76.  obžaluje, da Svet vsakič znova poveča standardno pavšalno znižanje za institucije Unije; meni, da to še posebej izkrivlja proračune institucij, ki se ponašajo s tradicionalno točnimi pavšalnimi odbitki; meni, da ta pristop ne predstavlja ciljnega zmanjšanja, pa tudi ne dobrega finančnega poslovodenja; zato obnavlja pavšalne odbitke na raven iz predloga proračuna;

Oddelek I – Evropski parlament

77.  ohranja skupno raven proračuna za leto 2018, kot je bil sprejet v omenjeni resoluciji z dne 5. aprila 2017, v znesku 1.953.483.373 EUR; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo upoštevane najnovejše informacije, ki prej še niso bile na voljo;

78.  ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 znaša 18,88 % razdelka 5, ta delež pa je nižji kot v letu 2017 (19,25 %) in najnižji v zadnjih petnajstih letih;

79.  znova opozarja na prednostne naloge Parlamenta za naslednje proračunsko leto, namreč utrditev že sprejetih varnostnih ukrepov in povečanje odpornosti Parlamenta na kibernetske napade, povečanje preglednosti notranjega proračunskega postopka Parlamenta in osredotočenje proračuna Parlamenta na njegove osrednje naloge pri sprejemanju zakonodaje, ko deluje kot veja proračunskega organa, zastopanje državljanov in nadzor nad delom drugih institucij;

80.  pozdravlja ustanovitev parlamentarne delovne skupine predsedstva o nadomestilu splošnih stroškov; opozarja na pričakovanja o večji preglednosti glede nadomestil splošnih stroškov in na prizadevanja za opredelitev natančnejših pravil o odgovornosti za izdatke, dovoljene v okviru teh nadomestil, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

81.  kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2018 zmanjšuje za 60 delovnih mest (1-odstotno ciljno zmanjšanje števila zaposlenih) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom; spominja, da je bilo 35 delovnih mest, ki so bila Parlamentu dodeljena leta 2016 za nove dejavnosti za večjo varnost, izvzetih iz zmanjšanja števila zaposlenih, kot je bilo potrjeno ob sprejetju spremembe proračuna št. 3/2016 in splošnega proračuna za leto 2017[9]; poziva Komisijo, naj ustrezno prilagodi tabele za spremljanje, da bo imel proračunski organ točne podatke v vseh fazah postopka;

82.  pozdravlja izmenjavo mnenj o nepremičninski politiki Parlamenta, ki je 11. julija 2017 potekala med Odborom za proračun, generalnim sekretarjem in podpredsedniki, odgovornimi za nepremičninsko politiko Parlamenta; meni, da bi moral biti ta dialog stalen, zlasti glede na prihodnjo razpravo predsedstva o prenovi stavbe Paul Henri-Spaak;

83.  ponavlja stališče Parlamenta, izraženo v omenjeni resoluciji z dne 5. aprila 2017, da je mogoče nadzorne mehanizme za evropske politične stranke in fundacije še dodatno izboljšati; je v zvezi s tem seznanjen s predlogom Komisije za spremembo Uredbe št. 1141/2014[10] in pozdravlja vsa prizadevanja za odgovornejšo in preglednejšo porabo;

84.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; poleg tega je seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije[11], da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11.000 in 19.000 ton izpustov CO₂; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

85.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal in so bistvene za delovanje Sodišča Evropske unije, v dveh proračunskih postavkah pa obnavlja zneska iz načrta odhodkov, da se bo lahko sodišče bolje spopadalo z vse obsežnejšimi zahtevami za prevajanje;

86.  je začuden nad enostransko izjavo Sveta in povezanim dodatkom o 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih iz stališča Sveta o predlogu proračuna za leto 2018, v skladu s katerim mora Sodišče Evropske unije svoj kadrovski načrt zmanjšati za dodatnih 19 delovnih mest; poudarja, da teh 19 delovnih mest ustreza 12 in 7 delovnim mestom, ki sta jih Parlament in Svet utemeljeno odobrila v proračunskih postopkih za leti 2015 in 2016 zaradi novih potreb, zato vztraja, da bi jih bilo treba ohraniti, saj je sodišče že doseglo zahtevano zmanjšanje kadrovskega načrta za 5 % z odpravo 98 delovnih mest v obdobju 2013–2017;

Oddelek V – Računsko sodišče

87.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

88.  sredstva v postavki „Omejena posvetovanja, študije in raziskave“ prenaša v rezervo, dokler ne bo znan izid potekajočih pogajanj o reviziji finančne uredbe in dokler revidirana različica ne bo začela veljati leta 2018;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

89.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

90.  glede na predlog proračuna povečuje dve vrstici, povezani z delom notranjih svetovalnih skupin za trgovinske sporazume;

Oddelek VII – Odbor regij

91.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

92.  povečuje nekaj vrstic glede na predlog proračuna, v skladu z načrtom odhodkov Odbora regij;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

93.  pozdravlja delo varuhinje, ki je na račun učinkovitosti ustvarila še več proračunskih prihrankov kot leto poprej;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

94.  se sprašuje, zakaj želi Svet zmanjšati proračun nadzornika, saj je skupaj s Parlamentom tej instituciji naložil dodatne naloge; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko nadzornik izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

95.  obnavlja vse vrstice, ki jih je Svet zmanjšal;

96.  uvaja proračunsko postavko za zmogljivost strateškega komuniciranja v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2015, ESZD pa dodeljuje zadostne kadrovske vire in orodja, da se bo lahko soočila z dezinformacijami tretjih držav in nedržavnih akterjev;

97.  je sklenil, da bo vrstico za posebne predstavnike EU iz poglavja skupne zunanje in varnostne politike prenesel v proračun ESZD zaradi večje doslednosti zunanjega delovanja EU;

98.  je poskrbel za dodatni znesek, ki presega načrt prihodkov ESZD, za pripravnike v delegacijah Unije, v odgovor na ugotovitve iz preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o neplačanem pripravništvu[12];

o

o  o

99.  je seznanjen z enostransko izjavo Francije in Luksemburga, priloženo stališču Sveta o predlogu proračuna za leto 2018, kot je bila sprejet 4. septembra 2017; opozarja, da so se predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisija na spomladanskem proračunskem trialogu dne 27. marca 2017 dogovorili o pragmatičnem časovnem razporedu za potek proračunskega postopka, vključno z datumi za spravno obdobje; opozarja, da je Svet za splošne zadeve na seji dne 25. aprila 2017 odobril pragmatični časovni razpored, ob popolnem poznavanju časovnega razporeda delnih zasedanj Parlamenta za leto 2017; zato ugotavlja, da proračunski postopek poteka v skladu s pragmatičnim časovnim razporedom, dogovorjenim med tremi institucijami;

100.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

• [1]  UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
• [2]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
• [3]  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
• [4]  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
• [5]  Besedila, sprejeta tega dne, P8_TA(2017)0085.
• [6]  Besedila, sprejeta tega dne, P8_TA(2017)0114.
• [7]  Besedila, sprejeta tega dne, P8_TA(2017)0302.
• [8]  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
• [9]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0401 in P8_TA(2016)0411.
• [10]  2017/0219(COD).
• [11]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.
• [12]  Evropski varuh človekovih pravic, 454.2014/PMC.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (4.9.2017)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je zaskrbljen, ker so v predlogu Komisije sredstva za prevzem obveznosti in plačila v razdelku 4 (Evropa v svetu) nižja za več kot pol milijarde EUR; poudarja, da se ad hoc enoletnega zvišanja, kot je bilo tisto v letu 2017, ne sme šteti za zadostnega glede na številne kompleksne izzive, s katerimi se sooča Unija, in glede na potrebo po odločnejšemu zunanjemu delovanju EU v skladu z globalno strategijo EU;

2.  poudarja, da je za izboljšanje zmogljivosti EU za odzivanje na krize nujna večja prožnost, a ne na račun obstoječih prednostnih področij instrumentov za financiranje zunanjih ukrepov in dolgoročnih politik; poziva, naj se dodeli razlika v višini več kot 230 milijonov EUR v razdelku 4 in zagotovi potrebna prožnost z mehanizmi, ki so na voljo v okviru večletnega finančnega okvira;

3.  opozarja na nedavne zaskrbljujoče politične dogodke na Zahodnem Balkanu, ki zahtevajo takojšnjo pozornost Unije ter dejavno in bolje usmerjeno podporo za države v tej regiji, da ne bi spodkopali napredka, ki je bil dosežen v zadnjih desetletjih, in da se utrdi pot teh držav k pristopu k EU; zato zavrača predlagano zmanjšanje podpore za politične reforme v regiji v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) za skoraj 90 milijonov EUR; spominja, da je podpora državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam pri sprejemanju in izvajanju političnih, gospodarskih in socialnih reform v povezavi z njihovim pristopom k EU pomembno orodje za spodbujanje stabilnosti; spominja tudi, da bi te države, če bi izgubile perspektivo pristopa k EU, lahko postale dovzetne za vpliv tretjih držav, kar bi lahko ogrozilo stabilnost in varnost regije;

4.  zavrača predlagano povečanje podpore za politične reforme v Turčiji v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, saj turške oblasti na tem področju ne kažejo resnih prizadevanj, razmere na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic pa so se poslabšale; poudarja, da je treba okrepiti naložbe v neposredno podpiranje civilne družbe in beguncev v Turčiji, pa tudi v programe medosebnih izmenjav, kot so Erasmus+ za študente, akademike in novinarje; poziva Komisijo, naj uvede ukrepe in preusmeri sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč v podporo civilni družbi, ter poziva k povečanju financiranja iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), ki je namenjeno za neposredno podporo civilni družbi v Turčiji;

5.  poudarja strateški pomen vzhodnega in južnega sosedstva Unije in zahteva, da se ne zmanjšajo sredstva za evropski instrument sosedstva, kot je bilo predlagano; pozdravlja zavezo z bruseljske konference aprila 2017 o povečanju pomoči za Sirijo, Jordanijo in Libanon ter poudarja, da bi bilo treba predvideti ustrezno okrepitev evropskega instrumenta za sosedstvo; poudarja, da je treba še naprej podpirati Tunizijo, ki bi lahko postala zgled demokratične tranzicije v regiji, in ohraniti osrednjo vlogo Unije pri podpiranju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti ter Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu; poleg tega poudarja, da je treba povečati podporo za krepitev stabilnosti v Libiji in spremljati prehod države v vključujočo demokracijo, v kateri bo zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic; poziva Komisijo, naj spoštuje in še okrepi svoje zaveze glede financiranja evropskega instrumenta sosedstva, da bi izboljšala možnosti lokalnega zaposlovanja mladih; z naklonjenostjo opaža majhno povečanje sredstev za vzhodno partnerstvo v okviru evropskega instrumenta za sosedstvo in opozarja, da bi bilo treba zaradi sedanjih izzivov predvideti dodatno povečanje;

6.  nasprotuje korenitemu zmanjšanju finančnih prispevkov iz zunanjih finančnih instrumentov, od ENI, IPA, PI in DCI do Erasmus+, kljub temu, da je mogoče programe izmenjav mladih šteti med najuspešnejše dolgoročne naložbe v kulturno diplomacijo in medsebojno razumevanje, ter poziva, naj se ti prispevki raje povečajo;

7.  pozdravlja dejstvo, da bodo zaradi novih nalog na področju gradnje zmogljivosti, ki naj bi bile rezultat tekoče revizije uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru, predlagana sredstva za ta instrument spet na ravni izpred leta 2017 in še okrepljena, ter nadalje priznava potencial, ki ga ta instrument prinaša za podpiranje varnosti Unije in varovanje meja;

8.  pozdravlja ukrepe, sprejete zaradi zadnjih proračunskih pogajanj, da se omogoči večji parlamentarni nadzor dejavnosti, ki sodijo v skrbniške sklade Unije, in instrumenta za pomoč beguncem v Turčiji; opozarja, da bi bilo treba takšne ad hoc instrumente uporabljati le, če bi bile izpolnjene zahteve z vidika dodane vrednosti in dodatnosti na ravni Unije; ponovno poziva države članice, naj precej povečajo prispevke za skrbniške sklade in zagotovijo pravočasno izpolnjevanje zavez v sklopu instrumenta za pomoč beguncem v Turčiji;

9.  spominja, da je treba vlagati v prepoznavnost zunanjega delovanja Unije, da bi se okrepil učinek financiranja na tem področju in povečala javna diplomacija EU v skladu z ambicijami iz globalne strategije;

10.  poziva, naj se še dodatno poveča financiranje za boj proti kampanjam dezinformiranja in kibernetskim napadom, ki se vse pogosteje uporabljajo za spodkopavanje demokratične ureditve v državah v sosedstvu Unije in tudi v sami Uniji; zlasti poziva k povečanju sredstev za ukrepe za strateško komuniciranje;

11.  poudarja, da je treba spodbujati skupne raziskave na področju obrambe v Evropi, da bi odpravili glavne pomanjkljivosti na področju zmogljivosti, ko je zaradi mednarodnih dogodkov vse bolj nujno, da Evropa okrepi svoja prizadevanja na področju obrambe; v celoti podpira povečanje sredstev, namenjenih pripravljalnemu ukrepu za raziskave na področju obrambe; pozdravlja predlog o evropski obrambni industriji, ki ga je predstavila Komisija, in odločno poziva, naj se njegovo prilagoditev potrebam skupne varnostne in obrambne politike uvrsti med prednostne naloge;

12.  pozdravlja novi načrt za zunanje naložbe za povečanje naložb v Afriki in v sosedstvu EU; poudarja, da je treba zagotoviti, da osredotočanje na spodbujanje naložb zasebnega sektorja ne odvrača od financiranja dolgoročnih prednostnih nalog v teh regijah, vključno z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja;

13.  ponovno poudarja pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, vključno z njegovo podporo za opazovanje volitev, in pri tem poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države bistveno za stabilnost in blaginjo v svetu; pozdravlja povečanje financiranja tega instrumenta, ki bi ga bilo treba še dodatno okrepiti;

14.  poziva, naj se izvede pregled pridobljenih izkušenj, da bi se odkrile pomanjkljivosti in izboljšalo usklajevanje med instrumenti Unije za zunanje financiranje in finančnimi instrumenti drugih mednarodnih institucij, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in druge razvojne/finančne institucije, da bi se ustvarile sinergije in kar najbolj povečal učinek finančnih instrumentov v državah v razvoju;

15.  ponovno poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU prenese na proračunsko nevtralen način iz proračuna SZVP v proračun ESZD, da bi izboljšali skladnost zunanjepolitičnega delovanja Unije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 12 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lars Adaktusson, Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Andi Cristea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Hilde Vautmans, Anders Primdahl Vistisen, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elisabetta Gardini, Neena Gill, Ana Gomes, András Gyürk, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Marek Jurek, Urmas Paet, Mirosław Piotrowski, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke, Željana Zovko
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Seb Dance, Jean-Luc Schaffhauser, Marie-Pierre Vieu, Ivan Štefanec

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

49	+
ALDE	Petras Auštrevičius, Iveta Grigule, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Urmas Paet, Jozo Radoš, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans
PPE	Lars Adaktusson, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Elisabetta Gardini, András Gyürk, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Željana Zovko, Ivan Štefanec, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica
S&D	Andi Cristea, Seb Dance, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Neena Gill, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Miroslav Poche, Elena Valenciano, Boris Zala, Janusz Zemke
Verts/ALE	Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

12	-
ECR	Anders Primdahl Vistisen
EFDD	James Carver, Fabio Massimo Castaldo
ENF	Mario Borghezio, Jean-Luc Schaffhauser
GUE/NGL	Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Marie-Christine Vergiat, Marie-Pierre Vieu
NI	Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke

5	0
ECR	Anna Elżbieta Fotyga, Marek Jurek, Ryszard Antoni Legutko, Mirosław Piotrowski, Charles Tannock

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za razvoj (27.9.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Charles Goerens

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je treba razvojno pomoč iz proračuna EU ohraniti vsaj na ravni, predvideni v večletnem finančnem okviru, prav tako pa mora ostati osredotočena na dolgoročna prizadevanja za izkoreninjenje revščine; poziva, naj se posebej osredotoči na najmanj razvite države;

2.  ugotavlja, da se še nobena država ni razvila brez poglabljanja trgovinskih odnosov s svojimi sosedami in drugimi državami sveta; spodbuja tudi financiranje pomoči za trgovino, ki bi državam v razvoju v prihodnosti omogočilo okrepljeno sodelovanje v globalnih vrednostnih verigah; v zvezi s tem poudarja, da bi takšno financiranje prispevalo k vključujoči in trajnostni rasti ter spodbujalo visoke delovne in okoljske standarde; nadalje poudarja vse večji pomen digitalne povezljivosti, da bi se dosegla bolj uravnotežena porazdelitev koristi globalizacije za države v razvoju;

3.  poudarja, da dramatične humanitarne potrebe, ki so nastale zaradi konfliktov brez primere in katastrof, povezanih s podnebnimi spremembami, zahtevajo, da se v celoti uporabi razlika do zgornje meje v razdelku IV za spoprijemanje s temi izzivi in preprečevanje novih kriz; poudarja, da je treba povečati evropsko humanitarno pomoč, tudi onkraj evropske soseščine;

4.  poudarja, da mora proračun EU ustrezno prispevati k izpolnjevanju Agende 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja; opozarja, da mora izvajanje zajemati notranje in zunanje politike Unije ter se uravnoteženo in usklajeno vključiti v tri razsežnosti trajnostnega razvoja, pri tem pa obravnavati medsebojne povezave med posameznimi cilji trajnostnega razvoja;

5.  ugotavlja, da zahteva, da se 20 % pomoči v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje dodeli osnovnim socialnim storitvam, zlasti zdravju in izobraževanju, za obdobje 2014–2017[1] ni bila izpolnjena; meni, da je treba povečati naložbe v človekov razvoj, zlasti v dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, da se izničijo negativni učinki ponovne uvedbe pravila svetovne prepovedi („global gag rule“);

6.  opozarja, da je bila v proračunu za leto 2017 proračunska vrstica za Instrument za razvojno sodelovanje – Človekov razvoj zmanjšana v primerjavi s prvotnim večletnim načrtom; ugotavlja, da je Komisija navedla, da je pri tem šlo le za odložitev financiranja na poznejše obdobje, in ne za zmanjšanje sredstev za program; meni, da je zato pomembno, da se ohrani znatno povečanje sredstev v proračunski vrstici za človekov razvoj v primerjavi z lanskoletnim proračunom;

7.  poudarja velik pomen podpiranja mikro, malih in srednjih podjetij ter še posebej poziva k dodatni krepitvi mikrofinančnih posojilnih sistemov in sistemov jamstev;

8.  spodbuja ustanovitev institucij dualnega poklicnega usposabljanja v državah v razvoju, v katerih se bodo lahko mladi, medtem ko bodo opravljali program poklicnega vajeništva s poudarkom na praktičnih vidikih poklica, udeleževali teoretičnih predavanj na specializiranih poklicnih šolah;

9.  poziva k razširitvi programa „Erasmus za mlade podjetnike“ izven Evrope, zlasti v države v razvoju, pri čemer pa je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva;

10.  meni, da bi morala uporabo proračuna EU za odzivanje na izzive na področju migracij spremljati skupna politika na tem področju; poudarja, da razvojna pomoč ne sme biti pogojena s sodelovanjem na področju migracij, kot so upravljanje meja ali sporazumi o ponovnem sprejemu oseb; spominja, da je imela migracijska in begunska kriza precejšnje posledice za proračun EU in bo tudi v prihodnjih letih zahtevala dinamično odzivanje;

11.  se popolnoma zaveda zapletene narave številnih izzivov ter potrebe po večplastnih in dopolnjujočih se ukrepih odzivanja, vendar vztraja pri potrebi po jasnih ureditvah financiranja in spoštovanju mednarodnih obveznosti; znova zavrača uporabo sredstev za razvoj za druge cilje in poudarja, da je treba za financiranje, ki ne izpolnjuje meril uradne razvojne pomoči, poiskati druge vire, ne pa uporabljati instrumenta za razvojno sodelovanje; obžaluje pomanjkanje parlamentarnega nadzora nad novimi skrbniškimi skladi; poudarja, da bi morali mehanizmi, ki koristijo instrumentu za razvojno sodelovanje, zlasti nujni skrbniški sklad EU za Afriko, služiti resničnim dolgoročnim razvojnim ciljem ter se odzivati na razvojne potrebe držav partneric in ne zasledovati političnih ciljev donatorjev; opozarja na svoje mnenje z dne 5. julija 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ki izključuje vsak prispevek iz instrumenta za razvojno sodelovanje za financiranje instrumenta, ki prispeva k stabilnosti in miru;

12.  poudarja, da morajo Unija in njene države članice spoštovati skupno zavezo, potrjeno leta 2015, da bodo do leta 2030 uradno razvojno pomoč povečale na 0,7 % svojega BND; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo zavezujoč časovni načrt za postopno povečevanje pomoči, dokler ne bo dosegla te ravni;

13.  poudarja, da je pomembno povečati sredstva, namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, demokracije in pravne države v državah v razvoju, da se promovira odgovorne in pregledne institucije, podpre krepitev zmogljivosti ter spodbudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev in javni dostop do informacij;

14.  poudarja, da prispevek Združenega kraljestva znaša 15 % proračuna EU za razvojno pomoč; poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta pri razmisleku o zastavljenih ciljih in prednostnih nalog razvojne pomoči EU po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije;

15.  meni, da bohotenje skrbniških skladov, ki se uporabljajo zaradi pomanjkanja sredstev, spodkopava enotnost proračuna in je v nasprotju z zahtevami po preglednosti in demokratični odgovornosti; poudarja, da bi vključitev Evropskega razvojnega sklada (ERS) v proračun na eni strani in vzpostavitev posebnega instrumenta za financiranje varnostnih odhodkov, povezanih z razvojnim sodelovanjem, na drugi strani, povečali učinkovitost ukrepov EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	25.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	15 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Doru-Claudian Frunzulică, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, György Hölvényi, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Vincent Peillon, Maurice Ponga, Elly Schlein, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Paul Rübig, Adam Szejnfeld
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	David Coburn

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15	+
ALDE	Charles Goerens, Paavo Väyrynen
PPE	Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, György Hölvényi, Maurice Ponga, Paul Rübig, Adam Szejnfeld, Bogdan Brunon Wenta
S&D	Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Vincent Peillon, Elly Schlein
Verts/ALE	Heidi Hautala, Maria Heubuch

1	-
EFDD	David Coburn

1	0
GUE/NGL	Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/draft-eval-report-dci_en.pdf

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (30.8.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Reimer Böge

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je mednarodna trgovina ključno orodje za zunanjo politiko Unije, ki lahko, če je zadostno financirana in se izvaja s pomočjo skladnih strategij, prispeva k trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju;

2.  ugotavlja, da ima Unija vse bolj velikopotezen trgovinski program, kot je predstavljen v strategiji „Trgovina za vse“; poudarja, da bi bilo treba povečati sredstva za pomoč trgovini, vključno z ukrepi v podporo lokalni trgovini in trgovini znotraj regije, ter nameniti dovolj sredstev generalnemu direktoratu Komisije za trgovino, da bo lahko izvajal čedalje številnejše dejavnosti, predvsem pa skrbel za izvajanje in uveljavljanje določb iz dvostranskih in večstranskih sporazumov, prav tako pa bi bilo treba povečati skladnost programa trgovinske politike Komisije s cilji mednarodnega ukrepanja Unije in zahtevami skladnosti politik za razvoj, brez da bi zmanjšali ali preusmerili proračun, ki je bil dodeljen razvojnemu sodelovanju; poudarja, da so sredstva za pomoč trgovini pomembno orodje za vzpostavljanje struktur in projektov, zlasti v najmanj razvitih državah; meni, da bi bilo treba okrepiti pobudo in povečati sredstva zanjo; prav tako poziva Komisijo, naj usklajuje izvajanje, da bi čim bolj povečala učinkovitost; poudarja, kako pomembno je pregledati te sporazume in v njih poudariti potrebo po ustrezni podpori trgovinski strategiji Unije, saj gre za enega osrednjih stebrov zunanje politike;

3.  poudarja, da je treba med pregledom naslednjega večletnega finančnega okvira in ob upoštevanju programa trgovinske politike nujno temeljito reorganizirati proračun Unije in njegovo sestavo, in poziva Komisijo, naj prevzame pobudo ter pritegne Svet in Parlament;

4.  ugotavlja, da državljani Unije zahtevajo tesnejšo udeležbo in sodelovanje pri trgovinski politiki Unije in da je Komisija ocenila, da so interesi državljanov prednostna naloga; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je dodeliti dovolj sredstev, da bi državljane dejavno vključili v oblikovanje trgovinske politike Unije in med njimi povečali ozaveščenost o prednostih te politike; poziva, naj se v dialog z državljani vključijo domače svetovalne skupine in skupne platforme, saj so glavno orodje za učinkovito udeležbo civilne družbe pri izvrševanju in spremljanju poglavij o trajnosti trgovine v trgovinskih sporazumih; poziva tudi, naj se oblikujejo ključni kazalniki uspešnosti za ocenjevanje uspešnosti carinskih organov na državni ravni in ravni EU; poziva države članice, naj prevzamejo dejavnejšo vlogo pri razlaganju dodane vrednosti trgovinske politike Unije, saj same oblikujejo pogajalske mandate;

5.  poudarja, da je pravična mednarodna trgovina osrednje orodje v celotni zunanji politiki Unije, ki prispeva, kadar je podprta z zadostnimi finančnimi sredstvi in se izvaja z jasnimi političnimi, gospodarskimi, trgovinskimi in razvojnimi strategijami, k trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju, s tem pa Uniji omogoča, da odigra dejavno vlogo pri obravnavi vzrokov za migracijo;

6.  poudarja, da tehnična podpora za trgovino in gospodarska pomoč iz evropske sosedske politike za tesne partnerice Unije vzdolž južne in vzhodne meje pomembno prispevata k stabilnosti v teh regijah;

7.  meni, da bo potrebnih več sredstev iz makrofinančne pomoči, da bo mogoče ugoditi vsem prihodnjim prošnjam za posojila, če so te upravičene in če so izpolnjeni pogoji, ki jih je določil Parlament; poudarja, da makrofinančna pomoč s pogoji za odplačevanje ne bi smela povzročati odvisnosti držav prejemnic; meni, da bi bilo treba dolgoročno razmisliti o vključitvi instrumenta makrofinančne pomoči v instrument evropskega sosedskega programa, saj bi tako povečali skladnost ukrepov Unije;

8.  poziva Komisijo, naj oceni obstoječa orodja za spodbujanje internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij ter poskrbi za skladnost z drugimi instrumenti podpore Unije za ta podjetja, na primer s COSME, pa tudi za subsidiarnost, nepodvajanje in dopolnjevanje z ustreznimi programi držav članic; poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi predloge za vmesni pregled teh programov, da bi izboljšala njihovo učinkovitost in uspešnost;

9.  opozarja, da bi se morale nove pobude Unije, tudi na področju obrambe, financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa v škodo obstoječih proračunskih vrstic;

10.  ugotavlja, da je Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji, čeprav dosega mešane rezultate, namenjenih premalo sredstev, prav tako pa ne deluje sistematično, zaradi česar ne zadošča za ublažitev stranskih učinkov avtomatizacije, digitalizacije in globalizacije; ugotavlja, da so bile podobne pobude v primerljivih gospodarstvih uspešne; poudarja, da so za financiranje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter za povečanje njegove učinkovitosti in operabilnosti potrebna dodatna sredstva in viri; v zvezi s tem meni, da je odstranitev nepotrebnih ovir osrednjega pomena pri povečanju stopnje učinkovitosti; poudarja, kako pomembno je usposabljanje, s katerim se brezposelnim delavcem posreduje znanje, ki jim omogoča uspešno ponovno vključitev na trg dela;

11.  opozarja, da je dolžnost Unije vključevati vidik enakosti spolov v vse politike, in priznava, da lahko trgovinska politika v raznih gospodarskih sektorjih različno vpliva na spol; poziva, naj se v vse nove trgovinske sporazume vključi poglavje o enakosti spolov ter zagotovijo potrebna sredstva za njegovo izvajanje, vključno s predhodnimi, vmesnimi in naknadnimi ocenami vpliva in razvrščanjem podatkov po spolu.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 1 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Jude Kirton-Darling, Patricia Lalonde, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Reimer Böge, Nicola Danti, Seán Kelly, Sander Loones, Bolesław G. Piecha, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Arne Lietz

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26	+
ALDE	Beatriz Becerra Basterrechea, Patricia Lalonde, Marietje Schaake
PPE	Reimer Böge, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Seán Kelly, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler
S&D	Maria Arena, Nicola Danti, Jude Kirton-Darling, Arne Lietz, David Martin, Emmanuel Maurel, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster
Verts/ALE	Yannick Jadot

1	-
ENF	Franz Obermayr

7	0
ECR	Sander Loones, Emma McClarkin, Bolesław G. Piecha, Joachim Starbatty
EFDD	Tiziana Beghin
GUE/NGL	Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbor za proračunski nadzor (7.9.2017)

za Odbor za proračun

o osnutku splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Joachim Zeller

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker bi se bilo treba v razmerah, ko sredstev ni veliko, bolj osredotočiti na proračunsko disciplino ter učinkovito in uspešno uporabo finančnih virov, da se doseže čim večja evropska dodana vrednost;

B.  ker bo glavni cilj predloga proračuna za leto 2018 zagotoviti, da bo proračun Unije vseboval dovolj sredstev, da bo lahko več prispeval h gospodarski, družbeni in ozemeljski koheziji, k ustvarjanju delovnih mest (z vsemi pravicami iz dela in zaščito), trajnostni rasti, ciljno usmerjenim naložbam in solidarnosti v vseh državah članicah, tako velikih kot majhnih, uspešnih in revnejših, ter omogočil odzivanje na nenehne izzive in spremembe ter na njihov vpliv v smislu počasnejšega gospodarskega okrevanja in poglabljanja neenakosti, pa tudi priseljevanja, humanitarne pomoči in varnosti;

C.  ker je skupno povečanje plačil za 8,1 % v primerjavi s proračunom za leto 2017 posledica povečanja plačil v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki se morajo začeti v letu 2018 izvajati s polno hitrostjo;

D  ker se velika večina (94 %) plačil nanaša na financiranje novih programov (za obdobje 2014–2020), samo 6 % pa zadeva dokončanje starih programov (pred letom 2014);

Programske izjave o odhodkih iz poslovanja, priložene proračunu za leto 2018

1.   pozdravlja programske izjave o odhodkih iz poslovanja, ki spremljajo predlog proračuna za leto 2018 (COM(2017)0400) in zagotavljajo informacije v skladu s členom 38 finančne uredbe ter zajemajo tako predhodne ocene za prihodnjo uspešnost in rezultate kot naknadne informacije o uspešnosti programov;

2.  opozarja, da izjave delno ustrezajo pozivu Parlamenta glede proračuna, ki temelji na uspešnosti[1], vendar ugotavlja, da te izjave dopolnjujejo običajno metodo priprave proračuna po dejavnostih z nekaterimi podatki o uspešnosti;

3.   ugotavlja, da sedanji okvir uspešnosti programov iz programskih izjav vključuje več kot 700 različnih vrst kazalnikov, ki merijo uspešnost 61 splošnih in 228 posebnih ciljev;

4.  poudarja, da vsi ti kazalniki ne merijo uspešnosti proračuna Unije neposredno: nekateri zagotavljajo visoko raven spremnih informacij (na primer „cilj 3 % BDP za raziskave in razvoj v Evropi“ ali „delež raziskovalcev med aktivnim prebivalstvom EU“) ali proces, ki se nanaša na informacije (na primer „kakovost vlog za projekte“, „število udeležencev“);

5.  poziva Komisijo, naj svoje poročanje čim bolj poenoti, da bi predstavila pošteno sliko izvrševanja proračuna in ustvarjene dodane vrednosti;

6.   poziva Komisijo, naj za vsak program pripravi pregled razpoložljivih informacij o uspešnosti ter navede odstopanja od cilja za vse posebne kazalnike na podlagi informacij, ki so vključeni v temeljni akt; ta pregled bi moral predstavljati delež vrednosti kazalnika v zvezi s končnim ciljem in bi moral meriti napredek pri doseganju ciljev;

7.  je seznanjen, da je analiza zbranih podatkov za posamezne programe, vključno s podatki za leta 2014, 2015 in 2016, potrdila, da na tej stopnji izvajanja za več kot 80 % kazalnikov obstajajo vse oziroma delne informacije;

8.   poziva Komisijo, naj zaradi poenostavitve:

–  uskladi okvir uspešnosti, uporabljen v ocenjevalnem poročilu iz člena 318 PDEU (letno poročilo o upravljanju in izvrševanju) in v orodjih za upravljanje (načrt upravljanja in letna poročila o dejavnostih generalnega direktorata), z okvirom uspešnosti programskih izjav;

–  upošteva ta okvir programskih izjav kot osnovo za oceno izvajanja strategije EU 2020 in svojih 10 prednostnih nalog za obdobje 2015–2019 ter

–  najmanj enkrat letno vključi posodobljene podatke o rezultatih za vse kazalnike, določene v programu;

9.  ceni, da je novi pristop proračuna, usmerjenega v rezultate, prvič vključen v notranjo pripravo proračuna v Komisiji, da se pregledajo izdatki na podlagi dosedanjih izkušenj in opredelijo možne prilagoditve;

10.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu predloži specifične informacije, ki jih je uporabila pri pripravi predloga proračuna za leto 2018 na področjih, kjer programi za porabo sredstev Unije prinašajo pozitivne rezultate oziroma – nasprotno – kjer izvajanje poteka počasneje, kot je bilo pričakovano, ali pa struktura programa ni primerna za doseganje pričakovanih rezultatov;

11.  poziva Odbor za proračun Evropskega parlamenta, naj v sodelovanju s sektorskimi parlamentarnimi odbori spodbuja resnično kulturo rezultatov v zvezi z optimizirano uporabo izdatkov in naj preklic izdatkov za programe, ki dosegajo nizko uspešnost, predlaga samo na osnovi temeljite analize vzrokov za nezadostno uspešnost; znova poudarja, da brez zadostnih sredstev ne bo otipljivih rezultatov;

12.  poudarja, da mora Parlament kot organ, pristojen za podelitev razrešnice, izraziti svoje mnenje o političnih ciljih, ki jih je Komisija predstavila v predlogu proračuna, in da mora preveriti razmerje med stroški in koristmi ter pri tem upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na uspešnost projektov;

Sektorske politike

13.  poudarja, da neposredna plačila v okviru skupne kmetijske politike ne morejo v celoti odigrati vloge mehanizma varnostne mreže za stabilizacijo dohodka kmetij, zlasti manjših, saj zaradi trenutne porazdelitve plačil 20 % vseh kmetij v Uniji prejme 80 % vseh neposrednih plačil, to pa je tudi dokaz, da bi bilo treba upoštevati razlike v velikosti posameznih držav članic;

14.  poziva Komisijo, naj med reformo skupne kmetijske politike oceni, ali je shema neposrednih plačil te politike ustrezno zasnovana za stabilizacijo dohodkov vseh kmetij in ali bi drugačen način razporejanja neposrednih plačil za celotno Unijo utegnil privesti do boljšega uresničevanja ciljev; poziva jo tudi, naj oceni, ali bi moral biti ta novi način razporejanja obvezen ali ne; ugotavlja, da bi morala ta ocena vplivati na proračunske predloge v zvezi s tržnimi ukrepi;

15.  ugotavlja, da je po mnenju Komisije zelo težko, če ne celo nemogoče pripraviti oceno stroškov, plačanih za migrante/prosilce za azil po državah, saj upravljanje migracijskih tokov zajema širok nabor dejavnosti[2]; zato želi biti obveščen o tem, kako je lahko Komisija v sklopu oblikovanja proračuna na osnovi uspešnosti pripravila natančne ocene glede tega področja politike in katero merilo se je doslej uporabljalo za dodeljevanje sredstev iz Sklada za migracije, azil in vključevanje v različnih državah članicah;

Finančni instrumenti

16.  poudarja, da programske izjave za leto 2018 vsebujejo odstavke, ki se nanašajo na finančne instrumente, financirane v posebnem programu, in ugotavlja, da po mnenju Komisije te informacije ne predstavljajo uradnega poročanja o finančnih instrumentih, ki se financirajo iz proračuna Unije v skladu s členom 140(8) finančne uredbe, saj Komisija v skladu s členom 140(8) finančne uredbe predstavi ločeno letno poročilo o finančnih instrumentih, ki prejemajo podporo iz splošnega proračuna, zadnje poročilo za leto 2015 pa je bilo objavljeno 24. oktobra 2016; poziva Komisijo, naj predloži celovite podatke o dodelitvi sredstev za finančne instrumente in dosedanjih rezultatih z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika, pa tudi o predvidenem in dejansko doseženem učinku vzvoda;

17.  znova poziva Komisijo, naj poveča preglednost pri uporabi finančnih instrumentov, redno poroča o učinku vzvoda, izgubah in tveganjih ter predloži analizo stroškov in koristi finančnih instrumentov v primerjavi z bolj neposrednimi oblikami financiranja projektov;

18.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da podatki o izvrševanju sklada EFSI kažejo, da je večina naložb skoncentriranih v petih najuspešnejših gospodarstvih EU, kar lahko še bolj spodkoplje uresničevanje strateškega cilja Unije za večjo kohezijo;

19.  je zaskrbljen, ker skrbniški skladi in drugi instrumenti, ki prejemajo precejšnje prispevke iz proračuna Unije, ostajajo brez ustreznega nadzora Parlamenta in mu tudi ne odgovarjajo, zato vztraja pri večji odgovornosti teh instrumentov;

Izstop Združenega kraljestva iz EU

20.  poziva Komisijo, naj predstavi podrobno oceno stroškov, nastalih zaradi odločitve vlade Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, in ji priloži pojasnilo metode izračuna; poziva tudi, naj Komisija čim prej objavi načrt, kako namerava rešiti vprašanje nižjih proračunskih prihodkov po brexitu in povečane porabe za postavke, kot sta varnost in migracije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	4.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Raffaele Fitto, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Arndt Kohn, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Caterina Chinnici, Brian Hayes, Julia Pitera

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19	+
ALDE ECR GUE/NGL PPE S&D VERTS/ALE	Martina Dlabajová, Hannu Takkula Raffaele Fitto Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Julia Pitera, Claudia Schmidt, Joachim Zeller Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Caterina Chinnici, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Derek Vaughan Bart Staes, Indrek Tarand

1	-
ENL	Jean-François Jalkh

2	0
EFDD	Jonathan Arnott, Marco Valli

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]   V poročilu o integrirani notranji kontroli, ki je bilo sprejeto 3. junija 2013, Parlament poziva k vzpostavitvi javnega modela priprave proračuna na podlagi uspešnosti, pri katerem so za vsako proračunsko vrstico določeni cilji in rezultati, ki naj bi se izmerili s kazalniki uspešnosti.
• [2]    Odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 23 – predstavitev komisarja Avramopolosa v odboru CONT z dne 29. novembra 2016.

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (7.9.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Markus Ferber

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva, naj proračun Unije za leto 2018 prispeva k uresničitvi prednostnih nalog, opisanih v evropskem semestru, predvsem k ponovni oživitvi v prihodnost usmerjenih naložb, spodbujanju konvergence, prizadevanjem za socialno uravnotežene in trajnostne strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti ter k izvajanju odgovorne fiskalne politike; poudarja, da je potrebna sinergija med proračunom Unije in proračuni držav članic, da bo mogoče uresničiti prednostne naloge evropskega semestra;

2.  poudarja, kako bistvena je proračunska vrstica „Usklajevanje, nadzor in obveščanje o ekonomski in monetarni uniji, vključno z eurom“ kot tehnično in komunikacijsko sredstvo za boljše usklajevanje gospodarskih politik v okviru evropskega semestra, za prispevek k obveznostim nadzorovanja iz ustanovne pogodbe in pripravi ključnih podatkov ter za podporne ukrepe za finančno pomoč, s čimer prispeva k finančni stabilnosti znotraj in zunaj Unije;

3.  poudarja, da je treba podpreti potekajočo razpravo o prihodnosti EMU s financiranjem potrebnih orodij za karseda široko razpravo z državljani in deležniki;

4.  poudarja, da je treba uvesti standardni nabor podatkov za zbiranje, poročanje in spremljanje izvrševanja državnih proračunov in proračuna Unije ter njihovega prispevka k doseganju ciljev iz letnega pregleda rasti in priporočil za posamezne države;

5.  je zadovoljen, da so bila v proračun za leto 2018 vključena zadostna sredstva v podporo evropskim nadzornim organom; poudarja, da imajo ti organi bistveno vlogo pri spodbujanju dosledne uporabe prava Unije in boljšega usklajevanja med nacionalnimi organi, pa tudi pri zagotavljanju finančne stabilnosti, tesneje povezanih finančnih trgov ter varstva potrošnikov in nadzorne konvergence; poudarja, da se morajo evropski nadzorni organi s ciljem preudarne porabe svojih proračunov dosledno držati nalog in mandata, ki jim ga je naložil evropski zakonodajalec;

6.  meni, da je mogoče proračun evropskih nadzornih organov še dodatno racionalizirati; vendar poudarja, da morajo vsako morebitno povečanje sredstev teh organov spremljati primerni ukrepi za racionalizacijo;

7.  predlaga, naj se glede na to, da se delo evropskih nadzornih organov z zakonodajnih nalog vse bolj preusmerja h konvergenci nadzora in njegovemu izvrševanju, ustrezno notranje prerazporedijo tudi njihovi proračuni in človeški viri; poudarja, da bodo morale vse tri agencije dodeliti zadostne vire analizi posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU za prihodnost finančnih trgov Unije;

8.  poudarja, da bi morali evropski nadzorni organi zagotoviti, da so sistemi IT, ki se uporabljajo, učinkoviti, uporabniku prijazni, varni in gospodarni; zato poziva k razmisleku o skupni upravni organizaciji, s skupnim oddelkom za IT in kadrovsko službo, da se učinkovitost še poveča;

9.  ponavlja, da bi bilo treba pregledati financiranje evropskih nadzornih organov; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega pregleda evropskih nadzornih organov predstavi predlog, ki bo preučil ustrezno in sorazmerno odmerjene pristojbine za udeležence na trgu, s katerimi bi delno nadomestili prispevke nacionalnih pristojnih organov, ne da bi pri tem posegali v neodvisnost evropskih nadzornih organov; spodbuja Komisijo, naj čim prej pripravi predlog za ta pregled;

10.  poudarja, da bi moralo stroške selitve Evropskega bančnega organa iz Londona nositi Združeno kraljestvo; poudarja pa tudi, da bi morala Komisija pripraviti potrebne finančne dodelitve za primer, da bo morala stroške kriti sama;

11.  meni, da bi morala biti učinkovitost odločilno merilo pri odločitvi o selitvi Evropskega bančnega organa; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega pregleda evropskih nadzornih organov razišče vse možnosti za povečanje učinkovitosti, vključno s strukturno ureditvijo evropskih nadzornih organov;

12.  poudarja, da se precejšen del proračunov evropskih nadzornih organov porabi za najemnine pisarniških prostorov; ugotavlja, da se cene najemnin teh organov občutno razlikujejo; ugotavlja, da mesečna najemnina prostorov EIOPA znaša 29 EUR/m², mesečna najemnina ESMA pa 52,5 EUR/m²; poudarja, da bi morali pri odločitvi o selitvi organa EBA temeljito razmisliti o stroških najema pisarn;

13.  poudarja, da je treba na področju digitalizacije finančnih storitev, zlasti glede na tehnologijo distribuirane knjige transakcij (DLT), še povečati tehnično strokovno znanje, da se bo mogoče bolje odzivati na morebitne izzive, zato odločno podpira nadaljnje financiranje horizontalne projektne skupine za tehnologijo distribuirane knjige transakcij; poziva tudi k razvoju praktičnih primerov za vladno rabo, da se izkoristi inovativni potencial te tehnologije;

14.  poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za podporo Uniji v boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju, zlasti s pripravljalnim ukrepom o krepitvi zmogljivosti, programskem razvoju in komunikaciji v boju proti izogibanju davkom, davčnim utajam in davčnim goljufijam, ki bo nasledil pilotni projekt, začet leta 2016;

15.  meni, da bi bilo treba v proračunu Unije za leto 2018 nameniti več sredstev za celovito in nepristransko oceno tveganj, ki jih predstavljajo tretje države v smislu strateških pomanjkljivosti v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, na osnovi meril iz člena 9 Direktive (EU) 2015/849 ter sestaviti seznam visoko tveganih jurisdikcij;

16.  pozdravlja pripravljenost Eurostata, da izboljša dostop uporabnikov do podatkov na svojem spletnem mestu, zato meni, da tokrat proračunskih sredstev ni treba prenesti v rezervo tako kot lani; poziva Eurostat, naj glede na to zadosti zahtevam iz podaljšanega evropskega statističnega programa za obdobje 2018–2020;

17.  poziva Komisijo, naj nadaljuje reformo Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), zlasti v zvezi z njenimi nalogami in odgovornostmi, s tem pa poveča tudi vpliv Unije pri mednarodnem določanju računovodskih standardov;

18.  poudarja, da je treba Komisijo podpreti pri dokončanju pobude za unijo kapitalskih trgov, pa tudi zagotoviti izvedbo akcijskega načrta o finančnih storitvah za potrošnike, od česar bodo imeli koristi potrošniki, podjetja in vlagatelji.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	4.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 9 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Wajid Khan, Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Enrique Calvet Chambon, Matt Carthy, Manuel dos Santos, Ashley Fox, Eva Joly, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Luigi Morgano, Lieve Wierinck
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Margot Parker, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
ALDE	Enrique Calvet Chambon, Petr Ježek, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck
ECR	Bernd Lucke, Pirkko Ruohonen-Lerner
PPE	Burkhard Balz, Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Werner Langen, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Anne Sander, Esther de Lange, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
S&D	Pervenche Berès, Udo Bullmann, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Manuel dos Santos, Jakob von Weizsäcker
Verts/ALE	Eva Joly, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato

9	-
ECR	Ashley Fox
EFDD	Margot Parker
ENL	Gerolf Annemans, Bernard Monot, Marco Zanni
GUE/NGL	Matt Carthy, Paloma López Bermejo, Marisa Matias, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

4	0
ECR	Kay Swinburne
EFDD	Marco Valli
S&D	Neena Gill, Wajid Khan

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (31.8.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavka mnenja: Deirdre Clune

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da so trajnostna rast in naložbe ključni dejavniki za ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ki vodijo v kakovostne zaposlitve in povečevanje blaginje za vse; opozarja, da je treba strukturne in investicijske sklade učinkoviteje usmerjati v spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, zmanjševanje neenakosti in pospeševanje socialne in teritorialne konvergence; glede na to poudarja, da bi bilo treba iz proračuna EU finančno podpreti uresničevanje ciljev Evropa 2020 na socialnem področju in področju zaposlovanja;

2.  ugotavlja, da se sredstva v razdelku 1 (Pametna in vključujoča rast) že več let zapored povečujejo (+2,5 % v sredstvih za prevzem obveznosti in +18,3 % v sredstvih za plačila); je prav tako seznanjen s sorazmerno večjim povečanjem sredstev v podrazdelku 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija) (+2,4 % v sredstvih za prevzem obveznosti in 25,7 % v sredstvih za plačila);

3.  poudarja, da ta dodatna sredstva ne smejo kršiti načela subsidiarnosti, izriniti zasebnih naložb ali nadomestiti nacionalnih ukrepov;

4.  je zaskrbljen zaradi predlaganega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti v poglavju „Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje“ za 8,85 %;

5.  je zaskrbljen, ker je Evropski svet večkrat zmanjšal sredstva v naslovu „Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje“; glede tega poudarja, da je treba spremembe, zaradi katerih bi bila zmanjšana načrtovana proračunska sredstva za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, zavrniti in da je treba poiskati ustrezno ravnovesje med obveznostmi in plačili, da bodo te politike lahko dosegle svoj polni potencial;

6.  poudarja, da mora imeti proračun za leto 2018 osrednjo vlogo pri povečanju prispevka Unije k zmanjševanju neenakosti ter ustvarjanju rasti in delovnih mest v Uniji ter da mora biti pri tem močno osredotočen na boj proti brezposelnosti tistih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, in na boj proti revščini, zlasti revščini otrok; zato znova poziva k polnemu izvajanju proračunskih vrstic za zaposlovanje in socialne zadeve;

7.  opominja, da je v Evropi 2 milijona podjetij socialnega gospodarstva, ki zaposlujejo 14,5 milijona ljudi in skušajo doseči socialni, družbeni ali okoljski učinek v splošnem interesu; poudarja, da prispevajo k zaposlovanju v Uniji, socialni koheziji, razvoju regij in podeželja, varstvu okolja, zaščiti potrošnikov, kmetijstvu, razvoju tretjih držav in politikam socialnega varstva; poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezno financiran evropski akcijski načrt, ki bo promoviral podjetja socialnega gospodarstva v Uniji in spodbujal socialne inovacije; spominja, da se socialna podjetja borijo, da bi našla prave priložnosti za financiranje, ker so majhna in ker njihovo delovanje ni dobro razumljeno; poudarja pomen ustreznega financiranja prek programa za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij (COSME), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR);

8.  opozarja, da je stopnja brezposelnosti mladih v Uniji še vedno nesprejemljivo visoka in da je položaj brezposelnih mladih, zlasti tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo, še posebej zaskrbljujoč; poudarja, da je, če želimo obravnavati to vprašanje, zelo pomembno zagotoviti zadostno in pravočasno financiranje programov jamstva za mlade prek pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada; v zvezi s tem izpostavlja, da je treba te instrumente ustrezno in pravočasno financirati, in poudarja zlasti pomen novega financiranja za pobudo za zaposlovanje mladih v višini 500 milijonov EUR za leto 2017, o katerem je bil dogovor že dosežen; z zaskrbljenostjo se seznanja tudi z izjavo Računskega sodišča[1], da samo s sredstvi iz proračuna EU ne bo mogoče rešiti težav vseh mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo oziroma usposabljajo;

9.  še posebej opozarja, kako pomembno je, da se pobudi za zaposlovanje mladih v skladu z dogovorom v okviru vmesne revizije večletnega finančnega okvira v obdobju 2018–2020 zagotovijo sredstva v višini vsaj 700 milijonov EUR, pri čemer se bodo sredstva v letih 2018, 2019 in 2020 razdelila v tri enake obroke po 233,33 milijona EUR, kakor je navedeno v predlogu proračuna za leto 2018; poziva tudi, naj se dodelijo zadostna sredstva za plačila, s katerimi bi zagotovili pravilno izvajanje te pobude;

10.  opominja, da je EURES pomembno orodje za sočasno povečevanje delovne mobilnosti in boj proti brezposelnosti in pomanjkanju usposobljenih delavcev v Uniji; ugotavlja pa, da je obveščenost o portalu EURES še vedno zelo slaba; poudarja, da je ustrezno in pravočasno financiranje prek programa za zaposlovanje in socialne inovacije EaSI pomembno, da bo mogoče financirati akcije ozaveščanja v Uniji;

11.  poudarja, kako pomembno je ustrezno financiranje in dobro proračunsko upravljanje programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020, katerih cilj je odpravljanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, kot so Evropski socialni sklad, pa tudi pobuda za zaposlovanje mladih (YEI), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), različna področja programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD);

12.  zlasti ponovno poziva, da je treba v proračunu za leto 2018 zagotoviti zadostna sredstva za obveznosti in še posebej za plačila za Evropski socialni sklad, saj se začenja obdobje pospešenega izvajanja in bo zato število zahtevkov držav članic za izplačilo naraslo;

13.  pozdravlja predlagano povečanje sredstev za ESPG (povečanje obveznosti glede na preteklo leto za 2 % največjega možnega proračuna, ki je na voljo za ta sklad) in FEAD (+1,9 % v sredstvih za prevzem obveznosti); vseeno je zaskrbljen, ker se poleg zmanjšanja odhodkov FEAD za podporo predlaga tudi zmanjšanje njegovih sredstev za plačila (-9,07 %);

14.  trdi, da je socialni dialog ključni instrument za zagotavljanje trajnostne rasti, izboljšanje delovnih pogojev, doseganje konvergence navzgor ter uravnoteženo konkurenčnost in pravičnost; zato obžaluje reze Evropskega sveta v vrsticah, povezanih z industrijskimi odnosi, socialnim dialogom ter obveščanjem, posvetovanjem in sodelovanjem predstavnikov podjetij;

15.  ugotavlja, da bo v skladu s predlogom Komisije za evropsko solidarnostno enoto namenjenih 72,8 milijona EUR (sredstva bodo uvrščena v rezervo, dokler zakonodajalec ne bo sprejel temeljnega akta), 2,5 milijona EUR teh sredstev bo v letu 2018 zagotovljenih iz osi Progress programa za zaposlovanje in socialne inovacije, 11,1 milijona EUR teh sredstev pa bo prerazporejenih iz Evropskega socialnega sklada in bo torej odtegnjenih od drugih prednostnih nalog na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključevanja; meni, da bi se morala ta enota financirati z vsemi razpoložljivimi finančnimi sredstvi iz veljavne uredbe o večletnem finančnem okviru;

16.  opozarja, da Parlament kot sozakonodajalec pri sprejemanju programov EU in ena od vej proračunskega organa nasprotuje prerazporeditvi sredstev iz prednostnih programov;

17.  pozdravlja dejstvo, da so v letu 2018 za evropsko solidarnostno enoto rezervirana nova sredstva v višini 18,4 milijona EUR; vseeno vztraja, da financiranje te enote ne sme ustvarjati dodatnega pritiska in negativno vplivati na obstoječe programe, namenjene zaposlovanju, socialnemu vključevanju, izobraževanju in aktivnemu državljanstvu (kot so programa Evropa za državljane in Erasmus+, program za zaposlovanje in socialne inovacije ter projekti, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada), ter ne sme motiti delovanja obstoječih uspešnih programov ali ukrepov; zato izraža zaskrbljenost, ker se sredstva prerazporejajo od pomembnih programov, kot so Evropski socialni sklad, Erasmus in Life;

18.  zavrača zmanjšanje sredstev za agencijo EU-OSHA, kot to predlaga Svet, in znova poudarja, kako pomembno je, da se to predlagano zmanjšanje zavrne;

19.  poziva, da se zmanjšanje števila zaposlenih v agenciji EUROFOUND za leto 2018 izjemoma odloži;

20.  znova poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi zelo dragoceno orodje za zagon novih dejavnosti in politik na področju zaposlovanja in socialne vključenosti, ter poudarja, da je bilo več zamisli Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v preteklosti uspešno uresničenih v obliki pilotnih projektov ali pripravljalnih ukrepov; spodbuja uporabo celotne razlike do zgornje meje v vseh razdelkih; poziva, naj Komisija Parlament redno in podrobno seznanja z najnovejšimi informacijami o različnih fazah izvajanja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; poziva Komisijo, naj pri izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov spoštuje njihovo vsebino, o kateri sta se dogovorila Parlament in Svet in jo potrdila;

21.  ugotavlja, da je bilo pet pilotnih projektov ocenjenih z oceno A ali B, in spodbuja proračunski organ, naj jih vključi v proračun za leto 2018, Komisijo pa poziva, naj jih izvede brez odlašanja;

22.  opozarja na vse pogostejše kronične in avtoimunske bolezni v Uniji, ki resno ogrožajo sisteme zdravstvenega varstva in trg dela v Uniji; poudarja, kako pomembno je financiranje raziskav in oblikovanje akcijskih načrtov Unije za preprečevanje in zgodnje diagnosticiranje kroničnih in avtoimunskih bolezni, pa tudi vseživljenjsko zdravo staranje že od otroštva dalje;

23.  opominja, da število ljudi, ki potrebuje oskrbo, narašča; ugotavlja, da 80 % vsega tega dela opravijo neuradni oskrbovalci, večinoma ženske, ki negujejo svoje sorodnike; opozarja, da mnogi izmed njih zato skrajšajo svoj delovni čas ali celo dajo odpoved v službi, ker so kot oskrbovalci preveč obremenjeni; poudarja, da je za podporo nepoklicnih negovalcev treba še naprej financirati evropsko mrežo oskrbovalcev (EUROCARERS) in izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 8 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Robert Rochefort, Claude Rolin, Sven Schulze, Siôn Simon, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Deirdre Clune, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Anne Sander, Joachim Schuster, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Monika Vana, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Flavio Zanonato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41	+
ALDE GUE/NGL PPE   S&D   VERTS/ALE	Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Robert Rochefort, Yana Toom, Renate Weber Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis) Georges Bach, David Casa, Deirdre Clune, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis) Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Joachim Schuster, Siôn Simon, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato Terry Reintke, Monika Vana, Tatjana Ždanoka

8	-
ECR ENF NI	Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská Dominique Martin, Joëlle Mélin Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

2	0
EFDD	Laura Agea, Tiziana Beghin

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  http://www.eca.europa.eu/sl/Pages/NewsItem.aspx?nid=8265

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (31.8.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se 19,5 % skupnih obveznosti v predlogu proračuna za leto 2018 nanaša na podnebne spremembe in da bi bilo glede na trend v proračunu Unije mogoče v tem večletnem finančnem okviru realizirati zgolj 18,8 %; poudarja, da bi si bilo treba zelo prizadevati za dosego cilja 20 %;

2.  opozarja, da po podatkih Evropskega računskega sodišča obstaja resno tveganje, da ne bo izpolnjen cilj, po katerem bi bilo treba za ukrepe v zvezi s podnebjem iz proračuna Unije nameniti 20 % sredstev, podatki Komisije pa kažejo, da je bil v letih 2014–2016 podnebnim ukrepom iz proračuna v povprečju namenjen zgolj delež 17,6 %; se strinja z Evropskim računskim sodiščem, da bi bilo treba stopnjo sredstev za podnebne spremembe v preostalih letih sedanjega programskega obdobja, tj. od 2017 do 2020, v povprečju povečati na 22 %, da bi se do konca leta 2020 uresničil skupni cilj 20 %; opozarja, da je ECOFIN marca 2017 prav tako pozval države članice, naj v obdobju do izteka sedanjega večletnega finančnega okvira glede na dodatne zaveze, sprejete na konferenci COP 21 v Parizu, več sredstev iz proračuna Unije namenijo financiranju podnebnih ukrepov;

3.  poudarja, da je uresničitev ciljev iz strategije Evropa 2020 odvisna od vključevanja podnebnih ukrepov in gospodarnega ravnanja z viri v vse politike Unije; poudarja, da mora tudi proračun Unije podpirati cilje iz Pariškega sporazuma;

4.  meni, da projekti, ki jih financira EU, vključno z EFSI, ne bi smeli negativno vplivati na prehod na krožno, nizkoogljično gospodarstvo; meni, da je zato potreben celovit pregled proračuna Unije, da bi odkrili, ali se sredstva porabljajo v okolju škodljive namene, ter sprejeli strategijo, s katero bi odpravili takšna posojila;

5.  ugotavlja, da se 8,2 % skupnih obveznosti nanaša na ustavitev izgube biotske raznovrstnosti; poziva, naj se področju zaščite biotske raznovrstnosti namenijo zadostna sredstva;

6.  ugotavlja, da so se obveznosti za program LIFE povečale za 29,1 milijona EUR (+5,9 %); obžaluje, da je programu LIFE v predlogu proračuna za leto 2018 namenjenih zgolj 0,3 % sredstev;

7.  je zaskrbljen, ker namerava Komisija za evropsko solidarnostno enoto prerazporediti znesek 2 milijona EUR iz sredstev, ki so na voljo za mehanizem Unije na področju civilne zaščite, in znesek 1,5 milijona EUR iz sredstev, ki so na voljo za program LIFE; poziva Komisijo, naj zagotovi, da prerazporejanje sredstev, namenjenih mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in programu LIFE, ne bo nikakor ogrožalo učinkovitega delovanja teh programov niti oviralo ali prestavljalo izvajanja različnih ukrepov in pobud, predvidenih v povezavi s civilno zaščito ter okoljem, varstvom biotske raznovrstnosti in prilagajanjem podnebnim spremembam;

8.  izraža zaskrbljenost, ker so se plačila za LIFE zmanjšala za 13,1 %; svari pred težavami, do katerih utegne priti zaradi pomanjkanja plačil;

9.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 66,4 milijona EUR v obveznostih (+2,9 %) ter 55,9 milijona EUR v plačilih (-3,1 %) za zdravje; obžaluje, da je to zgolj 0,04 % zneska v predlogu proračuna za leto 2018 in 1,5 % zneska v razdelku 3 (v obveznostih);

10.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 286,7 milijona EUR v obveznostih (+11,9 %) ter 248,4 milijona EUR v plačilih (+5,9 %) za živila in krmo; obžaluje, da je to zgolj 0,18 % zneska v predlogu proračuna za leto 2018 in 7 % zneska v razdelku 3 (v obveznostih);

11.  je seznanjen s povečanjem obveznosti za mehanizem Unije na področju civilne zaščite (33,2 milijona EUR oziroma +7,2 %), ki je temelj solidarnosti Unije;

12.  odločno zavrača zmanjševanje števila delovnih mest v agencijah EEA (3 delovna mesta), ECHA (2 delovni mesti), ECDC (2 delovni mesti), EFSA (4 delovna mesta) in EMA (5 delovnih mest), saj bo to glede na dejstvo, da se obseg nalog in dolžnosti teh agencij povečuje, skoraj gotovo negativno vplivalo na njihovo delo; poziva, naj dobijo zadostne človeške in finančne vire; je tudi zaskrbljen, da v primeru agencij, ki se financirajo s pristojbinami, na primer EMA, zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v zadnjih letih prav tako vse manj zaposlenih izvaja naloge, ki se pravzaprav financirajo s pristojbinami udeležencev, ne pa iz proračuna Unije; pri teh zmanjšanjih števila zaposlenih se nista upoštevala niti dodaten obseg dela zaradi čedalje večjega števila prijav niti temu primerno povečanje prihodkov iz pristojbin, ki jih vlagatelji plačajo za opravljene storitve in ki bi lahko omogočilo povečanje števila zaposlenih brez vpliva na proračun Unije;

13.  zlasti opozarja, da EEA pomaga Uniji pri sprejemanju informiranih odločitev o izboljšanju okolja, vključevanju okoljskih pomislekov v gospodarske politike in premiku k trajnosti, Komisija pa je v okviru podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 predlagala, naj se agenciji EEA dodelijo nove naloge na področju upravljanja energetske unije, ne da bi pri tem ustrezno okrepila kadrovski načrt;

14.  zlasti ugotavlja, da se bo agencija EMA zaradi posledic odločitve Združenega kraljestva o izstopu iz Unije v letu 2018 soočila z dodatno delovno obremenitvijo in proračunskimi potrebami; poziva Komisijo, naj v letu 2018 nameni dodatno osebje in proračunske vire, s čimer bi zagotovila, da bo lahko agencija še naprej učinkovito opravljala svoje naloge in začela izvajati vse zahtevane dejavnosti v sklopu priprav na selitev leta 2019; zato predlaga, da se agencijo v duhu dobrega finančnega poslovodenja pooblasti za vzdrževanje proračunske rezerve za odzivanje na nepredvidene stroške, ki lahko nastanejo v letu 2018 ali pozneje, denimo zaradi neugodnih nihanj menjalnih tečajev;

15.  poziva Komisijo, naj začne hitro izvajati pilotne projekte in pripravljalne ukrepe ter še naprej podpira potekajoče in nove pilotne projekte;

16.  opozarja, da bi bilo treba pilotnim projektom in pripravljalnim ukrepom zagotavljati zadostna sredstva skozi celoten cikel izvajanja, saj bodo lahko le tako uresničili svoj potencial.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	31.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	51 11 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Jo Leinen, Peter Liese, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Davor Škrlec, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Caputo, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Christofer Fjellner, Luke Ming Flanagan, Stefano Maullu, Gesine Meissner, Joëlle Mélin, James Nicholson, Younous Omarjee, Marijana Petir, Stanislav Polčák, Christel Schaldemose, Tibor Szanyi, Keith Taylor, Tiemo Wölken, Carlos Zorrinho
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jonathan Bullock, Olle Ludvigsson

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

51	+
ALDE	Catherine Bearder, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Gesine Meissner, Frédérique Ries
GUE/NGL	Stefan Eck, Luke Ming Flanagan, Kateřina Konečná, Younous Omarjee, Estefanía Torres Martínez
NI	Zoltán Balczó
PPE	Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Christofer Fjellner, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Peter Liese, Stefano Maullu, Marijana Petir, Stanislav Polčák, Ivica Tolić
S&D	Simona Bonafè, Paul Brannen, Nicola Caputo, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Christel Schaldemose, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho
VERTS/ALE	Marco Affronte, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Davor Škrlec, Keith Taylor

11	-
ECR	Mark Demesmaeker, Jørn Dohrmann, Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, James Nicholson, Bolesław G. Piecha
EFDD	Jonathan Bullock
ENF	Mireille D'Ornano, Jean-François Jalkh, Joëlle Mélin

1	0
EFDD	Piernicola Pedicini

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (10.10.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Jerzy Buzek

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  zavrača zmanjšanji odobritev za prevzem obveznosti za 4,5 % in odobritev plačil za 1,4 % v primerjavi s predlogom Komisije, ki ju je Svet opravil v proračunskih vrsticah, ki se nanašajo na industrijo, raziskave in energetiko, v okviru razdelka 1a proračuna Unije za leto 2018; ugotavlja, da so se v proračunskih vrsticah, ki se nanašajo na industrijo, raziskave in energetiko, v okviru razdelka 1a proračuna Unije za leto 2018 v primerjavi s proračunom za leto 2017 odobritve za prevzem obveznosti povečale za 5,5 %, odobritve plačila pa za 5,3 %; pozdravlja, da se proračun za leto 2018 osredotoča na uspeh mladih generacij ter na ustvarjanje stabilnih in visokokakovostnih delovnih mest, kot je predlagala Komisija; je seznanjen z novimi višjimi stopnjami podpore za mlade raziskovalce, ki jih je predlagala Komisija; v zvezi s tem ne odobrava, da je Svet zmanjšal financiranje programov za podjetništvo, ki jih zagotavlja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT);

2.  globoko obžaluje znatno zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti za 0,5 milijarde EUR in odobritev plačil za 120 milijonov EUR, ki ga je Svet opravil v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije, kar bo izjemno negativno vplivalo na program Obzorje 2020; ugotavlja, da se takšna zmanjšanja predlagajo kljub trenutnemu pomanjkanju naložb v raziskave in razvoj v višini približno 150 milijard EUR letno; zato namerava v celoti razveljaviti zmanjšanja, ki jih predlaga Svet; je zaskrbljen, ker je bila zaradi nezadostnih finančnih sredstev za program Obzorje 2020 stopnja uspešnosti vlog nizka; poziva Komisijo, naj spoštuje razdelitev proračuna za program Obzorje 2020, kakor je navedena v prilogi II k Uredbi (EU) št. 1291/2013;

3.  poziva, naj se obnovi prvotni letni profil za proračunske vrstice programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope, v katerih so bila sredstva zmanjšana zaradi oblikovanja rezervacij jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), tudi z uporabo vseh razpoložljivih finančnih sredstev v okviru obstoječe uredbe o večletnem finančnem okviru; opozarja, da je Parlament med pogajanji o skladu EFSI zahteval čim večje zmanjšanje negativnih posledic za omenjena programa; je zaskrbljen, da bi utegnilo predlagano podaljšanje sklada EFSI ponovno oslabiti program Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope;

4.  opozarja, da so cilji energetske unije in evropski podnebni cilji med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami na zakonodajnem področju; poziva Komisijo, naj priskrbi potrebna finančna sredstva za naložbe na tem področju; meni, da bi bilo treba ohraniti potrebna finančna sredstva za Instrument za povezovanje Evrope-Energetika, da bi dosegli poglobitev povezanega energetskega trga Unije; je zaskrbljen zaradi zmanjšanj odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil za ta instrument, ki jih predlaga Svet;

5.  poudarja, da je treba izpolniti cilje enotnega trga digitalnih vsebin, da bi spodbudili digitalno vključenost za gospodarstvo Unije, javni sektor in državljane Unije; poudarja tudi, da so za doseganje teh ciljev ključne zakonodajne pobude, kot je WIFI4EU; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za povezane proračunske vrstice ter spoštuje svoje naložbene zaveze za WIFI4EU v obdobju od 2017 do 2020;

6.  vztraja, da je treba Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) zagotoviti zadostna finančna sredstva in osebje, da bo lahko opravila naloge, povezane s podaljšanjem mandata; ugotavlja tudi, da finančna sredstva in število dodatnih delovnih mest v Agenciji za evropski GNSS, ki ima za nalogo izpolnitev svojega mandata ter zagotavljanje podpore pravilnemu in učinkovitemu prihodnjemu upravljanju Galilea, ter Agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij ter Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo še vedno ne zadoščajo za izpolnjevanje novih nalog, ki jih zanje predvideva zakonodaja Unije;

7.  se zaveda velikega pomena proračunskih vrstic za družbene izzive ter bolj specifično proračunske vrstice za izboljšanje zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju za povečanje življenjskega standarda v Uniji; spodbuja Komisijo, naj ohrani zadostno financiranje za te namene, in obžaluje zmanjšanja, ki jih predlaga Svet;

8.  poudarja, da so mala in srednja podjetja bistven del gospodarstva Unije, saj zagotavljajo veliko število delovnih mest v Uniji, in meni, da je treba vzpostaviti poslovno okolje, ki bo naklonjeno tem podjetjem, ter podpirati grozde in mreže teh malih in srednjih podjetij; pozdravlja povečanje sredstev za instrument za mala in srednja podjetja ter nadaljevanje sklada EFSI v predlogu Komisije; vendar je zelo zaskrbljen zaradi zmanjšanja, ki ga je Komisija opravila v zvezi s programom COSME, in zmanjšanja, ki ga je Svet opravil v zvezi z instrumentom za mala in srednja podjetja, saj to evropskim podjetjem pošilja protislovno sporočilo;

9.  je seznanjen s pripravljalnim ukrepom za obrambo; vendar poudarja, da bi bilo treba takšni dejavnosti zagotoviti nova sredstva, saj pomembno vpliva na proračun Unije; poudarja, da raziskovalni del potrebuje dodatno financiranje znotraj večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020; je zaskrbljen zaradi zagotovitve več sredstev za Instrument za povezovanje Evrope-Energetika v začetni fazi, da bi se v obdobju 2019–2020 zagotovila sredstva, na primer, za obrambo EU;

10.  je seznanjen s povečanjem za programe pomoči za razgradnjo jedrskih elektrarn; priznava, da je potrebna finančna pomoč za razgradnjo, vendar obžaluje zamude v programih; poziva Komisijo, naj opravi temeljito analizirano in razumna povečanja, pri tem pa upošteva takšne zamude;

11.  poudarja, da bi utegnilo neizpolnjevanje pravnih in političnih zavez Unije glede odobritev plačil resno ogroziti njeno zanesljivost in negativno vplivati na zaupanje v to, da so institucije Unije sposobne uresničiti svoje poslanstvo.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	2.10.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 7 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Fredrick Federley, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Hans-Olaf Henkel, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Aldo Patriciello, Miroslav Poche, Michel Reimon, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Pervenche Berès, Michał Boni, Jens Geier, Françoise Grossetête, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Răzvan Popa, Dennis Radtke
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Claudia Schmidt

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

46	+
ALDE	Angelika Mlinar, Fredrick Federley, Kaja Kallas, Lieve Wierinck
ECR	Edward Czesak, Evžen Tošenovský, Hans-Olaf Henkel, Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Zdzisław Krasnodębski
PPE	Aldo Patriciello, Algirdas Saudargas, Anna Záborská, Bendt Bendtsen, Claudia Schmidt, Cristian-Silviu Buşoi, Dennis Radtke, Françoise Grossetête, Henna Virkkunen, Janusz Lewandowski, Krišjānis Kariņš, Michał Boni, Massimiliano Salini, Nadine Morano, Pilar Ayuso, Pilar del Castillo Vera, Seán Kelly, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Werner Langen
S&D	Adam Gierek, Carlos Zorrinho, Csaba Molnár, Dan Nica, David Martin, Jens Geier, José Blanco López, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Miapetra Kumpula-Natri, Miroslav Poche, Olle Ludvigsson, Patrizia Toia, Pervenche Berès, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Răzvan Popa, Theresa Griffin

7	–
EFDD	Jonathan Bullock
ENF	Christelle Lechevalier, Nicolas Bay
Verts/ALE	Claude Turmes, Jakop Dalunde, Michel Reimon, Rebecca Harms

7	0
EFDD	Dario Tamburrano, David Borrelli
ENF	Barbara Kappel
GUE/NGL	Jaromír Kohlíček, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Paloma López Bermejo, Xabier Benito Ziluaga

Uporabljeni znaki:

+  :  za

–  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (20.7.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Daniel Dalton

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen, da je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) v proračunskem postopku pristojen za proračunske vrstice v naslovih 2 (notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja), 14 (obdavčenje in carinska unija) in 33 (pravosodje in potrošniki);

2.  meni, da je dobro delujoč, tesno povezan in enoten notranji trg s pravičnim okoljem za potrošnike ter mala in srednja podjetja eden od stebrov večje konkurenčnosti Unije, in poudarja, da je treba upoštevati preoblikovanje v digitalno dobo z ustrezno dodelitvijo proračunskih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja;

3.  je prepričan, da je potrošniška politika ena glavnih horizontalnih prednostnih nalog Unije in da bi se moralo to odražati v proračunu za to politično področje; poziva Komisijo, naj si po najboljših močeh prizadeva povečati stopnjo izobraženosti in ozaveščenosti o potrošniški politiki, pa tudi o varnosti proizvodov in nadzoru trga, zlasti na enotnem trgu digitalnih vsebin, ter vključiti interese potrošnikov v vse politike Unije;

4.  pozdravlja, da so bile v proračunskem postopku za leto 2018 upoštevane glavne prednostne naloge odbora IMCO na področjih, kot so carinska unija, varstvo potrošnikov, konkurenčnost ter notranji trg blaga in storitev, namenjene pa so jim bile ustrezne proračunske dodelitve v obliki sredstev za prevzem obveznosti;

5.  ugotavlja, da se odobritve plačil za proračunske vrstice odbora IMCO v splošnem zmanjšujejo za 15 %, in pričakuje, da to zmanjšanje ustreza zgolj ustreznemu načrtovanju časovnega načrta plačil obstoječih pogodb, ki ga je opravila Komisija, in da bodo obstoječe odobritve zadostovale za vsa plačila v letu 2018;

6.  pozdravlja odobritve za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij, saj je to ena od prednostnih nalog za podporo podjetništva ter spodbuditev trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja potrebo po učinkovitem financiranju za inovacije, širitev, internacionalizacijo in dostop do trgov tretjih držav, da bi bilo mogoče povečati konkurenčnost podjetij Unije v mednarodnem merilu;

7.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti v proračunski vrstici 02 02 01 „Spodbujanje podjetništva in izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge“, vendar je zaskrbljen zaradi zmanjšanja sredstev za plačila v tej proračunski vrstici, saj se mala in srednja podjetja še vedno srečujejo s težavami na teh področjih realnega gospodarstva; poudarja, da mora biti zadostna finančna podpora za mikropodjetja, podjetnike ter mala in srednja podjetja ključna prednostna naloga Unije; poudarja, da je zagotovitev dobrega dostopa do finančnih sredstev bistvenega pomena za ohranjanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter za pomoč pri premagovanju izzivov, povezanih z dostopom do notranjega trga kot tudi do svetovnega trga;

8.  pozdravlja dodelitev finančnih sredstev za posodobitev carinske unije, ki bo prispevala k izvajanju carinskega zakonika Unije (zakonik) in razvoju elektronskih sistemov carinjenja, saj je to eno od prednostnih področij za boljše delovanje notranjega trga; poudarja, da je celovito in usklajeno izvajanje zakonika bistveno za varovanje državljanov in finančnih interesov Unije, ter poziva Komisijo in države članice, naj se držijo roka (31. december 2020) za prehodne ukrepe iz člena 278 zakonika, da zagotovijo njegovo popolno izvajanje;

9.  pozdravlja dodelitve za proračunsko vrstico 33 04 01 „Varstvo interesov potrošnikov ter izboljšanje njihove varnosti in obveščenosti“, saj je potrošniška politika ena glavnih politik Unije;

10.  poziva k financiranju vseh pilotnih projektov in zlasti novih pilotnih projektov „Digitalne spretnosti za zagonska podjetja EU“, ki prispeva k inovacijam in čezmejni trgovini, ter „Presoja domnevnih razlik v kakovosti izdelkov, ki se prodajajo na enotnem trgu“, katerega namen je odzvati se na zaskrbljenost potrošnikov glede morebitnih razlik v kakovosti izdelkov enake znamke in v enaki embalaži na notranjem trgu, prav tako pa poziva k podaljšanju pilotnega projekta „Pobuda za krepitev algoritemske ozaveščenosti“ za pripravo vrste ciljno usmerjenih in temeljitih prototipov za pristope in politične rešitve, ki omogočajo obravnavo kompleksnih izzivov, nastalih pri algoritemskem sprejemanju odločitev v kratkem in dolgem obdobju.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	13.7.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Coelho, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Morten Løkkegaard, Marlene Mizzi, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Birgit Collin-Langen, Edward Czesak, Dariusz Rosati, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Andrea Bocskor, David Coburn, Jan Huitema, Seán Kelly, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Bogdan Brunon Wenta, Marco Zanni

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30	+
ALDE	Jan Huitema, Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic
ECR	Edward Czesak, Daniel Dalton, Anneleen Van Bossuyt
EFDD	Marco Zullo
PPE	Andrea Bocskor, Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Ildikó Gáll-Pelcz, Seán Kelly, Andrej Kovačev (Andrej Kovačev), Dariusz Rosati, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Bogdan Brunon Wenta,
S&D	Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella
VERT/ALE	Jan Philipp Albrecht, Pascal Durand

4	-
EFDD	David Coburn, Robert Jarosław Iwaszkiewicz
ENF	Mylène Troszczynski, Marco Zanni

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za promet in turizem (31.8.2017)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Evžen Tošenovský

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bi morala biti proračunska sredstva, namenjena prometu in turizmu, usklajena s pomembnostjo in prispevkom teh sektorjev h gospodarski rasti, trajnostnemu razvoju, interesom uporabnikov in obstoju kakovostnih delovnih mest v Uniji; v zvezi s tem obžaluje, da je Svet proračunske vrstice v zvezi s prometnim sektorjem v razdelku 1a zmanjšal, in zahteva, da se povrnejo na prvotno raven;

2.  ponavlja pomen instrumenta za financiranje Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) za dokončanje omrežja TEN-T in vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora; poudarja, da bi se bilo treba v prihodnje izogniti proračunskim rezom IPE, ki jim je v preteklosti botrovalo financiranje pobude Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); obžaluje, da doslej ni bilo mogoče povrniti vseh sredstev IPE; poziva Komisijo, naj predlaga nove pobude in finančna pravila za kombiniranje nepovratnih sredstev IPE za promet in EFSI;

3.  meni, da je IPE pomemben instrument, ki ima za Unijo znatno dodano vrednost pri optimizaciji prometnega omrežja po vsej Uniji, da bo povezala in/ali posodobila novo in obstoječo prometno infrastrukturo ter zagotovila interoperabilnost prometnih storitev; meni, da je treba za dosego primarnega obsega IPE za promet, ki se nanaša na osrednje omrežje, zagotoviti potrebna sredstva; poudarja, da je treba izboljšati usklajenost med državami članicami in tako zagotoviti skladnost čezmejnih projektov v sklopu osrednje železniške, zračne in cestne infrastrukture; poudarja tudi pomen financiranja posebnih načrtov za prenovo infrastrukture, ki je najbolj izpostavljena obrabi, kot so mostovi in podvozi; poudarja, kako pomembno je vlagati v regionalna letališča kot katalizatorje učinkovitosti in produktivnosti podjetij ter regionalnega gospodarskega razvoja;

4.  poudarja, da je treba nadalje podpirati projekte železnice visoke hitrosti, s katerimi se bodo povezali zahodni in vzhodni deli Evrope; poudarja pomen dokončanja manjkajočih členov odstranjenih regionalnih čezmejnih železniških povezav ter nadgradnje in vzdrževanja obstoječe prometne infrastrukture, ki bi omogočala boljše sodelovanje med državami članicami in/ali tretjimi državami, na primer z vzpostavitvijo črnomorske makroregije; pozdravlja pristop Komisije, da se sofinancira tudi ponovna vzpostavitev regionalnih čezmejnih železniških povezav, ki so bile odstranjene ali opuščene; poudarja, da je optimizirana infrastruktura ključna za razvoj regij Unije, ki zaostajajo v razvitosti, in poziva Komisijo, naj uvede posebne proračunske instrumente, ki jo bodo podprli; spodbuja države članice, čezmejne regije in Komisijo, naj nadalje te projekte, nastale na lokalno pobudo, še pospešijo;

5.  meni, da je glede na nedavne pobude Komisije in Evropske investicijske banke (EIB), da se prednost nameni posojilom in novim finančnim orodjem, pomembno zagotoviti zadostne vire za nepovratna sredstva, saj so ta sredstva še vedno bistveno finančno orodje v prometnem sektorju, zlasti za infrastrukturo in druge projekte, pri katerih predvidoma ne bo zasebnih naložb; opozarja, da je za uresničitev ciljev programa TEN-T bistveno, da se za visokotehnološke projekte, kot je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), namenijo zadostna sredstva, med drugim z izkoriščanjem priložnosti za javno-zasebna partnerstva, ki jih ponuja sistem EFSI, da se zagotovi vzvod za potrebne zneske v preostanku sedanjega večletnega finančnega okvira; vseeno poudarja pomen sinergij med različnimi programi financiranja, kot so IPE, EFSI in skladi ESI, da bi bil učinek sredstev Unije kar največji;

6.  poziva Komisijo, naj predloži poročilo o izvrševanju in črpanju strukturnih in kohezijskih sredstev za infrastrukturne projekte, pri tem pa navede, kateri projekti prispevajo k razvoju osrednjega omrežja, koridorjev in celostnega omrežja; zahteva, da Komisija Parlamentu in Svetu predstavi letne preglede vseh konkretnih prometnih in turističnih projektov, ki jih sofinancira Unija, vključno s podrobno navedbo ustreznih zneskov; Komisijo tudi poziva, naj glede na nedavno objavljeni sveženj o mobilnosti pripravi pregled obstoječih in načrtovanih varnih parkirišč za voznike tovornjakov; poziva jo tudi, naj predstavi oceno stroškov izboljšave obstoječih in gradnje novih varnih parkirišč ter preuči obstoječe možnosti za programe financiranja na evropski ravni;

7.  poudarja, kako pomembni so cilji konference COP 21 v zvezi s prometom za boj proti podnebnim spremembam; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti finančna sredstva za prehod s cestnega na trajnostne vrste prometa (železniški in pomorski promet ter promet po celinskih plovnih poteh) ter za izboljšanje večmodalnih povezav in prehod na digitalne prometne storitve; znova poudarja, kako pomembno je izpopolniti nizkoogljično prometno gospodarstvo z razvojem koridorjev za železniški tovorni promet, kar je bistveno za premik tovornega prometa s cest na železnice in za povečanje trajnosti železniškega omrežja; meni, da je treba razširiti ERTMS, da bo mogoče čim bolje izkoristiti interoperabilnost v enotnem evropskem železniškem prostoru; spodbuja države članice, naj vlagajo v pameten, trajnosten in celosten javni promet; priporoča tudi, da se pozornost nameni zmanjševanju hrupa v prometu, da bi državljanom omogočili okolje visoke kakovosti; spodbuja Komisijo, naj financira in podpre projekte za razvoj in izboljšave rečnega prometa, na primer poglabljanje in čiščenje reke Donave;

8.  poudarja ključno vlogo globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) – Galilea in EGNOS – za prometni sistem, zlasti za varnost, vključno s sektorji letalskega, cestnega, železniškega in pomorskega prometa, pa tudi za razvoj in izkoriščanje večmodalnih in avtonomnih prometnih sistemov; znova poudarja, kako pomembna je zadostna finančna podpora za aplikacije, ki so višje in nižje v verigi, iz proračunov evropskih programov GNSS in Obzorje 2020; obžaluje 9,6-odstotno zmanjšanje sredstev za Evropski GNSS – Galileo in EGNOS; poziva k obnovitvi proračunskih vrstic, namenjenih evropskim vesoljskim programom, ki naj bi bila zmanjšane še za 5 %, na začetno raven in nadaljevanju ustreznega financiranja vesoljskih programov, katerih stroškov ne bi smeli podcenjevati;

9.  poziva Komisijo, naj zaščiti financiranje za razvoj infrastrukture za satelitsko radijsko navigacijo in izvajanje teh storitev za infrastrukturo Galileo in EGNOS; znova poudarja, da je treba v letu 2018 poskrbeti za zadostno financiranje za Galileo in EGNOS, da se čim prej zagotovijo nemotene storitve GNSS za pametne ceste in povezana vozila ter pametno upravljanje flote, tovora in prometa, na primer upravljanje zračnega prometa, ERTMS in vseevropski elektronski klic v sili; meni, da je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva za EGNOS, kar bo omogočilo prednostno razširitev pokritosti EGNOSA na jugovzhodno in vzhodno Evropo in nato na Afriko in Bližnji vzhod, pa tudi nakup potrebnih postaj RIMS za EGNOS in njihove povezave s sistemom;

10.  poudarja ključne naloge Agencije za evropski GNSS (GSA) v zvezi z Galileom in EGNOSOM ter priznava prispevek GSA h konkurenčnosti in tehnološkim inovacijam Unije; skrbi, da je bilo GSA namenjenih premalo sredstev, da bi izpolnila svoje naloge, in meni, da mora imeti ta agencija ustrezno število osebja, vključno z visoko specializiranimi strokovnjaki, da bo lahko zavarovala nemoteno delovanje in izkoriščanje programov evropskega GNSS; poleg tega poudarja pomembni prispevek Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) v vlogi organa za izdajanje dovoljenj za opravljanje storitev EGNOS in pri pripravljalnih ukrepih za nadzor nad uspešnostjo Galilea;

11.  poudarja, kako pomembne so evropske prometne agencije za dobro delovanje evropskega prometnega prostora; meni, da jim je treba nameniti zadostna proračunska sredstva, ki bodo v skladu z nedavnimi ali predvidljivimi spremembami njihovih nalog;

12.  poudarja pomen učinkovite in dokončne rešitve vprašanja migracijskih tokov, tako tistih po morju kot tistih po kopnem; upa, da bo Evropski agenciji za pomorsko varnost, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo ter agenciji Frontex zagotovljeno ustrezno financiranje za patruljiranje na zunanjih meja Unije;

13.  opozarja na varnostne izzive v letalstvu in na pomembni prispevek EASA na tem področju, zlasti glede na grožnje kibernetski varnosti in vremenu v vesolju, pa tudi varnost potnikov v zračnem prostoru, ki ne pripada Uniji; poudarja pomen dodelitve zadostnih sredstev agenciji EASA, da bi zagotovili uspešen prevzem novih odgovornosti, kot so določene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[1];

14.  ponovno poudarja, da je EASA v petih letih že zmanjšala število delovnih mest za 5 %, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu; zato meni, da bi dodatno zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, ogrozilo ustrezno delovanje agencije ter ji preprečilo opravljanje nalog, ki ji jih je in jih še bo naložil zakonodajni organ; poleg tega poudarja, da nova delovna mesta v tej agenciji, ki so potrebna za izpolnjevanje dodatnih nalog zaradi novosti v politikah in nove zakonodaje, ne bi smela biti zajeta v nobenem cilju zmanjšanja;

15.  poudarja, da delovna mesta v agenciji EASA (in z njimi povezane pokojnine), ki so v celoti financirana iz industrije in torej ne vplivajo na proračun Unije, ne bi smela biti zajeta v nobeno zmanjšanje števila zaposlenih, določeno v Medinstitucionalnem sporazumu;

16.  poudarja, da bi moralo biti povečanje števila delovnih mest, ki se v celoti financirajo iz industrije, med proračunskim letom v skladu z nihanjem delovne obremenitve, kot so potrebe industrije, prepuščeno presoji agencije EASA; poudarja, da bi moral proračunski organ za ta namen poleg števila delovnih mest, ki se financirajo iz pristojbin in dajatev, že odobrenih v proračunu agencije, določiti tudi dodaten odstotek (z zgornjo mejo 10 %) delovnih mest, ki bi jih lahko na predlog agencije odobril njen upravni odbor v primeru nepredvidenega povpraševanja na trgu; poleg tega poudarja, da bi morala odločitev upravnega odbora temeljiti na dokumentiranem ovrednotenju nepredvidene delovne obremenitve in meril učinkovitosti;

17.  poudarja pomen programa Obzorje 2020 za spodbujanje in podpiranje projektov, povezanih z raziskavami in inovacijami pri pametni prometni logistiki in upravljanju mobilnosti, vključno s samostojno vožnjo, javno in skupno mobilnostjo ter prometno varnostjo; obžaluje zmanjšanje finančnih sredstev za prometne raziskave in inovacije v sklopu Obzorja 2020; meni, da vzpostavitev varnega in nepretrganega pametnega in celovitega prometa predstavlja precejšnjo dodano vrednost na ravni Unije, ki bo izboljšala evropski prometni sistem; poudarja, da je treba povečati prispevek Obzorja 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope k drugim pomembnim virom financiranja Unije za varnost, inovacije in digitalizacijo v letalstvu s tesnim sodelovanjem agencije EASA pri nabavi in izvedbi;

18.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostna finančna sredstva za skupna podjetja, med njimi SESAR, SHIFT2RAIL in CLEAN SKY; meni, da bi moralo skupno podjetje SHIFT2RAIL dati prednost projektom interoperabilnosti in povečati njene koristi v enotnem evropskem železniškem prostoru; meni, da je treba namenjati sredstva za vzdrževanje infrastrukture in spoštovanje meril kakovosti, da se zagotovita boljše varstvo in varnost potrošnikov;

19.  poudarja, da je potrebno natančno financiranje izvajanja komponent podjetja SESAR, da bi zagotovili uvedbo funkcionalnosti upravljanja zračnega prometa, ki so bistvene za izboljšanje uspešnosti sistema Unije za upravljanje zračnega prometa;

20.  poziva Komisijo, naj predstavi izid uspešnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki so bili v zadnjih letih financirani iz splošnega proračuna Unije. Komisijo zlasti poziva, naj predstavi stanje pilotnega projekta za čistejše vesolje z deorbitacijo in uporabo inovativnih materialov za vesoljsko opremo, da se poveča učinkovitost prihodnje skupne tehnološke pobude za vesoljski sektor;

21.  spodbuja Komisijo, naj dodatno prednost nameni financiranju varnosti in varnostnih ukrepov pri vseh načinih prevoza, ki bodo vplivala na pretok potnikov; spodbuja Komisijo, naj se osredotoči na varnost ranljivih udeležencev v cestnem prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi; spodbuja Komisijo, naj podpre pobude, ki bi lahko izboljšale varnost na cestah in tako prispevale k uresničitvi strateškega cilja, da se do leta 2020 prepolovi število smrtnih žrtev na evropskih cestah, pa tudi število hudih poškodb; opozarja jo na občutne razlike med kakovostjo infrastrukture v regijah, ki zaostajajo v razvoju, in preostankom Evrope, ter jo poziva, naj poveča naložbe v omenjene regije;

22.  poudarja, kako pomembno je podpreti trajnostni turizem, hkrati pa zaščititi njegove vire z naravno, kulturno, zgodovinsko in industrijsko dediščino; poudarja, kako pomemben je prehod na trajnostni turizem, ki zahteva tudi boljše usklajevanje med turističnim sektorjem in infrastrukturnimi projekti; poudarja, da promocija mreže EuroVelo v povezavi z železniškim omrežjem TEN-T ponuja zanimive okoljske in gospodarske koristi, tudi za mala in srednja podjetja (MSP); poudarja, da se MSP v sektorjih transporta in turizma s težavo prilagajajo digitalni preobrazbi in potrebujejo podporo; poziva k povečanju financiranja za sektor turizma in še posebej za MSP in njihovo digitalizacijo; meni, da bi bilo treba nameniti sredstva za gorske, podeželske, obalne, otoške in oddaljene regije, da bi se na teh območjih dodatno razvijal turizem;

23.  je prepričan, da bi bilo treba nadalje razvijati neoviran dostop do turističnih storitev za osebe z omejeno mobilnostjo; poziva Komisijo, naj podpre različne možnosti za financiranje ukrepov, s katerimi bi dosegli dostopnost prevoznih storitev, prevoznih sredstev, infrastrukture in intermodalnih transportnih vozlišč, ter drugih ukrepov za izboljšanje dostopnosti transporta za invalide;

24.  pozdravlja novo pobudo InterRail in meni, da bi lahko mlajši generaciji omogočila, da izkusi svobodo gibanja s potovanji na okolju prijazen način, ter poziva, naj se ta projekt, kot drugi na področju turizma, vključi v neposredno in namensko proračunsko vrstico, ki ne bo odvisna od razdelka 1a, povezanega s prometnim sektorjem in drugimi, za konkurenčnost in rast pomembnimi sektorji Unije; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne predloge v zvezi s tem;

25.  spodbuja Komisijo, naj se zavzame za oživitev udobnih evropskih vlakov s spalnimi vagoni kot trajnostne alternative za polete na kratkih razdaljah in dolge avtomobilske vožnje;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	31.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Matt Carthy, Jakop Dalunde, Bas Eickhout, Markus Ferber, Maria Grapini, Kateřina Konečná, Werner Kuhn, Franck Proust, Evžen Tošenovský, Matthijs van Miltenburg

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39	+
ALDE ECR GUE/NGL PPE   S&D Verts/ALE	Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička, Matthijs van Miltenburg Evžen Tošenovský, Roberts Zīle, Kosma Złotowski Matt Carthy, Kateřina Konečná Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Markus Ferber,Dieter-Lebrecht Koch, Werner Kuhn, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Franck Proust, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Wim van de Camp. Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jens Nilsson, Gabriele Preuß, Christine Revault D'Allonnes Bonnefoy, David-Maria Sassoli, Claudia Țapardel, István Ujhelyi. Jakop Dalunde, Bas Eickhout, Keith Taylor.

1	-
EFDD	Peter Lundgren

2	0
ECR EFDD	Jacqueline Foster Daniela Aiuto

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]    COM(2015)0613.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (8.9.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavka mnenja: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen kohezijske politike kot ene od glavnih javnih naložbenih politik proračuna Unije, ki temelji na solidarnosti in naj bi zmanjšala ekonomske, socialne in teritorialne razlike v evropskih regijah in med njimi; se zaveda izjemno pomembnega prispevka proračuna Unije kot ključnega instrumenta, ki zagotavlja sredstva za uresničevanje prednostnih nalog in ciljev kohezijske politike ter opozarja, da bi moral prispevati k doseganju ciljev Evropa 2020; s tem v zvezi poudarja vlogo te politike pri ustvarjanju rasti in delovnih mest po vsej Uniji ter uresničevanju ključnih ciljev in prednostnih nalog Unije, vključno z njenimi podnebnimi in energetskimi ter socialnimi cilji, in da je treba ohraniti, izboljšati in poenostaviti kohezijsko politiko, da bo Unija nadoknadila zamujeno pri konvergenci in nadaljnji integraciji; razume, da je treba trenutno povečati odhodke za varnost, ki je osnovni pogoj za uresničitev ciljev kohezijske in drugih politik Unije;

2.  ugotavlja, da je bilo izvajanje kohezijske politike v prvih letih obdobja 2014–2020 nezadostno zaradi zamud in da so po podatkih generalnega direktorata Komisije za proračun skupna plačila Unije za vse evropske strukturne in investicijske sklade do 30. junija 2017 dosegla le 60 milijard EUR, povprečna akumulirana stopnja izplačil pa je znašala 23,72 % (19,76 % v manj razvitih regijah); poudarja, da se tekoči programi izvajajo z nesprejemljivimi zamudami, ki ogrožajo njihovo učinkovitost in ustvarjajo pritisk na upravljavske organe in upravičence, kar bi lahko povečalo tveganje napak in slabih rezultatov; zato poziva vse deležnike v procesu, naj tesneje sodelujejo, da bi odpravili zamude pri izvajanju tekočih programov; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi stalno svetovanje, odpravi zamude pri imenovanju ustreznih organov upravljanja, organov za potrjevanje in revizijskih organov, da bi čim prej zaključili njihovo imenovanje in dejavno sodelovali, da bi pospešili izvajanje ter preprečili samodejno prenehanje obveznosti; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri sprotnem spremljanju izvajanja programov v obdobju 2014–2020 in zagotavljajo, da bodo izplačila usklajena z odobrenimi obveznostmi, da se prepreči kopičenje neplačanih računov; poleg tega poziva države članice, naj v celoti izkoristijo programska orodja, ki so na voljo v sedanjem finančnem obdobju, pa tudi v prihodnje zagotovijo nemoteno izvajanje operativnih programov;

3.  opominja Komisijo, naj ohrani delovno skupino, ustanovljeno leta 2014 za obdobje 2007–2013, da bi podprla in pospešila izvajanje programov v obdobju 2014–2020;

4.  priznava prizadevanja Komisije, da bi postopno odpravila zaostanke pri neporavnanih zahtevkih za plačila; je zaskrbljen zaradi majhnega števila predloženih zahtevkov za plačilo za programe 2014–2020, ki bi lahko povzročilo ponovne zaostanke pri plačilu neplačanih računov; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj ne pozabi na morebitne posledične zaostanke pri vlaganju zahtevkov za izplačilo, ki bi lahko povzročili dodatne zamude; pozdravlja napoved plačil do leta 2020 v okviru vmesne revizije večletnega finančnega okvira in poziva, naj se ta napoved vsako leto redno posodablja; poudarja, da je treba zmanjšati razlike med državami članicami, kar zadeva stvarne napovedi, in sicer z uvedbo standardiziranega sistema IT za napovedovanje;

5.  je seznanjen, da so se odobritve plačil v razdelku 1b predloga proračuna za leto 2018 povišale za 25,7 %, skupne obveznosti pa povečale za 2,4 % v primerjavi s proračunom za leto 2017; se sprašuje, ali ti zneski zadostujejo za izvrševanje plačil v okviru tega razdelka, glede na to, da je izbiranje operacij vse hitrejše, izvrševanje pa naj bi leta 2018 doseglo normalno hitrost; poudarja, da je treba v proračunu Unije zagotoviti ustrezno raven odobritev za pokritje plačil za kohezijsko politiko, s čimer bi dokazali, da Unija lahko izpolnjuje svoje obveznosti, in prispevali k njeni verodostojnosti;

6.  poziva k okrepitvi sinergije med programi evropskih strukturnih in investicijskih skladov in drugimi programi Unije; meni, da bi morala ostati nepovratna sredstva podlaga za financiranje kohezijske politike; poudarja, da lahko finančni instrumenti dopolnijo nepovratna sredstva, vendar bi jih smeli uporabiti samo, če je njihova dodana vrednost jasno dokazana z vnaprejšnjo oceno, pri kateri se ne analizira samo njihovega učinka vzvoda, temveč tudi prispevek k načelom in ciljem politik; meni, da je treba kombiniranje instrumentov financiranja ustrezno spremljati in se pri tem osredotočiti na dosežene rezultate in uresničene cilje; meni, da je namesto kombiniranja instrumentov najboljši pristop k doseganju sinergije razdelitev projektov na faze in financiranje različnih faz z različnimi instrumenti; opozarja, da uporaba sklada EFSI ali drugih finančnih instrumentov ne sme spodkopavati evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

7.  pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 vključuje elemente vmesne revizije, ki bodo omogočili večjo prilagodljivost; poziva, naj Komisija v razdelku 1b večletnega finančnega okvira 2014–2020 ne predlaga novih prerazporeditev; poziva Komisijo, naj se pri izvrševanju proračuna Unije še naprej osredotoča na rezultate, in podpira vse izvedene ukrepe za prehod na pristop, ki bo temeljil na uspešnosti; poudarja, da bi bilo treba proračun za leto 2018 izvrševati v skladu s čedalje večjim potencialom predlagane poenostavitve in prilagodljivosti svežnja omnibus; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za ozaveščanje državljanov o koristih proračuna EU in doseženih rezultatih ter izvajati ukrepe za izboljšanje komunikacije in prepoznavnosti skladov EU;

8.  pozdravlja novi proračun v znesku 140 milijonov EUR, ki naj bi olajšal izvajanje podpornega programa za strukturne reforme v obdobju 2017–2020; znova poudarja, kako pomembno je, da podporni program za strukturne reforme in programi tehnične pomoči delujejo kot dopolnilne rešitve; ugotavlja, da bodo za financiranje podpornega programa za strukturne reforme uporabljena neporabljena sredstva za tehnično pomoč, zato poziva Komisijo, naj ne omejuje svojih teženj glede specifične ciljno usmerjene pomoči z izrazitim tematskim namenom;

9.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi izboljšale obveščenost javnosti o prednostnih nalogah Unije ter zagotovile pregledno, pošteno in odgovorno uporabo sredstev Unije, saj je to splošno načelo, ki bo evropski projekt približalo državljanom EU;

10.  ugotavlja, da Komisija ob vmesnem pregledu ni ocenila, da bi bilo treba povečati skupno zgornjo mejo za plačila, saj je menila, da obstoječe možnosti za prilagodljivost zadostujejo; meni, da bi morala Komisija tudi v prihodnje skrbeti za odprt dialog z Evropskim parlamentom o tem vprašanju, pri tem pa še naprej spremljati izvajanje programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

11.  ugotavlja, da je po mnenju Komisije tveganje samodejnega preklica prevzetih obveznosti v programskem obdobju 2014–2020 zaenkrat nizko; prav tako ugotavlja, da bo pravilo o samodejnem preklicu obveznosti za obdobje 2014–2020 (n+3) konec leta 2017 prvič uporabljeno; glede na počasno izvrševanje poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Evropski parlament pravočasno prejel ustrezne informacije o tveganju, da se utegne znesek preklicanih obveznosti povečati, zlasti ker skušajo države članice upravičiti tranše obveznosti ob koncu leta 2018.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	7.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Mercedes Bresso, James Carver, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Raymond Finch, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andor Deli, John Howarth, Ivana Maletić, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Georgi Pirinski, Bronis Ropė
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Santiago Fisas Ayxelà, Olga Sehnalová

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28	+
ALDE	Ivan Jakovčić, Matthijs van Miltenburg
ECR	Sławomir Kłosowski
GUE/NGL	David Martin, Younous Omarjee, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
PPE	Pascal Arimont, Andor Deli, Santiago Fisas Ayxelà, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Lambert van Nistelrooij
S&D	Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, John Howarth, Constanze Krehl, , Louis-Joseph Manscour, Jens Nilsson, Georgi Pirinski, Liliana Rodrigues, Olga Sehnalová, Kerstin Westphal
VERTS/ALE	Bronis Ropė

3	-
EFDD	James Carver, Raymond Finch
NI	Konstantinos Papadakis

1	0
EFDD	Rosa D'Amato

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (31.8.2017)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Tibor Szanyi

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s predlaganim zneskom 59,5 milijarde EUR v obveznostih, ki pomeni povečanje za 1,7 % v primerjavi z letom 2017, in povečanjem plačil za 2,6 %, kar znaša 56,3 milijarde EUR, v predlogu proračuna za leto 2018 za razdelek 2; vendar ugotavlja, da povečanje izhaja predvsem iz nižjega zneska namenskih prejemkov, ki naj bi bili na voljo EKJS v predlogu proračuna 2018 v primerjavi s proračunom za leto 2017, med drugim ker zadnji obroki pomembnih preteklih odločitev o potrditvi obračunov zapadejo leta 2017;

2.  pozdravlja dejstvo, da odobritve za prevzem obveznosti za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v osnovi ostajajo na enaki ravni kot v proračunu za leto 2017, zahtevane odobritve plačil pa se dejansko povečujejo;

3.  ugotavlja, da je dejstvo, da se večina odhodkov skupne kmetijske politike (SKP) nanaša na predhodno dodeljena sredstva držav članic, ki kažejo sorazmerno stabilno stopnjo zagotavljanja podpore tekom let, glavni razlog za to, da v predlogu proračuna za leto 2018 v primerjavi s proračunom za leto 2017 ni pomembnih sprememb;

4.  ugotavlja, da proračun za leto 2017 vključuje financiranje solidarnostnega svežnja v višini 500 milijonov EUR za sektor mleka in druge živinorejske sektorje, pri čemer zmanjšanje podpore za ta tržni ukrep ne bo vplivalo na proračun za leto 2018;

5.  poudarja izjemen pomen priključitve novih prodajnih trgov za ohranjanje konkurenčnosti in izboljšanje odpornosti kmetijstva Unije na tržne krize, kot smo ji bili priča v primeru ruskega embarga; zato poziva k finančni podpori za razvoj trga;

6.  vztraja, da bi morali vsi prihodki proračuna Unije, ki izhajajo iz namenskih prejemkov ali vračil zaradi nepravilnosti na področju kmetijstva v prejšnjih letih, zaradi negotovih razmer, s katerimi se spopada kmetijski sektor, ostati v razdelku 2; v zvezi s tem opozarja, da ruski embargo še vedno ni bil odpravljen ter ima resne negativne posledice zlasti za sektor sadja in zelenjave ter sektor mleka;  zato poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito podporo za sektorje, ki so jih prizadele te krize, poziva pa tudi k vzpostavitvi nove krizne rezerve, katere financiranje ne bo odvisno od letnega mehanizma finančne discipline, da se bo tako lahko pravočasno odzvala na nastale krizne razmere;

7.  poudarja, da je treba za SKP zagotoviti kritje upravnih stroškov, da bi zlasti zajamčili pravočasna plačila in ohranili ustrezno raven dejanskega nadzora; vztraja, da lahko nadaljnja zmanjšanja števila administrativnega osebja vodijo k daljšim zamudam in tveganjem napak ter lahko ogrozijo cilje SKP; verjame, da so potrebni nadaljnja poenostavitev, pregleden in učinkovit sistem upravljanja ter zmanjšanje birokracije pri izvajanju SKP; poudarja, da zmanjšanje proračunskih sredstev za upravne stroške v nobenem primeru ne bi smelo povzročiti prenosa upravnega bremena na kmete;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi enotno uporabo meril iz klavzule o aktivnih kmetih, da bi zagotovila preprostejšo in hkrati bolj zanesljivo identifikacijo teh kmetov;

9.  poudarja pomen zavez in porabe za razvoj podeželja ter njihov potencial za ustvarjanje gospodarske dejavnosti in delovnih mest, zlasti na obrobnih območjih z večjo stopnjo brezposelnosti, zlasti za mlajše generacije; vztraja, da bi bilo treba ohraniti pobude za mlade kmete, vključno s programi za posamezne regije, ki bi podpirale inovacije in potrebno menjavo generacij; meni, da se mora pomoč mladim osredotočati na njihove sedanje potrebe, pri tem pa jih ne sme spodbujati k prevzemanju čezmernih dolgov; poudarja stališče Evropskega parlamenta glede sheme za mlade kmete iz predlagane uredbe omnibus, katere cilj je omogočiti, da bi se shema za mlade kmete uporabljala v celoti;

10.  pozdravlja programe razdeljevanja mleka in sadja v šolah kot uspešen ukrep ter poudarja, da ti programi prispevajo k zdravi prehrani otrok in da bi bilo zato treba dolgoročno zagotavljati sredstva zanje;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj pravočasno spremljajo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov, ki negativno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito;

12.  poudarja, da so bili pilotni projekti v zadnjih letih pomembni za sektorja kmetijstva in razvoja podeželja; zato poziva k nadaljnji podpori tekočih in novih pilotnih projektov; poziva Komisijo, naj izvede naknadno oceno učinkovitosti in koristi pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; vztraja, da mora Komisija objaviti razpise za projekte takoj po zaključku proračunskega postopka;

13.  poudarja, da je pomembno opredeliti podporne ukrepe za okrepitev vloge kmetov v dobavni verigi in načinov za spodbujanje organizacij kmetov;

14.  poziva Komisijo, naj upošteva prilagoditve, ki jih je Evropski parlament predlagal za predlog „omnibus“, da bi posodobili in poenostavili SKP ter zagotovili financiranje zanje v proračunu za leto 2018 v imenu kmetijskih skupnosti, vključno z malimi in srednje velikimi družinskimi kmetijami in mladimi kmeti;

15.  poudarja, da morajo sredstva, namenjena raziskavam v agroživilskem sektorju, zlasti iz proračuna za Obzorje 2020, nujno ostati v celoti razpoložljiva, da bi spodbudili in okrepili inovacije in pametne rešitve v sektorjih kmetijstva in razvoja podeželja, kakor tudi sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), da se omogoči postavitev širokopasovnega omrežja na podeželju; poudarja pomen praktične uporabnosti rezultatov na ravni kmetij in vloge kmetijskih svetovalnih služb; ugotavlja, da celostne „pametne“ rešitve – na primer pametne vasi, precizno kmetovanje, digitalizacija, ekonomija delitve in krožno gospodarstvo ter socialne pobude – lahko prispevajo h kmetijstvu in splošni blaginji na podeželju; poziva Komisijo, naj načrtuje financiranje za „pametne“ pristope glede na reformo SKP in izjavo s konference Cork 2.0; poudarja, da bi morale te „pametne“ rešitve ohranjati skladnost s cilji politik na področjih okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti ter zagotoviti tesno sodelovanje z ustreznimi deležniki iz vseh držav članic; poudarja, da je pomembno vlagati v precizno kmetijstvo, da bi se racionalizirale metode proizvodnje in zmanjšale izgube, ter spodbujati in podpirati pobude, prilagojene potrebam malih kmetij brez ekonomij obsega, da bi lahko imele koristi od novih tehnologij;

16.  pozdravlja povečanje odobritev, namenjenih boju proti boleznim živali in rastlinskim škodljivcem, na 40 milijonov EUR, saj se Unija sooča z znatnimi tveganji in povečanji števila izbruhov bolezni, kot so bakterija Xylella fastidiosa, nodularni dermatitis, afriška prašičja kuga, bolezen modrikastega jezika in ptičja gripa; verjame, da bi bilo treba Evropski agenciji za varnost hrane nameniti dodatna sredstva za izvajanje izčrpnih neodvisnih raziskav, tudi glede učinkov pesticidov; poziva, naj se namenijo dodatna sredstva za kmete v sektorju pridelave oljk in oljčnega olja, ki jih je prizadela bakterija Xylella fastidiosa, za izboljšanje preventivnih ukrepov v Evropi, za prestrukturiranje sektorja ter za okrepitev znanstvenih raziskav o povzročitelju bolezni in njegovem prenašalcu;

17.  vztraja, da je treba zagotoviti sredstva za nadomestilo gospodarskih izgub, ki so jih utrpeli kmetje zaradi tržne krize ter sanitarnih oziroma fitosanitarnih kriz, kot je bila Xylella fastidiosa, in ponavlja, da je treba v ta namen uporabiti razpoložljivo rezervo v razdelku 2 v povezavi z razdelkom 3; vztraja, da bi moralo nadomestilo za izkoreninjenje bolezni zajemati tudi obnovo kmetijskih ekosistemov, vključno s prstjo, ter vzpostavitev odporne biotske raznovrstnosti, zlasti genetske raznolikosti sadilnega materiala, kar naj bi v najboljšem primeru pomenilo tudi odpornost na bolezni in škodljivce; dejansko meni, da bi se morala dodeljena pomoč v vsakem primeru porabiti tudi za vzpostavljanje uravnoteženih, biotsko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov in pokrajin, ki bodo manj občutljivi na prihodnje napade;

18.  poudarja, da so se programi skladiščenja v kriznih razmerah izkazali za učinkovit instrument in da bi bilo zmanjšanje predvidenih finančnih sredstev v postopku načrtovanja neproduktivno;

19.  ugotavlja, da brexit nima neposrednega vpliva na predlog proračuna za leto 2018; obžaluje pa, da so v dokumentu o razmisleku o prihodnosti financ EU[1] predstavljeni nekateri kritični scenariji za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki so delno posledica umika Združenega kraljestva iz Unije; zato poziva Komisijo in države članice, naj v okviru sedanjih razprav pokažejo odgovornost do proračuna SKP, pri tem pa upoštevajo tudi morebitne motnje trgovinskih tokov; poudarja, da odločno nasprotuje kakršnemu koli zmanjšanju sredstev za kmetijstvo; zato poziva Komisijo, naj predloži predlog za ohranitev finančnih sredstev Unije za kmetijstvo v naslednjem večletnem finančnem okviru, pri tem pa upošteva precejšnjo zmožnost tega sektorja za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter začne brez odlašanja iskati nova finančna sredstva za proračun Unije, kot je predlagala skupina Maria Montija na visoki ravni;

20.  opozarja zlasti, da je kmetijska politika skupna politika in da bi imelo kakršno koli zmanjšanje proračuna SKP nesorazmerne posledice, saj ga zaradi pravil o državni pomoči ni mogoče nadomestiti z nacionalnimi sredstvi.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 1 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Daniel Buda, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bas Belder, Franc Bogovič, Maria Heubuch, Karin Kadenbach, Gabriel Mato, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Massimo Paolucci, Estefanía Torres Martínez, Tom Vandenkendelaere

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35	+
ALDE	Ivan Jakovčić, Ulrike Müller
ECR	Bas Belder, Jørn Dohrmann, Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson
EFDD	Giulia Moi, Marco Zullo
ENL	Laurenţiu Rebega
GUE/NGL	Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Estefanía Torres Martínez
PPE	Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski, Tom Vandenkendelaere
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Jean-Paul Denanot, Viorica Dăncilă, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Massimo Paolucci, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

1	-
EFDD	John Stuart Agnew

6	0
ALDE	Jan Huitema
GUE/NGL	Maria Lidia Senra Rodríguez
NI	Diane Dodds
Verts/ALE	Maria Heubuch, Martin Häusling, Bronis Ropė

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_sl

MNENJE Odbora za ribištvo (4.9.2017)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Alain Cadec

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da bi morala biti v proračunu Unije za leto 2018 predvidena ustrezna sredstva za plačila in prevzem obveznosti, s katero bi se zadostilo potrebam za financiranje skupne ribiške politike (SRP);

2.  poudarja, da je socialna in gospodarska razsežnost ribolova pomembna za lokalne skupnosti v pomorskih in obalnih regijah; se zaveda, da je treba ohraniti dovolj finančnih določb, da bodo lahko obalne, obrtniške panoge in manjše flote pridobile financiranje;

3.  poudarja, da je treba dati prednost projektom, ki so namenjeni odpiranju novih delovnih mest in diverzifikaciji lokalnih gospodarstev, da bi se dvignila vrednost njihovih ribolovnih dejavnosti, ter projektom za varstvo in obnovo ribjih staležev in morskih ekosistemov;

4.  meni, da bi morala biti v proračunu Unije predvidena ustrezna sredstva za plačila in prevzem obveznosti, da bi se preprečile plačilne težave in krčenje finančnih sredstev za ukrepe na področju ribištva;

5.  poudarja, da je treba prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter z drugimi sredstvi EU mladim olajšati dostop do služb v ribiškem sektorju;

6.  poudarja, da je treba Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo zagotoviti zadostna sredstva za plačila, da se mu omogoči vlaganje v trajnost, selektivnost in konkurenčnost ribiške flote;

7.  ugotavlja, da so države članice sprejele operativne programe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, vendar niso še vse imenovale regulativnih organov, kar upočasnjuje porabo sredstev;

8.  poudarja, da je treba zagotoviti zadostno finančno podporo za nadzor ribiških dejavnosti na ladjah in v pristaniščih, da se zagotovi in olajša pravilno izvajanje obveznosti iztovarjanja; v zvezi s tem poziva države članice, naj sredstva, ki so na voljo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, izkoristijo za ukrepe nadzora in izvrševanja, ki so ključnega pomena za doseganje ciljev SRP;

9.  ponovno poudarja, kako pomembno je dosledno in neodvisno znanstveno mnenje za oceno stanja ribolovnih virov, da bi se sprejele odločitve v zvezi z upravljanjem, ki bodo omogočale največji trajnostni donos (MSY); poziva države članice, naj uporabijo sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za zbiranje znanstvenih podatkov, ki so bistveni za sprejemanje racionalnih in znanstveno utemeljenih odločitev o vprašanjih ribiške politike;

10.  obžaluje dejstvo, da se zaradi nepripravljenosti držav članic, da bi predložile skupne projekte (kljub znižani stopnji sofinanciranja), ni obneslo neposredno upravljanje financiranja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za nadzorne dejavnosti s strani Komisije;

11.  poudarja, da ima Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) pomembno vlogo pri upravljanju ribiških flot in spremljanju nadzora; poziva, naj se ji zagotovi zadostno financiranje za njene naloge;

12.  meni, da zunanja razsežnost SRP zahteva realne ocene proračuna za financiranje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s tretjimi državami;

13.  poudarja, da je namen trajnostnih partnerskih sporazumov s tretjimi državami tudi boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Mike Hookem, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elisabetta Gardini, Czesław Hoc, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon, Maria Lidia Senra Rodríguez
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Mircea Diaconu, France Jamet

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20	+
ALDE	Mircea Diaconu, António Marinho e Pinto
ECR	Czesław Hoc, Remo Sernagiotto, Peter van Dalen
PPE	Alain Cadec, Elisabetta Gardini, Carlos Iturgaiz, Gabriel Mato, José Millán, Werner Kuhn, Jarosław Wałęsa
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Richard Corbett, Ulrike Rodust, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas
VERTS/ALE	Marco Affronte, Ian Hudghton,

1	-
EFDD	Mike Hookem

2	0
GUE/NGL	Liadh Ní Riada, Maria Lidia Senra Rodríguez

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (11.7.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   močno obžaluje, da predlog proračuna ne vključuje deleža sredstev iz dodatnih 50 milijonov EUR, ki so bila pri reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2018–2020 predvidena za program Erasmus+; poziva, naj se v letu 2018 da na razpolago vseh 50 milijonov EUR, ki bi jih bilo treba razporediti med vrstici programa Erasmus+, namenjeni izobraževanju in usposabljanju (12 milijonov EUR) ter mladini (38 milijonov EUR), da bo lahko program v celoti izpolnil svoj cilj strateških naložb v mlade Evropejce;

2.  poudarja, da skupni evropski izzivi terjajo skupen evropski odziv; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpirati obsežne inovacijske projekte na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki jih izvajajo mreže evropske civilne družbe; ponovno poziva, naj se del skupnega proračuna programa Erasmus+ za financiranje ključnega ukrepa 2 (sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobre prakse) nameni centraliziranim ukrepom; ugotavlja tudi, da je treba povečati operativno podporo evropskim mrežam v okviru ključnega ukrepa 3 (podpora reformi politike), da bi izboljšali promocijo in širitev priložnosti, ki jih nudi program Erasmus+;

3.  želi spomniti, da sta program jamstva za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih ključni orodji za reševanje trdovratnega problema visoke stopnje brezposelnosti med mladimi, in poziva k njunemu nenehnemu izboljševanju ter občutnemu povečanju njunega proračuna; poudarja, da so potrebne politike, ki podpirajo povpraševanje in naložbe, strukturne reforme, ki bodo povečale rast, in usklajevanje socialnih politik, da bo mogoče na trajnosten način podpreti kakovosten prehod mladih na trg dela;

4.  izraža zaskrbljenost, da se sredstva za evropsko solidarnostno enoto v precejšnji meri črpajo iz programa Erasmus+, v manjši meri pa tudi iz drugih programov, predvsem Programa za zaposlovanje in socialne inovacije; poziva Komisijo, naj natančno razčleni proračunske povezave med novo solidarnostno enoto in evropsko prostovoljsko službo ter razlike med prostovoljsko in poklicno vejo, s čimer bi zagotovila, da se morebitna kakovostna delovna mesta ne bodo nadomeščala z neplačanim prostovoljstvom; pozdravlja dejstvo, da so v letu 2018 za solidarnostno enoto predvidena nova sredstva v višini 18,4 milijona EUR; vztraja, da financiranje novih pobud ne bi smelo pomeniti dodatnega pritiska na vire programa Erasmus+ in da se lahko iz tega programa v vrstico za evropsko solidarnostno enoto prenesejo zgolj sredstva, namenjena delu EU v sklopu evropske prostovoljske službe; vztraja, da bi morala biti sredstva, namenjena prostovoljskim dejavnostim v sklopu evropske solidarnostne enote, vsaj tako visoka kot sredstva, ki se črpajo iz evropske prostovoljske službe;

5.  poudarja, da je za program Evropa za državljane namenjenih premalo sredstev; obžaluje, da so se sredstva v proračunu programa Evropa za državljane za leto 2018 glede na finančni načrt zmanjšala za 740.000 EUR; opozarja, da ta znesek pomeni približno 3 % proračuna tega programa, to pa bo vplivalo na že tako nizko stopnjo uspešnosti projektov; poziva, naj se v letu 2018 več sredstev preusmeri v subvencije za ukrepe v sklopu proračuna programa Evropa za državljane;

6.  poziva, naj se v proračun programa Ustvarjalna Evropa v letu 2018 dodeli dodatnih 14 milijonov EUR, da bi bilo mogoče izpolniti pričakovanja evropskih državljanov in uresničiti cilje ustreznih podprogramov; izraža zaskrbljenost, da je predvsem podprogramu za kulturo namenjenih daleč premalo sredstev, zato ima težave pri doseganju zadovoljive stopnje uspešnosti; poudarja, da bi stabilno in dosledno dodeljevanje proračunskih sredstev v smislu večje stopnje uspešnosti koristilo tudi podprogramu MEDIA in jamstveni shemi;

7.  pozdravlja prizadevanje institucij EU v zadnjih letih, da bi zmanjšale zaostanke pri izplačilih; poudarja, da zamude pri dokončni pripravi pogodb med ustreznimi organi in upravičenci kot tudi pozna plačila ogrožajo polno izvajanje programov s strani Komisije;

8.   poudarja, kako pomembno je kulturno in izobraževalno delo za uspešno vključevanje beguncev v evropske gostiteljske družbe, zato poziva, naj se na podlagi dela, ki se je začelo izvajati v okviru posebnih pozivov leta 2016, med cilje programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa uvrsti trajnejša uvedba projektov za vključevanje beguncev;

9.   poudarja, da je treba v oddelku proračuna za ESZD dodatno okrepiti mednarodno razsežnost programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Evropa za državljane in Obzorje 2020, saj gre za osrednji element nadaljnjega oblikovanja medosebnih stikov v zunanjih kulturnih odnosih EU;

10.   pozdravlja, da so se sredstva v proračunski vrstici programa Ustvarjalna Evropa povečala za 4 milijone EUR in so namenjena financiranju evropskega leta kulturne dediščine 2018; obžaluje pa, da ni bila vzpostavljena samostojna proračunska vrstica v skladu z zavezo Parlamenta in Sveta, da bodo sredstva v višini 7 milijonov EUR za evropsko leto kulturne dediščine vidna v proračunski vrstici;

11.  poziva države članice in EIB, naj kulturnim in ustvarjalnim panogam namenijo večji delež sredstev iz EFSI, da bi v celoti izkoristile potencial, ki ga za podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju ponuja EFSI ter tako spodbudile gospodarsko rast; prav tako poziva Komisijo in EIB, naj spodbujata vezi med jamstvenim instrumentom za kulturni in ustvarjalni sektor ter EFSI, da bi zagotovili namenu ustrezna posojila za kulturni in ustvarjalni sektor;

12.   poziva Komisijo, naj pregleda pobude v sklopu proračunske vrstice „multimedijski ukrepi“ ter se prepriča, da proračun učinkovito podpira izjemno kakovostno in neodvisno spremljanje zadev EU; ponovno izraža podporo trajnostnemu večletnemu dogovoru o financiranju Euranet+; je zaskrbljen, ker je bilo programu Euranet+ za leto 2018 dodeljenih sorazmerno malo sredstev; poziva Evropsko komisijo, naj poišče trajnostno dolgoročno rešitev, s katero bi Euranet+ postal celovit del letnega proračuna EU, in mu zagotovi raven financiranja, da bo mogoče v prihodnjih letih povečati njegov domet in število poslušalcev;

13.  poudarja, kako dragoceni so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi pri oblikovanju prihodnjih pobud na področju politik EU; spominja na uspeh pripravljalnega ukrepa Nova podoba Evrope, ki je učinkovito spodbudil razpravo o izzivih EU in nov način razmišljanja med mladimi; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče nadaljevati pobudo prek mladinskega poglavja programa Erasmus+; meni, da bi bilo mogoče dolgoročno nadaljevanje pobude najlaže zagotoviti z oblikovanjem pravne podlage in zagotavljanjem novih namenskih sredstev;

14.  je zadovoljen, da je bila v proračun Evropske unije za proračunsko leto 2018 vključena proračunska vrstica za posebne letne prireditve, s katero bo mogoče med državljani vzbuditi občutek evropske pripadnosti; ugotavlja, da bi morala biti ta proračunska vrstica nedvomno namenjena ustvarjanju dodane vrednosti za evropske državljane v vseh državah članicah EU;

15.   poudarja, kako pomembno je vzpostaviti najprimernejše pogoje za to, da bodo državljani razumeli delovanje Unije, njene politike in procese ter sodelovali v njih; v zvezi s tem poudarja, da mora Evropska unija izboljšati svojo komunikacijsko politiko;

16.   poudarja pomen statističnih raziskav in razpoložljivosti primerljivih podatkovnih virov, saj to omogoča učinkovito spremljanje in analizo kulturnih, gospodarskih in družbenih vplivov politik na področju kulture in izobraževanja; v zvezi s tem opozarja, da je treba za ta namen predvideti dovolj finančnih sredstev.

17.  poudarja, da bi bilo treba za večletne finančne okvire po letu 2020 uvesti sistem dejanskih in stalnih lastnih sredstev, da bo mogoče izboljšati kronično slabo uspešnost nekaterih programov EU, ki je posledica nezadostnega financiranja, in zagotoviti proticiklično funkcijo proračuna EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	11.7.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 4 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Morten Messerschmidt, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mary Honeyball, Marc Joulaud, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Martina Michels
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Maria Heubuch

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (5.9.2017)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavec mnenja: Petr Ježek

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s predlogom proračuna za leto 2018; obžaluje, da so se v razdelku III v primerjavi z letom 2017 zmanjšala tako sredstva za prevzem obveznosti kot sredstva za plačila; poudarja, da tega zmanjšanja ni mogoče upravičiti z zamudami pri izvajanju dogovorjenih ukrepov; je zadovoljen, da so bila razdelku III z uporabo instrumenta prilagodljivosti namenjena dodatna sredstva v višini 817,1 milijona EUR nad zgornjo mejo; poudarja pa, da predlagana raven odhodkov ne bo zadoščala za pokritje potreb Unije na področju migracij in področju varnosti;

2.  meni, da je precejšnje zmanjšanje proračuna Sklada za azil, migracije in vključevanje (49,7 % v sredstvih za plačila) v negativnem razmerju s pomembnostjo in nujnostjo ciljev njegove politike; oporeka trditvam Komisije, s katerimi je v predlogu proračuna za leto 2018 utemeljila zmanjšanje sredstev za ta sklad; pozdravlja predlog Komisije, da bi okrepili temeljne dejavnosti, vključno s proračunskimi sredstvi za izboljšano sodelovanje s tretjimi državami na področju vračanja in/ali ponovnega sprejema; ima pomislek, da Komisija podcenjuje potrebe po sprejemanju, oskrbi in vključevanju prosilcev za azil; poudarja, da zmanjševanje proračunskih sredstev ne bi smelo negativno vplivati na varnost tistih, ki v Uniji iščejo zaščito;

3.  meni, da bi bilo treba glede na nedoseženi dogovor o reviziji dublinske uredbe[1] nadaljevati izvajanje premestitev tudi po septembru 2017 in da je to potrebno za pravično razdelitev odgovornosti in za solidarnost med državami članicami;

4.  poziva Komisijo, naj takoj po sprejetju pravne podlage za evropsko agendo o migracijah, zlasti z reformo dublinskega sistema, sistemom vstopa in izstopa, Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO), predloži dopolnilno pismo, pri katerem bodo popolnoma upoštevane finančne posledice urejene pravne podlage, in tako zagotovi ustrezno in nemoteno financiranje za učinkovito evropsko azilno in migracijsko politiko;

5.  želi spomniti, da si je Evropski parlament med pogajanji za sprejetje Sklada za azil, migracije in vključevanje kot prednostno nalogo zastavil pravično in pregledno porazdelitev sredstev med različnimi cilji; poziva Komisijo, naj ustrezno poveča število proračunskih vrstic sklada ter tako olajša spremljanje in poveča preglednost pri porabi finančnih sredstev za različne cilje oziroma za ustrezne proračunske vrstice; Komisijo še posebej poziva, naj izdatke za spodbujanje pravičnih strategij vračanja v vseh prihodnjih predlogih proračunov loči od izdatkov za zakonito priseljevanje in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav, kot je bilo predlagano v mnenju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za proračuna za leti 2015 in 2016;

6.  ponovno poudarja, da je treba zagotoviti namensko financiranje za odpravljanje temeljnih vzrokov migracijske in begunske krize; zato poudarja, da bi bilo treba s proračunom Unije financirati ukrepe v državah izvora migrantov, pa tudi v državah, ki gostijo begunce, in to ne zgolj z ukrepi za odpravljanje revščine in brezposelnosti, za izobraževanje in gospodarske priložnosti, temveč tudi za reševanje problematike nestabilnosti, konfliktov in podnebnih sprememb;

7.  poudarja, da imajo civilnodružbene organizacije pomembno vlogo pri reševanju življenj migrantov in prosilcev za azil na zunanjih mejah pa tudi pri varstvu, podpiranju in uveljavljanju njihovih pravic; poziva k povečanju finančne podpore, da bi se okrepile dejavnosti civilne družbe;

8.  obžaluje, da so bila občutno zmanjšana proračunska sredstva za Sklad za notranjo varnost (35,6 % v sredstvih za plačila); poudarja, da bi bilo treba glede na nenehne varnostne grožnje v Uniji temu skladu nameniti dovolj sredstev, da bo mogoče državam članicam pomagati pri spoprijemanju z grožnjami za notranjo varnost, zlasti pri ukrepanju zoper čezmejni organizirani in hudi kriminal, terorizem in kibernetsko kriminaliteto; poudarja, da je treba zadostno financirati prizadevanja za izboljšanje izmenjave informacij in boja proti kibernetski kriminaliteti;

9.  pozdravlja, da so bila instrumentoma za nujno pomoč v sklopu Sklada za azil, migracije in vključevanje in za nujno humanitarno pomoč v Uniji zagotovljena sredstva v višini 50 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR;

10.  je seznanjen, da je v predlogu proračuna za leto 2018 predvideno povečanje sredstev za odhodke in kadrovske načrte vseh tistih agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, ki bodo opravljale nove naloge; obžaluje pa, da je predlagano povečanje manjše, kot je zaprosila večina agencij; poudarja, da je pomembno povečati število zaposlenih v agencijah eu-LISA, Eurojust, CEPOL in Europol; poziva, naj se zaradi večjih potreb po pravosodnem sodelovanju v Uniji poveča proračun agencije Eurojust, zlasti glede na vzpostavitev Evropskega javnega tožilstva; poudarja, da to ne sme vplivati na dodelitev proračunskih sredstev drugim agencijam na področju pravosodja in notranjih zadev, poleg tega zahteva dodatna finančna sredstva za Europol zaradi povečanega obsega dela; poudarja, da bi bilo treba dodatne finančne vire za Europol in Eurojust po možnosti vložiti v financiranje skupnih preiskovalnih ekip; pozdravlja, da se je povečal proračun Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, saj bo začel v prihodnje izvajati splošno uredbo o varstvu podatkov[2]; poziva, naj se Evropskemu azilnemu podpornemu uradu (EASO) dodelijo dodatni človeški viri, da bi podprli okrepljeni mandat za preoblikovanje tega urada v polnopravno agencijo, ki bo zmožna državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč; poziva, naj se Agenciji za temeljne pravice dodelijo dodatni človeški viri; obžaluje, da mandat agencije še vedno omejuje njeno vlogo pri podpiranju temeljnih pravic; poudarja, da bi morala imeti agencija možnost na lastno pobudo pripravljati mnenja o zakonodajnih predlogih, njeno področje delovanja pa bi se moralo razširiti na vsa področja pravic, zaščitenih z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, na primer tudi na vprašanja policijskega in pravosodnega sodelovanja;

11.  poudarja, da predlog Komisije že tretje leto zapored ne dopušča prostora do zgornje meje v razdelku 3, tako da je najmanjši razdelek v večletnem finančnem okviru že nekaj časa premajhen, na kar je Evropski parlament opozoril že pri vmesni reviziji;

12.  ugotavlja, da se agencija Eurojust spopada z močno povečanim obsegom in kompleksnostjo dela, v zadnjih petih letih pa se je tudi število obravnavanih zadev povečalo za 100 %; zato obžaluje zmanjšanje operativnih sredstev in zaposlenih za to agencijo; poudarja, da je ustrezno financiranje te agencije potrebno, da bi lahko uresničevala svojo pomembno vlogo spodbujanja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; poziva, naj se povečajo sredstva, namenjena za skupne preiskovalne ekipe, saj se je občutno povečalo število mednarodnih kazenskih zadev, ter naj se uporaba teh sredstev poenostavi in naredi bolj prožna;

13.  poziva, naj se poveča financiranje za boj proti pojavu radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem v Uniji; meni, da je to mogoče doseči s spodbujanjem vključevanja ter z bojem proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	31.8.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 9 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Malin Björk, Caterina Chinnici, Daniel Dalton, Frank Engel, Raymond Finch, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Claude Moraes, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marina Albiol Guzmán, Maria Grapini, Anna Hedh, Petr Ježek, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Angelika Mlinar, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	André Elissen, Rosa Estaràs Ferragut, Arndt Kohn, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Philippe Lamberts, Adam Szejnfeld, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40	+
ALDE	Nathalie Griesbeck, Petr Ježek, Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld
ECR	Daniel Dalton, Helga Stevens, Branislav Škripek
PPE	Frank Engel, Rosa Estaràs Ferragut, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jeroen Lenaers, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Roberta Metsola, Adam Szejnfeld, Csaba Sógor, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Traian Ungureanu, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Bogdan Brunon Wenta, Tomáš Zdechovský
S&D	Caterina Chinnici, Ana Gomes, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Arndt Kohn, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Soraya Post, Christine Revault D'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Julie Ward, Josef Weidenholzer
VERTS/ALE	Jan Philipp Albrecht, Philippe Lamberts, Judith Sargentini

9	-
EFDD	Raymond Finch, Kristina Winberg
ENL	André Elissen, Auke Zijlstra
GUE/NGL	Marina Albiol Guzmán, Malin Björk, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat
NI	Udo Voigt

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
• [2]    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (13.7.2017)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavka mnenja: Danuta Maria Hübner

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je Komisija predlagala zmanjšanje proračunskih sredstev v razdelku 3 v primerjavi s proračunom za leto 2017, in sicer 18,9-odstotno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti in 21,7-odstotno zmanjšanje sredstev za plačila, kar je še vedno nekoliko nad prvotno načrtovanim zneskom za to leto; ugotavlja, da Komisija v razdelku 3 ne pušča nobene rezerve, ter predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti v višini 817,1 milijona EUR, da bi ohranili zadostno financiranje za migracije in varnost v letu 2018;

2.  pozdravlja zlasti predlagano 4,2-odstotno povečanje sredstev za prevzem obveznosti in 8,6-odstotno povečanje sredstev za plačila za program Evropa za državljane ter 1,2-odstotno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program za pravice, enakost in državljanstvo v primerjavi s proračunom za leto 2017, saj ta programa prispevata h krepitvi splošne državljanske udeležbe v politiki Unije in uresničevanju pravic, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije; se v zvezi s tem zavezuje, da bo skupaj s Komisijo krepil strukturni dialog med institucijami EU in organizacijami, ki predstavljajo evropsko civilno družbo;

3.  ugotavlja, da so se sredstva za prevzem obveznosti za evropsko državljansko pobudo zmanjšala za 100.000 EUR, in opozarja, da je treba zagotoviti zadostno financiranje za spodbujanje uporabe tega instrumenta kot pomembnega orodja participativne demokracije;

4.  ugotavlja, da so se sredstva za financiranje dejavnosti komuniciranja povečala, in sicer za 0,2 % v sredstvih za prevzem obveznosti 2,1 % v sredstvih za plačila, pri čemer obžaluje, da to povečanje ni znatnejše, zlasti glede na pomen leta 2018 za komuniciranje z državljani v okviru priprav na evropske volitve leta 2019, pa tudi glede na povezavo med financiranjem in zagotavljanjem obširnejše javne razprave ter glede na vključitev državljanov in nacionalnih parlamentov v razpravo o prihodnosti Evrope kot odziv na belo knjigo, ki jo je Komisija predložila v začetku leta;

5.  poziva predsedstvo in Komisijo, naj poskrbita za ustrezno povečanje sredstev enote za preglednost v Evropskem parlamentu in skupnega sekretariata registra za preglednost;

6.  obžaluje, da Komisija s sredstvi iz obstoječih proračunskih vrstic nenehno financira novoustanovljene sklade, ki ne sodijo v okvir proračuna Unije, zato se zanje ne izvaja parlamentarni nadzor;

7.  poudarja, da je treba izbrati dosleden proračunski pristop k zagotavljanju informacij o pomenu evropskih volitev; zato poziva h kampanji za ozaveščanje državljanov o vlogi Parlamenta kot institucije, ki jih neposredno zastopa na evropski ravni, njihovi volilni pravici, evropski razsežnosti njihovega glasovanja ter povezavi med njihovim glasovanjem in izvolitvijo predsednika Komisije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	12.7.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michał Boni, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Richard Corbett, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gerolf Annemans, Cristian Dan Preda, Jasenko Selimovic, Rainer Wieland
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pál Csáky

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19	+
ALDE	Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic
GUE/NGL	Helmut Scholz, Barbara Spinelli
PPE	Michał Boni, Elmar Brok, Pál Csáky, Danuta Maria Hübner, Markus Pieper, Cristian Dan Preda, György Schöpflin, Rainer Wieland
S&D	Mercedes Bresso, Richard Corbett, Ramón Jáuregui Atondo, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel
VERTS/ALE	Pascal Durand, Josep-Maria Terricabras

4	-
ECR	Morten Messerschmidt, Kazimierz Michał Ujazdowski
ENF	Gerolf Annemans
NI	Diane James

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (27.9.2017)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2018
(2017/2044(BUD))

Pripravljavka mnenja: Barbara Matera

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je enakost spolov ena od vrednot, na katerih Unija temelji in jih spodbuja;

B.  ker je Evropski parlament večkrat pozval k zadostnemu financiranju in ohranjanju, kolikor je le mogoče, visoke vidnosti posebnega cilja programa Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo, da bi zaščitil ženske in dekleta pred nasiljem;

C.  ker so eden glavnih ciljev v predlogu splošnega proračuna Evropske unije za leto 2018 strateške naložbe in trajnostna rast, da bi podprli gospodarsko kohezijo in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade; ker se je v zvezi s tem pomembno osredotočiti tudi na izboljšanje potenciala žensk v vseh sektorjih gospodarstva, vključno z digitalnim gospodarstvom, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT) ter naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko; ker se je treba na teh področjih posebej osredotočati na vprašanje spola in obravnavati občutno vrzel med spoloma ter pomanjkanje veščin v sektorjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike po vsej EU;

D.  ker je dostop do javnih služb osrednjega pomena za ekonomsko neodvisnost in krepitev vloge žensk, saj ostajajo javne službe za ženske pomemben zaposlitveni sektor;

1.  ponovno potrjuje poziv k uporabi načela enakosti spolov pri pripravi proračuna znotraj proračunskega postopa ter uporabo proračunskih odhodkov kot učinkovitega sredstva za spodbujanje enakosti spolov; opozarja, da je priprava proračuna, ki upošteva vidik spola, metodologija, ki bi jo bilo treba uporabiti v vseh vrsticah proračuna Unije, ne pa le za programe, pri katerih so posledice za vidik spola morda najbolj očitne;

2.  priporoča oblikovanje proračunskega načrta za vključevanje načela enakosti spolov v institucije Unije; opozarja, da je vključevanje načela enakosti spolov pravna obveznost, ki izvira neposredno iz pogodb;

3.  poudarja, da je treba povečati sredstva za posebni cilj programa Daphne v skladu z dodelitvami sredstev v prejšnjem programskem obdobju in z ozirom na priprave na naslednji večletni finančni okvir za ta posebni cilj ustvariti ločeno proračunsko vrstico; ugotavlja, da drugi cilji politik v okviru iste proračunske vrstice prepogosto zasenčijo cilje enakosti spolov;

4.  poudarja, da so potrebna sredstva, s katerimi bi podprli predvsem najbolj ranljive ženske in dekleta v družbi, zlasti invalidke, begunke ter žrtve trgovine z ljudmi in zlorab;

5.  poziva, naj se finančna sredstva dodelijo podpori podjetništva žensk ter omogoči in spodbuja dostop žensk do posojil in lastniškega financiranja v okviru programov in skladov Unije, kot so COSME, Obzorje 2020 in Evropski socialni sklad;

6.  pozdravlja nadaljevanje financiranja pobude za zaposlovanje mladih; poziva, naj se zagotovi enakopravno sodelovanje deklet in mladih žensk pri ukrepih, ki jih zajema pobuda, ter naj se posebna pozornost nameni kakovosti ponudb za njihovo usposabljanje in zaposlovanje, vključno s sektorji digitaliziranega gospodarstva, IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

7.  je seznanjen s predlaganim majhnim povečanjem proračunskih sredstev za Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE); poudarja, da je treba vse prihodnje evropske centre za spremljanje feminicidov oziroma nasilje nad ženskami vzpostaviti znotraj inštituta EIGE, da bo mogoče njegovo strokovno znanje in razpoložljive vire uporabljati učinkoviteje in v sinergiji; poziva k povečanju proračuna inštituta in njegovega števila zaposlenih, da bo lahko izpolnjeval nove naloge;

8.  obžaluje, da Evropski sklad za strateške naložbe ne vključuje vidika spola, in poudarja, da uspešno gospodarsko okrevanje brez obravnave posledic krize za ženske ni mogoče.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	25.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13 3 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Arne Gericke, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Marijana Petir, Terry Reintke, Ángela Vallina, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eleonora Forenza, Edouard Martin
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Marie-Christine Arnautu, Jane Collins, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Axel Voss, Tiemo Wölken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

13	+
ALDE	Angelika Mlinar
GUE/NGL	Malin Björk, Eleonora Forenza, Ángela Vallina
PPE	Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Axel Voss, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)
S&D	Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, David Martin, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Tiemo Wölken
Verts/ALE	Terry Reintke

3	-
ECR	Arne Gericke
EFDD	Jane Collins
ENF	Marie-Christine Arnautu

2	0
PPE	Marijana Petir, Anna Záborská

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	10.10.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 6 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Pina Picierno, Răzvan Popa, Paul Rübig, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Marco Zanni, Stanisław Żółtek
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anneli Jäätteenmäki, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Marie-Pierre Vieu, Auke Zijlstra

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

30	+
ALDE	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Gérard Deprez, Anneli Jäätteenmäki, Urmas Paet
GUE/NGL	Liadh Ní Riada
PPE	Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov) Jan Olbrycht, Paul Rübig, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský
S&D	Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, John Howarth, Pina Picierno, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Derek Vaughan, Daniele Viotti, Tiemo Wölken
Verts/ALE	Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana

6	-
ECR	Bernd Kölmel
EFDD	Jonathan Arnott
ENF	Marco Zanni, Auke Zijlstra, Stanisław Żółtek
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

2	0
ECR	Richard Ashworth
GUE/NGL	Marie-Pierre Vieu

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani