Postopek : 2017/0814(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0338/2017

Predložena besedila :

A8-0338/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/11/2017 - 13.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0432

POROČILO     
PDF 636kWORD 64k
26.10.2017
PE 610.924v02-00 A8-0338/2017

o imenovanju Hannuja Takkule za člana Računskega sodišča

(C8-0330/2017 – 2017/0814(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Indrek Tarand

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Hannuja Takkule
 PRILOGA 2: ODGOVORI Hannuja Takkule NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Hannuja Takkule za člana Računskega sodišča

(C8-0330/2017 – 2017/0814(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0330/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0338/2017),

A.  ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 19. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Hannu Takkula imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Hannuja Takkule

Izobrazba

Doktorat iz pedagogike, 2016 (Univerza na Laponskem)

Magisterij iz pedagogike, 1993 (Univerza na Laponskem)

Usposabljanje na področju nacionalne obrambe, 1997

Usposabljanje na področju upravljanja ekonomske politike, 1997

Poklicna pot

Poslanec v Evropskem parlamentu, 2004–2014, 2015–

Poslanec v finskem parlamentu, 1995–2004

Učitelj na osnovni šoli Anetjärvi, Posio, 1992–1995

Glavni urednik na lokalni radijski postaji „Radio Roy“, Rovaniemi, 1990–1992

Samostojni novinar za področje kulture, 1987–1990

Računovodja, Nopan rakennusliike Oy, 1985–1986

Operni zbor v Tampereju, 1984–1986

Krupje, Raha-automaattiyhdistys, RAY, 1982–1983

Kurir, Seuturakennus Oy in Oulun Rakennus, 1979–1981

Odlikovanja

Red velikega leva Republike Finske, vitez prvega reda – FL K I, 2003

Dejavnosti

Podpredsednik Finske sredinske stranke, 2002–2003

Podpredsednik Finske odbojkarske zveze, 2015–2016

Strokovni član nadzornega odbora, Teosto ry, 2014–2016

Računovodja Finsko-izraelskega trgovinskega združenja, 2009–2015

Predsednik finskega združenja za psoriazo, 2004–2011

Član Finskega državnega športnega sveta, 2002–2007

Član odbora za organizacijo svetovnega prvenstva v atletiki leta 2005, 2003–2005

Član upravnega odbora fundacije Finske narodne opere, 1999–2004

Predsednik odbojkarskega kluba Napapiirin Palloketut, 2000–2007

Predsednik Zveze laponskih mladinskih klubov, 1997–2002

Predsednik finskega festivala Jutajaiset, 1997–2002

Član občinskega sveta okrožja Rovaniemi, 2000–2004

Odbor smučarskega kluba Ounasvaara za odnose z javnostjo, 1990–1992

Mlajši trener, odbor za odnose z javnostjo, športno društvo Posion Pyrintö, 1992–1996

Predsednik finske unije študentov pedagoških smeri, 1990 Predsednik, 1990

Jezikovno znanje

Finščina (materni jezik), angleščina (tekoče, delovni jezik), švedščina (srednja raven, potrdilo o znanju jezika, 1992)

Funkcije v finskem parlamentu

Predhodna članstva in funkcije v finskem parlamentu:

Državni revizor, 1. 1. 2004–8. 9. 2004

Član finske delegacije pri parlamentarni skupščini OVSE, 2. 4. 2003–20. 7. 2004

Finska delegacija pri Svetu Evrope, 2. 4. 2003–20. 7. 2004

Član konvencije o prihodnosti Evrope, 1. 6. 2003–31. 12. 2003

Revizor v finskem parlamentu, 11. 2. 1997–31. 12. 1999

Član delegacije pri državnem pokojninskem zavodu, 16. 6. 1997– 1. 4. 2003

Član finske delegacije pri Nordijskem svetu, 11. 2. 2000–18. 3. 2003

Član elektorskega zbora, 31. 3. 1995–23. 3. 1999

Član velikega odbora, 29. 4. 2003–20. 7. 2004, in njegov podpredsednik, 30. 4. 2003–20. 7. 2004

Nadomestni član odbora za obrambo, 2. 4. 2003–20. 7. 2004

Odbor za zunanje zadeve, 7. 4. 1999–20. 7. 2004

Nadomestni član odbora za prihodnost, 27. 2. 1996–23. 3. 1999

Odbor za okolje, 5. 4. 1995–18. 3. 2003

Član odbora za izobraževanje in kulturo, 5. 4. 1995–23. 3. 1999, in njegov nadomestni član, 7. 4. 1999–18. 3. 2003

Dejavnosti v Evropskem parlamentu

Politične skupine

27.04.2015– : skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo

14. 7. 2009–30. 6. 2014: skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo

20. 7. 2004–13. 7. 2009: skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo

Podpredsednik

1. 2. 2007–13. 7. 2009: Odbor za kulturo in izobraževanje

Član

1. 2. 2017– : Odbor za proračunski nadzor

29. 4. 2015– : Odbor za mednarodno trgovino  

29. 4. 2015– : delegacija za odnose z Združenimi državami Amerike

29. 4. 2015– : usmerjevalna skupina parlamentarne konference o STO

13. 2. 2012–30. 6. 2014: delegacija za odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo

19. 1. 2012–30. 6. 2014: Odbor za kulturo in izobraževanje

16. 9. 2009–30. 6. 2014: delegacija v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje

16. 9. 2009–30. 6. 2014: delegacija za odnose z Izraelom

16. 7. 2009–18. 1. 2012: Odbor za kulturo in izobraževanje

14. 3. 2007–13. 7. 2009: delegacija za odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo

31. 1. 2007–31. 1. 2007: Odbor za kulturo in izobraževanje

15. 1. 2007–30. 1. 2007: Odbor za kulturo in izobraževanje

15. 9. 2004–13. 3. 2007: delegacija za odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo

21. 7. 2004–14. 1. 2007: Odbor za kulturo in izobraževanje

Nadomestni član

2. 9. 2015– : delegacija za odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo

1. 9. 2015– : delegacija za odnose z Belorusijo

1. 9. 2015– : delegacija v parlamentarni skupščini Euronest

29. 4. 2015– : Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

29. 4. 2015– : delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Turčija

29. 4. 2015– : Odbor za regionalni razvoj

1. 9. 2015–6. 2. 2017: Odbor za kulturo in izobraževanje

19. 1. 2012–30. 6. 2014: Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

16. 9. 2009–12. 2. 2012: delegacija za odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo

16. 7. 2009–18. 1. 2012: Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

14. 3. 2007–13. 7. 2009: delegacija za odnose z Izraelom

31. 1. 2007–13. 7. 2009: Odbor za mednarodno trgovino

31. 1. 2007–13. 7. 2009: Pododbor za človekove pravice

15. 1. 2007–30. 1. 2007: Odbor za promet in turizem

15. 9. 2004–13. 3. 2007: delegacija za odnose z Izraelom

15. 9. 2004–13. 7. 2009: delegacija v skupni parlamentarni skupščini AKP-EU

3. 9. 2004–14. 1. 2007: Odbor za promet in turizem

30. 7. 2004–2. 9. 2004: Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

22. 7. 2004–29. 7. 2004: Odbor za promet in turizem

Medskupine

27.04.2015– :  medskupina za šport

20. 9. 2004–30. 6. 2014: medskupina za šport

20. 9. 2004–30. 6. 2014: medskupina Prijatelji glasbe

Objave:

Knjige: Tulevaisuuden Puolesta, Sydänääniä Euroopasta (2014); Quo vadis, Europe? (2009);

Mistä löytyisi rohkeus? (2007); Aamussa tuoksuu voitto-runosarja (zbirka poezije, 1985)

Članki: Kolumnistina vuosina 1995–2004, Kaleva, Itä-Häme, Suomenmaa, Koillissanomat, Karjalainen, Forum24, Sanansaattaja

Posnetki: plošča LP: Karavaani (1987); plošča CD: Matkan varrelta… (2013)

Hobiji in zanimanja

Šport, glasba in organizacijske dejavnosti


PRILOGA 2: ODGOVORI Hannuja Takkule NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Poklicne izkušnje s področja javnih financ. Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna ali proračunskega nadzora ali revizije.

Opravljal sem več različnih funkcij v javni upravi, kjer sem bil odgovoren za načrtovanje in izvajanje proračuna ter za njegov nadzor in revizijo. Moje poklicne izkušnje s področja javnih financ sta okrepila tudi moja služba občinskega svetnika ter moje več kot dvajsetletne parlamentarne izkušnje najprej v finskem in nato v Evropskem parlamentu. Na podlagi teh izkušenj je nadzorovanje uspešnosti finančnega poslovanja postalo meni lasten pristop pri vsem mojem poklicnem udejstvovanju.

Finski parlament me je leta 1997 imenoval za svétnika zavoda za socialno zavarovanje. Zavod za socialno zavarovanje je samostojen javnopravni organ, katerega upravljanje in delovanje nadzorujejo svétniki, ki jih izvoli finski parlament. V okviru te funkcije je med moje naloge sodilo nadzorovanje kakovosti in dostopnosti storitev. V skladu z zakonom smo potrjevali računovodske izkaze in izhodišča zanje ter odločali o podelitvi razrešnice upravi. O svojem delu smo letno poročali finskemu parlamentu. Funkcijo svétnika, v okviru katere sem se zelo poglobljeno seznanil z upravljanjem javnih financ ter proračunskim nadzorom in revizijo proračuna, sem opravljal približno sedem let.

Dve leti sem bil revizor finskega parlamenta. Revizorji so odgovorni za revidiranje računov in upravljanja parlamenta in njegovih organov, in sicer: kabineta finskega parlamenta, urada varuha človekovih pravic pri finskem parlamentu, urada za nadzor proračuna, inštituta za mednarodne odnose in inštituta za zadeve Evropske unije.

Opravljal sem tudi funkcijo državnega revizorja, v sklopu katere sem nadzoroval zakonitost in namenskost porabe javnih financ ter izvajanje državnega proračuna. Državni revizorji se morajo pri nadzoru osredotočiti predvsem na splošno stanje in upravljanje javnih financ, pa tudi na vprašanja, s katerimi je iz utemeljenih razlogov treba seznaniti finski parlament.

Kot državni revizor sem z namenom nadzora opravljal obiske in revidiral različne organe. Imel sem tudi možnost odločanja o tem, kaj naj se preuči. Na mojo pobudo je bila na primer opravljena raziskava vpliva visokih poklicnih šol na lokalno gospodarstvo, katere izsledki so prispevali k temu, da se nosilci odločanja na nacionalni ravni bolje zavedajo velikega pomena naložb v izobraževanje za lokalni razvoj.

Delal sem v Odboru za proračunski nadzor, ki v Evropskem parlamentu nadzoruje porabo proračunskih sredstev EU. V tem odboru sem bil med drugim poročevalec o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI). Članstvo v Odboru za proračunski nadzor mi je omogočilo vpogled v upravljanje proračuna EU. Med opravljanjem svojih nalog sem se poglobljeno seznanil z delovanjem in financiranjem različnih programov EU in institucij. Delo v odboru je še izostrilo moje široko razumevanje razmerij med cilji, dejavnostmi in finančnimi sredstvi EU, ki sem ga pridobil z večletnim opravljanjem funkcije poslanca v Evropskem parlamentu.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Večino svoje kariere sem deloval v politiki. Politika mi je vedno pomenila predvsem reševanje skupnih vprašanj v sodelovanju s kolegi, pri čemer so za uspehe in dosežke zaslužni močna omrežja ter izmenjava znanj. Trditi, da je za dosežek zaslužen posameznik, pomeni omalovaževati proces.

Delal sem tudi v zasebnem in javnem sektorju ter na odgovornih položajih v nevladnih organizacijah. Na vsaki stopnji svoje poklicne poti bi lahko opredelil dosežke, ki so bili takrat pomembni.

Morda najpomembnejši dosežek z začetka moje kariere je povezan s službo na lokalnem radiu v Rovaniemiju. Tam sem napredoval z mesta urednika dnevno aktualnega programa na mesto glavnega odgovornega urednika in izvršnega direktorja. Moja naloga je bila, da izboljšam in reorganiziram poslovanje radijske postaje, ki je bila v finančnih težavah. Zahvaljujoč predhodnemu delu računovodje sem imel potrebno strokovno usposobljenost za opravljanje omenjene naloge. Precej hitro sem dosegel in presegel cilje, ki mi jih je določila uprava. To je že zgodaj pokazalo, da sem zmožen učinkovitega dela na področju finančnega upravljanja. Uspeh pri tej nalogi in pohvalo, ki sem jo prejel od uprave, štejem med najpomembnejše dosežke, ki niso povezani z mojo politično kariero.

Za pomemben dosežek svoje politične kariere štejem napredovanje na mesto podpredsednika politične stranke Finski center leta 2002 in posledično na mesto koalicijskega pogajalca leta 2003. Pri sestavi koalicije sem bil odgovoren za celotno upravno področje ministrstva za izobraževanje in kulturo, kar je vključevalo pripravo političnih programov in proračunskih okvirov za vladno obdobje 2003–2007. Pri ministrstvu za izobraževanje sem pripravo upravnih evidenc uspešno vodil do končne oblike, kar je bil eden od dejavnikov, zaradi katerih je finski parlament odobril vladni program. To štejem za enega najpomembnejših dosežkov svoje kariere.

Kot poslanec Evropskega parlamenta sem bil dejaven pri pripravi več zakonodajnih aktov, ki pomembno vplivajo na življenje državljanov. Med najpomembnejše dosežke na tej funkciji pa uvrščam to, da sem bil poročevalec o programu Evropa za državljane. Poročilo, ki sem ga pripravil, je obravnavalo prvi program Evropa za državljane, tako da je bilo delo na tem področju, novem tudi za Komisijo in predstavnike držav članic, polno izzivov, vendar dragoceno. Menim, da pozitiven sprejem, ki ga je bil program deležen v državah članicah, in izjemno pozitiven odziv pri državljanih pričata o tem, da znam upravljati obsežna tematska področja ter usklajevati sodelovanje med različnimi institucijami in interesnimi skupinami.

Na osebni ravni je bil verjetno najlepši odziv mojega nekdanjega učenca, ki mi je dejal, da mu je moje poučevanje odprlo pot v novo, svetlejšo prihodnost. Ganilo me je, ko sem slišal, da so učne metode in spodbude, ki sem jih uporabljal v učiteljskem poklicu, botrovale tolikšnemu preobratu v življenju mojega učenca.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Med univerzitetnim študijem sem bil izvoljen za predsednika finske zveze študentov pedagogike, kar mi je omogočilo, da sem prvič prišel v stik s skandinavskim in mednarodnim študentskim gibanjem. Ko sem kasneje pripravljal doktorsko disertacijo, v kateri sem raziskoval izobraževanje na področju pedagogike v Evropi, sem tesno sodeloval z ministrstvi za izobraževanje v vseh državah članicah EU ter z mnogimi univerzami.

Kot poslanec v finskem parlamentu sem bil prek Medparlamentarne unije (IPU) dejaven v medparlamentarnem sodelovanju. Kot član Nordijskega sveta sem bil del sodelovanja med nordijskimi državami. Kot predstavnik Finske sem deloval v parlamentarni skupščini OVSE ter Svetu Evrope in njegovem odboru za človekove pravice.

Kot član odbora za zunanje zadeve finskega parlamenta sem se kot del finske delegacije letno udeleževal skupščine ZN in konferenc Arktičnega sveta, kot podpredsednik velikega odbora finskega parlamenta pa konferenc COSAC.

Kot član Evropskega parlamenta sem bil član usmerjevalnega odbora parlamentarne konference Svetovne trgovinske organizacije (STO). V Odboru za mednarodno trgovino pri Evropskem parlamentu sem večkrat opravljal nalogo poročevalca ter pozorno spremljal trgovinsko politiko Evropske unije in njeno izvajanje. Kot poslanec Evropskega parlamenta sem se dejavno udeleževal parlamentarnega sodelovanja s sredozemskimi in bližnjevzhodnimi državami ter sodeloval v delegacijah za odnose z Novo Zelandijo, Avstralijo in Združenimi državami Amerike. Kot podpredsednik Odbora za kulturo in izobraževanje sem bil tudi predsednik izbirnega odbora za nagrado „Golden Star“, ki jo podeljuje Komisija. Namen te nagrade je okrepiti medkulturni dialog.

V Evropskem parlamentu si že dolgo prizadevam za podpiranje večjezičnosti in jezikov manjšin. Tam od leta 2008 organiziram jezikovni teden v sodelovanju z oddelkom za preverjanje znanja jezikov pri Univerzi v Cambridgeu. Univerza v Cambridgeu mi je leta 2013 za delo, ki sem ga opravil na področju večjezičnosti, podelila priznanje „Outstanding Contribution“.

Menim, da bom kot član Računskega sodišča imel ustrezno strokovno znanje za obravnavanje dejavnosti v različnih kulturnih okoljih ter razumevanje njihovih različnih izhodišč in izzivov, s katerimi se soočajo.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

Za vse upravljavske naloge, za katere se uporablja postopek razrešnice, sem prejel razrešnico. Med svoje najpomembnejše upravljavske naloge štejem funkcije podpredsednika politične stranke Finski center, predsednika združenja za psoriazo, predsednika Zveze laponskih mladinskih klubov in izvršnega direktorja lokalne radijske postaje v Rovaniemiju.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Pred svojim parlamentarnim delovanjem sem bil izvoljen na različne funkcije na podlagi strokovne usposobljenosti. Moja izvolitev z liste kandidatov politične stranke Finski center v finski in nato Evropski parlament je bila rezultat demokratičnega volilnega procesa.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

V svoji strokovni karieri sem vseskozi skušal krepiti strukture dejavne civilne družbe, da bi vsak imel možnost za osebnostno rast in razvijanje svojih strokovnih znanj. To pomeni krepitev temeljnih evropskih vrednot, kot so demokracija, človekove pravice, svoboda izražanja mnenja in načelo pravne države, tako da so tudi državljani v šibkejšem položaju deležni varnostnih mrež, ki jih potrebujejo kot temelj za srečno in varno življenje.

1. Celovita reforma finske zakonodaje na področju izobraževanja

Po mojem mnenju je eden od temeljev za dobro in uravnoteženo življenje državljanov dostop do dobrega in brezplačnega izobraževanja. Kot član odbora za izobraževanje pri finskem parlamentu sem imel v letih 1995–1997 ključno vlogo pri celoviti reformi naše zakonodaje na področju izobraževanja, ki je ustvarila trden temelj za prihodnost finske družbe. Že nekaj let zatem so izboljšave v izobraževanju, ki ga ponuja finski šolski sistem, prinesle boljše rezultate na ocenah, ki temeljijo na veščinah in znanju, ter povečale raven strokovnega znanja v naši družbi. Takrat je bil ustvarjen temelj uspeha, ki ga naše šolstvo dosega tudi po mednarodnih primerjalnih ocenah, kot sta PISA in PIRLS.

Pobuda odbora je bila pomembna tudi zato, ker nam je uspelo, da so jo podprle vse politične skupine. Reformo so dobro sprejeli tudi šolniki. Odločitev je odprla novo mednarodno poglavje v finski politiki na področju izobraževanja. Reformo naše zakonodaje na področju izobraževanja so vzele za zgled mnoge države znotraj in zunaj EU. S širjenjem najboljše prakse je ta na nacionalni ravni sprejeta odločitev prispevala k širšemu spodbujanju šolstva, izobraževanja in znanja ter napredku na tem področju.

2. Konvencija za novo Evropo

Kot član finskega parlamenta ter predstavnik svoje politične skupine in Finske sem sodeloval pri Konvenciji za novo Evropo, ki se je sestajala v letih 2002 in 2003. Njena naloga je bila poenostaviti strukture Unije ter okrepiti njeno odprtost in demokratičnost.

Nadvse pomembno se mi je zdelo, da se v konvenciji pripravljajo poti za širitev Evropske unije ter potekajo razprave o oblikovanju in načrtovanju struktur EU ob upoštevanju potreb do 30 držav članic. Pomembno se mi zdi, da je ustvarila temelj za širitev EU na vzhod, pa tudi opredelila, da so v EU dobrodošle vse evropske države, ki so pripravljene deliti naše skupne vrednote in izpolnjujejo pogoje članstva po københavnskih merilih.

Konvencija o novi Evropi je predložila osnutek ustave, v katerem je bil določen nov temelj EU, ki je omogočil širitev. Obenem je poudarila skupne, v demokraciji zasidrane temeljne vrednote EU in okrepila načela članstva. Kot njen član sem sodeloval pri temeljni in daljnosežni odločitvi, ki je utrla pot enotnejši in širši Evropi.

Eno osrednjih izhodišč te širitve EU je bila enaka obravnava starih in novih držav članic ter njihovih državljanov. Želeli smo prenehati z delitvijo Evrope na dvoje. Ko smo pripravljali to odločitev, sem bil kot Evropejec iskreno ponosen na svojo celino. Kot član Računskega sodišča želim nadaljevati svoje delo, ki ga je navdahnila ta izkušnja, da bi vsem državljanom EU zagotovili enako in neodvisno obravnavo ter pravico do seznanitve s tem, kako se skupna sredstva EU, ki so njihov prispevek, porabljajo za uravnotežen razvoj Unije.

3. Razvojna in trgovinska politika Evropske unije

Tretja pomembna odločitev zadeva trgovinsko politiko, ki ima daljnosežen vpliv na razvojno politiko. Ko sem bil član odbora za zunanje zadeve finskega parlamenta, je bila moja skupina pristojna za vprašanja razvojnega sodelovanja. Tako sem se podrobno seznanil s finskimi dvostranskimi projekti razvojnega sodelovanja.

Kot član Odbora za mednarodno trgovino pri Evropskem parlamentu sem se leta 2015 v Nairobiju udeležil multilateralnega kroga pogajanj iz Dohe. Na takratnem ministrskem sestanku smo sprejeli odločitev o odpravi izvozne pomoči, kar ima z vidika razvojnega sodelovanja velik pomen. Odprava izvozne pomoči spodbuja razvoj kmetijske proizvodnje držav v razvoju in s tem gospodarsko stabilnost. Ta odločitev odraža tudi solidarnostno vlogo Evropske unije na področju trgovinske politike kot eno glavnih sredstev, s katerimi lahko vplivamo na države v razvoju in jim pomagamo ustvarjati pogoje za boljše življenje njihovih državljanov.

Zahvaljujoč delu na področju trgovinske politike sem dobro seznanjen tudi z metodami pomoči v tem sektorju politike, zlasti prek makrofinančnega programa pomoči državam v sosedstvu EU. Menim, da so odločitve razvojne in trgovinske politike zelo pomembne, in sicer ne le za Unijo, temveč tudi za človeštvo na splošno.

Neodvisnost

7.  Pogodba določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Neodvisnost je glavna zahteva za delo člana Računskega sodišča. Da lahko revizor dela pošteno in učinkovito, mora biti nepristranski in samostojen, na njegovo presojo pa ne smejo vplivati morebitnimi zunanji dejavniki. To je načelo, ki ga bom kot član Računskega sodišča brezpogojno upošteval. Pri opravljanju nalog ne bom sprejemal navodil od vlad ali drugih strank. Želim spoštovati zahtevo po popolni neodvisnosti in se vzdržati vsakršnega ravnanja, ki bi jo lahko ogrozilo.

Če bi se kljub temu znašel v situaciji, v kateri bi obstajala najmanjša možnost nastanka navzkrižja interesov, bi zadevo nemudoma predstavil predsedniku Računskega sodišča in ga prosil za nasvet, kako ravnati. Tako bi lahko poskrbel, da na noben način ne bi ogrozil svoje neodvisnosti, temveč bi jo spoštoval pri vseh svojih dejavnostih.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne. Eden od mojih sinov ima podjetje, ki se ukvarja z rezervacijskimi storitvami za savne na Finskem, njegovo poslovanje pa ni in ne bo povezano z delovanjem EU ali dejavnostmi, ki jih financira EU.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Seveda. Kot poslanec Evropskega parlamenta sem podal izjavo o svojih finančnih interesih. Pripravljen sem podati izjavo o vseh svojih finančnih in drugih interesih predsedniku Računskega sodišča in jih tudi javno objaviti. To je pomembno za krepitev načela preglednosti in zaupanja državljanov.

10.  Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste, navedite podrobnejše informacije.

Nisem.

11.  Ali imate dejavno ali izvršno politično vlogo? Če jo imate, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste jo imeli, navedite podrobnejše informacije.

Sem poslanec Evropskega parlamenta in predsednik parlamentarne delegacije finske politične stranke Finski center. V tej politični stranki sem tudi nadomestni član uprave.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Da.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Kot član Računskega sodišča moram pri delu vedno spoštovati neodvisnost in brezpogojno nepristranskost. To pomeni, da nepravilno ravnanje udeleženih v kršitvah, goljufijah ali podkupovanju brezpogojno obravnavam na enak način, ne glede na to, kje so se ta dejanja zgodila ali za državljane katere države gre. Kot član Računskega sodišča pri obravnavanju zadev ne morem imeti dvojnih meril, temveč moram vedno delovati brezpogojno nepristransko in neodvisno.

Preprečevanje goljufij, podkupovanja in kršitev je izredno pomembno z vidika verodostojnosti in integritete Evropske unije. V primeru suma kršitve bi o zadevi nemudoma obvestil predsednika Računskega sodišča in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Državljanom mora biti v vseh okoliščinah omogočeno, da zaupajo organom Unije ter zlasti neodvisnosti Računskega sodišča in njegovih članov.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

  Kultura dobrega finančnega poslovodenja je v javni upravi nujen pogoj. Dobro finančno poslovodenje s sredstvi davkoplačevalcev bi moralo biti temeljna pravica državljanov EU. V skladu z načelom dobrega upravljanja sta bistvena ne le delovanje v skladu s pravili, temveč tudi zadostno širjenje informacij.

Dobro finančno poslovodenje zahteva uporabo tako imenovanega pravila treh e-jev: gospodarnosti (economy), učinkovitosti (efficiency) in uspešnosti (effectiveness). Vloga Evropskega računskega sodišča pri uresničevanju tega načela je pripravljati neodvisna in pravočasna revizijska poročila z relevantnih področij. Na ta način se lahko tako Evropski parlament kot tudi državljani EU pravočasno informirajo o tem, kako se sredstva upravljajo. V poročilih je treba izpostaviti tako dobre prakse kot tudi področja, ki zahtevajo izboljšave. S širjenjem pozitivnih in negativnih vidikov lahko najučinkoviteje vplivamo na to, da se upravljanje sredstev izboljša.

Pravočasnost se zagotavlja s spremljanjem zakonodajnih procesov, pri čemer lahko Računsko sodišče izbira teme posebnih poročil in njihov časovni razpored tako, da čim bolje prispevajo k zakonodajnemu procesu in nudijo Parlamentu informacije, ki jih potrebuje. To je obenem del učinkovite uporabe lastnih virov Računskega sodišča.

Predvsem pa je seveda treba pozornost nameniti preglednosti postopkov. Slehernemu davkoplačevalcu mora biti jasno, za kaj se sredstva namenjajo in kako se porabljajo. Objavljanje teh informacij ne bi smela biti izjema, temveč pravilo. Državljani EU morajo zaupati v to, da se njihova sredstva upravljajo pravilno.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Moje delovne izkušnje v Odboru za proračunski nadzor pri Evropskem parlamentu bodo zagotovo prispevale k še učinkovitejšemu sodelovanju med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom. Izvajanje pomoči v skladu s členom 287 PDEU (o ustanovitvi Računskega sodišča) zahteva, da sodišče pri načrtovanju svojih delovnih nalog in revizij upošteva pomembnost sodelovanja s Parlamentom.

Za učinkovito sodelovanje je potrebna učinkovita interakcija. Učinkovitost sodelovanja med dvema pomembnima institucijama zahteva tudi načrtovanje: jasen letni delovni program Računskega sodišča in časovni načrt prihodnjih revizijskih poročil dodatno lajšata načrtovanje dela Parlamenta, zlasti Odbora za proračunski nadzor. Tako je mogoče preprečiti zamude pri delu in se izogniti situacijam, ko zadeve ni mogoče obravnavati v Parlamentu, dokler Odbor za proračunski nadzor ne opravi presoje v zakonodajnem postopku in postopku sprejemanja proračuna. Računsko sodišče mora svoj letni načrt Evropskemu parlamentu posredovati dovolj zgodaj, da lahko slednji pripravi svoj delovni načrt in koledar.

Kot sem poudaril že v 14. točki, je pravočasnost pogoj za revizijo, in sicer zlasti za zagotavljanje učinkovite porabe sredstev.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Pri reviziji smotrnosti poslovanja obravnavamo osrednje vprašanje porabe sredstev, in sicer, ali se sredstva uporabljajo ustrezno. Sredstva je mogoče uporabljati tudi povsem v skladu s pravili, ne da bi bila njihova uporaba gospodarna, učinkovita ali uspešna. Smotrnosti poslovanja bi bilo treba dati večjo težo, saj lahko s tem načelom dejansko ovrednotimo, ali je poraba sredstev ustrezna.

Računsko sodišče na podlagi revizije smotrnosti poslovanja pripravlja ugotovitve in priporočila, ki jih mora upoštevati Komisija, zlasti komisar, pristojen za to področje, in zadevni generalni direktor.

Revizije Računskega sodišča in njegova priporočila bi bilo treba upoštevati v postopkih upravljanja kot del razvoja dejavnosti. Z revizijami pridobljene informacije bi bilo treba s pridom izkoristiti tako za razvoj obstoječih procesov upravljanja kot tudi za načrtovanje prihodnjih. Tako lahko zagotovimo največjo mogočo korist opravljenih revizij in z njimi pridobljenih informacij.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Sodelovanja ni brez dialoga in interakcije. Razvoja sodelovanja med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) bi se lahko lotili tudi s širjenjem najboljše prakse. Zlasti širitev dobre prakse nacionalnih revizijskih organov bi olajšala sodelovanje med različnimi organi. V skladu s prakso, opisano v letošnjem letnem poročilu, bi lahko dobro prakso iskali in širili tudi mednarodno, zunaj meja EU.

Skupne revizije so oblika sodelovanja, ki omogoča oblikovanje najboljše prakse. Pri skupnih postopkih je treba spoštovati načelo neodvisnosti, zapisano v ustanovnih pogodbah. Predvsem z vidika delitve bremen in preprečevanja podvajanja je mogoče s sodelovanjem med nacionalnimi revizijskimi organi in Računskim sodiščem doseči dragocen prihranek virov.

Kot član Računskega sodišča bi si pri delu dejavno prizadeval za dialog z Evropskim parlamentom in nacionalnimi revizijskimi organi. Temelj dobrega sodelovanje je v tem, da Računsko sodišče dejavno širi informacije o svojem delu ter spodbuja uresničevanje načela preglednosti pri Evropskem parlamentu in nacionalnih revizijskih organih. 

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Verodostojnost in točnost podatkov, ki jih države članice posredujejo Komisiji, sta nujni za pravilno izvajanje proračuna. Vsaka država članica svojim državljanom odgovarja za spoštovanje pravil finančnega poslovodenja, na primer načela dobrega upravljanja, in pošiljanje resničnih in zadostnih utemeljitev za plačilo Komisiji.

Ker poznam delo Evropskega parlamenta, zlasti njegovega Odbora za proračunski nadzor, ki tesno sodeluje z Računskim sodiščem, bom gotovo upošteval koristnost poročanja Evropskemu parlamentu. Kakovost vsebine poročil je treba izboljšati tako, da bodo poslancem zagotavljala ključne informacije; prispevati morajo k dodani vrednosti dela, ki ga opravlja Parlament, zlasti pri pripravi poročil o razrešnici. Komunikacija med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom mora biti jasna, nenehno pa je treba namenjati pozornost njeni kakovosti.

Letno poročilo Računskega sodišča ni edina priložnost za širjenje informacij, prav nasprotno, analize o verodostojnosti informacij je mogoče širiti tudi na druge načine. Računsko sodišče bi lahko za določena področja politike izdelovalo hitra in kratka poročila o točnosti informacij, ki jih posredujejo države članice.

Prihodnje leto bo EU izplačala rekordno veliko kohezijskih sredstev, in sicer z neobičajnimi zamudami. Predvsem v tovrstnih situacijah bi morali biti vse bolj zmožni zaupati v to, da bodo posredovane informacije resnične in zadostne, obenem pa zagotoviti, da bo Računsko sodišče svoje vire uporabilo učinkovito, da bi izločili napačne utemeljitve za plačila. Pravilno razporejanje sredstev bo pod rastočim pritiskom nadzora postalo ključno vprašanje, kar mora Računsko sodišče skrbno načrtovati.

Že večkrat sem omenil širjenje informacij. Komisija mora dejavno in jasno obvestiti države članice, katere informacije ji morajo posredovati. Parlament je v zvezi s tem večkrat ugotovil, da so informacije na voljo prek spleta. Pri izmenjavi informacij vselej poteka tudi razprava o preprečevanju upravnih bremen. Pri vzpostavljanju ravnotežja na tem področju bi morali bolj kot preprostost upravnega postopka poudarjati to, da morajo biti na voljo ustrezne in zadostne informacije o utemeljitvah za plačila. Vse to pa vselej vodi k že omenjenemu izhodišču, da državljani EU morajo imeti informacije o tem, kako in za kaj se porabljajo sredstva EU.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da. Pogodba zahteva, da so člani Računskega sodišča neodvisni in strokovni ter opravljajo svoje delo v javnem interesu. Z vidika dobrega opravljanja dela in njegove uspešnosti je izredno pomembno ohranjati zaupanje Parlamenta in njegovega Odbora za proračunski nadzor.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča – finski kandidat

Referenčni dokumenti

12248/2017 – C8-0330/2017 – 2017/0814(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

21.9.2017

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

CONT

5.10.2017

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Indrek Tarand

2.10.2017

 

 

 

Datum sprejetja

19.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

9

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Notis Marias, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Indrek Tarand, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Karin Kadenbach, Julia Pitera, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jan Huitema, Wajid Khan, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Monika Smolková, Lieve Wierinck

Datum predložitve

26.10.2017

Pravno obvestilo