Postopek : 2017/2013(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0357/2017

Predložena besedila :

A8-0357/2017

Razprave :

PV 12/12/2017 - 2
CRE 12/12/2017 - 2

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


POROČILO     
PDF 2297kWORD 201k
16.11.2017
PE 604.514v02-00 A8-0357/2017

o poročilu o preiskavi pranja denarja, izogibanja davkom in davčne utaje

(2017/2013(INI))

Preiskovalni odbor za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo

Poročevalca: Jeppe Kofod, Petr Ježek

NAPAKE/DODATKI
SKLEPI
 OVERVIEW OF ACTIVITIES DURING THE MANDATE
 I. COMMITTEE COMPOSITION
 II. COMMITTEE MEETINGS and MISSIONS
 III. ACTIVITIES OF THE COMMITTEE
 1. Programme of hearings and missions
 2. List of speakers (hearings and missions)
 3. Fact-finding missions of the PANA Committee Mission reports
 3.01. Mission to United Kingdom (9-10 February 2017)
 3.02. Mission to Malta (20 February 2017)
 3.03. Mission to Luxembourg (2-3 March 2017)
 3.04. Mission to United States (21-24 March 2017)
 3.05. Mission to Portugal (22-23 June 2017)
 3.06. Mission to Cyprus (7 July 2017)
 3.07. Mission to Switzerland (14-15 September 2017)
 4. State of play on ‘Who refused to participate in hearing/delegation and why?’
 IV. LIST OF EXTERNAL STUDIES
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

SKLEPI

o poročilu o preiskavi pranja denarja, izogibanja davkom in davčne utaje

(2017/2013(INI))

Preiskovalni odbor o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji

–  ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta(1),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu(2),

–  ob upoštevanju razkritij Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) o uporabi off-shore podjetij, ki so postala znana pod imenom „panamski dokumenti“,

–  ob upoštevanju resolucije o akcijski agendi iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(3),

–  ob upoštevanju Direktive Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu(4),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za okrepitev boja proti financiranju terorizma iz februarja 2016,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS(7),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb(12),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije 2012/771/EU z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah(13) in Priporočila Komisije 2012/772/EU z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju(14),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2015(15) in z dne 6. julija 2016(16) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(17),

–  ob upoštevanju pregleda platform finančnoobveščevalnih enot EU in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi teh enot in ovirami za pridobivanje in izmenjavo informacij (15. december 2016),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma z dne 16. maja 2005 (Varšavska konvencija),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve(18) z dne 7. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES (COM(2016)0450 – C8 0265/2016 – 2016/0208(COD)),

–  ob upoštevanju poročila OECD Izboljšanje sodelovanja med davčnimi organi in organi za boj proti pranju denarja: dostop davčnih uprav do informacij finančnoobveščevalnih enot za kazenske in civilne namene, ki je bilo objavljeno 18. septembra 2015,

–  ob upoštevanju končnega poročila o projektu ECOLEF: Gospodarska in pravna učinkovitost politike za preprečevanje pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, objavljenega februarja 2013, ki ga financira GD za notranje zadeve Evropske komisije (JLS/2009/ISEC/AG/087),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (predlog o poročanju po državah),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, (COM(2017)0335),

–  ob upoštevanju predloga Evropske komisije za direktivo Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, (COM(2016)0685),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683),

–  ob upoštevanju Večstranske konvencije OECD o izvajanju z davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička iz junija 2017,

–  ob upoštevanju končne študije OZN z dne 15. januarja 2015 o nezakonitih finančnih tokovih, človekovih pravicah in agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je pripravil neodvisni strokovnjak za učinke zunanjega dolga in drugih povezanih mednarodnih finančnih obveznosti držav na polno uveljavljanje vseh človekovih pravic, zlasti ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke Združenih narodov Magdalene Sepúlveda Carmona o skrajni revščini in človekovih pravicah z dne 22. maja 2014,

–  ob upoštevanju člena 198 Poslovnika,

A.  ker je Parlament 8. junija 2016 ustanovil preiskovalni odbor za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (odbor PANA);

B.  ker kršitev pomeni nezakonito ravnanje (dejanje ali opustitev, ki je v nasprotju z zakonom) institucij ali organov Unije ali držav članic pri izvajanju prava Unije;

C.  ker nepravilnost pomeni slabo ali nepravilno upravljanje, do katerega pride, če na primer institucija ne spoštuje načel dobrega upravljanja, in ker med nepravilnosti spadajo upravne nepravilnosti in opustitve, zloraba moči, dajanje in sprejemanje podkupnin, nepoštenost, nezakoniti postopki, nepravilno delovanje ali nesposobnost, diskriminacija, neupravičene zamude, neposredovanje ali zavračanje posredovanja informacij, malomarnost in druge pomanjkljivosti, ki odražajo nepravilno uporabo prava Unije na katerem koli področju, ki ga to pravo ureja;

D.  ker pranje denarja zajema prikrivanje nezakonito pridobljenega denarja, tudi prek mednarodnih kriminalnih mrež, z namenom prikritja narave nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi tako, da se zdi, da izhajajo iz zakonitih virov; ker so tovrstna kazniva dejanja znana kot predhodna kazniva dejanja in v skladu s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) iz leta 2012 in četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki se uporablja od 26. junija 2017, vključujejo davčna kazniva dejanja;

E.  ker je bilo v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 poudarjeno, da je treba obravnavati povezavo med terorizmom in organiziranim kriminalom, saj je organizirani kriminal podlaga za terorizem prek različnih kanalov, kot so med drugim dobava orožja, financiranje s tihotapljenjem drog in vdor na finančne trge;

F.  ker je bil odbor PANA ustanovljen po objavi tako imenovanih panamskih dokumentov; ker panamski dokumenti predstavljajo največje razkritje informacij v zvezi s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčnimi utajami doslej; ker je 2,6 terabajta zaupnih podatkov iz odvetniške in fiduciarne družbe Mossack Fonseca vsebovalo 11,5 milijona dokumentov in več podatkov kot Wikileaks (2010), Offshore Leaks (2013), Luxleaks (2014) in Swissleaks (2015) skupaj;

G.   ker je bila objava panamskih dokumentov rezultat temeljitega preiskovalnega dela novinarjev iz 107 organizacij v 80 državah, združenih v Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, ki so preučili dokumente s podrobnostmi o poslovanju družbe Mossack Fonseca, pri čemer so uporabili najsodobnejšo programsko opremo za obdelavo ogromne količine razkritih podatkov;

H.  ker panamski dokumenti kažejo, kako pomembni so svobodni mediji in preiskovalno novinarstvo ter vloga žvižgačev v delujočih demokracijah, ki jih Evropski parlament podpira kot dragocen vir informacij in nepogrešljiv dejavnik pri spodbujanju integritete, preglednosti in odgovornosti javnih in zasebnih institucij;

I.  ker se prijavljanje nepravilnosti v zvezi s finančnimi interesi Unije lahko opredeli kot razkritje ali sporočanje nepravilnosti, med katerimi so korupcija, goljufije, navzkrižja interesov, davčna utaja, izogibanje davkom, pranje denarja, infiltracija organiziranega kriminala in dejanja, namenjena njihovemu prikritju, pa tudi druga dejanja;

J.  ker žvižgači posredujejo informacije o praksah, ki lahko ogrozijo javni interes ali mu škodijo, na podlagi pravice do svobode izražanja in informiranja, ki ju določa Listina EU o temeljnih pravicah, ter z velikim čutom za odgovornost in državljansko etiko; ker žvižgači pogosto tvegajo svojo osebno varnost, ki je zaščitena v skladu s členom 6 Listine o temeljnih pravicah;

K.  ker je treba nujno zagotoviti, da bo vsakršno maščevanje žvižgačem ustrezno sankcionirano, saj po mnenju OECD več kot tretjina organizacij z mehanizmom poročanja nima ali ne ve za obstoj pisnih smernic o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi;

L.  ker na primer Komisija v svojem sporočilu z dne 5. julija 2016 navaja, da zaščita žvižgačev v javnem in zasebnem sektorju prispeva k odpravljanju slabega upravljanja in nepravilnosti, vključno s čezmejno korupcijo, in poudarja, da ta evropske davčne organe prikrajša za upravičene davčne prihodke;

M.  ker je treba poudariti, da večina podjetij in fizičnih oseb spoštuje zakone; ker je zato ključno, da se nezakonite dejavnosti odkrijejo in vrzeli odpravijo, ne da bi po nepotrebnem obremenili davkoplačevalce, ki ravnajo v skladu z zakonom;

N.  ker so razkrite informacije iz panamskih dokumentov vključevale tudi zaupne evidence 213 634 off-shore podjetij in imena 12 sedanjih in nekdanjih voditeljev držav, skoraj 200 politikov iz držav po vsem svetu in številnih znanih osebnosti z različnih področij; ker je ta off-shore podjetja med letoma 1970 in 2015 ustanovila in vodila družba Mossack Fonseca, v času, ko je prišlo do razkritja, pa je bilo dejavnih še 55 728 teh subjektov; ker je bila velika večina še dejavnih subjektov (približno 90 %) ustanovljenih na Britanskih Deviških otokih, v Panami ali na Sejšelih;

O.  ker je četrtina svetovnih neposrednih tujih naložb namenjena v dve državi članici, na Nizozemsko in v Luksemburg(19); ker je v skladu z razpoložljivimi statističnimi podatki Nizozemska država članica z največjim številom podjetij „poštnih nabiralnikov“ v EU;

P.  ker družba Mossack Fonseca s približno 5 do 10-odstotnim tržnim deležem na tajnem off-shore trgu in registriranimi subjekti v 21 jurisdikcijah(20) ni največja odvetniška družba na področju tajnega off-shore poslovanja, kar nakazuje, da so panamski dokumenti le vrh ledene gore;

Q.   ker je Europol ocenil, da panamski dokumenti zajemajo zgolj 0,6 % vseh letno zabeleženih primerov pranja denarja;

R.  ker je preiskovalni odbor Parlamenta za panamske dokumente (PANA) organiziral srečanja, opravljal misije za ugotavljanje dejstev in naročal študije, da bi svojo preiskavo poglobil onkraj praks, ki izhajajo iz panamskih dokumentov(21);

S.  ker so davčne goljufije in davčne utaje nezakonite dejavnosti utaje davčnih obveznosti, medtem ko je „izogibanje davkom“ neprimerna ali vprašljiva uporaba davčnih sistemov za zmanjšanje davčnih obveznosti ali izogibanje tem, pri kateri je pogosto kršen vsaj namen zakonov, ki naj bi jih spoštovali(22); ker se pri agresivnem davčnem načrtovanju izkoriščajo tehnične značilnosti davčnega sistema ali neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi, da se zmanjšajo davčne obveznosti; ker je bilo s panamskimi dokumenti razkritih več primerov uporabe off-shore subjektov s ciljem namernega izogibanja davkom, davčne utaje ali pranja denarja; ker sodna praksa Sodišča Evropske unije(23) glede načela zlorabe zakonov v zvezi z obdavčevanjem pravi, da državljani države članice ne morejo poskusiti neprimerno ali goljufivo izkoristiti določb prava EU; ker več držav članic uporablja pojem zlorabe prava za vprašanja obdavčitve(24);

T.  ker se je ozaveščenost o pranju denarja, davčnih utajah, davčnih goljufijah in korupciji zaradi razkrivanja informacij v zadnjih letih močno povečala, ta vprašanja pa so tudi postala osrednja tema mednarodnih političnih razprav in povzročila zaskrbljenost državljanov EU;

U.  ker je za učinkovito rešitev teh težav potrebna večja skladnost med davčnimi politikami in drugimi oblikami gospodarskega upravljanja, kot so trgovinske politike in sporazumi o investicijski arbitraži;

V.  ker neprijavljeni in neobdavčeni dohodki zmanjšujejo nacionalne davčne prihodke držav članic ter ogrožajo stabilnost finančnega sistema(25); ker davčna utaja in izogibanje davkom povzročata nelojalno konkurenco, kar zlasti prizadene mala in srednja podjetja ter velika podjetja, ki ne uporabljajo zapletenih struktur; ker pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje spodkopavajo pravično porazdelitev davčnih prihodkov v državah članicah in s tem izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu; ker obsežno izogibanje davkom premožnih posameznikov in podjetij škoduje navadnim davkoplačevalcem, javnim financam in socialni porabi, poleg tega pa ogroža dobro upravljanje, makroekonomsko stabilnost, socialno kohezijo ter zaupanje javnosti v institucije;

W.  ker je davek na dodano vrednost (DDV) eden od glavnih virov prihodkov v državah članicah in ker glede na razpoložljive podatke skupna razlika med ocenjenimi prihodki od DDV in dejansko pobranim zneskom, t. i. vrzel pri pobiranju DDV, znaša 159,5 milijarde EUR;

X.  ker bi lahko z denarjem, ki je za nacionalne organe izgubljen zaradi davčnih izgub, povezanih s panamskimi dokumenti, financirali 1,5 milijona delovnih mest v Evropi(26);

Y.  ker so javni organi odgovorni za regulativni in nadzorni okvir ter za obdavčitev; ker imajo pomembno vlogo pri obstoju davčnih oaz in off-shore finančnih centrov, in sicer prek ureditev, registrov družb, davčne zakonodaje in nadzora; ker ti centri lahko delujejo le, če vlade ustvarijo potrebne pogoje zanje;

Z.  ker off-shore strukture, ki nudijo preferencialne ureditve, ne bi mogle obstajati brez dejavnikov, ki jih omogočajo, in posrednikov, kot so banke, računovodska podjetja, davčni svetovalci, upravljavci premoženja in odvetniki, tako v davčnih oazah kot v drugih jurisdikcijah;

AA.  ker so se nekatere vlade in jurisdikcije, tudi v EU, specializirale za oblikovanje preferencialnih davčnih ureditev, ki izkrivljajo konkurenco v korist multinacionalnih podjetij in premožnih posameznikov, ki v teh jurisdikcijah nimajo ekonomske vsebine, pač pa jih zgolj zastopajo slamnata podjetja, ali pa so sodelovale pri njihovem oblikovanju;

AB.  ker lahko, v nasprotju s primerom LuxLeaks, domnevno sodelovanje politično izpostavljenih oseb v dejavnostih na robu zakonitosti, ki so jih razkrili panamski dokumenti, pripelje do tega, da nekatere vlade takšnih primerov ne bodo pripravljene ustrezno preiskati; ker v nekaterih državah zunaj EU, ki dopuščajo nizko raven preglednosti in kjer še vedno obstaja sum korupcije vladnih uradnikov, ni interesa za izvajanje ukrepov kot odziva na informacije, razkrite s panamskimi dokumenti;

AC.  ker po ocenah, ki jih je navedla Evropska komisija, letne izgube prihodka zaradi davčnih utaj in davčnih goljufij samo v Evropski uniji znašajo vsaj en bilijon EUR(27); ker to neposredno vpliva na nacionalne proračune in proračun EU; AD.  ker skupna izguba razvojnega financiranja v državah v razvoju (tj. izgubljeni davčni prihodki in reinvestirani dohodki, ki so izgubljeni kot dobički) znaša približno 250 milijard EUR letno;

AE.  ker v letu 2014 ni bilo prikazanega vsaj 7,6 bilijona USD od 95,5 bilijona USD skupnega svetovnega zasebnega finančnega premoženja; ker se 8 % svetovnega zasebnega finančnega premoženja nahaja v off-shore jurisdikcijah, zaradi česar se na svetovni ravni izgubi 190 milijard USD davčnih prihodkov; ker se ocenjuje, da se 2,6 bilijona USD evropskega zasebnega finančnega premoženja nahaja v off-shore jurisdikcijah, zaradi česar se na svetovni ravni letno izgubi 78 milijard USD davčnih prihodkov(28);

AF.  ker se leta 2011 zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom v velikih, mednarodnih podjetjih po oceni izgubilo 3,1 bilijona USD;(29)

AG.  ker je ruski odvetnik Sergej Magnicki razkril odmeven primer nadnacionalnega pranja denarja, povezan s panamskimi dokumenti, ki je postal predmet preiskav pranja denarja v državah članicah EU in po vsem svetu;

AH.  ker je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope pozvala k izboljšanju mednarodnega sodelovanja pri preiskovanju denarnega toka sredstev, ki izvirajo iz goljufivih vračil davka, ki jih je razkril Sergej Magnicki; ker storilci kaznivega dejanja proti Sergeju Magnickemu in kaznivega dejanja, ki ga je ta razkril, ter tisti, ki so se s tema kaznivima dejanjema okoristili, še niso bili privedeni pred sodišče;

AI.  ker razsežnost mednarodnega pranja denarja po ocenah znaša 2–5-odstotni delež svetovnega BDP; ker se število primerov pranja denarja po statističnih podatkih Eurojusta povečuje(30) in je za boj proti takšnim nadnacionalnim kaznivim dejanjem potreben usklajen odziv več jurisdikcij;

AJ.  ker se na seznamu 100 držav, ki najbolj podpirajo tajnost, nahaja več držav članic EU in čezmorskih držav in ozemelj(31); ker se Luksemburg in Nemčija uvrščata na 6. oziroma 8. mesto;

AK.  ker je v panamskih dokumentih dokumentirana in razkrita sistematična uporaba nezakonitih praks, kot je antedatiranje listin, razkrili pa so tudi očitno kršenje obveznosti zadevnih odvetnikov, upravljavcev premoženja in drugih posrednikov glede osnovnega skrbnega preverjanja, tudi v primeru uporabe zunanjih izvajalcev, saj so na primer vzdrževali poslovne odnose s podjetji, katerih slamnati direktorji so zastopali do tisoč slamnatih podjetij ali pa so bili že nekaj let mrtvi;

AL.  ker panamski dokumenti razkrivajo tudi, da se vlade, parlamenti ter nacionalni in evropski organi več kot očitno niso ukvarjali s sprejemanjem zakonodaje o nadzoru za preprečevanje pranja denarja in davčnem nadzoru ter njenim izvrševanjem, s čimer so olajšali finančna kazniva dejanja;

AM.  ker so države članice začele skupaj vsaj 1 300 preiskav, revizij in poizvedb v zvezi z razkritji iz panamskih dokumentov; ker so države članice identificirale več kot 3 000 davkoplačevalcev in podjetij iz EU, povezanih s panamskimi dokumenti; ker so posledično nacionalni organi v zadnjih dvanajstih mesecih že izterjali na desetine milijonov dolarjev ali evrov davkov na prej neprikazana sredstva(32);

AN.  ker je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev v svojem poročilu o panamskih dokumentih omenil prinosniške delnice in jih opisal kot enega od načinov za zaščito anonimnosti lastnikov podjetij, zaradi katerega je težje ugotoviti njihovo končno lastništvo; ker je mogoče resnično in končno lastništvo prenesti z ene stranke na drugo v popolni anonimnosti, brez sledi in nadaljnje dokumentacije; ker lahko posameznik ali subjekt prek prinosniških delnic obvladuje družbo, ki sočasno opravlja posle z javnim denarjem;

AO.  ker je EU vodilna na svetu v boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom; ker mora na vodilnem položaju tudi ostati in mora preseči mednarodne standarde in priporočila na teh področjih, da bi dvignila svetovno raven;

1. Davčna utaja in izogibanje davkom

1.1. Off-shore strukture

1.  ugotavlja, da obstajajo različne opredelitve off-shore finančnega centra, davčne oaze, oaze tajnosti, nekooperativne davčne jurisdikcije in države z visokim tveganjem glede pranja denarja; opozarja, da je odsotnost enotne opredelitve eden od glavnih dejavnikov, ki ovira sprejetje ustrezne in učinkovite zakonodaje za preprečevanje izogibanja davkom, davčnih utaj in pranja denarja;

2.  opozarja, da se glede na izbrano opredelitev off-shore finančnih centrov njihovo število in znesek off-shore finančnih sredstev giblje med 1 in 21 bilijoni USD(33);

3.  ugotavlja, da imajo off-shore finančni centri običajno naslednje značilnosti: 1) poslovanje je pretežno usmerjeno k nerezidentom; 2) nizke nadzorne in finančne zahteve in/ali minimalno razkrivanje informacij; obstoj davčnih sistemov z nizkimi (nedoločeno) ali ničelnimi davčnimi stopnjami(34); 4) finančni sistemi z zunanjimi sredstvi in obveznostmi, ki so nesorazmerna z domačim finančnim posredovanjem; 5) obstoj zelo specifičnih in omejenih davčnih ugodnosti ali nekaterih upravnih praks, ki davčnim načrtovalcem zagotavljajo selektivne prednosti;

4.  ugotavlja, da so tudi proste cone lahko off-shore zmogljivosti za shranjevanje, ki omogočajo pranje denarja in neobdavčeno trgovanje z vrednimi predmeti; poudarja, da je OECD kritična do prostih con, saj se lahko tovrstne zmogljivosti za shranjevanje uporabijo za pranje denarja, ker obidejo mednarodna pravila glede preglednosti;

5.  pozdravlja, da Komisija in skupina za kodeks ravnanja pripravljata skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij;

6.   pozdravlja, da je Komisija pripravila in redno posodablja evropski seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi v ureditvah na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki ogrožajo finančni sistem Unije;

7.  priznava, da bi se nekatere države utegnile pojaviti na obeh seznamih, čeprav se razlikujeta glede na cilje, merila, postopke priprave in posledice; je kljub temu prepričan, da bi se morala seznama dopolnjevati in da bosta skupaj zagotavljala visoko zaščito za davčne osnove držav članic EU, celovitost finančnega sistema EU in za pravilno delovanje enotnega trga;

8.  ugotavlja, da je družba Mossack Fonseca sodelovala pri projektih, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, in da je Komisija leta 2016 ustavila 18 projektov ter preprečila, da bi 1 milijarda EUR pristala v davčnih oazah;

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja visoko povezanost med številom slamnatih podjetij in davčnih stališč ter nekaterimi davčnimi jurisdikcijami in državami članicami EU;

1.2. Skupni seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami

10.  pozdravlja, da namerava Svet do konca leta 2017 pripraviti skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij z namenom, da bi obravnavali zunanja tveganja za davčne osnove držav članic, ki jih predstavljajo tretje države in jurisdikcije blizu EU, ki ne spoštujejo mednarodnih standardov dobrega davčnega upravljanja; vendar ugotavlja, da postopek preverjanja, ki ga vodi in spremlja podskupina za tretje države skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) ni popolnoma pregleden in Evropskemu parlamentu ne omogoča izvajanja nadzornih pristojnosti; poudarja, da bi moral biti omenjeni seznam realističen in objektiven, da bi bil verodostojen in bi se povrnilo zaupanje v ukrepe EU za boj proti davčnim oazam;

11.  ugotavlja, da bi moral biti namen tega seznama(35), da zagotovi skupno metodologijo EU za ocenjevanje, preverjanje in razvrščanje davčnih jurisdikcij tretjih držav, kar bi državam članicam omogočalo, da opredelijo jurisdikcije, udeležene v izogibanju davkom in davčnih utajah(36); ugotavlja, da je skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) umaknila jasno omembo ničelne ali skoraj ničelne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb kot merilo za opredelitev davčne oaze in vključitev na tak seznam;

12.  pozdravlja, da je Svet maja 2016 potrdil predlagani postopek oblikovanja seznama in pozval, naj bo seznam EU dokončan do konca leta 2017; obžaluje, da skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) vodi proces nepregledno;

1.3. Izmenjava informacij

13.  opozarja, da skupni standard poročanja OECD določa, da morajo jurisdikcije pridobiti informacije od svojih finančnih institucij in jih enkrat letno samodejno izmenjati z drugimi pristojnimi organi; obžaluje, da se Združene države niso zavezale novemu mednarodnemu standardu; izpostavlja, da ima skupni standard poročanja pomanjkljivosti in pozdravlja prizadevanje OECD za njegovo izboljšanje, tako da bi bil bolj učinkovit; obžaluje, da bo leta 2017 manj kot polovica zavezanih jurisdikcij izpolnila skupni standard poročanja;

14.  opozarja, da je 15. februarja 2011 Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) sprejel Direktivo Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 1); opozarja, da morajo nacionalne davčne uprave v skladu s to direktivo na zahtevo predložiti podatke o davkoplačevalcu druge države članice, tudi če ima te podatke samo banka ali druga finančna institucija; ugotavlja, da so 1. januarja 2013 začeli veljati nacionalni zakoni, predpisi in upravne določbe o izvajanju te direktive, z izjemo določb, ki se nanašajo na avtomatično izmenjavo podatkov za določene kategorije(37), ki so začele veljati 1. januarja 2015;

15.  opozarja, da je bila direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 1 z več prenovitvami uspešno razširjena, tako da vključuje avtomatično izmenjavo davčnih podatkov, avtomatično izmenjavo podatkov o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, obvezno izmenjavo davčnih podatkov na ravni posameznih držav in izmenjavo podatkov o pranju denarja, pri čemer bodo nacionalne davčne uprave držav članic imele dostop do centralnih registrov dejanskih lastnikov, ki jih imajo finančnoobveščevalne enote;

16.  pozdravlja predlog Komisije z dne 21. junija 2017 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi ureditvami, o katerih se poroča (direktiva o upravnem sodelovanju 6);

1.4. Ugotovitve

17.  ugotavlja, da so off-shore subjekti pogosto ustanovljeni kot slamnata podjetja(38) brez osnovne ekonomske utemeljitve ali vsebine v državi, kjer imajo sedež;

18.  poudarja, da so med najpogostejšimi razlogi za ustanovitev off-shore subjektov zakrivanje izvora denarja in premoženja in prikrivanje identitete končnega dejanskega lastnika(39), izogibanje davka na dediščino ali na dohodek ali kapitalske dobičke v državah, kjer imajo končni dejanski lastniki prebivališče(40), ali utaja teh davkov, skrivanje sredstev pred upniki ali dediči, izogibanje sankcijam, prikrivanje kriminalne dejavnosti in pranja denarja ali prenos sredstev od posameznika ali podjetja na novo podjetje, ne da bi se prenesle tudi obveznosti, ali neobdavčitev sredstev, ki so prerazporejena v sklad; ugotavlja, da več dokumentov med panamskimi dokumenti kaže, da so posredniki in družba Mossack Fonseca vedeli za te razloge;

19.  dodaja, da multinacionalna podjetja uporabljajo tudi slamnata podjetja in podjetja „poštni nabiralnik“ kot del shem agresivnega davčnega načrtovanja, da bi olajšala delovanje mehanizmov določanja transfernih cen; opozarja na stališče Parlamenta, da agresivno davčno načrtovanje multinacionalnih podjetij ni v skladu z družbeno odgovornostjo podjetij(41);

20.  ugotavlja, da iz panamskih dokumentov izhaja, da ima Združeno kraljestvo med državami članicami EU največje število off-shore subjektov (17 973 subjektov), sledita pa mu Luksemburg (10 877 subjektov) in Ciper (6374 subjektov), pa tudi Latvija, Irska, Španija, Estonija in Malta(42); izpostavlja, da je na primer družba Mossack Fonseca nekoč v enem samem tednu v Luksemburgu ustanovila 115 podjetij(43); poudarja, da je med 21 državami, ki jih družba Mossack Fonseca največkrat uporabila za ustanovitev slamnatih podjetij ali drugih kompleksnih struktur, poleg Združenega kraljestva 12 držav, ki so britanska čezmorska ozemlja, ozemlja britanske krone ali članice Commonwealtha; 

21.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da razkritja Football Leaks in več posameznih primerov davčnih utaj v svetu nogometa, ki so bili nedavno odkriti, kažejo, da v nacionalnih zakonodajah še vedno obstajajo številne vrzeli in neskladnosti v zvezi z obdavčitvijo dohodkov od pravic do osebne podobe ter od mednarodnih prestopov nogometašev; 

22.  poudarja, da imajo državljani EU v lasti približno 9 % off-shore subjektov, ki jih je ustanovila družba Mossack Fonseca(44);, kar izhaja iz ugotovljenega števila delničarjev – fizičnih oseb;

23.  poudarja, da je bilo v času, ko je prišlo do razkritja, dejavnih še 55 728 subjektov, od katerih je bilo približno 90 % ustanovljenih na Britanskih Deviških otokih, v Panami ali Sejšelih;

24.  ugotavlja, da registri družb in organi v off-shore jurisdikcijah pogosto ne zahtevajo ali ne izmenjujejo informacij, potrebnih za identifikacijo dejanskih lastnikov, kvalificiranih delničarjev, članov nadzornih svetov, članov upravnih odborov in generalnih direktorjev, ali informacij iz bilanc stanja ter izkazov prihodkov in odhodkov; ugotavlja, da identifikacija končnih dejanskih lastnikov v nekaterih državah temelji le na izjavi o dejanskem lastništvu in se dodatno ne preverja(45);

25.  ugotavlja, da davčne obveznosti in obveznosti poročanja v večini off-shore jurisdikcij ne obstajajo(46); je zaskrbljen, ker nacionalna zakonodaja ali upravna praksa v številnih izmed teh jurisdikcij vključuje ovire za izmenjavo informacij s pristojnimi tujimi organi;

26.  ugotavlja, da odbor OECD za fiskalne zadeve nobene od treh jurisdikcij, in sicer Britanskih Deviških otokov, Paname in Sejšelov, trenutno ne uvršča med „nekooperativne davčne oaze“; opozarja, da so bili Britanski Deviški otoki, Sejšeli in Panama umaknjeni s seznama med letoma 2000 in 2002, potem ko so se uradno zavezali k izvajanju svetovnih standardov OECD za preglednost in izmenjavo podatkov, ne da bi bila zagotovljena dejanska izvedba teh standardov in kljub temu, da te države še vedno delujejo kot davčne oaze; obžaluje, da seznam davčnih oaz OECD od julija 2017 vključuje samo eno državo;

27.  poudarja, da nekatere jurisdikcije nudijo možnost rezidentstva v več jurisdikcijah in uporabo dvojnih potnih listov ali vizumov za vlagatelje, s katerimi je mogoče pridobiti dovoljenje za bivanje v zameno za naložbo v teh jurisdikcijah(47); poudarja konkretne primere zlorabe takšnih programov vizumov za vlagatelje za namene pranja denarja(48);

28.  poudarja, da vsaka off-shore jurisdikcija opravlja storitve za posameznike in podjetja, ki so prilagojene njihovim poslovnim modelom; poudarja, da nekateri off-shore izvajalci storitev izkoriščajo davčne ugodnosti in posebne ureditve, ki jih nudijo nekatere jurisdikcije, za zagotavljanje struktur za skrivanje identitete dejanskega lastnika in lahko te strukture po potrebi v nekaj minutah premestijo v drugo jurisdikcijo (če na primer davčni organi v prvi jurisdikciji sprožijo preiskavo);

29.  ugotavlja, da je večina off-shore struktur, ki so bili razkrite v panamskih dokumentih, ustanovljena iz Luksemburga, Združenega kraljestva in Cipra in da bi te države morale domnevati, da gre za izgubo davčne osnove drugih držav članic, v katerih so imeli končni pravni lastniki prebivališče; poudarja, da je bilo na primer v Luksemburgu veliko off-shore podjetij ustanovljenih samo zato, da bi se izognili davčnemu odtegljaju(49) (ki se je uporabljal samo za fizične osebe, ne pa tudi za off-shore podjetja), nekatera od teh pa so bila po začetku veljavnosti direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 1 še vedno aktivna; ugotavlja, da bi večja preglednost v zvezi z identiteto končnih dejanskih lastnikov z vzpostavitvijo javnih registrov odvračala od kršitev;

30.  ugotavlja, da je v Združenem kraljestvu več kot 75 % zadev, v katerih so organi preiskovali lastnino, vključevalo anonimna podjetja, registrirana v tajnih jurisdikcijah; dodaja, da je bilo 78 % teh podjetij registriranih v čezmorskih ozemljih Združenega kraljestva ali ozemljih britanske krone; ugotavlja, da lahko vlada Združenega kraljestva uveljavlja posebne pravice, ki bi prisilile britanska čezmorska ozemlja in ozemlja britanske krone, da uvedejo centralne javne registre lastništva podjetij in odpravijo svojo davčno tajnost;

31.  izpostavlja, da v Evropski uniji velika podjetja in premožni posamezniki zlorabljajo posebne gospodarske cone, kot je Madeira, za hranjenje dobičkov brez plačila davkov; zato meni, da mora Komisija pregledati status teh shem, če začetni cilji niso bili doseženi, in pregledati tudi smernice za regionalno pomoč EU na osnovi strožjih davčnih pogojev;

32.  ugotavlja, da regulatorji, nadzorni organi ter oblasti in organi kazenskega pregona v državah članicah EU nimajo ustreznih zmogljivosti, vključno z usposobljenimi človeškimi viri ter tehnološkimi in finančnimi viri; ugotavlja, na primer, da samo Evropski bančni organ namenja sredstva za zagotovitev usklajevanja preprečevanja pranja denarja z drugimi finančnimi organi EU, vendar pa je za to zadolženega le 0,8 zaposlenega; obžaluje, da ni skupnih evropskih opredelitev davčne utaje in izogibanja davkom, ki bi olajšali sodelovanje med državami članicami; izpostavlja, da neskladne nacionalne zakonodaje ovirajo upravno sodelovanje in pravno pomoč v kazenskih zadevah, povezanih z davčno utajo, davčnimi goljufijami in pranjem denarja, med dvema ali več državami članicami; obžaluje, da se v nekaterih državah članicah, kot je Luksemburg, preprosta davčna utaja ni obravnavala oziroma se še vedno ne obravnava kot hudo kaznivo dejanje in da to preprečuje upravno sodelovanje in pravno pomoč v kazenskih zadevah; obžaluje, da se v nekaterih državah članicah, ponovno vključno z Luksemburgom, čas, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, še vedno obravnava kot izhodišče za izračun zastaralnega roka, s čimer se lahko preprečujeta upravno sodelovanje in pravna pomoč v kazenskih zadevah; pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice, na primer Luksemburg, že spremenile ali nameravajo spremeniti svoje nacionalno pravo, da bi odstranile ovire za čezmejno upravno sodelovanje in pravno pomoč v kazenskih zadevah;

33.  ugotavlja, da je Komisija sprožila 18 postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam v zvezi s pomanjkljivim prenosom direktive o upravnem sodelovanju 1(50), 13 postopkov v zvezi z izvajanjem direktive o upravnem sodelovanju 2(51) in 8 postopkov v zvezi z izvajanjem direktive o upravnem sodelovanju 3; opozarja, da bi morale države članice direktivo o upravnem sodelovanju 4 o poročanju po državah med davčnimi upravami prenesti do 4. junija 2017; ugotavlja, da postopki v zvezi z 11 državami članicami (Bolgarija, Ciper, Hrvaška, Estonija, Grčija, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Češka republika in Slovaška) še potekajo(52);

34.  poudarja, da davčne uprave zaradi tega pomanjkanja virov težje učinkovito izvajajo izmenjavo informacij v okviru direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, in da je to sistemski problem v EU;

35.  ugotavlja, da se določbe direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, zlasti členi 1, 2 in 8(1) – o spontani izmenjavi informacij – niso izvajale, kar je povzročilo primere nepravilnosti zaradi malomarnosti ali opustitve; poudarja, da so države članice lahko upravičeno domnevale, da je zaradi off shore struktur prišlo do izgube davčnih prihodkov v drugih državah članicah, vendar teh davčnih informacij niso sporočale tem drugim državam članicam; poudarja, da je skupina Sveta za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij že leta 2012 ugotovila pomanjkljivo spontano izmenjavo informacij o stališčih(53); sklepa, da Komisija ni učinkovito izvrševala določb direktive o upravnem sodelovanju;

2. Pranje denarja

2.1. Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja  

36.  opozarja, da je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) določila svetovne standarde za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma (AML/CFT) in da so se vsi njeni člani, vključno z najpomembnejšimi offshore finančnimi središči iz panamskih dokumentov (Britanski Deviški otoki, Panama in Sejšeli), zavezali k izvajanju teh standardov;

37.  ugotavlja, da je Varšavska konvencija Sveta Evrope najobsežnejša mednarodna konvencija o pranju denarja in od pogodbenic zahteva, da sprejmejo zakonodajne ukrepe, s katerimi bi omogočili lažje preprečevanje, preiskavo in pregon pranja denarja ter učinkovito zamrznitev in zaplembo premoženjskih koristi in pripomočkov za kazniva dejanja; obžaluje, da je Varšavsko konvencijo doslej ratificiralo samo 18 držav članic;(54)

38.  priznava, da je veljavni okvir EU za preprečevanje pranja denarja Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (AMLD IV), v kateri so opredeljena tveganja pranja denarja na treh ravneh, in sicer na nadnacionalni ravni, na ravni držav članic in na ravni pooblaščenih subjektov v okviru njihovega skrbnega preverjanja strank; vendar pa obžaluje nezadostno usklajevanje pristopov držav članic v boju proti finančnemu kriminalu(55);

39.  poudarja, da direktiva o preprečevanju pranja denarja III obsega štiri ključne določbe, in sicer skrbno preverjanje strank, obveznosti poročanja, obveznosti vodenja evidenc in izvrševanje; opozarja, da je bil datum začetka izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III 15. december 2007;

40.  ugotavlja, da direktiva o preprečevanju pranja denarja IV razširja področje uporabe okrepljenega skrbnega preverjanja strank za poslovanje z državami z visokim tveganjem ter opredelitve in zahteve v zvezi s končnimi dejanskimi lastniki, znižuje prag gotovinskih plačil s 15 000 EUR na 10 000 EUR in razširja obseg zavezanih subjektov, da bi vključili celotni sektor iger na srečo, ne le igralnice; opozarja, da je eno izmed meril za identifikacijo dejanskih lastnikov gospodarskih subjektov imetništvo 25 % in ene delnice ali 25 % ali večodstotni lastniški delež; opozarja, da je direktiva o preprečevanju pranja denarja IV začela veljati 26. junija 2017, vendar je samo šest držav članic Evropski komisiji priglasilo njen popoln in pravočasen prenos v nacionalno zakonodajo(56); poziva druge države članice, naj direktivo takoj prenesejo;

2.2 Evropski seznam tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja

41.  želi spomniti, da je Komisija 14. julija 2016 sprejela Delegirano uredbo (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta s seznamom enajstih tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, in sicer Afganistan, Bosna in Hercegovina, Gvajana, Irak, Laoška ljudska demokratična republika, Sirija, Uganda, Vanuatu, Jemen, Iran in Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK);

42.  opozarja, da gre za dvojnik seznama, ki ga je sestavila projektna skupina FATF, in da ne zajema nobene države, omenjene v panamskih dokumentih;

43.  opozarja, da je Komisija predlagala spremembo seznama, in sicer naj bi črtali Gvajano in dodali Etiopijo; ponavlja svoje pomisleke glede teh delegiranih aktov z dne 19. januarja in 17. maja 2017;

44.  ugotavlja, da je projektna skupina FATF od leta 2007 pregledala več kot 80 držav z vidika njihove skladnosti in pomanjkljivosti in da je bilo na javni seznam uvrščenih 61 držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma; opozarja na navedbe projektne skupine FATF, da je od takrat 51 držav uvedlo potrebne reforme za reševanje teh pomanjkljivosti, na primer z uvedbo pravnih in regulativnih okvirov ter izvedbo reform, in da so se zavezale k spoštovanju mednarodnih davčnih standardov, kot so skupni standardi poročanja OECD, in jih črtali s seznama; poudarja, da držav ne bi smeli črtati s seznama po tem, ko se zgolj zavežejo k reformam, ampak šele po temeljiti oceni projektne skupine FATF, ki bi potrdila dejanske spremembe;

45.  obžaluje, da je bil rezultat procesa ocenjevanja in medsebojnih pregledov projektne skupine FATF seznam, ki ni koristen v boju proti pranju denarja;

2.3 Finančnoobveščevalne enote

46.  opozarja, da je na podlagi direktive o preprečevanju pranja denarja III vsaka država članica dolžna vzpostaviti finančnoobveščevalno enoto za izmenjavo informacij med različnimi obveščevalnimi službami držav članic za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, da je treba vsaki nacionalni finančnoobveščevalni enoti zagotoviti ustrezne vire za opravljanje nalog in da morajo biti te enote opremljene tako, da se zagotovi učinkovit in pravočasen dostop do finančnih in upravnih informacij ter informacij v zvezi s kazenskim pregonom, ki jih potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog, vključno z interoperabilnostjo podatkovnih zbirk ustreznih organov;

47.  opozarja, da morajo institucije ter fizične in pravne osebe, za katere velja ta direktiva(57), obvestiti finančnoobveščevalne enote, če sumijo, da gre ali je šlo za poskus ali storitev kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma, izpolnjevati poročila o sumljivih transakcijah ter na zahtevo zagotoviti tudi vse ustrezne informacije;

48.  ugotavlja, da ni enotne opredelitve sumljivih transakcij in da je obstoječa opredelitev v nekaterih primerih neustrezna;

49.  poudarja, da morajo države članice od svojih kreditnih in finančnih institucij zahtevati, da imajo vzpostavljene sisteme, ki jim omogočajo, da se v celoti in hitro odzovejo na poizvedbe finančnoobveščevalne enote v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;

50.  opaža in pozdravlja vzpostavitev sodelovanja FIU.net v okviru Europola; opozarja, da ima skupina Egmont, mednarodni organ za sodelovanje finančnoobveščevalnih enot (FIU), 154 teh enot po vsem svetu; obžaluje, da številnim evropskim finančnoobveščevalnim enotam v skladu z njihovimi nacionalnimi pravnimi okviri še vedno ni dovoljeno izmenjevati podatkov s tujimi organi kazenskega pregona; obžaluje, da Europol ni pristojen za pregon davčne utaje in pranja denarja;

2.4. Ugotovitve

51.  ugotavlja, da številni posredniki, kot sta Berenberg Bank v Nemčiji in banka Pilatus na Malti, niso ustrezno izvedli obveznih okrepljenih ukrepov skrbnega preverjanja strank ob vzpostavitvi poslovnega odnosa s strankami ali v času trajanja poslovnega odnosa, tudi če je obstajal sum pranja denarja; zato poudarja, da pooblaščeni subjekti pomanjkljivo sporočajo sume pranja denarja pristojnim finančnoobveščevalnim enotam(58);

52.  ugotavlja, da v številnih primerih ni bilo preiskav oziroma niso zadostovale za ugotovitev identitete končnih dejanskih lastnikov offshore subjektov; poudarja, da posledično ni bila opredeljena struktura lastništva in nadzora subjekta in/ali niso bile pridobljene informacije o namenu in predvideni naravi poslovnega odnosa34; podarja, da javni dokumenti v sklopu panamskih dokumentov, kažejo, da je družba Mossack Fonseca vedela, da nekatere njene stranke ali podružnice niso vedno izvajale skrbnega preverjanja strank(59); poudarja, da je družba Mossack Fonseca priznala, da v nekaterih primerih ni vedela, kdo so bili dejanski lastniki registriranih subjektov;(60)

53.  obsoja dejstvo, da je družba Mossack Fonseca zagotavljala dražje storitve brez ustreznih skrbnih preverjanj strank, da bi ustregla posebnim potrebam svojih strank, pri čemer se je popolnoma zavedala, da takšne storitve vključujejo večje tveganje pranja denarja;(61)

54.  poudarja, da zato nacionalnim finančnoraziskovalnim enotam ali drugim pristojnim organom ni na voljo dovolj dokumentacije, da bi opravili ustrezne preiskave in analize v skladu z nacionalno zakonodajo;

55.  ugotavlja, da je več držav, tudi nekatere države članice, nedavno razvilo programe za državljanstvo za osebe, ki niso rezidenti EU, tako imenovane programe zlatih vizumov ali programe za vlagatelje, s katerimi zagotavljajo državljanstvo v zameno za finančne naložbe v njihovo državo brez ustreznega preverjanja izvora premoženja ali ustreznega skrbnega preverjanja strank, s čimer slabijo mehanizme za nadzor pranja denarja; poudarja, da bi lahko dvojno državljanstvo na podlagi teh programov ogrozilo cilje samodejne izmenjave davčnih podatkov;

56.  ugotavlja, da pomanjkanje dokumentacije in neizvajanje preiskav velja tudi za nekatere police življenjskega zavarovanja, ki so jih zavarovalnice nudile strankam prek zavarovalnih posrednikov ali drugih subjektov, ki so v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja III opredeljene kot finančne institucije;

57.  opozarja na zahtevo nekaterih finančnoobveščevalnih enot, naj se jim zagotovi boljši dostop do informacij z boljšim sodelovanjem z drugimi finančnoobveščevalnimi enotami in dostop do več virov informacij, kot so centralizirani podatki o bančnih računih ali registri nepremičnin ali produktov življenjskega zavarovanja(62);

58.  ugotavlja, da so v nekaterih primerih davčne ali druge uprave ali nadzorni organi odkrili offshore strukture, niso pa tega sporočili finančnoraziskovalnim enotam(63);

59.  ugotavlja, da je velika težava v preiskavah pranja denarja v EU dolgotrajen in neučinkovit mehanizem ter pravne in tehnične ovire, ki preprečujejo in/ali znatno zavlačujejo sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami EU; ugotavlja, da imajo finančnoobveščevalne enote držav članic EU različne strukture, velikosti in pristojnosti, da jim v državah članicah pogosto primanjkuje sredstev in da te razlike vplivajo na načine, kako finančnoobveščevalne enote držav članic zbirajo, analizirajo in razširjajo informacije, navsezadnje pa vplivajo tudi na izmenjavo informacij med njimi; poudarja, da to povzroča razdrobljenost ter asimetrične in neprimerljive odzive finančnoobveščevalnih enot držav članic(64);

60.  poudarja pomembnost neodvisne in avtonomne finančnoobveščevalne enote, ki neposredno in izključno prejema poročila o sumljivih transakcijah, ki pa ne obstaja v vseh državah članicah;

61.  obžaluje, da Komisija ne more sama opraviti ustrezne ocene pranja denarja v tretjih državah z visokim tveganjem, saj nima dovolj usposobljenega osebja za izpolnitev te obveznosti v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja;

62.  zlasti opozarja na naraščajoče število poročil o sumljivih transakcijah (PST), ki jih narekuje nova zakonodaja, in dejstvo, da pomanjkanje virov pomeni, da lahko finančnoobveščevalne enote obravnavajo le majhen del problema(65); ugotavlja, da je v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem predloženih 67 % vseh poročil o sumljivih transakcijah v Uniji; ugotavlja, da v nekaterih državah število poročil o sumljivih transakcijah očitno ni sorazmerno z dejavnostmi reguliranih sektorjev(66); ugotavlja, da nekatere evropske finančnoobveščevalne enote prejemajo poročila na podlagi praga, ki lahko razširijo njihov dostop do informacij(67);

63.  pozdravlja delo platforme FIU.net v okviru Europola, vendar obžaluje, da sedanja platforma FIU.net ni dovolj učinkovita, ker jo države članice zelo različno uporabljajo in ker na ravni EU primanjkuje sredstev in pristojnosti;

64.  ugotavlja, da po mnenju Europola kriptovalute pomenijo grožnjo pranja denarja, zato se morajo strategije za preprečevanje pranja denarja osredotočati tudi na nove tehnike pranja denarja(68);

65.  ugotavlja, da je Europol primerjal svojo podatkovno zbirko posameznikov in podjetij, osumljenih udeležbe v kaznivih dejanjih, s panamskimi dokumenti in ugotovil 3 469 verjetnih ujemanj, pri čemer je 1 722 od teh ujemanj povezanih s pranjem denarja in 116 s terorizmom; ker je bila večina teh primerov ugotovljena v Združenem kraljestvu, najverjetneje zaradi velikosti njegovega finančnega sektorja; ugotavlja, da imajo banke, ki jih nadzoruje Islamska država, dostop do združenja SWIFT in torej lahko pošiljajo sredstva v EU in preko nje; ugotavlja, da so banke članom preiskovalnega odbora potrdile, da so vložile številna poročila o sumljivih transakcijah, povezanih s financiranjem terorizma; ugotavlja, da niti Komisija, niti Svet, niti banke, niti finančnoobveščevalne enote niso mogle podati informacij o tem, koliko bančnih računov v državah članicah EU je bilo zamrznjenih zaradi financiranja terorizma;

66.  ugotavlja, da časovni zamik pri odzivanju na poizvedbe vpliva na sodelovanje finančnoobveščevalnih enot in da so odgovori na te poizvedbe pogosto slabe kakovosti in vsebujejo premalo podrobnosti, kar ovira mednarodno sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami; obžaluje, da nekatere finančnoobveščevalne enote omejujejo uporabo poslanih informacij, vključno s prepovedjo njihove uporabe za sodne pregone in davčne preiskave; ugotavlja, da so bile zahteve nekaterih evropskih finančnoobveščevalnih enot za sodelovanje z neevropskimi finančnoobveščevalnimi enotami ovirane zaradi pravnih ali upravnih ovir v jurisdikcijah tretjih držav;

67.  obžaluje, da nimajo vse finančnoobveščevalne enote EU pravice, da od pooblaščenih subjektov zahtevajo informacije, in da so v številnih primerih te zahteve pogojene s predhodnim prejemom poročil o sumljivih transakcijah; ugotavlja, da nekatere finančnoobveščevalne enote zato ne morejo v imenu tujih finančnoobveščevalnih enot zahtevati informacij od subjektov poročanja, če nimajo v svoji zbirki podatkov evidentiranih ustreznih sumljivih transakcij;

68.  ugotavlja, da v nekaterih državah članicah ni jasnih smernic za medsebojno sodelovanje med nacionalnimi finančnoobveščevalnimi enotami in nacionalnimi davčnimi organi, da bi zagotovili spoštovanje davčnih predpisov;

69.  pozdravlja, da so bila davčna kazniva dejanja pred kratkim priznana kot predhodna kazniva dejanja pranja denarja iz direktive o preprečevanju pranja denarja IV, katere rok za prenos je potekel 26. junija 2017; poudarja, da direktiva izrecno navaja, da različne opredelitve davčnih kaznivih dejanj v nacionalnem pravu ne ovirajo sposobnosti finančnoobveščevalnih enot za izmenjavo informacij; obžaluje, da ni skupne evropske opredelitve davčnih kaznivih dejanj(69), kar je doslej oviralo preiskave in pregon zadev, povezanih z davčnimi kaznivimi dejanji v Uniji, in dejstvo, da številne evropske države za davčna kazniva dejanja štejejo samo zelo hude davčne prekrške; ugotavlja, da se mednarodno sodelovanje med finančnoobveščevalnih enotami še vedno lahko zavrne, če med državami članicami obstajajo znatne razlike glede opredelitve in kaznovanja predhodnih kaznivih dejanj za pranje denarja; opozarja na tekoča pogajanja o predlogu direktive o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi, s katero se uvajajo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju pranja denarja;

70.  ugotavlja, da je obveznost vzpostavitve centralnih registrov končnih dejanskih lastnikov vključena v direktivo o pranju denarja IV; obžaluje, da ta obveznost doslej ni bila izpolnjena v vseh državah članicah in da nimajo vse finančnoobveščevalne enote dostopa do teh informacij o končnih dejanskih lastnikih; ugotavlja, da bi zagotovitev javnega dostopa teh centralnih registrov deležnikom, vključno s pristojnimi organi, zavezanimi subjekti in državljani, olajšala identifikacijo končnih dejanskih lastnikov in/ali nepravilnosti in sumov o kršitvah ter povečala odgovornost;

71.  poudarja, da je platforma finančnoobveščevalnih enot EU v svojem pregledu in analizi vrzeli v zvezi z finančnoobveščevalnimi enotami ugotovila več pomanjkljivosti; poudarja, da so razlogi za to neustrezno izvajanje ali neizvajanje direktive o preprečevanju pranja denarja III, zlasti dostopa do informacij o bančnih računih, in velika neskladja med nacionalnimi pristopi;

72.   pozdravlja, da je do maja 2016 16 držav članic začelo vzpostavljati ali je že imelo vzpostavljene avtomatične mehanizme, ki omogočajo identifikacijo imetnikov bančnih in plačilnih računov(70); ugotavlja tudi, da je v poročilu izpostavljeno pomanjkanje ustreznih zmogljivosti finančnoobveščevalnih enot za pridobivanje informacij od zavezanih subjektov in za izvajanje skupnih analiz čezmejnih zadev za prepoznavanje groženj, tveganj in trendov v zvezi s pranjem denarja ter financiranjem terorizma(71);

73.  poudarja, da je v pregledu, ki ga je izvedla platforma finančnoobveščevalnih enot EU, ugotovljeno tudi pomanjkanje dovolj podrobnih in usklajenih evropskih predpisov na področju boja proti pranju denarja;

74.  poudarja, da nekatere institucije držav članic, ki so pristojne za izvajanje in izvrševanje pravil glede pranja denarja, izogibanja davkom in davčnih utaj, očitno niso popolnoma neodvisne od političnega vpliva38; opozarja, da se lahko diskrecijska pooblastila policije v nekaterih državah članicah za odločanje o tem, ali bo preiskala informacije, ki so jih predložile in potrdile finančnoobveščevalne enote, v primeru neukrepanja štejejo za nepravilnost; ugotavlja, da je malteška finančnoobveščevalna enota pripravila poročilo o sumu pranja denarja, ki vključuje malteške politično izpostavljene osebe in ki za zdaj še ni privedlo do policijske preiskave; je zaskrbljen zaradi obtožb zoper pristojne organe v zvezi z morebitnim neupoštevanjem določb o preprečevanju pranja denarja iz direktive o kapitalskih zahtevah IV, zlasti zahtev za kvalificirane delničarje ter zahtev glede sposobnosti in primernosti za upravljalne organe pri izdaji bančnih dovoljenj;(72)

75.  ugotavlja, da je bil v primeru vsaj ene države članice, tj. Malte, v panamskih dokumentih med politično izpostavljenimi osebami omenjen minister; ugotavlja, da so se v večini držav članic, ki jih je odbor obiskal, da bi zbral informacije(73), preiskave začele po razkritju panamskih dokumentov; vendar obžaluje, da v nekaterih državah, vključno z Malto, ni bilo policijskih preiskav, kljub dokazom za resno tveganje pranja denarja, ki so jih priskrbele finančnoobveščevalne enote; obžaluje, da zaradi neizvajanja preiskav ni bilo mogoče identificirati in po potrebi kaznovati posrednikov v Malti, ki morda niso izpolnjevali obveznosti, vključno s skrbnim preverjanjem strank; opozarja na sektor spletnih iger na srečo in postopke izdajanja dovoljenj zanj na Malti, ki morda niso v skladu z zakoni, saj so spletne igre na srečo sektor, ki je izpostavljen velikemu tveganju zaradi velikega števila transakcij/velikega obsega finančnih tokov in odsotnosti osebnih stikov, kot je ugotovljeno v poročilu o nadnacionalni oceni tveganja(74); obsoja, da Komisija ni dodatno preiskala morebitnega nespoštovanja direktive o preprečevanju pranja denarja na Malti, čeprav je bila na to opozorjena; 

76.  izraža zaskrbljenost zaradi nizke ravni upoštevanja mednarodnih standardov za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma v nekaterih državah članicah EU, kot kažejo strokovni pregledi FATF in Moneyval; poudarja, da so bila zaradi neizvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III poslana opozorila 22 državam članicam in da je bilo oktobra 2008 šest držav članic (Belgija, Francija, Španija, Irska, Poljska in Švedska) obravnavanih pred Evropskim sodiščem; ugotavlja, da je bil poljski primer umaknjen, ostalih pet držav članic pa je bilo kaznovanih zaradi nepravočasnega izvajanja direktive; vendar poudarja, da se ob tem postavlja vprašanje, ali postopki za ugotavljanje kršitev zadostujejo, da se preveri kakovost izvajanja v državah članicah;

77.  ponovno potrjuje svojo podporo, v skladu s priporočili iz svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(75) (2015/2066(INI)), ključni vlogi Komisije kot organa, pristojnega za konkurenco, v preiskavah, ki potekajo v zvezi z davčnimi odločbami držav članic glede multinacionalnih podjetij, in obžaluje odločitev irske vlade, da pred Sodiščem Evropske unije izpodbija odločbo Komisije, v skladu s katero mora Irska od družbe Apple Inc. izterjati 13 milijard EUR neplačanih davkov;

78.  ugotavlja, da države članice niso bile uspešne pri izvrševanju direktive o preprečevanju pranja denarja III, ker se niso ustrezno odzvale na te pomanjkljivosti; je resno zaskrbljen, da so države članice s tem, ko finančnoobveščevalnih enot niso pooblastile za sodelovanje, kot je predvideno v direktivi o preprečevanju pranja denarja III, kršile člen 4 PDEU o lojalnem sodelovanju(76); opozarja tudi na dejstvo, da Komisija morda ni bila uspešna pri izvrševanju teh določb, ker ni sprožila postopkov za ugotavljanje kršitev; 79.  ugotavlja, da so nekatere države članice pogosto zagotavljale davčne amnestije za zakonsko ureditev neprijavljenih sredstev v off-shore jurisdikcijah, s čimer so se prikrila morebitna nezakonito pridobljena sredstva in preprečile ustrezne preiskave pranja denarja v njihovih jurisdikcijah;

80.  obžaluje, da Komisija zaradi pomanjkanja osebja ni izvedla ustreznega nadzora izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja v državah članicah; ugotavlja tudi, da Komisija ni izvedla neodvisne ocene evropskega seznama tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja;

81.  obžaluje, da so bili od leta 2011 do leta 2014 evropski in nacionalni organi za bančni nadzor in nacionalni davčni organi nepozorni na prenose kapitala s Portugalske v off-shore jurisdikcije, tako da je bilo vsaj 10 milijard EUR prenesenih brez mehanizmov za davčni nadzor ali nadzor pranja denarja, večinoma v Panamo, od česar so 8 milijard EUR naročile korporacije, povezane s finančno skupino Espírito Santo, pred propadom banke Espírito Santo, in sicer v obdobju, ko so regulatorji že preiskovali to banko in podjetje; ugotavlja, da je po nedavnih obtožbah javnega tožilstva finančna skupina Espírito Santo podkupila nekdanjega predsednika vlade Joséa Sócratesa,

3 Posredniki(77)

3.1. Pravni okvir

82.  opozarja, da v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja IV sedanja opredelitev pooblaščenih subjektov zajema finančne in kreditne institucije, revizorje, računovodje in davčne svetovalce, notarje, ponudnike storitev za sklade in družbe, nepremičninske posrednike, ponudnike storitev iger na srečo in druge neodvisne pravne strokovnjake; opozarja, da morajo države članice v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja IV zagotoviti, da imajo njihovi pristojni organi, odgovorni za nadzor, ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za izvajanje svojih nalog (člen 37 direktive o preprečevanju pranja denarja III in člen 48 direktive o preprečevanju pranja denarja IV) in ugotavlja, da so bile pomanjkljivosti v zvezi z viri zaznane zaradi poročil o medsebojnem ocenjevanju FATF in Moneyval;

83.  opozarja, da morajo pooblaščeni subjekti opravljati skrbno preverjanje strank in poročati o sumih pranja denarja v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja; ugotavlja, da to za pravne strokovnjake velja le, če jih ne zavezuje varovanje zaupnosti ali poklicne skrivnosti;

84.  opozarja, da se okrepljeno skrbno preverjanje strank zahteva zlasti za stranke, ki so politično izpostavljene osebe, in druge stranke z visokim tveganjem, da se ugotovi izvor premoženja in sredstev; opozarja, da morajo kreditne in finančne institucije vzpostaviti sisteme, ki jim omogočajo, da se v celoti in hitro odzovejo na poizvedbe finančnoobveščevalnih enot v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;

85.  ugotavlja, da so države članice ustanovile veliko različnih nadzornih organov za različne vrste obveznost poročanja subjektov v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja, in da torej svetovalce in posrednike regulirajo in nadzorujejo državni organi ali samoregulirana poklicna združenja;

86.  opozarja, da so v nekaterih primerih samoregulirana poklicna združenja ukrepala zaradi zlorab posrednikov šele po razkritju panamskih dokumentov, kar dokazuje, da so mehanizmi za zakonsko ureditev in sankcije neustrezni in neučinkoviti;

87.  poudarja, da v številnih državah članicah davčna utaja, ki jo spodbujajo ti dejavniki, ni predhodno kaznivo dejanje pranja denarja, ker po njihovih kazenskih zakonikih ne spada med huda kazniva dejanja, in da je v nekaterih državah članicah davčna utaja zgolj upravni prekršek; ugotavlja, da naj bi direktiva o preprečevanju pranja denarja IV, katere rok za prenos se je iztekel 26. junija 2017, to področje harmonizirala;

88.  ugotavlja, da je Svet pozval Komisijo, naj preuči zakonodajne pobude za pravila o obveznem razkritju na podlagi ukrepa 12 projekta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da bi posrednike bolj učinkovito odvračali od sodelovanja pri davčnih utajah ali shemah izogibanja davkom;

89.  pozdravlja predlog Komisije z dne 21. junija 2017 o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi ureditvami, o katerih se poroča; je seznanjen z dejstvom, da je med vse značilnosti čezmejnih transakcij vključila ureditve, po katerih je prejemnik rezident za davčne namene v jurisdikciji, ki ne določa davka od dohodka pravnih oseb ali določa davek od dohodka pravnih oseb po ničelni davčni stopnji ali po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od polovice povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji;

90.  obžaluje, da predlog določa le obveznost poročanja in ne takojšnje prepovedi razkrite sheme po tem, ko je pregledana in opredeljena kot neprimerna uporaba davčnega sistema;

91.  ponovno opozarja, da Direktiva 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (CRD IV) zahteva, da države članice zagotovijo uporabo upravnih kazni za finančne institucije, za katere je bilo ugotovljeno, da so odgovorne za hudo kršenje nacionalnih določb, sprejetih v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja III; ponovno opozarja, da morajo v skladu z direktivo CRD IV pristojni organi zavrniti odobritev za začetek dejavnosti kreditne institucije, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivega in preudarnega upravljanja kreditne institucije niso zadovoljni z ustreznostjo delničarjev ali članov, med drugim če imajo utemeljene razloge za sum, da se izvaja pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma se je to izvajalo ali poskušalo izvajati v preteklosti, ali da bi se zaradi nameravanih pridobitev lahko povečalo tveganje za ta dejanja;

92.  ponovno opozarja, da je Evropski parlament z glasovanjem o poročilih posebnih odborov TAXE in TAXE 2 podprl strogo ureditev dejavnosti svetovalcev, da bi preprečili vsakršno navzkrižje interesov, z ločevanjem njihovih svetovalnih dejavnosti na davčne uprave in zasebne stranke;

93.  opozarja, da bi se morala direktiva o obveznih revizijah za letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze iz leta 2006 začeti izvajati do 29. junija 2008;

94.  ugotavlja, da bi se morali spremenjena direktiva o obveznih revizijah za letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze iz leta 2014 in uredba o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa začeti izvajati do 17. junija 2016, z izjemo člena 16(6) uredbe, ki bi se moral začeti izvajati do 17. junija 2017; ugotavlja, da so panamski dokumenti pokazali, da je potrebna revizija Direktive 2014/56/EU;

3.2. Ugotovitve

95.  ugotavlja, da se v panamskih dokumentih pojavi skupaj 14 000 posrednikov, od katerih se jih približno 2 700 ali 19 % nahaja v EU(78);

96.  ugotavlja, da so posredniki EU, navedeni v panamskih dokumentih, odgovorni za ustanovitev približno 20 % oziroma 39 700 vseh subjektov, ki jih je ustanovila odvetniška družbe Mossack Fonseca;

97.  ugotavlja, da so odvetniške pisarne, računovodje, skladi, fiduciarne družbe in banke najpogostejša vrsta posrednikov, da pa davčne in finančne storitve, kot sta ustanovitev off-shore podjetij in davčno načrtovanje, lahko nudijo tudi mnogi drugi samoregulirani in neregulirani poklici;

98.  ugotavlja, da zlasti banke, upravljavci premoženja, revizorji ter davčni in pravni svetovalci niso ustrezno opredeljeni in regulirani v zakonodaji EU in v nacionalni zakonodaji držav članic in tretjih držav; meni, da multinacionalna narava njihovih storitev predstavlja poseben izziv za pravilno in ustrezno spremljanje in sankcioniranje njihovih dejavnosti;

99.  meni, da je vprašanje, ali so posredniki pod nadzorom ali se nadzirajo sami, odvisno od jurisdikcije in vrste posrednika ali svetovalca; ugotavlja, da imajo mnoge od teh struktur svoj sedež zunaj jurisdikcije pooblaščenih subjektov in da zato številni primeri niso zakonsko urejeni; ugotavlja, da ima večina posrednikov iz EU sedež v Združenem kraljestvu, Luksemburgu in na Cipru(79), ki spadajo med 10 držav z najbolj dejavnimi posredniki, navedenimi v panamskih dokumentih(80), ter v drugih državah Evropskega gospodarskega prostora (na primer v Lihtenštajnu) ali Evropskega združenja za prosto trgovino (na primer v Švici);

100.  ugotavlja, da so skladi in fiduciarne družbe ter izvajalci storitev za družbe najpomembnejša skupina, ki je pri odvetniški družbi Mossack Fonseca zahtevala ustanovitev off-shore subjektov, sledijo pa računovodje, davčni svetovalci, odvetniki in svetovalci, ki so odgovorni za približno eno tretjino ustanovljenih off-shore subjektov(81); opozarja, da je odvetniška družba Mossack Fonseca večinoma pridobila stranke na podlagi priporočila posrednikov in da so te nove stranke v okviru skrbnega preverjanja strank le bežno preverili(82);

101.  poudarja, da posredniki pomagajo pri ustanovitvi navideznih družb in odprtju računov in pogosto imenujejo slamnatega direktorja, ki upravlja premoženje v imenu pravega upravičenca, kar dejansko pomeni anonimnost končnega dejanskega lastnika; opozarja na dokaze, ki jih je priskrbela francoska finančnoobveščevalna enota, da so banke, odvetniške družbe, računovodje in drugi posredniki glavni oblikovalci off-shore struktur in mrež za svoje stranke, Mossack Fonseca pa je predvsem ponudnik storitev, ki jih izvaja;

102.  poudarja, da nepremičninski trg ponuja velike priložnosti za pranje denarja ali za vlaganja nezakonito pridobljenih sredstev, saj nakup nepremičnine poteka prek anonimnih navideznih družb ali skladov, za katere ne veljajo ukrepi skrbnega preverjanja, zlasti kadar zakonodaja držav članic omogoča tujim podjetjem in drugim pravnim strukturam, da kupujejo nepremičnine, ne da bi razkrile identiteto svojega dejanskega lastnika(83), kar kaže tudi primer londonskega nepremičninskega trga; poudarja, da je treba okrepiti nadzor in predpise za preprečevanje pranja denarja na tem področju; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti informacije o posesti nepremičnin in nadzoru nad njimi v celoti na voljo organom in javnosti prek osrednjega registra nepremičnin na evropski ravni;

103.  poudarja, da so zavarovalni produkti, zlasti življenjsko zavarovanje, zelo privlačen in preprost način za pranje denarja ter da osebe, ki perejo denar, in teroristične organizacije sprejemajo skrajne ukrepe, da skrijejo svoje finančne dejavnosti in poskrbijo, da jih ni mogoče razlikovati od zakonitih transakcij;

104.  je zaskrbljen zaradi nedavnega trenda ustvarjanja novih strateških kanalov in inovativnih oblik pranja denarja, kot je usmerjanje in pranje nezakonitega kapitala s prodajo luksuznih nepremičnin, vrednostnih papirjev in polic življenjskega zavarovanja; ugotavlja, da se nezakoniti denar, ki izhaja iz izplačila teh transakcij, preoblikuje v zakonita sredstva, ki izhajajo iz zakonitih transakcij; zato upa, da bodo predpisi za preprečevanje pranja denarja razširjeni tudi na trg luksuznih nepremičnin, da se preprečijo novi nezakoniti pojavi;

105.  poudarja, da so pooblaščeni subjekti svoje obveznosti skrbnega preverjanja v nekaterih primerih oddali v izvajanje tretjim osebam in je bilo zato skrbno preverjanje strank pogosto pomanjkljivo ali ga sploh ni bilo; poudarja, da obveznosti preprečevanja pranja denarja veljajo le za pooblaščene subjekte, ki spadajo na področje uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja IV, in ne za tretje osebe; izpostavlja, da se v okviru pristojnosti Evropskega parlamenta za pogajanja v trialogu o direktivi o preprečevanju pranja denarja V predlaga državam članicam, da bi morale od pristojnih nacionalnih organov zahtevati učinkovito spremljanje dejavnosti oseb, ki jih pooblaščeni subjekti in samoregulativni organi zadolžijo za dejavnosti v zvezi z bojem proti pranju denarja in bojem proti financiranju terorizma;

106.  ugotavlja, da so nekateri pooblaščeni subjekti uporabili arbitražni postopek med različnimi jurisdikcijami, da bi se izognili obveznemu skrbnemu preverjanju strank in tako zagotovili anonimnost končnih dejanskih lastnikov;

107.  ugotavlja, da v nekaterih državah članicah davčna utaja ni kaznivo dejanje, zaradi česar bi se ta pojav lahko okrepil; ugotavlja, da se od davčnih svetovalcev pričakuje, da za svoje stranke poiščejo najugodnejše davčne sheme, saj so sicer odškodninsko odgovorni;

108.   ugotavlja, da v skladu z zakonodajo v nekaterih državah članicah nekateri posredniki niso kazensko preganjani zaradi davčne utaje, če se tako kaznivo dejanje zgodi v drugi državi članici ali tretji državi;

109.  opozarja na pomanjkanje sodelovanja pri nadzoru in izmenjavi informacij med pristojnimi organi znotraj držav članic in v celotni EU;

110.  poudarja, da se veljavna zakonodaja EU ne izvaja v zadostni meri in da se posrednikom tako omogoča formalno izpolnjevanje obveznosti, kot je skrbno preverjanje strank in druge obveznosti poročanja, hkrati pa se izogibajo duhu predpisov, zlasti s sklicevanjem na „varovanje poklicne skrivnosti“ ali „bančno tajnost“; obžaluje, da posredniki, zlasti finančni subjekti, uporabljajo decentraliziran pristop, če se standardi za preprečevanje pranja denarja preveč razlikujejo glede na podružnico; meni, da bi moral biti sedež posrednika vedno odgovoren za zagotavljanje pravilnega izvajanja standardov za boj proti pranju denarja na vseh področjih poslovanja in v vseh podružnicah;

111.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi lahko razvoj digitalnih tehnologij ter njihova vse večja in vse bolj razširjena uporaba v trgovinskih, ekonomskih in finančnih transakcijah zlahka onemogočila mehanizme za davčni nadzor in nadzor pranja denarja ter da nacionalni davčni in sodni organi ter organi kazenskega pregona niso primerno opremljeni za spopadanje s takimi izzivi;

Vloge in pristojnosti bank

112.  ugotavlja, da so banke, druge finančne institucije in upravitelji premoženja dejavni udeleženci pri sprožanju teh praks, saj so ustanovili približno šestino subjektov, ki so bili razkriti v panamskih dokumentih; poudarja, da so banke nastopile kot posrednice pri približno 9 % off-shore subjektih, ki jih je ustanovila odvetniška družba Mossack Fonseca; ugotavlja, da se je med letoma 2008 in 2012 več bank, ki so navedene v panamskih dokumentih, reševalo z javnim denarjem;

113.  poudarja, da večji del nezakonitih finančnih tokov, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, poteka prek mednarodnega bančnega sistema; obžaluje, da evropske banke, ki so bile dokazano dejavno in sistematično vključene v tovrstne nezakonite prakse, še naprej prosto poslujejo, ne da bi se zanje uporabile kakršne koli sankcije;

114.  priznava, da so bile banke vključene v štiri glavne dejavnosti, in sicer zagotavljanje in upravljanje off-shore struktur, odpiranje bančnih računov za off-shore subjekte, zagotavljanje drugih finančnih produktov in korespondenčno bančništvo(84), pa tudi, da je bilo ugotovljeno, da sektor finančnih storitev – naj gre za banke, naložbene svetovalce ali odvetniške družbe – svojim strankam ponuja možnosti za davčno utajo(85);

115.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da nacionalni in evropski regulatorji pogosto ne pregledujejo izvora premoženja, zaradi česar lahko politično izpostavljene osebe iz kleptokratskih režimov in drugi storilci kaznivih dejanj vlagajo in zasedajo delničarske položaje v bankah, finančnih in zavarovalniških ustanovah ter velikih gospodarskih skupinah v EU, kar dejansko omogoča pranje teh sredstev v finančnem sistemu EU; poudarja, da to vključuje nezagotavljanje konsolidiranega nadzora in pregleda povezav med evropskimi bankami, podjetji in gospodarskimi skupinami ter njihovimi holdingi ali matičnimi strukturami s sedežem v nekooperativni jurisdikciji ali jurisdikciji, ki nezadostno izvaja preprečevanje pranja denarja;

116.  poudarja, da so banke ključni akterji pri odkrivanju sumljivih transakcij in poročanju o teh nacionalnim finančnoobveščevalnim enotam, vendar tudi, da nekatere banke ne olajšujejo preiskav nacionalnih finančnoobveščevalnih enot in enot za odvzem premoženja, ko na primer ne zagotovijo popolnih informacij v digitalni obliki o osumljenih subjektih ali transakcijah; je seznanjen z dokazi, predloženimi odboru, da so nekatere banke odprle račune za svoje stranke pred izpolnitvijo zahtev postopka skrbnega preverjanja strank in identifikacijo dejanskih lastnikov; ugotavlja, da so nadzorniki nekatere banke, navedene v panamskih dokumentih, kaznovali zaradi neupoštevanja standardov za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma, vendar so bile izrečene sankcije nižje kot sankcije, sprejete za podobne kršitve v Združenih državah; obžaluje, da se kazni, ki jih nadzorniki izrečejo finančnim pooblaščenim subjektom, odbijejo od davka;

117.  priznava, da se je posredniška vloga bank pri vzpostavljanju off-shore struktur od leta 2007, ko je bilo ugotovljeno, da so banke spodbujale izogibanje Evropski direktivi o prihrankih (2005), znatno zmanjšala; ugotavlja, da so k zmanjšanju števila off-shore subjektov z bankami kot posrednicami od leta 2008 prispevali tudi tveganje izgube ugleda in regulativna tveganja(86); vendar priznava, da na svetovni ravni statistični podatki kažejo, da vsaj do leta 2014 ni bilo splošnega upada v preusmeritvi sredstev prek davčnih oaz(87), ampak je šlo predvsem za reorganizacijo jurisdikcij in uporabljenih instrumentov; ugotavlja, da je bil hkrati s postopnim zviševanjem davčnega odtegljaja v Luksemburgu, Avstriji in Belgiji (do leta 2009) s 15 % leta 2005 na 20 % leta 2008 in na 35 % leta 2011 off-shore denar vse pogosteje dodeljen podjetjem „poštni nabiralnik“ v jurisdikcijah, kot so Bahami, Singapur in Hongkong; kljub temu ugotavlja, da so dejavnost posredovanja prevzeli drugi poklici, in sicer odvetniki, kot je razvidno iz panamskih dokumentov;

118.  ugotavlja, da imajo podružnice za zasebno bančništvo velikih bank v finančnih centrih ključno vlogo pri zagotavljanju storitev prek nacionalnih meja za premožne posameznike; ugotavlja, da 20 največjih evropskih bank v jurisdikcijah z nizkimi davki registrira približno vsak četrti evro dobička, kar naj bi po ocenah v letu 2015 skupno znašalo 25 milijard EUR, in da je poslovanje bank v jurisdikcijah z nizkimi davki nesorazmerno z enajstimi odstotki svetovnega prebivalstva in petimi odstotki svetovnega BDP, ki ga predstavljajo te jurisdikcije(88);

119.  poudarja, da banke, ki zagotavljajo storitve zasebnega bančništva, niso vedno ravnale v skladu s svojimi notranjimi smernicami ali regulativnimi zahtevami (postopek skrbnega preverjanja strank) ter da banke strank v nekaterih primerih niso razvrstile v ustrezno kategorijo visokega tveganja in niso ustrezno izvajale politike dobrega poznavanja strank, naknadno poročanje o izvajanju okrepljenega skrbnega preverjanja pa je bilo nepopolno(89); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere finančne institucije, tudi v evropskih državah članicah, ki jih imajo v lasti ali jih upravljajo politično izpostavljene osebe ali njihovi znanci, vplivajo na izvajanje skrbnega preverjanja;

120.  ugotavlja, da pregledi v okviru skrbnega preverjanja strank temeljijo predvsem na izjavi subjekta, ki odpira bančni račun, ali na označitvi okenca, brez ustrezne preiskave profila(90);

121.  ugotavlja, da so nekateri odgovori, ki so jih posredniki ponudili odboru, v nasprotju z informacijami, pridobljenimi iz panamskih dokumentov(91); obsoja vsako morebitno lažno izjavo odboru;

Nadzor nad bankami

122.  je seznanjen, da so pristojni organi v državah članicah izvajali po objavi panamskih dokumentov izvajali različne nadzorne dejavnosti, in sicer so včasih izvajali celovito navzkrižno preverjanje vseh nadzorovanih bank, včasih le naključno preverjanje, včasih pa sploh niso ukrepali;

123.  opozarja, da so v nekaterih državah članicah pooblastila pristojnih organov omejena na preverjanje obstoja mehanizmov za nadzor pranja denarja; ugotavlja, da razlike v pooblastilih, ki jih imajo finančni nadzorniki v različnih državah članicah, ovirajo celovito izvajanje standardov za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma in dobro sodelovanje; ugotavlja, da Evropska centralna banka, ki je največji bonitetni nadzornik v EU, v okviru enotnega mehanizma nadzora nima pooblastil za nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zaradi česar pristojni organi z njo ne morejo izmenjevati zaupnih informacij;

124.  ugotavlja, da zmožnost pristojnih organov, da preverjajo izvajanje politik in postopkov na ravni skupine, včasih ovira nacionalna zakonodaja na področju varstva podatkov in bančne tajnosti;

125.  ugotavlja, da je bilo po podatkih Evropskega bančnega organa (EBA) decembra 2016 pregledanih skoraj 1 300 bank, bodisi s pregledi na daljavo ali kombinacijo pregledov na daljavo in na kraju samem; pričakuje končne rezultate do tretjega četrtletja 2017; poudarja, da predhodni rezultati kažejo na to, da so bile v nekaterih primerih ugotovljene pomanjkljivosti;

126.  ugotavlja, da je Evropski bančni organ decembra 2016 razposlal vprašalnik članom svojega odbora nadzornikov, da bi bolje razumel nadzorne ukrepe po razkritju panamskih dokumentov; ugotavlja, da rezultati vprašalnika še niso bili objavljeni;

127.  ugotavlja, da je le malo pristojnih organov primer panamskih dokumentov obravnavalo širše in ne le v smislu pranja denarja in da jih je le peščica teh organov očitno povezala z davčnimi kaznivimi dejanj;

128.  opaža, da organi držav članic še pred razkritji iz panamskih dokumentov niso učinkovito nadzorovali finančnih institucij in niso ustrezno sankcionirali finančnih institucij, za katere velja direktiva CRD IV, ki so bile spoznane za odgovorne za hudo kršitev nacionalnih določb, sprejetih v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja III; ugotavlja, da razkritje azerbajdžanske pralnice denarja kaže, da nekaterim finančnim nadzornikom ni uspelo zagotoviti, da bi finančne ustanove izpolnjevale obveznosti iz direktive o preprečevanju pranja denarja niti po sprejetju novih priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) leta 2012;

129.  poudarja, da 20 glavnih bank EU registrira več dobička v posebnih davčnih jurisdikcijah, kot bi se lahko upravičilo s stopnjo dejanske gospodarske dejavnosti, ki se izvaja v njih, pri čemer v teh državah večinoma ne zaposlujejo niti ene osebe in v teh jurisdikcijah plačujejo nizke davke ali davkov ne plačujejo(92); meni, da pristojni organi EU ne morejo zagotoviti učinkovitega nadzora teh praks s strani bank EU v tretjih državah in da to lahko pomeni tveganje za finančno stabilnost bančne unije;

130.  ugotavlja, da je več kot 20 pristojnih organov za nadzor bank EU nadzorne ukrepe sprejelo neposredno zaradi objave panamskih dokumentov(93);

Odvetniki in odvetniške pisarne

131.  opozarja na težave pri urejanju dejavnosti odvetnikov in odvetniških družb v zvezi z vzpostavljanjem in vzdrževanjem off-shore struktur, saj pogosto delujejo čezmejno in vsaj v eni državi, kjer se ne izvaja nadzor nad izvajanjem zakonskih obveznosti ali skrbno preverjanje stranke(94);

132.  poudarja, da odvetniki in odvetniške pisarne pogosto zagotavljajo naložbeno in davčno svetovanje ter pomoč pri vzpostavljanju off-shore subjektov, pogosto v neposrednem stiku z dejanskim končnim lastnikom;

133.  ugotavlja, da je število poročil o sumljivih transakcijah, ki so jih pripravili odvetniki ter drugi večinoma samoregulirani poklici, nizko(95), ter da tudi poročanje odvetnikov pogosto spodbudijo razkritja v medijih;

134.  priznava, da v večini držav članic nadzor odvetnikov izvajajo odvetniška združenja in poklicne odvetniške zbornice, ki ne izvajajo aktivnega nadzora svojih članov, temveč običajno ukrepajo na podlagi pritožb strank; obžaluje, da statistični podatki o sankcijah ali disciplinskih ukrepih, ki jih izrekajo nacionalne odvetniške zbornice, niso objavljeni v vseh državah članicah EU;

135.  ugotavlja, da za predstavnike pravniškega poklica veljajo stroge sankcije (civilne in včasih kazenske) v vseh primerih neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o preprečevanju pranja denarja; vseeno ugotavlja, da ti strogi disciplinski postopki redko privedejo do prepovedi opravljanja odvetniškega poklica(96);

136.  ugotavlja, da področje uporabe statutarnih določb o poslovni skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko, ki nekaterim delavcem v pravni stroki, kot so odvetniki in notarji, omogočajo, da zavrnejo pričanje v davčnih zadevah, ni jasno in skladno v vseh državah članicah, kaj šele med njimi;

137.  zlasti opozarja, da v številnih državah članicah zaradi načela teritorialnosti odvetnikov ni mogoče sankcionirati za svetovanje nerezidentom o utaji davkov ali pranju denarja;

138.  ugotavlja, da so se pravni svetovalci izključili iz pravnih obveznosti s sklicevanjem na „poklicno skrivnost“, da bi se izognili opravljanju skrbnega preverjanja strank, tudi kadar niso delovali kot odvetniki, ampak kot ponudniki finančnih storitev(97);

Računovodje, računovodska podjetja in revizorji

139.  ugotavlja, da v računovodskih podjetjih delajo večinoma poklicni računovodje, revizorji ter pravni in davčni strokovnjaki;

140.  ugotavlja, da za off-shore subjekte, ustanovljene v glavnih jurisdikcijah, na katere se nanašajo panamski dokumenti (med drugim Britanski deviški otoki, Panama in Sejšeli), ne veljajo zahteve glede revizije; vendar poudarja, da bi morali biti off-shore subjekti pri konsolidaciji z matičnimi podjetji predmet revizije; ugotavlja, da v nekaterih pravnih sistemih nadzorni organi zahtevajo od bank in drugih finančnih posrednikov, da revidirajo del svojih postopkov, na primer postopke za preprečevanje pranja denarja;

141.  ugotavlja, da je bila vloga računovodskih podjetij v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti, predvsem svetovanje in vzdrževanje off-shore struktur ter da revizorji niso bili dejavno vključeni, saj za off-shore subjekte pogosto ne velja zahteva za revizijo; vseeno ugotavlja, da so štiri največja računovodska podjetja s prevladujočim položajem na trgu imela vlogo v drugih davčnih škandalih, kot je Luxleaks, in da bi lahko njihove dejavnosti fiskalnega svetovanja in revizije pomenile resno navzkrižje interesov;

142.  ugotavlja, da računovodska podjetja pogosto izdajajo notranje smernice glede sprejemljivih praks, toda da to samoreguliranje ne zadostuje za učinkovito preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom, ki jih spodbujajo in omogočajo;

143.  ugotavlja, da so revizorji in davčni svetovalci delovali kot globalno povezana podjetja, ki so se predstavljala kot številni ločeni pravni subjekti, ki niso v skupni lasti, temveč jih vežejo pogodbeni dogovori, da izvajajo skupne standarde pod skupnim imenom, da bi razpršila odgovornost, zmanjšala svoje regulativne stroške in tveganje, omejila svoje pravno tveganje in zaščitila svoje stranke pred regulativnimi preiskavami(98);

144.  obžaluje, da je število sumljivih transakcij, ki jih računovodje prijavijo finančnoobveščevalnim enotam, nizko in ne kaže izpostavljenosti sektorja tveganjem pranja denarja(99);

145.  poudarja, da računovodska podjetja niso imela samo ključne vloge pri oblikovanju sistemov agresivnega davčnega načrtovanja za svoje stranke, ampak so nacionalnim vladam pomagala tudi pri oblikovanju njihovih davčnih zakonikov in zakonov ter s tem povzročila pomembno navzkrižje interesov;

146.  je zaskrbljen zaradi zmede in navzkrižja interesov, ki vplivata na revizorje in svetovalce ter odvetnike in odvetniške družbe, ki pogosto svetujejo vladam pri predlogih davčne zakonodaje, pripravljajo orodja za preprečevanje pranja denarja ter celo preiskujejo in opravljajo revizije za regulatorje, obenem pa delajo ali so delali za regulirane subjekte;

Skrbniški skladi, druge podobne pravne organizacije in fiduciarna podjetja

147.  opozarja, da imajo skrbniški skladi in fiduciarna podjetja ter podobne pravne strukture pomembno vlogo pri ustanavljanju in ohranjanju off-shore subjektov; v zvezi s tem ugotavlja, da so Europolove preiskave panamskih dokumentov, na podlagi katerih je bilo ugotovljenih 3 469 verjetnih ujemanj z njegovo podatkovno zbirko osumljenih storilcev kaznivih dejanj, razkrile tudi prevladujočo uporabo struktur skrbniških skladov za prikrivanje sredstev in identitet;

148.  ugotavlja, da je skrbniški sklad zbirka sredstev, ustvarjena na podlagi zasebne pogodbe, ki jo podpišejo trije pogodbeniki (ustanovitelj, skrbnik in upravičenec), in sama po sebi ni pravna oseba;

149.  obžaluje, da se oblikovalci politike v običajnih jurisdikcijah težko usmerjajo na skrbniške sklade in fiduciarna podjetja, in sicer zaradi omejene fizične prisotnosti teh podjetij ter skopih informacij, ki jih imajo na voljo zakonodajalci in organi;

150.  ugotavlja, da skrbniški skladi delujejo v imenu končnih dejanskih lastnikov, njihove neposredne stranke pa so v večini primerov drugi posredniki, npr. drugi skrbniški skladi, odvetniške pisarne, računovodska podjetja in banke;

151.  je seznanjen, da so skladi lahko samostojne družbe ali v lasti drugih vrst storitvenih podjetij, kot so odvetniške pisarne ali banke;

152.  ugotavlja, da so lahko skrbniški skladi tudi del zapletenih shem davčnih utaj in izogibanja davkom mednarodnih gospodarskih skupin ter so pogosto del multinacionalnih shem(100);

153.  poudarja, da bi nekateri poslovni in neposlovni skrbniški skladi v prihodnosti lahko postali še pomembnejši instrument za zlorabe, saj niso pravne osebe in zato za razliko od družb zanje ne veljajo nikakršne zahteve za razkritje računovodskih podatkov ali zakonske zahteve za razkritje podatkov, na primer svojih letnih računovodskih izkazov; poleg tega davčni organi zelo težko pridobijo informacije o sredstvih v skrbniških skladih, saj register teh skladov ne obstaja;

4. Razsežnost tretjih držav

4.1. Ugotovitve

154.  opozarja, da po zakonodaji nekaterih tretjih držav, kot je ZDA, centralizirano zbiranje oziroma sporočanje(101) informacij o končnih dejanskih lastnikih za pravne subjekte ni obvezno;

155. poudarja, da nekatere jurisdikcije tretjih držav z evropskimi finančnoobveščevalnimi enotami izmenjujejo informacije o končnih dejanskih lastnikih samo za obveščevalne namene, vendar se ne odzivajo na mednarodne zahteve za sodelovanje, s čimer preprečujejo uporabo informacij na sodiščih; 

156.  poudarja, da nekatere tretje države uporabljajo posebne davčne ureditve za privabljanje podjetij; opozarja, da je v nekaterih jurisdikcijah zelo enostavno ustanoviti podjetje brez razkritja identitete, saj se zahteva zelo malo informacij; opaža, da je za ustvarjanje preprostih pravnih dokumentov na spletu potrebnih le nekaj korakov; obžaluje, da bi to lahko privedlo do povečanja števila praks, katerih namen je izogibanje davkom in davčna utaja;

157.  ugotavlja, da čeprav imajo ZDA manj ambiciozno zakonodajo za preprečevanje pranja denarja, zlasti za preglednost končnih dejanskih lastnikov, saj ne obstaja centralizirani register končnih dejanskih lastnikov, jo bolj učinkovito izvajajo in izvršujejo;

158.  opozarja na sistem odloga plačila davkov v ZDA, ki multinacionalnim podjetjem omogoča, da svoj čezmorski dobiček za časovno neomejeno obdobje odložijo na off-shore lokaciji in se tako izognejo plačilu davkov, ko ta dobiček vrnejo v domovino;

159.  želi spomniti na svojo zahtevo za okrepitev vloge EU z enotnim nastopanjem na mednarodnem prizorišču in za prizadevanja za razvoj skupnega okvira EU za dvostranske sporazume na področju davčnih zadev kot način za preprečevanje izkoriščanja ugodnejših davčnih sporazumov; meni, da morajo sklenitev sporazumov o prosti trgovini spremljati okrepljeno davčno sodelovanje in določbe za preprečevanje izogibanja davkom ter morajo vključevati načela dobrega davčnega upravljanja;

160.  ugotavlja, da Komisija predloži pripombe za vsako oceno držav članic, ki jo opravi FATF ali Moneyval, in predlaga, da so te pripombe v prihodnje javne;

4.2. Države v razvoju

161.  poudarja, da se neenakost povečuje, hkrati pa so manj razvite države nesorazmerno prizadete zaradi davčne utaje in pranja denarja prek off-shore struktur; ugotavlja, da se 30 % afriškega finančnega premoženja nahaja v tujini, kar pomeni izgubo davčnih prihodkov v znesku 14 milijard USD(102);

162.  poudarja, da imajo nezakoniti finančni tokovi uničujoče učinke na države v razvoju(103); ugotavlja, da Global Financial Integrity (GFI) v svojem poročilu iz decembra 2014 ocenjuje, da so države v razvoju in gospodarstva v vzponu izgubili 6,6 milijarde USD zaradi nezakonitih finančnih tokov med letoma 2003 in 2012, pri čemer so se nezakoniti odlivi v povprečju povečali za 9,4 % na leto(104);

163.  poudarja, kako nesprejemljivo je, da nekatera podjetja, ki delujejo v državah v razvoju, uporabljajo korupcijo, davčne goljufije, davčno utajo in izogibanje davkom, določanje transfernih cen in anonimno lastništvo podjetij za zmanjšanje svojih davčnih obveznosti ali za pranje denarja, medtem ko milijonom ljudi primanjkuje ustrezne prehrane, zdravstvenega varstva in izobraževanja(105);

164.  ugotavlja, da pomanjkanje elektronskih registrov finančnih računov v državah v razvoju pristojnim organom otežuje ali onemogoča, da bi pridobili finančne ali računovodske informacije;

165.  meni, da bo večina najbolj razvitih držav s težavo izvajala sistem OECD za samodejno izmenjavo podatkov od konca leta 2017 oz. od leta 2018 dalje, saj bi zaradi pomanjkanja tehničnih, kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti te države utegnile biti izključene iz koristi tega orodja v boju proti izogibanju davkom in davčni utaji; ugotavlja, da je treba na področju sodelovanja na globalni ravni šele vzpostaviti skupni pristop do preprostih načel, da bi dosegli učinkovit rezultat; svari pred tveganjem mednarodnega sistema dveh hitrosti za samodejno izmenjavo informacij, pri čemer bi bile države v razvoju izključene iz vzajemne izmenjave;

166.  je seznanjen, da Afrika kot celina izgubi vsaj 50 milijard USD letno zaradi nezakonitih finančnih tokov, kar je dvakrat več kot znesek, ki ga prejme v obliki mednarodne pomoči; se zaveda odločnega poziva predstavnikov držav v razvoju k odpravi davčne oaze, saj se v njih shranjujejo sredstva, ki izhajajo iz nezakonitih poslov(106);

167.  meni, da izboljšanje davčnih zmogljivosti držav, prizadetih zaradi izogibanja davkom in davčne utaje, lahko prinese pomembne koristi; želi spomniti na neposredno povezavo med pragom pobranih davkov in institucionalno zmogljivostjo vlade; v zvezi s tem želi opozoriti, da je znanstveno dokazano, da 10-odstotno povečanje zmogljivosti upravljanja davkov ustreza 1,5-odstotni letni rasti BDP;

168.  ugotavlja, da ukrepi EU vplivajo na davčno preglednost tudi z naložbenimi dejavnostmi Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, ki uporabljata nepregledne naložbene strukture v svojih portfeljih naložb, in zahteva sprejetje ukrepov za obravnavanje teh problemov;

169.  izraža svojo zaskrbljenost zaradi vse večjega negativnega učinka nezakonitih finančnih tokov, ki pomenijo oviro za gospodarsko rast, socialni razvoj, boj proti neenakosti, krepitev vloge vlade in institucionalno zmogljivost;

170.  ugotavlja, da postopek za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ni zajemal držav v razvoju kot enakopravnih pogajalskih partneric in ni bil uspešen pri iskanju učinkovitih rešitev za davčne težave v najrevnejših državah, tudi kar zadeva svetovno mrežo davčnih sporazumov, ki pogosto onemogočajo državam v razvoju, da bi obdavčile dobiček, ustvarjen na njihovem ozemlju; poudarja, da se lahko samo s polno vključenostjo držav v razvoju v svetovno davčno reformo zagotovijo učinkovite rešitve globalnega problema;

5. Žvižgači

171.  opozarja na dejstvo, da so zadeve LuxLeaks, panamski dokumenti, Swiss Leaks, Bahamas Leaks in Football Leaks ter še številne druge pokazale, kako pomembna je vloga žvižgačev v boju proti pranju denarja, goljufijam, agresivnemu davčnemu načrtovanju ali korupciji oziroma pri pojasnjevanju skritih ravnanj; zato poudarja, da zaščita žvižgačev lahko prispeva k varovanju javnega interesa, spodbujanju dobrega upravljanja in krepitvi pravne države; ugotavlja, da bo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma resno ovirano, dokler bodo pooblaščeni subjekti kaznovani samo z nizkimi denarnimi kaznimi, če organom ne bodo poročali ali bodo napačno poročali o sumu pranja denarja;

172.  poudarja vlogo sindikatov in organizacij civilne družbe pri podpori in pomoči žvižgačem pri odnosih z njihovo organizacijo;

173.  obžaluje, da nekatere države preganjajo žvižgače, da bi ohranile tajnosti(107); meni, da je obžalovanja vredno, da so bili v primeru LuxLeaks doslej preganjani le žvižgači in novinarji, medtem ko prakse podjetij in posrednikov, vpletenih v zadevo o davčnih stališčih, ki so jih razkrili dokumenti LuxLeaks, niso bile celovito obravnavane; opozarja, da je Evropski parlament večkrat pozval k izboljšanju zaščite žvižgačev in novinarjev;

174.  pozdravlja, da Komisija trenutno ocenjuje možnosti za morebitne prihodnje horizontalne ali nadaljnje sektorske ukrepe na ravni EU za okrepitev zaščite žvižgačev; ugotavlja, da v Parlamentu poteka postopek za sprejetje osnutka samoiniciativnega poročila, v katerem bo podal priporočila v zvezi s tem;

6. Medinstitucionalno sodelovanje

175.  želi spomniti, da se morajo Unija in države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki je določeno v členu 4(3) PEU, medsebojno spoštovati in si pomagati pri izpolnjevanju nalog iz Pogodb;

176.  ugotavlja, da načelo lojalnega sodelovanja vključuje obveznost držav članic, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za ohranitev obsega in učinkovitosti prava Unije; opozarja, da bi se morale države članice vzdržati ukrepov, ki bi lahko resno ogrozili doseganje cilja, ki ga določa zakonodaja EU;

177.  pozdravlja sodelovanje s Komisijo glede zaslišanj predsednika Junckerja, komisarke Jourove in komisarja Moscovicija ter udeležbe uradnikov Komisije na sejah odbora; vseeno obžaluje, da so bili nekateri odgovori med izmenjavo mnenj povsem nezadovoljivi;

178.  odobrava odgovore ministrov za finance in ministrov za pravosodje iz 25 držav članic na vprašalnik, ki ga je poslal odbor; vseeno obžaluje, da Malta in Madžarska niso odgovorile ter da zlasti Malta kot predsedujoča Svetu ni bila pripravljena sodelovati(108);

179.  opozarja na dejstvo, da je bilo za sklenitev sporazuma s Komisijo o dostopu do dokumentov brez oznake tajnosti potrebnih šest mesecev in da je ta zamuda močno ovirala delo odbora; poudarja, da nekateri prejeti dokumenti niso bili posodobljeni in da je v njih pogosto veliko odstranjenega ali prekritega besedila, kar še dodatno ovira delo odbora; želi spomniti, da sta Komisija in Svet informacije, posredovane v teh netajnih dokumentih, obravnavala kot zaupne, zato jih odbor ni smel vključiti v svoje končno poročilo;

180.  ugotavlja, da je odbor sedanje in prihodnja predsedstva večkrat povabil, naj se udeležijo zaslišanj, da bi razpravljali o sodelovanju in nadaljnjih ukrepih na področju boja proti pranju denarja, davčni utaji in izogibanju davkom, vendar obžaluje, da so bila vsa povabila odklonjena brez pravih razlogov;

181.  je seznanjen, da kljub zahtevam, ki jih je odbor naslovil na Svet, ta ni zagotovil zadostne dokumentacije; zato izraža dvom glede politične volje Sveta, da bi povečali preglednost in sodelovanje v boju proti davčnim utajam in pranju denarja ter da bi se držali Pogodbe in izpolnjevali načelo lojalnega sodelovanja; poudarja, da bi po mnenju Evropskega parlamenta državljani morali imeti možnost, da se seznanijo s stališčem svoje vlade o teh pomembnih vprašanjih;

182.  z obžalovanjem ugotavlja, da je od ustanovitve preiskovalnega odbora za panamske dokumente Evropskega parlamenta Svet poskušal ovirati delo tega odbora, med drugim z objavo informativne predstavitve, namenjene Odboru stalnih predstavnikov, v zvezi z odborom PANA 1. julija 2016, ki vključuje poziv k usklajenemu in poenotenemu pristopu držav članic za omejitev področja uporabe preiskave ter zagovarja zavrnitev sodelovanja v preiskavi v nekaterih okoliščinah;

183.  obžaluje, da je predsednik skupine Sveta za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij s sklicevanjem na težko razumljivo pravno razlago („ni organ EU“) odklonil vabilo, da se udeleži zaslišanja odbora;

184.  meni, da je bilo sodelovanje Sveta in njegove skupine za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij zelo nezadovoljivo ter da to že samo po sebi pomeni resno oviro pri delu in ugotovitvah odbora PANA;

185.  ugotavlja, da Komisija in Svet vztrajno zavračata odobritev predloga uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki bi podrobneje urejale uresničevanje preiskovalne pravice Parlamenta, zaradi česar preiskovalni in posebni odbori Parlamenta v primerjavi s podobnimi odbori držav članic in kongresa ZDA še vedno nimajo dovolj pristojnosti, na primer pravice, da bi pozvali priče in uveljavljali dostop do dokumentov;

186.  upa, da se bodo nadzorna pooblastila davčnih organov razširila tako, da bodo zagotavljala strožje spremljanje nepreglednosti in boljši finančni nadzor;

187.  zato ugotavlja, da so nekatere države članice ter tudi Svet in njegovi organi iz zgoraj navedenih razlogov kršili načelo lojalnega sodelovanja;

7. Sklepne ugotovitve

188.  ugotavlja, da je temeljna težava, ki izhaja iz panamskih dokumentov, premikanje denarja med različnimi off-shore in drugimi jurisdikcijami, da bi čim bolj zmanjšali davčno obveznost ali se izognili plačilu davka ali zaradi pranja denarja; meni, da nujno potrebujemo več politične volje, boljšo ureditev in strožje izvrševanje in spremljanje obstoječih pravil, da bi se borili proti tem praksam;

189.  meni, da nekatere multinacionalne družbe in premožni posamezniki z uporabo skladov, slamnatih podjetij, davčnih oaz in zapletenih mednarodnih finančnih struktur uspešno prikrivajo svoje bogastvo pred denimo davčnimi organi in drugimi, ki imajo do njih zakonite finančne terjatve, ter z odložitvijo svojega premoženja v finančni vakuum postanejo nedotakljivi;

190.  zaključuje, da sistemski problem pri tem predstavlja pomanjkanje sodelovanja med institucijami EU in agencijami, državami članicami in pristojnimi organi ter znotraj njih in usklajevanja glede različnih zakonodajnih aktov na področju davčne utaje, izogibanja davkom in pranja denarja;

191.  ugotavlja, da nekatere države članice raje ne posredujejo želene količine relevantnih in kakovostnih podatkov ter da na splošno ne kažejo resničnega prizadevanja, da bi zatrle izogibanje davkom in davčno utajo, s čimer kršijo načelo lojalnega sodelovanja, določeno v PEU; ugotavlja, da te države članice poskušajo prikriti svoje kršitve;

192.  želi spomniti, da so preglednost, izmenjava podatkov, ustrezno izvrševanje in nenehno izboljševanje tehnik boja ključni v boju proti davčni utaji, izogibanju davkom in pranju denarja; ugotavlja, da je potrebno javno poročanje o davčnih podatkih za vsa velika podjetja po posameznih državah;

193.  za zaključek ugotavlja, da veljavna zakonodaja EU pred razkritji iz panamskih dokumentov ni bila zadostna in se ni vedno učinkovito izvrševala, s čimer se je posrednikom omogočalo, da so svoje naloge, kot so skrbno preverjanje strank in druge obveznosti poročanja, formalno sicer izpolnjevali, hkrati pa so se izogibali uresničevanju duha pravil; ugotavlja, da so bile od tedaj izvedene številne revizije, na primer direktive o upravnem sodelovanju in direktive o preprečevanju pranja denarja, ter da so bili predstavljeni novi zakonodajni predlogi, kot sta na primer poročanje po državah in regulacija posrednikov, drugi predlogi pa so bili prenovljeni, na primer zakonodajni predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB); ugotavlja, da se je predsednik Komisije zavezal, da bo predložil predloge za okrepitev davčnega sodelovanja med državami članicami z obvezo za odgovarjanje na skupinske zahteve v zvezi z davčnimi vprašanji, da bo lahko država članica drugim zagotovila vse potrebne podatke, ki bodo omogočili pregon čezmejnih davčnih utajevalcev, ter da bo predložil predloge o davčni reformi na podlagi člena 116 PDEU, o katerih bosta soodločala Svet in Evropski parlament, da bi odpravili izkrivljanja pogojev konkurence na notranjem trgu; 

194.  ugotavlja zlasti pomembno postopno izboljšanje v smislu vzpostavitve registra končnih dejanskih lastnikov, dostopnost katerega temelji na legitimnem interesu; poudarja, da je namen revizije direktive o preprečevanju pranja denarja, ki je v teku, povečanje pristojnosti finančnoobveščevalnih enot EU in olajšanje njihovega sodelovanja, vendar je njihov domet še vedno preveč omejen, za obravnavo vsega gospodarskega kriminala pa ni dovolj izmenjevati finančne informacije, temveč bi bilo treba izslediti tudi premoženjske koristi, pridobljene z goljufivimi dejavnostmi;

195.  na koncu ugotavlja, da ustrezna identifikacija končnih dejanskih lastnikov ostaja ključna ovira za odpravo nezakonitih shem izogibanja davkom, ter da mednarodni značaj finančnih tokov in podjetniških struktur, ki jih je razkril v odbor PANA, ta problem le še zaostruje;

196.  poudarja, da tisti, ki se izogibajo davkom, s svojo ustvarjalnostjo prekašajo oblikovalce zakonodaje, posredniki in drugi, ki pri tem sodelujejo, pa se z navideznim spoštovanjem predpisov navadno zadržujejo na pravi strani zakona; v zvezi s tem poudarja, da je izkoriščanje regulativnih neskladij med državami eden od ključnih dejavnikov, ki te prakse omogoča;

197.  ugotavlja, da je upravljanje premoženja še vedno v veliki meri nereguliran poklic in da bi bilo treba določiti zavezujoča mednarodna pravila in standarde, s katerimi bi ga bolje regulirali in opredelili;

198.  meni, da bi bilo treba davek plačati na vsak ustvarjeni dobiček; obžaluje, da je nezadostna zakonodaja Unije ali njeno neučinkovito izvajanje omogočila dejanja in finančne strukture, ki so jih razkrili panamski dokumenti in ki omogočajo uspešno izogibanje temu osnovnemu načelu; ugotavlja, da potrebujemo skupni pristop EU za boj proti slamnatim podjetjem in podjetjem „poštni nabiralnik“ v tretjih državah, čezmorskih državah in ozemljih in najbolj oddaljenih regijah ter za dokončno odpravo praks, katerih namen je izogibanje plačila davkov v EU, na podlagi preglednosti končnih upravičencev;

199.  ugotavlja, da je do te situacije prišlo zaradi nezadostnega izvajanja zakonodaje v državah članicah ter nezadostnega izvrševanja Komisije; obžaluje, da iz političnih razlogov izvajanja zakonodaje včasih ne zagotavljata niti zakonodaja niti zadostno število ljudi;

200.  meni, da čezmorske države in ozemlja, povezani z državami članicami, od katerih jih je nekaj vključenih v panamske dokumente, nimajo potrebne infrastrukture, finančnih virov in človeških zmogljivosti za zagotavljanje lokalnega nadzora nad finančnim sektorjem(109);

201.  ugotavlja, da Komisija nima na voljo dovolj sredstev, da bi lahko zagotavljala popolno izvrševanje zakonodaje EU za boj proti pranju denarja, davčni utaji in izogibanju davkom;

202.  obžaluje, da posamezne države članice vprašanja davčne politike na ravni Sveta pogosto blokirajo, da bi zaščitile davčne oaze; zato poziva, naj se odpravi načelo soglasja pri glasovanju držav članic o davčnih zadevah, da bi dosegli napredek v boju za pravično obdavčitev in zmanjšali obremenitev državljanov EU;

203.  ugotavlja, da so finančnoobveščevalne enote bistvenega pomena v boju proti pranju denarja; vseeno opaža, da se te strukture po EU razlikujejo ter da nimajo dovolj osebja za opravljanje svojih nalog, vključno z obravnavo vse večjega števila poročil o sumljivih transakcijah, ki so rezultat nove zakonodaje, ter da lahko obravnavajo le del tega problema; ugotavlja, da morajo biti institucije držav članic, ki so pristojne za izvajanje in izvrševanje pravil glede davčnih goljufij in pranja denarja, popolnoma neodvisne od političnega vpliva; ugotavlja, da je treba zagotoviti, da preiskavam, ki jih izvajajo finančnoobveščevalne enote, sledijo kazenske preiskave, ki jih izvede policija, če je to potrebno zaradi okoliščin, in poudarja, da je treba v nasprotnem primeru neukrepanje policije šteti za nepravilnost; obžaluje, da so finančnoobveščevalne enote pogosto politično pristranske;

204.  ugotavlja, da težave pri izmenjavi informacij med finančnoobveščevalnimi enotami ter pri uporabi informacij iz poročil o sumljivih transakcijah in poročil o sumljivih dejavnostih delno izhajajo iz neenakega razvoja finančnoobveščevalnih enot v različnih delih sveta;

205.  ugotavlja, da se sankcije v relevantnih primerih ne uporabljajo vedno ali niso dovolj odvračilne; v zvezi s tem obžaluje, da države članice še naprej nasprotujejo sankcijam EU zoper tretje države, katerih davčni sistemi se štejejo za škodljive za Unijo;

206.  sklepa, da bi bilo mogoče na podlagi ugotovitev odbora PANA prepoznati več primerov nepravilnega izvajanja zakonodaje EU, zlasti:

  kadar organi držav članic avtomatično ne sporočajo davčnih podatkov drugim državam članicam, če obstajajo razlogi za domnevo, da gre morda za izgubo davka v drugi državi članici (člen 9(1) direktive o upravnem sodelovanju), in kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja direktive o upravnem sodelovanju;

  kadar organi držav članic ne ukrepajo na podlagi dokazov o resnem in stalnem neopredeljevanju dejanskih lastnikov v okviru skrbnega preverjanja strank ali ne zahtevajo, da bi se pred vzpostavitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo transakcije preverila identiteta strank in dejanski lastnik (člen 8(1)(b) in člen 9(1) direktive o preprečevanju pranja denarja III), ter kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III;

  kadar organi držav članic ne zagotavljajo, da bi lahko bili subjekti, pooblaščeni za preprečevanje pranja denarja, odgovorni za kršitve nacionalnih določb, vključno s posredovanjem informacij o dejanskem lastništvu pristojnim organom (člen 39(1) direktive o preprečevanju pranja denarja III), ter kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III;

  kadar Komisija ne zagotovi seznama tretjih držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih sistemih za preprečevanje pranja denarja;

  kadar organi držav članic ne uporabljajo upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov za institucije, za katere je bilo ugotovljeno, da so resno kršile nacionalne določbe, sprejete na podlagi direktive o preprečevanju pranja denarja III, kakor zahtevata člen 67(1)(o) in člen 67(2) Direktive 2013/36/EU (CRD IV), ter kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja CRD IV;

  kadar države članice ne sodelujejo lojalno v okviru skupine za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij in kadar ne upoštevajo načela lojalnega sodelovanja, kakor je zahtevano v členu IV PDEU; kadar Komisija ne deluje kot varuhinja Pogodb;

207.  obžaluje, da nekatere institucije EU ne sodelujejo z odborom PANA; navaja, da to pomeni kršitev načela lojalnega sodelovanja;

208.  ugotavlja, da so zaprt in tajen značaj ter neučinkovita pravila odločanja, ki temeljijo na širokem soglasju, skupine Sveta za kodeks ravnanja na področju obdavčitve podjetij škodljivi za učinkovito in hitro oblikovanje, sprejetje in izvajanje bistvene zakonodaje za boj proti davčni utaji v EU; zato poudarja, da je treba povečati odgovornost in preglednost glede ukrepov, izjav in stališč držav članic, ki sodelujejo v skupini, ter temeljito reformirati skupino za kodeks ravnanja;

209.  meni, da zahteva za soglasje v Svetu za spremembo ali sprejetje zakonodaje na področju obdavčevanja upočasnjuje napredek na tem področju v EU;

210.  globoko obžaluje, da se številni deležniki niso želeli sestati z delegacijami odbora PANA ali nastopiti pred tem odborom ter da niso odgovarjali na vprašanja na zadovoljiv način;

211. ostro obsoja umor malteške novinarke Daphne Caruane Galizie, ki je bila v ospredju boja proti korupciji in pranju denarja in ki je obsežno poročala o panamskih dokumentih, 16. oktobra 2017 pa je bila umorjena v napadu z avtomobilsko bombo; poudarja, da je to povsem nesprejemljivo za državo članico EU;

212.  zato ugotavlja, da številna vprašanja ostajajo brez odgovora, kar onemogoča, da bi v celoti ocenili obseg tega problema in metode, uporabljene v teh shemah, ter predlaga, da se še naprej izvajajo preiskovalne naloge znotraj stalnega odbora ali delovne skupine na visoki ravni Evropskega parlamenta.

(1)

UL L 113, 19.5.1995, str. 1.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0253.

(3)

UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(4)

UL L 214, 4.8.2006, str. 29.

(5)

UL L 141, 5.6.2015, str. 73.

(6)

UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(7)

UL L 64, 11.3.2011, str. 1.

(8)

UL L 359, 16.12.2014, str. 1.

(9)

UL L 157, 9.6.2006, str. 87.

(10)

UL L 158, 27.5.2014, str. 77.

(11)

UL L 158, 27.5.2014, str. 196.

(12)

UL L 156, 16.6.2012, str. 1.

(13)

UL L 338, 12.12.2012, str. 37.

(14)

UL L 338, 12.12.2012, str. 41.

(15)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

(16)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

(17)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457.

(18)

A8-0056/2017.

(19)

Glej: Eurodad, Fifty shades of tax dodging (Petdeset odtenkov izogibanja davkom), Bruselj, str. 19.

(20)

Glej: Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Center za evropske politične študije, april 2017.

(21)

Za popoln seznam dejavnosti, vključno z imeni govornikov, glej del II tega poročila, ki vključuje poročila delegacij, poslanih na Ciper, Portugalsko, Malto, v ZDA, Združeno kraljestvo, Luksemburg in Švico;

(22)

OECD (2017), Glossary of Tax Terms (Glosar davčnih izrazov), Pariz: OECD.

(23)

C-255/02 – Halifax in drugi, Sodišče Evropske unije, 21. februar 2006; C-196/04 – Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas, Sodišče Evropske unije, 12. september 2006.

(24)

Zlasti Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Nizozemska.

(25)

Glej npr. Anna Meyendorff and Anyan V. Thakor (ured.), Designing financial systems in transition economics: strategies for reform in Central and Eastern Europe (Oblikovanje finančnih sistemov v tranzicijskih gospodarstvih: strategije reform v srednji in vzhodni Evropi), 2002, S. 102 [Primer Rusije]; or: Keith Blackburn, Niloy Bose and Salvatore Capasso, Tax evasion, the underground economy and financial development (Davčne utaje, siva ekonomija in finančni razvoj) (2012): http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S016726811200128X.

(26)

Študija za odbor PANA z naslovom The Impact of Schemes revealed by the Panama Papers on the Economy and Finances of a Sample of Member States (Vpliv shem, ki so jih razkrili panamski dokumenti, na gospodarstvo in finance vzorčnih držav članic).

(27)

https://ec.europa.eu/taxation_customs/fight-against-tax-fraud-tax-evasion/a-huge-problem_en

(28)

See: Gabriel Zucman, The Hidden Wealth of Nations – The Scourge of Tax Havens (Skrito bogastvo držav – problem davčnih oaz), Univerza v Kaliforniji, 2015.

(29)

Mreža Tax Justice, november 2011.

(30)

148 primerov pranja denarja leta 2012, 202 primera leta 2013, 221 primerov leta 2014 in 285 primerov leta 2015.

(31)

Indeks finančne tajnosti 2015, mreža Tax Justice.

(32)

A Year Later, Mixed Fortunes For Panama Papers Line-Up (Kje so zdaj? Leto kasneje so udeležence v panamskih dokumentih doletele različne usode.).

(33)

Offshore activities and money laundering: recent findings and challenges (Off-shore dejavnosti in pranje denarja: nedavne ugotovitve in izzivi), prof. dr. Brigitte Unger, ekonomska fakulteta Univerze v Utrechtu, Nizozemska.

(34)

Unger, prav tam.

(35)

Pripravil komisar Pierre Moscovici.

(36)

Septembra 2016 je bila objavljena začasna preglednica kazalnikov za jurisdikcije tretjih držav, sestavljena iz dveh sklopov kazalnikov za ugotavljanje tveganj za države članice EU: 1) ocena gospodarskih povezav posamezne jurisdikcije z EU, obseg finančnih storitev in dejavniki, povezani s finančno stabilnostjo; 2) ocena tveganja, ki ga predstavlja jurisdikcija, pri čemer se ugotovi, ali je jurisdikcija dovolj pregledna, ima ugodno ureditev glede davka od dohodkov pravnih oseb ali ničelno stopnjo tega davka.

(37)

Dohodki iz zaposlitve, izplačila direktorjem, dividende, kapitalski dobički, licenčnine, nekateri produkti življenjskega zavarovanja, pokojnine ter lastništvo nepremičnin ter iz njih izhajajoči dohodek.

(38)

OECD slamnato podjetje opredeljuje kot podjetje, ki je formalno registrirano, ustanovljeno ali kako drugače zakonito organizirano v nekem gospodarstvu, vendar v njem ne opravlja nikakršnih dejavnosti, temveč ima le prehodno vlogo.

(39)

Končni dejanski lastnik je fizična oseba, ki končno odgovarja za subjekt.

(40)

Glej na primer Nordea (2016), Report on Investigation of Nordea Private Banking in Relation to Offshore Structures (Poročilo o preiskavi Nordea Private Banking Structures), skupno poročilo Nordea Group Compliance, Nordea Group Operational Risk in Mannheimer Swartling Advokatbyra.

(41)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji – poročevalca: Anneliese Dodds in Ludek Niedermayer – Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457).

(42)

Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.

(43)

Prispevek Jana Lukasa Strozyka, Norddeutscher Rundfunk, na zaslišanju v odboru PANA 27. septembra 2016

(44)

Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.

(45)

Prispevek predsednika Posebnega odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL) Daniela Thelesklafa na zaslišanju v odboru PANA dne 13. oktobra 2016.

(46)

Poročilo generalnega sekretarja OECD ministrom za finance G20, Baden-Baden, Nemčija, marec 2017: http://www.oecd.org/tax/oecd-secretary-general-tax-report-g20-finance-ministers-march-2017.pdf

(47)

Brooke Harrington, Capital without borders, wealth managers and the one percent (Kapital brez meja: upravitelji premoženja in najbogatejši odstotek), Harvard University Press, 2016.

(48)

The golden visa deal: We have in effect been selling off British citizenship to the rich (Zlati vizumi: Britansko državljanstvo dejansko prodajamo bogatim), David Pegg, The Guardian, 4. julij 2017.

(49)

Glej na primer Nordea (2016), Report on Investigation of Nordea Private Banking in Relation to Offshore Structures (Poročilo o preiskavi Nordea Private Banking Structures), skupno poročilo Nordea Group Compliance, Nordea Group Operational Risk in Mannheimer Swartling Advokatbyra. To je potrdil tudi belgijski nacionalni preiskovalni odbor na srečanju z delegacijo odbora PANA.

(50)

14 postopkov je bilo sproženih, ker države članice niso sporočile nacionalnih določb (niso upoštevale skrajni rok 1. januarja 2013 za prenos). Postopek za ugotavljanje kršitev je bil sprožen tudi zaradi neizpolnitve obveznosti prenosa (vključno s spontano izmenjavo informacij) in šest postopkov zaradi možnega nepravilnega prenosa direktive o upravnem sodelovanju 1. Trije od teh šestih postopkov še potekajo.

(51)

Rok za prenos je bil 1. januar 2016.

(52)

Postopka proti Grčiji in Portugalski naj bi bila kmalu zaključena.

(53)

Skupina Sveta za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij, referenčno gradivo z dne 10. septembra 2012: „Spremljanje, obravnavano na sestanku skupine za kodeks dne 17. aprila 2012, je pokazalo, da v praksi niso bile spontano izmenjane nobene informacije o stališčih.“

(54)

Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo.

(55)

Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med enotami za finančni nadzor), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthony Amicelle, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.

(56)

Teh šest držav članic je: Češka, Italija, Nemčija, Slovenija, Švedska in Združeno kraljestvo. Avstrija, Francija, Irska, Latvija, Madžarska, Slovaška in Španija so priglasile le delen prenos.

(57)

Ta direktiva se uporablja za (člen 2): kreditne institucije; finančne institucije; revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce; notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake; ponudnike storitev za sklade in družbe; nepremičninske posrednike; druge pravne ali fizične osebe, ki trgujejo z blagom, in igralnice.

(58)

Preiskava dejavnosti zasebnega bančništva banke Nordea je pokazala, da ni bila v skladu z notranjimi smernicami oz. luksemburškimi regulativnimi zahtevami. To konkretno pomeni, da stranke niso bile uvrščene v ustrezno kategorijo visokega tveganja in da je bilo poznejše poročanje o izvajanju okrepljenega skrbnega preverjanja nepopolno. Zahteve v zvezi z okrepljenim skrbnim preverjanjem med drugim obsegajo zbiranje informacij o izvoru sredstev in namenu računov. Poleg tega je treba skrbno preverjanje redno ponavljati in ponovno oceniti. Vendar se tako imenovano „stalno skrbno preverjanje“ ni izvajalo sistematično. Informacije po ugotovitvah notranje preiskave banke Nordea (2016) v številnih primerih niso bile posodobljene. Podobne težave v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem je navedel tudi nekdanji nadzornik za skladnost nemške Berenberg Bank, ki je pričal pred odborom PANA.

(59)

V elektronski pošti z dne 24. septembra 2010 je Jürgen Mossack napisal: „Zdi se, da Mossfon UK ne izvaja skrbnega preverjanja strank temeljito (ali sploh ne) in morda bomo morali odslej sami skrbno preverjati vse sedanje in prihodnje stranke, ki jih ima Mossfon UK pri nas!“

(60)

V elektronski pošti o izmenjavi med družbo Mossack Fonseca in UBS je predstavnik družbe Mossack Fonseca napisal: „Pojasnil je, da UBS ni nikoli bil naš pogodbeni partner. S tem se nisem strinjal in dodal, da v nekaterih primerih niti ne vemo, kdo je dejanski lastnik. (...) Odgovoril sem, da nam v preteklosti na zahtevo UBS in drugih bank ni bila posredovana identiteta dejanskega lastnika.“

(61)

V elektronski pošti z dne 5. maja 2009 je predstavnik družbe Mossack Fonseca pojasnil, da je cena za ustanovitev dveh fundacij „višja predvsem zaradi posebne uporabe fundacije za stranko in posebne prilagodljive storitve, ki jo zagotavljamo (brez veliko skrbnega preverjanja) in ki zagotovo vključuje večje tveganje.“

(62)

Predlagano med misijo odbora PANA za ugotavljanje dejstev v Združenem kraljestvu.

(63)

Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med enotami za finančni nadzor), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthony Amicelle, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.

(64)

Pregled platform finančnoobveščevalnih enot EU in analiza vrzeli v zvezi s pristojnostmi teh enot in ovire za pridobivanje in izmenjavo informacij, 15. decembra 2012.

(65)

Zaslišanje finančnoobveščevalnih enot v odboru PANA dne 21. junija 2017.

(66)

Finančnoobveščevalna enota Združenega kraljestva morda prejema največje število poročil v EU, saj je v tej državi eden izmed največjih evropskih finančnih trgov, država pa tudi vodi sistem za prijavljanje sumljivih dejavnosti. Število poročil na Nizozemskem je neobičajno visoko, kar je možno pojasniti z dejstvom, da enote ne prejemajo poročil o sumljivih transakcijah, ampak poročila o neobičajnih transakcijah, ki jih večinoma predložijo institucije, v katerih potekajo menjave/nakazila in ki so dolžne sporočiti vse transakcije nad 2 000 EUR.

(67)

Zlasti Ciper, Malta in Luksemburg, v katerih enote prejmejo zelo malo poročil o sumljivih transakcijah v primerjavi z velikostjo reguliranih sektorjev v njihovih jurisdikcijah.

(68)

Javna predstavitev odbora PANA, 14. november 2016.

(69)

Ali je davčno kaznivo dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje, ko gre za zagrešitev dejanja, opustitev ali oboje, in ali davčno kaznivo dejanje obravnavajo upravni organi ali sodni organi.

(70)

Italija, Španija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Francija, Češka, Poljska, Nemčija, Litva, Portugalska, Romunija, Slovenija, Nizozemska in Avstrija.

(71)

Študija EPRS: Member States' capacity to fight tax crimes (Zmogljivosti držav članic za boj proti davčnim kaznivim dejanjem) – http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/125760/EPRS_STUD_603.257_MS_capabilities_tax_crimes.pdf

(72)

Razkrita poročila Enote za finančno obveščanje in analizo (FIAU) na Malti.

(73)

Združeno kraljestvo, Luksemburg, Malta, Portugalska in Ciper.

(74)

COM(2017)0340, str. 5.

(75)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

(76)

Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med enotami za finančni nadzor), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthony Amicelle, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.

(77)

Odstotki v tem poglavju temeljijo na podatkih Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki jih je analiziral Center za evropske politične študije (CEPS) na zahtevo Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji Evropskega parlamenta.

(78)

  Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.

(79)

Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.

(80)

Deset glavnih držav, kjer delujejo posredniki, Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).

(81)

Na podlagi pregleda posrednikov, odgovornih za približno 86 % subjektov v podatkovni zbirki Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ).

(82)

V elektronskem sporočilu odvetniške družbe Mossack Fonseca z dne 3. februarja 2012 predstavnik podjetja pojasnjuje, da je s HSBC Private Bank Lux dogovorjeno, da dela neposredno z družbo Mossack Fonseca in da bodo nove stranke deležne le „bežnega preverjanja“ na podlagi informacij, ki jih predloži banka.

(83)

Maíra Martini, Doors wide open: corruption and real estate in four key markets (Široko odprta vrata: korupcija in nepremičnine na štirih ključnih trgih), 2017.

(84)

Obermayer in Obermaier, 2016.

(85)

Pisni odgovori Norberta Naulina za odbor PANA, na zaslišanju v odboru PANA 14. novembra 2016.

(86)

Poročilo o preiskavi Nordea Private Banking Structures v povezavi z off-shore strukturami, 20. junij 2016, in misija pri belgijskem parlamentarnem preiskovalnem odboru, 26. april 2017.

(87)

Glede na podatke Mednarodnega denarnega sklada, Banke za mednarodne poravnave, Evropske komisije in ekonomista Gabriela Zucmana.

(88)

Oxfam, Opening the vaults (Odpiranje trezorjev), 2017.

(89)

Zaslišanje odbora PANA, 9. februar 2017.

(90)

Zaslišanje odbora PANA, 13. oktober 2016 in 24. januar 2017.

(91)

Predstavniki podjetja Société Générale so na primer odboru povedali, da niso dejanski lastniki fundacij Rousseau in Valvert, za kateri so prosili družbo Mossack Fonseca, naj ju ustanovi, kar je v nasprotju s panamskimi dokumenti, ki so jih objavili novinarji Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev; podobno je malteški posrednik Nexia BT na pisno vprašanje našega odbora odgovoril z izjavo, da eden od njegovih ustanoviteljev ni bil povezan z vodjo kabineta malteškega predsednika vlade Keithom Schembrijem, čeprav je podpisal priporočilno pismo za družbo Mossack Fonseca z obrazložitvijo, da Schembrija že več let pozna poslovno in osebno.

(92)

Oxfam, Opening the vaults: The use of tax havens by Europe’s biggest banks (Odpiranje trezorjev: Največje evropske banke in uporaba davčnih oaz), marec 2017. https://www.oxfam.org/en/research/opening-vaults

(93)

Pisni odgovori Evropskega bančnega organa za odbor PANA, zaslišanje odbora PANA, 13. oktober 2016.

(94)

Kot v Švici, kjer odvetniki v skladu z nacionalnim pravom niso dolžni izvajati skrbnega preverjanja strank, kadar delujejo kot slamnati direktorji.

(95)

Glej na primer poročila o medsebojnem ocenjevanju, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), ali študijo Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami - FIU), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthonyja Amicella, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.

(96)

Pravila o neodvisnosti in odgovornosti v zvezi z revizijo, davčnim svetovanjem, računovodstvom, storitvami certifikacije računovodskih izkazov in pravnimi storitvami, Ian Roxan in Saipriya Kamath (London School of Economics) ter Willem Pieter De Groen (Center za evropske politične študije), april 2017.

(97)

Izmenjava mnenj odbora PANA z nacionalnimi parlamenti in Markom Piethom, 31. januar 2017.

(98)

Richard Murphy in Saila Naomi Stausholm, The Big 4, a study on opacity (Veliki štirje, študija nepreglednosti), julij 2017.

(99)

Glej na primer poročila o medsebojnem ocenjevanju, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), ali študijo Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami - FIU), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthonyja Amicella, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.

(100)

Pisni odgovori Brooke Harrington za odbor PANA, zaslišanje odbora PANA, 24. januar 2017.

(101)

Poročilo odbora PANA o misiji v ZDA od 21. do 24. marca 2017.

(102)

Gabriel Zucman, Teresa Lavender Fagan in Thomas Piketty (2015), The hidden wealth of nations: The scourge of tax havens (Skrito bogastvo narodov: problem davčnih oaz). University of Chicago Press, 2015.

(103)

OECD, Illicit Financial Flows from Developing Countries: Measuring OECD Responses (Nezakoniti finančni tokovi iz držav v razvoju: merjenje odzivov OECD), 2014, str. 15.

(104)

Global Financial Integrity.

(105)

Marc Tran, Tax Evasion Still Crippling Africa as Rich Countries Fail to Deliver Support (Davčna utaja še hromi Afriko, bogate države pa ne zagotavljajo podpore), The Guardian, 10. maj 2013.

(106)

Zaslišanje odbora PANA o državah v razvoju, 6. april 2017.

(107)

Overcoming the shadow economy (Premagovanje ekonomije v senci), Joseph E. Stiglitz in Mark Pieth, november 2016.

(108)

Danska je 30. avgusta 2017 naposled odgovorila na vprašalnik odbora PANA.

(109)

Tax evasion, money laundering and tax transparency in the EU Overseas Countries and Territories (Davčna utaja, pranje denarja in davčna preglednost v čezmorskih državah in ozemljih EU), dr. Isabelle Ioannides in Jan Tymowski, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), april 2017.


OVERVIEW OF ACTIVITIES DURING THE MANDATE

July 2016 - December 2017

* * *


I. COMMITTEE COMPOSITION

1. Bureau

Werner Langen

Chairman

EPP

Ana Gomes

1st Vice-Chair

S&D

Pirkko Ruohonen-Lerner

2nd Vice-Chair

ECR

Fabio De Masi

3rd Vice-Chair (until 22 October 2017)

GUE/NGL

Eva Joly

4th Vice-Chair

Greens/EFA

 

 

2. Coordinators

Dariusz Rosati

EPP

Markus Ferber

(Deputy Coordinator)

EPP

Peter Simon

S&D

Bernd Lucke

ECR

Michael Theurer (until 30 June 2017)

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz (from 1st July 2017)

ALDE

Louis Michel(Deputy Coordinator)

 

ALDE

Patrick Le Hyaric

GUE/NGL

Matt Carthy(Deputy Coordinator)

 

GUE/NGL

Sven Giegold

Greens/EFA

David Coburn

EFDD

Barbara Kappel

ENF

3. Co-Rapporteurs

Jeppe Kofod

S&D

Petr Jezek

ALDE

 

4. Shadow-Rapporteurs

Ludek Niedermayer

EPP

Angel Dzhambazki

ECR

Miguel Urbán Crespo

GUE/NGL

Molly Scott Cato

Greens/EFA

Marco Valli

EFDD

Barbara Kappel

ENF

5. Members

The committee is composed of 65 Members distributed by political groups as follows:

EPP

20

S&D

17

ECR

6

ALDE

6

GUE/NGL

4

Greens/EFA

4

EFDD

3

ENF

4

N-A

1

List of Members as of 18 October 2017

FULL Members

 

SUBSTITUTES

L

EPP

19/20

 

L

EPP

19/20

DE

M. BALZ Burkhard

 

 

BG

M. ADEMOV Asim Ahmedov

 

MT

M. CASA David

 

 

FR

M. CADEC Alain

 

FR

M. ENGEL Frank

 

 

EL

M. CHRISTOFOROU Lefteris

 

DE

M. FERBER Markus

 

 

FR

Mme DATI Rachida

 

PT

M. FERNANDES José Manuel

 

 

EN

M. HAYES Brian

 

ES

M. DE GRANDES PASCUAL Luis

 

 

SV

M. HÖKMARK Gunnar

 

DE

M. KARAS Othmar

 

 

DE

M. JAHR Peter

 

FR

M. LAMASSOURE Alain

 

 

EN

M. KELLY Seán

 

NL

Mme DE LANGE Esther

 

 

EL

M. KYRTSOS Georgios

 

DE

M. LANGEN Werner

(Chair)

 

HR

Mme MALETIĆ Ivana

 

FR

Mme LE GRIP Constance

 

 

DE

M. MANN Thomas

 

ES

M. MATO Gabriel

 

 

IT

M. MARTUSCIELLO Fulvio

 

PT

M. MELO Nuno

 

 

EN

M. SCHÖPFLIN György

 

MT

Mme METSOLA Roberta

 

 

DE

M. SCHULZE Sven

 

CS

M. NIEDERMAYER Luděk

 

 

SK

M. ŠTEFANEC Ivan

 

FI

Mme PIETIKÄINEN Sirpa

 

 

RO

M. STOLOJAN Theodor Dumitru

 

PL

M. ROSATI Dariusz

 

 

IT

M. TAJANI Antonio

 

SL

Mme TOMC Romana

 

 

HU

M. WINKLER Iuliu

 

NL

M. VANDENKENDELAERE Tom

 

 

MT

M. ZAMMIT DIMECH Francis

 

L

S&D

15/17

 

L

S&D

17/17

FR

M. BAYET Hugues

 

 

FR

Mme BERÈS Pervenche

 

IT

M. COFFERATI Sergio Gaetano

 

 

EN

Mme CHILDERS Nessa

 

IT

M. GASBARRA Enrico

 

 

FR

Mme DELVAUX Mady

 

PT

Mme GOMES Ana

(1st VC)

 

SL

Mme FAJON Tanja

 

IT

M. GUALTIERI Roberto

 

 

PL

Mme GERINGER DE OEDENBERG Lidia Joanna

ES

M. JÁUREGUI ATONDO Ramón

 

 

EN

Mme GILL Neena

 

EL

Mme KAILI Eva

 

 

DE

M. LIETZ Arne

 

DA

M. KOFOD Jeppe

 

 

SV

M. LUDVIGSSON Olle

 

DE

M. KÖSTER Dietmar

 

 

EN

Mme MCAVAN Linda

 

ET

Mme LAURISTIN Marju

 

 

HU

M. NIEDERMÜLLER Péter

 

ES

M. LÓPEZ AGUILAR Juan Fernando

 

 

RO

M. PAVEL Emilian

 

FR

M. MAUREL Emmanuel

 

 

FR

Mme ROZIÈRE Virginie

 

DE

Mme REGNER Evelyn

 

 

MT

M. SANT Alfred

 

DE

M. SIMON Peter

 

 

PT

M. DOS SANTOS Manuel

 

NL

M. TANG Paul

 

 

IT

Mme SCHLEIN Elly

 

L

ECR

6/6

 

HU

M. SZANYI Tibor

 

 

IT

M. VIOTTI Daniele

 

BG

M. DZHAMBAZKI Angel

 

 

 

L

ECR

4/6

PL

M. LEGUTKO Ryszard Antoni

 

 

DE

M. LUCKE Bernd

 

 

EN

M. KARIM Sajjad

 

FI

Mme RUOHONEN-LERNER Pirkko

(2nd VC)

 

NL

M. LOONES Sander

 

EN

Mme SWINBURNE Kay

 

 

IT

M. SERNAGIOTTO Remo

 

LV

M. ZĪLE Roberts

 

 

EN

M. TANNOCK Charles

 

L

ALDE

6/6

 

L

ALDE

6/6

CS

M. JEŽEK Petr

 

 

LT

M. AUŠTREVIČIUS Petras

 

FR

M. MICHEL Louis

 

 

ES

M. CALVET CHAMBON Enrique

 

NL

Mme VAN NIEUWENHUIZEN Cora

 

 

FR

M. CORNILLET Thierry

 

ES

Mme PAGAZAURTUNDÚA RUIZ Maite

 

FR

Mme GRIESBECK Nathalie

 

DE

M. THEURER Michael

 

 

NL

Mme IN ‘T VELD Sophia

 

ES

M. TREMOSA I BALCELLS Ramon

 

 

SV

M. TORVALDS Nils

 

L

GUE/NGL

4/4

 

L

GUE/NGL

4/4

EN

M. CARTHY Matt

 

 

ES

Mme ALBIOL GUZMÁN Marina

 

DE

M. DE MASI Fabio

(3rd VC)

 

EL

M. HADJIGEORGIOU Takis

 

FR

M. LE HYARIC Patrick

 

 

EL

M. KOULOGLOU Stelios

 

ES

M. URBÁN CRESPO Miguel

 

 

PT

M. VIEGAS Miguel

 

L

Greens/EFA

4/4

 

L

Greens/EFA

4/4

FR

M. DURAND Pascal

 

 

FI

Mme HAUTALA Heidi

 

DE

M. GIEGOLD Sven

 

 

DE

M. REIMON Michel

 

FR

Mme JOLY Eva

(4th VC)

 

ES

M. SOLÉ Jordi

 

EN

Mme SCOTT CATO Molly

 

 

ES

M. URTASUN Ernest

 

L

EFDD

3/3

 

L

EFDD

3/3

EN

M. COBURN David

 

 

EN

M. BATTEN Gerard

 

EN

M. FINCH Raymond

 

 

EN

M. CARVER James

 

DE

Mme VON STORCH Beatrix

 

 

IT

M. VALLI Marco

 

L

ENF

4/4

 

L

ENF

3/4

IT

M. BORGHEZIO Mario

 

 

IT

M. FONTANA Lorenzo

 

DE

Mme KAPPEL Barbara

 

 

FR

M. MONOT Bernard

 

FR

M. LEBRETON Gilles

 

 

DE

M. PRETZELL Marcus

 

IT

M. ZANNI Marco

 

 

 

 

 

L

N-A

1/1

 

 

 

 

EL

M. ZARIANOPOULOS Sotirios

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


II. COMMITTEE MEETINGS and MISSIONS

The constitutive meeting took place on 12 July 2016.

The PANA Committee held 30 ordinary meetings and 16 Coordinators’ meetings from July 2016 until November 2017.

PANA Committee meetings

  28 meetings in Brussels

  2 meetings in Strasbourg

1 joint meeting

  with ECON with National Parliaments, in Brussels, on 31 January 2017

1 joint hearing

  with JURI on ‘The EU-wide protection of whistleblowers’, in Brussels, on 21 June 2017

2 workshops

  on ‘How to better prepare works of Inquiry Committee’, in Brussels, on 19 and 20 October 2016

  on ‘Offshore activities and money laundering: recent findings and challenges , in Brussels, on 26 January 2017

Coordinators’ meetings

  12 July 1016 in Brussels

  8 September 2016 in Brussels

  12 September 2016 in Strasbourg

  12 October 2016 in Brussels

  8 November 2016 in Brussels

  21 November 2016 in Strasbourg

  7 December 2016 in Brussels

  23 January 2017 in Brussels

  2 February 2017 in Brussels

  13 February 2017 in Strasbourg (‘Joint PANA/AFCO/EMIS Coordinators’ meeting’)

  13 March 2017 in Strasbourg

  3 April 2017 in Strasbourg

  4 May 2017 in Brussels

  30 May 2017 in Brussels

  12 October 2017 in Brussels

  28 November 2017 in Brussels

Shadow-Rapporteurs meetings

  11 September 2017 in Strasbourg

  25 September 2017 in Brussels

  2 October 2017 in Strasbourg

  9 October 2017 in Brussels

  11 October 2017 in Brussels

In addition, the Chair, Werner Langen, the two co-rapporteurs, Jeppe Kofod and Petr Jezek, and the Greens Coordinator, Sven Giegold, were invited to a meeting with the Members of Belgian Special Committee into the Panama Papers, on 26 April 2017, in the premises of the Belgian Parliament.

* * *

The PANA Committee held 7 fact-findings missions from February 2017 until September 2017:

  9-10 February - Mission to United Kingdom

  20 February - Mission to Malta

  2-3 March - Mission to Luxembourg

  21-24 March - Mission to USA (Washington and Delaware)

  22-23 June - Mission to Portugal

  7 July - Mission to Cyprus

  14-15 September - Mission to Switzerland


III. ACTIVITIES OF THE COMMITTEE

1. Programme of hearings and missions

Date

Topic / objective

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Thursday, 13 October 2016

9.00 - 12.30

Public hearing

Anti-money laundering and tax evasion: Who sets the rules and how?

Wednesday, 19 October 2016, 15.00 - 18.00

Thursday, 20 October 2016

9.00 - 17.30

Workshop

“How to better prepare works of Inquiry Committee”

Tuesday, 8 November 2016

14.00 - 15.30Public hearing

 

Hearing with Věra Jourová, Member of the European Commission responsible for Justice, Consumers and Gender Equality on “Anti-Money Laundering: state of play of the implementation of EU legislation

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Wednesday, 16 November 2016

11.00 - 12.30

Extraordinary meeting

Exchange of views with Professor Joseph E. Stiglitz

Wednesday, 7 December 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

Hearing with Pierre Moscovici, Member of the European Commission responsible for Economic and Financial Affairs, Taxation and Customs on “Fight against tax evasion and anti-money laundering: state of play of progress made at EU level

Tuesday, 24 January 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Thursday, 26 January 2017

11.00 - 12.00

Committee meeting

Working document on the inquiry into Money Laundering, Tax Avoidance and Tax Evasion

Thursday, 26 January 2017

14.00 - 16.00

Workshop

Workshop on "Offshore activities and money laundering: recent findings and challenges”

Interparliamentary week

Tuesday, 31 January 2017

9.30 - 11.15

Joint hearing ECON/PANA with National Parliaments

Panama Papers, Bahamas leaks: which follow-up did national Parliaments give to the revelations? Which lessons can be learned?

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Thursday, 9 February pm - Friday 10 February 2017

Mission

Mission to United Kingdom

Monday, 20 February 2017

Mission

Mission to Malta

Thursday, 2 March pm - Friday 3 March am

Mission

Mission to Luxembourg

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

21 to 24 March 2017

Mission

Mission to USA

Thursday, 6 April 2017

9.00 - 12.00 (Strasbourg)

Public hearing

Impact of the schemes revealed by the Panama Papers

Thursday, 27 April 2017

14.30 - 18.00

Committee meeting

Presentation of studies (Part I)

Session 1: Money laundering and tax evasion: What’s the impact on Member States and how effective are they in fighting it?

Tuesday, 2 May 2017

15.00 - 18.30

Committee meeting

Presentation of studies (Part II)

Session 2: Offshore practices: The roles and responsibilities of intermediaries and the relations of EU Member States with their overseas countries and territories

Thursday, 4 May 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Hearing with Commissioner Pierre Moscovici, Member of the European Commission responsible for Economic and Financial Affairs, Taxation and Customs

Tuesday, 9 May 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Cooperation in tax matters with European jurisdictions

Tuesday, 30 May 2017

15.00 - 16.30

Public hearing

Hearing with the President of the European Commission, J.C. Juncker

Tuesday, 30 May 2017

16.45 - 17.30

Public hearing

Hearing with F. Rocha Andrade

Wednesday, 21 June 2017

9.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearing

Joint PANA-JURI hearing

The EU-wide protection of whistleblowers’

Wednesday, 21 June 2017

15.00 - 17.30

Public hearing

Financial Intelligence Units (FIUs) ins and outs and the Russian "Laundromat" case

Thursday, 22 June 2017

Friday, 23 June 2017

Mission

Mission to Portugal

Monday, 3 July 2017

19.00 - 20.30 (Strasbourg)

Public hearing

Hearing with Věra Jourová, Member of the European Commission responsible for Justice, Consumers and Gender Equality

Friday, 7 July 2017

Mission

Mission to Cyprus

Monday, 10 July 2017

16.30 - 18.30

Committee meeting

Consideration of draft report + draft recommendation

Tuesday, 11 July 2017

14.00 - 16.00

Committee meeting

Exchange of views with EU Finance Ministers

Thursday, 14 September

Friday, 15 September 2017

Mission

Mission to Switzerland

Tuesday, 26 September 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Hearing on “Tax planning: do celebrities and companies breach the EU law?”

Thursday, 12 October 2017

10.00 - 12.30

Committee meeting

Consideration of amendments

Wednesday, 18 October

14.00 - 17.30

Committee meeting

Vote on draft report and draft recommendation

Tuesday, 28 November 2017

10.00 - 12.30

Public hearing

Hearing on "Money Laundering: The case of NLB financial group Slovenia and Azerbaijan Laundromat revelations"

Tuesday, 28 November 2017

15.00 - 18.00

Public hearing

Hearing on “The Paradise Papers - What are they about and why are they relevant”


2. List of speakers (hearings and missions)

Name

Date

Meeting/Delegation

Organisation

Function

Country

Link

Gerard Ryle

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

International Consortium of Investigative Journalists (ICIJ)

Director

United States

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Bastian Obermayer

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

Süddeutsche Zeitung

Journalist

Germany

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Frederik Obermaier

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

Süddeutsche Zeitung

Journalist

Germany

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Kristof Clerix

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

Knack Magazine

Journalist

Belgium

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Oliver Zihlmann

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

Sonntagszeitung /

Le Matin Dimanche

Journalist

Switzerland

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Julia Stein

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

Norddeutscher Rundfunk (NDR)

Journalist

Germany

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Jan Strozyk

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

Norddeutscher Rundfunk (NDR)

Journalist

Germany

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Minna Knus

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30

Public hearing

MOT (Finnish Broadcasting Company)

Journalist

Finland

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Michael Lennard

Thursday, 13 October 2016

9.00 - 12.30

Public hearing

International Tax Cooperation Section U.N. Dept. of Economic and Social Affairs - United Nations (UN)

Chief of International Tax Cooperation Section U.N.

Switzerland

Anti-money laundering and tax evasion: Who sets the rules and how?

Caroline Malcolm

Thursday, 13 October 2016

9.00 - 12.30

Public hearing

OECD’s Centre for Tax Policy and Administration

Senior Counsellor and Advisor to the Director and Deputy Director

France

Anti-money laundering and tax evasion: Who sets the rules and how?

Daniel Thelesklaf

Thursday, 13 October 2016

9.00 - 12.30

Public hearing

Committee on the Evaluation of Anti-Money Laundering Measures and the Financing of Terrorism (MONEYVAL)

President

France

Anti-money laundering and tax evasion: Who sets the rules and how?

Isabelle Vaillant

Thursday, 13 October 2016

9.00 - 12.30

Public hearing

European Banking Authority (EBA)

Director for Regulations

European Union

Anti-money laundering and tax evasion: Who sets the rules and how?

Elise J. Bean

Wednesday, 19 October 2016 and

Thursday, 20 October 2016

Workshop

Levin Center at Wayne State University Law School

Co-Director of Training and Conferences

United States

“How to better prepare works of Inquiry Committee”

Katie Bailey

Wednesday, 19 October 2016 and

Thursday, 20 October 2016

Workshop

U.S. House of Representatives' Subcommittee on Government Operations within the Committee on Oversight and Government

Staff Director

United States

“How to better prepare works of Inquiry Committee”

Věra Jourová

Tuesday, 8 November 2016

14.00 - 15.30Public hearing

 

European Commission

Commissioner responsible for Justice, Consumers and Gender Equality

European Commission

European Union

Hearing with Commissioner Věra Jourová

Giovanni Kessler

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

European Anti-Fraud Office (OLAF)

Director General

European Union

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Simon Riondet

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

EUROPOL

Business manager – Head of the Financial intelligence Group

European Union

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Klaus Meyer-Cabri

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

EUROJUST

German Member of EUROJUST’s College

European Union

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Philippe de Koster

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

CTIF-CFI (Belgian Financial Intelligence Unit)

President

Belgium

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Michel Claise

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

Ministry of Justice

Prosecutor

Belgium

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Norbert Naulin

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

“EOKS” (Investigation Group

Organised Crime – Tax Fraud)

Head of the special investigation unit “EOKS” of the North Rhine-Westphalia tax authorities who analyse leaked data

Germany

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Patrick Montagner

Monday, 14 November 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

College of the French prudential supervisor

Deputy Secretary General

France

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them?

Joseph E. Stiglitz

Wednesday, 16 November 2016

11.00 - 12.30

Public hearing

Columbia University in New York

University Professor at Columbia University Former Chair of the Panama Papers Inquiry Committee

United States

Exchange of views with Professor Joseph E. Stiglitz

Pierre Moscovici

Wednesday, 7 December 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

European Commission

Commissioner responsible for Economic and Financial Affairs, Taxation and Customs

European Union

Hearing with Commissioner Pierre Moscovici and Ashish Kumar, Policy Analyst at Financial Action Task Force (FATF)

Ashish Kumar

Wednesday, 7 December 2016

15.00 - 18.30

Public hearing

Financial Action Task Force (FATF)

Policy Analyst

France

Hearing with Commissioner Pierre Moscovici and Ashish Kumar, Policy Analyst at Financial Action Task Force (FATF)

Ronen Palan

Tuesday, 24 January 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Tax Justice Network

Senior advisor

United Kingdom

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Brooke Harrington

Tuesday, 24 January 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

 

Copenhagen Business School

Associate Professor

Denmark

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Daniel Hall

Tuesday, 24 January 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Burford Capital

Director and co-head of Burford’s global corporate intelligence

United Kingdom

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Rupert Manhart

Tuesday, 24 January 2017

09.00 - 12.30

Public hearing

Anti-money laundering Committee of The Council of Bars and Law Societies of Europe (CCBE)

Chair

Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Richard Frimston

Tuesday, 24 January 2017

09.00 - 12.30

Public hearing

Anti-money laundering Committee of The Council of Bars and Law Societies of Europe (CCBE)

Member of the CCBE and expert on topics relating to tax, beneficial ownership, and offshore activities aspects

Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Wim Mijs

Tuesday, 24 January 2017

09.00 - 12.30

Public hearing

European Banking Federation (EBF)

Chief Executive Officer

Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Roger Kaiser

Tuesday, 24 January 2017

09.00 - 12.30

Public hearing

European Banking Federation (EBF)

Senior Policy Adviser

Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Stef van Weeghel

Tuesday, 24 January 2017

09.00 - 12.30

Public hearing

Price Waterhouse Coopers (PWC)

Global Tax Policy Leader

Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Brigitte Unger

Thursday, 26 January 2017

14.00 - 16.00

Workshop

Utrecht University

Chair of public sector economics

The Netherlands

Working document on the inquiry into Money Laundering, Tax Avoidance and Tax Evasion

Mark Pieth

Interparliamentary week

Tuesday, 31 January 2017

9.30 - 11.15

Joint hearing ECON/PANA with National Parliaments

University of Basel, Switzerland

Professor of Criminal Law and Criminology

Former Member of Panama Papers Inquiry Committee

Switzerland

Panama Papers, Bahamas leaks: which follow-up did national Parliaments give to the revelations? Which lessons can be learned?

Ed Groot

Interparliamentary week

Tuesday, 31 January 2017

9.30 - 11.15

Joint hearing ECON/PANA with National Parliaments

Dutch Parliamentary Committee of Inquiry into Tax structures

Chair

The Netherlands

Panama Papers, Bahamas leaks: which follow-up did national Parliaments give to the revelations? Which lessons can be learned?

Ahmed Ahmed Laaouej

Interparliamentary week

Tuesday, 31 January 2017

9.30 - 11.15

Joint hearing ECON/PANA with National Parliaments

Belgian Special Committee on the Panama Papers

Chair

Belgium

Panama Papers, Bahamas leaks: which follow-up did national Parliaments give to the revelations? Which lessons can be learned?

Kai Jan Krainer

Interparliamentary week

Tuesday, 31 January 2017

9.30 - 11.15

Joint hearing ECON/PANA with National Parliaments

Committee on Finance of the Austrian National Council

Vice-Chair

Austria

Panama Papers, Bahamas leaks: which follow-up did national Parliaments give to the revelations? Which lessons can be learned?

Benedikt Strunz

 

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Norddeutscher Rundfunk/ NDR

Journalist

Germany

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Aleksandra Helena Sobisz

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Berenberg Bank

Former compliance officer

Germany

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Katrin Keikert

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Berenberg Bank

Former compliance officer

Germany

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Michael Kemmer

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Association of German Banks

General Manager and member of the Board of Directors

Germany

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

 

Thorsten Höche

 

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Association of German Banks

Head of the legal department

Germany

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Ulrike Paul

 

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Bundesrechtsanwaltskammer (BRAK or German Federal Bar)

Vice-President

Germany

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Frank Johnigk

 

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Bundesrechtsanwaltskammer (BRAK or German Federal Bar)

Head of the Department Money Laundering and Criminal Law

Germany

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Søren Kristensen

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Danish Broadcasting Corporation (DR), International Consortium of Investigative Journalists (ICIJ)

Journalist

Denmark

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Matthew Elderfield

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Nordea

Head of Group Compliance and Member of Nordea Executive Management

Sweden

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Johan Ekwall

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Nordea

Chief of staff

Sweden

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Biörn Riese

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Mannheimer Swartling

Member of the Corporate Sustainability & Risk Management,

M&A and Corporate Commercial groups

Sweden

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Andreas Steen

Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Mannheimer Swartling

Member of Corporate Commercial practice

group

Sweden

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

Prem Sikka

Thursday, 9 February

Friday 10 February 2017

Mission to UK

Essex Business School

Professor of Accounting

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Sol Picciotto

Thursday, 9 February

Friday 10 February 2017

Mission to UK

Lancaster University

Emeritus Professor, Senior Fellow, International Centre for Tax & Development

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Rita de la Feria

Thursday, 9 February

Friday 10 February 2017

Mission to UK

University of Leeds

Professor

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Murray Worthy

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Anti-corruption organisation Global Witness

Expert on money laundering

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Rachel Davies

Thursday, 9 February

Friday 10 February 2017

Mission to UK

Transparency International UK

Senior Advocacy Manager

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Richard Murphy

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Tax Justice Network

Chartered accountant and political economist

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Oliver Pearce

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Oxfam

Policy Manager for tax and inequality

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Peter Dempsey

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Self-employed

Lawyer

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Douglas Flint

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

Group Chairman

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Paul Rankin

Thursday, 9 February

Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

Managing Director Group Government Affairs

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Iain McKinnon

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

Group Head of Tax

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Paul Kelly

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

Head of Tax Transparency

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Hank Cole

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

Global Head of Operational Intelligence

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Barbara Patow

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

Global Head of Strategic Initiatives, AML

United Kingdom

Mission to United Kingdom

David Rowe-Francis

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

UK Head of AML

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Will Morgan

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

HSBC

Group Government Affairs, Financial System Integrity

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Ian Messer

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Law Society of Scotland

Representative of Solicitors Regulation Authority (SRA)

United Kingdom

Mission to United Kingdom

John Riches

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Law Society of England and Wales (LSEW)

Chair, Society of Trust and Estate Practitioners (STEP) Public Policy Committee

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Sandy Bhogal

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Law Society of England and Wales (LSEW)

Chair of International Tax Law

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Edward Craft

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Law Society of England and Wales (LSEW)

Member of the LSEW Company Law Committee

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Amy Bell

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Law Society of England and Wales (LSEW)

Chair of the LSEW AML Task Force

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Robert Hodgkinson

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Institute of Chartered Accountants in England and Wales (ICAEW)

Executive Director

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Frank Haskew

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Institute of Chartered Accountants in England and Wales (ICAEW)

Head of Tax

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Ian Young

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Institute of Chartered Accountants in England and Wales (ICAEW)

International Tax Manager

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Simon Tosserams

Thursday, 9 February Friday 10 February 2017

Mission to UK

Institute of Chartered Accountants in England and Wales (ICAEW)

EU Affairs Executive

United Kingdom

Mission to United Kingdom

Edward Scicluna

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

EU Presidency

Maltese Government

Minister of Finance

Malta

Mission to Malta

Joe V. Bannister

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Malta Financial Service Authority

Chair

Malta

Mission to Malta

Marianne Scicluna

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Malta Financial Service Authority

Director-General

Malta

Mission to Malta

Anton Bartolo

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Malta Financial Service Authority

Director of Enforcement

Malta

Mission to Malta

Lawrence Cutajar

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Maltese Police

Police Commissionner

Malta

Mission to Malta

Daphne Caruana Galizia

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Self-employed

Journalist

Malta

Mission to Malta

Ivan Camilleri

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Times of Malta

Journalist

Malta

Mission to Malta

Matthew Vella

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Malta Today

Journalist

Malta

Mission to Malta

Alexander Balzan

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

One News

Journalist

Malta

Mission to Malta

Pierre Mifsud

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

EMD Advocates

Founding partner

Malta

Mission to Malta

Malcolm Booker

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Deloitte Malta

Chief Executive Officer

Malta

Mission to Malta

Manfred Galdes

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

ARQ Risk and Compliance

Ltd.

Director

Malta

Mission to Malta

Paul Mifsud

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Sparkasse Bank

Managing Director

Malta

Mission to Malta

Konrad Mizzi

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Maltese Government

Minister within the Office of the Prime Minister

Malta

Mission to Malta

Beppe Fenech Adami

Monday, 20 February 2017

Mission to Malta

Parliament of Malta

National Deputy

Malta

Mission to Malta

Pierre Gramegna

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

Luxembourg Government

Minister for Finance

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Félix Braz

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

Luxembourg Government

Minister for Justice

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Eugène Berger

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

Luxembourg Chamber of Deputies

Member of Finance Committee

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Fabien Grasser

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

Le Quotidien Luxembourg

Journalist

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Anthony A Simcic

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

HSBC Luxembourg

Managing Director Head of Private Banking

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Claude Marx

Thursday, 2 March pm - Friday 3 March am

Commission de Surveillance du Secteur Financier (CSSF)

Director-General

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Claude Simon

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

Commission de Surveillance du Secteur Financier (CSSF)

Member of the management Board and Member of SSM Board of Supervisors

Luxembourg

Mission to Luxembourg

François Prum

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

Luxembourgish Bar

Head of Luxembourgish Bar

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Wim Piot

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

PwC Luxembourg

Managing Partner and Tax Leader

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Elizabeth Jane McCormick

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017

Mission to Luxembourg

KPMG

Global Head of Tax

Luxembourg

Mission to Luxembourg

Patrick Suet

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

Société Générale Bank & Trust

Chairman

France

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Anne Michel

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

Le Monde, ICIJ

Journalist

France

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Sylvie David-Chino

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

BNP Paribas

Global Head of IFS Compliance

France

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Albert Allo

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

TracFin (Traitement du renseignement et action contre les circuits financiers clandestins)

Deputy Director

France

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Olivier Boutellis-Taft

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

Accountancy Europe, NGO

Chief Executive Officer

Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Paul Gisby

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

Accountancy Europe, NGO

Manager for taxation and transparency

Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Oliver Zihlmann

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

Sonntagszeitung | Le Matin Dimanche, ICIJ

Journalist

Switzerland

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Jean-Bernard Schmid

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

Swiss Ministry of Justice

Public Prosecutor

Switzerland

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Peter Lutz

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

Self-regulatory organisation for the combating of money laundering of the Swiss Bar Association and Swiss Notary Association

President

Switzerland

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Giuseppe Marino

Monday, 6 March 2017

15.00 - 18.30

Public hearing

University of Milan

Professor Theory & Practice of International Tax Law

Italy

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

Caroline Vicini

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delegation of the European Union to the United States

Deputy Head of Delegation

Washington DC,

United States

Mission to USA

Elise Bean

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Levin Center at Wayne State University Law School

Co-Director of Training and Conferences

Washington DC,

United States

Mission to USA

Gerard Ryle

21 to 24 March 2017

Mission to USA

International Consortium of

Investigative Journalists (ICIJ)

Director

Washington DC,

United States

Mission to USA

Gary Kalman

21 to 24 March 2017

Mission to USA

FACT Coalition

Executive Director

Washington DC,

United States

Mission to USA

Tom Cardamone

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Global Financial Integrity

Managing Director

Washington DC,

United States

Mission to USA

Jane Gravelle

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Government and Finance Division

Researcher

Washington DC,

United States

Mission to USA

Ron Wyden

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Committee on Finance

National Deputy

(Senator)

Washington DC,

United States

Mission to USA

Richard Neal

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Ways and Means Committee

National Deputy

Washington DC,

United States

Mission to USA

Tom Carper

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Subcommittee on Investigations

National Deputy

(Senator)

Washington DC,

United States

Mission to USA

Orrin Hatch

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Committee on Finance

National Deputy

(Senator)

Washington DC,

United States

Mission to USA

Peter C. Schwartzkopf

21 to 24 March 2017

Mission to USA

House Representatives of the General Assembly

National Deputy

Delaware,

United States

Mission to USA

Valerie Longhurst

21 to 24 March 2017

Mission to USA

House Representatives of the General Assembly

National Deputy

Delaware,

United States

Mission to USA

Daniel B. Short

21 to 24 March 2017

Mission to USA

House Representatives of the General Assembly

National Deputy

Delaware,

United States

Mission to USA

David B. McBride

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delaware General Assembly

National Deputy

(Senator)

Delaware,

United States

Mission to USA

Margaret

Rose Henry

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delaware General Assembly

National Deputy

(Senator)

Delaware,

United States

Mission to USA

F. Gary Simpson

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delaware General Assembly

National Deputy

(Senator)

Delaware,

United States

Mission to USA

Charles M. Elson

21 to 24 March 2017

Mission to USA

John L Weinberg Center for Corporate Governance at the University of

Delaware

Professor

Delaware,

United States

Mission to USA

Jeffrey W. Bullock

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delaware Executive Branch

National deputy

(Secretary of State)

Delaware,

United States

Mission to USA

Rick Geisenberger

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delaware Executive Branch

National deputy

(Secretary of Treasury)

Delaware,

United States

Mission to USA

Kristopher Knight

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delaware Executive Branch

National deputy

(Deputy Secretary of State and Director of the Corporations Division)

Delaware,

United States

Mission to USA

Matt Denn

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Delaware Department of Justice

Attorney General

Delaware,

United States

Mission to USA

Lawrence A. Hamermesh

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Widener University

Professor of Corporate and Business Law

Delaware,

United States

Mission to USA

 

Paul L. Regan

21 to 24 March 2017

Mission to USA

Widener University

Associate Director, Institute of Delaware

Corporate and Business Law

Delaware,

United States

Mission to USA

Alvin Mosioma

Thursday, 6 April 2017

9.00 - 10.30 (Strasbourg)

Public hearing

Tax Justice Network - Africa

Founding Executive Director

Kenya

Impact of the schemes revealed by the Panama Papers

Nuhu Ribadu

Thursday, 6 April 2017

9.00 - 10.30 (Strasbourg)

Public hearing

Nigerian government

(former anti-corruption official)

Official

Nigeria

Impact of the schemes revealed by the Panama Papers

Will Fitzgibbon

Thursday, 6 April 2017

9.00 - 10.30 (Strasbourg)

Public hearing

International Consortium of Investigative Journalists (ICIJ)

Journalist

USA

Impact of the schemes revealed by the Panama Papers

Ahmed Ahmed Laaouej

Wednesday 26 April 2017

16.00 - 17.30

Meeting in the premises of the Belgian Parliament

Belgian Special Committee on the Panama Papers

Chair

Belgium

Meeting with the Members of Belgian Special Committee into the Panama Papers

Luk Van Biesen

Wednesday 26 April 2017

16.00 - 17.30

Meeting in the premises of the Belgian Parliament

Belgian Special Committee on the Panama Papers

National Deputy

Belgium

Meeting with the Members of Belgian Special Committee into the Panama Papers

Roel Deseyn

Wednesday 26 April 2017

16.00 - 17.30

Meeting in the premises of the Belgian Parliament

Belgian Special Committee on the Panama Papers

National Deputy

Belgium

Meeting with the Members of Belgian Special Committee into the Panama Papers

Mark Delanote

Wednesday 26 April 2017

16.00 - 17.30

Meeting in the premises of the Belgian Parliament

Belgian Special Committee on the Panama Papers

National Deputy

Belgium

Meeting with the Members of Belgian Special Committee into the Panama Papers

Mike Beke

Thursday, 27 April

2017

14.30 - 18.00

Committee Meeting

Blomeyer & Sanz

Researcher

Spain

Presentation of studies (Part I)

David Buck

Thursday, 27 April

2017

14.30 - 18.00

Committee Meeting

Centre for Strategy & Evaluation Services (CSES)

Researcher

United Kingdom

Presentation of studies (Part I)

Jack Malan

Thursday, 27 April

2017

14.30 - 18.00

Committee Meeting

Centre for Strategy & Evaluation Services

Researcher

United Kingdom

Presentation of studies (Part I)

Amandine Scherrer

Thursday, 27 April

2017

14.30 - 18.00

Committee Meeting

European ParliamentEuropean Parliamentary

 

Research Service (EPRS)

Researcher

European Union

Presentation of studies (Part I)

Anthony Amicelle

Thursday, 27 April

2017

14.30 - 18.00

Committee Meeting

International Centre for Comparative Criminology, Université de Montréal, Canada

Researcher

Canada

Presentation of studies (Part I)

Willem Pieter de Groen

 

Tuesday, 2 May 2017

15.00 - 18.30

Committee meeting

Centre for European Policy Studies (CEPS)

Researcher

Belgium

Presentation of studies (Part II)

Ian Roxan

Tuesday, 2 May 2017

15.00 - 18.30

Committee meeting

London School of Economics (LSE)

Researcher

United Kingdom

Presentation of studies (Part II)

Herman Bröring

Tuesday, 2 May 2017

15.00 - 18.30

Committee meeting

Centre for European Financial Services Law at the University of Groningen

Researcher

The Netherlands

Presentation of studies (Part II)

Peter Clegg

Tuesday, 2 May 2017

15.00 - 18.30

Committee meeting

University of the West of England, Bristol

Researcher

United Kingdom

Presentation of studies (Part II)

Alexandre Maitrot de la Motte

 

Tuesday, 2 May 2017

15.00 - 18.30

Committee meeting

University of Paris-Est Créteil

Researcher

France

Presentation of studies (Part II)

Pierre Moscovici

Thursday, 4 May

2017

9.00 - 12.30

Public hearing

European Commission

Commissioner responsible for Economic and Financial Affairs, Taxation and Customs

European Union

Hearing with Commissioner Pierre Moscovici

Rui Gonçalves

Tuesday, 9 May

2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Government of Madeira

Regional Secretary for Finance

Madeira, Portugal

Cooperation in tax matters with European jurisdictions

James Tipping

Tuesday, 9 May

2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Finance Centre of the Government of Gibraltar

Finance Director

Gibraltar, UK

Cooperation in tax matters with European jurisdictions

Richard Walker

Tuesday, 9 May

2017

9.00 - 12.30

Public hearing

States of Guernsey Policy & Resources Committee

Director of financial crime policy

Guernsey, Channel Islands

Cooperation in tax matters with European jurisdictions

Colin Powell

Tuesday, 9 May

2017

9.00 - 12.30

Public hearing

Government

Adviser to the Chief Minister

Jersey, Channel Islands

Cooperation in tax matters with European jurisdictions

Jean-Claude Juncker

Tuesday, 30 May

2017

15.00 - 16.30

Public hearing

European Commission

President of the European Commission

European Union

Hearing with the President of the European Commission, J.C. Juncker

 

Fernando Rocha Andrade

 

Tuesday, 30 May

2017

16.45 - 17.30

Public hearing

Government of Portugal

Secretary of State of Tax affairs

Portugal

Hearing with F. Rocha Andrade

Vigjilenca Abazi

 

Wednesday, 21 June 2017

9.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearing

Maastricht University

Academic

The Netherlands

Joint PANA-JURI hearing

The EU-wide protection of whistleblowers’

Cathy James

Wednesday, 21 June 2017

9.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearing

Public concern at work

Whistleblower

United Kingdom

Joint PANA-JURI hearing

The EU-wide protection of whistleblowers’

Frédérique Berrod

Wednesday, 21 June 2017

9.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearing

College of Europe

Academic

Belgium

Joint PANA-JURI hearing

The EU-wide protection of whistleblowers’

Rosita Hickey

Wednesday, 21 June 2017

9.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearing

EU Ombudsman

Head of Strategic Inquiries

European Union

Joint PANA-JURI hearing

The EU-wide protection of whistleblowers’

Charlotte Grass

Wednesday, 21 June 2017

9.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearing

Group Vallourec

Head of Competition and Conformity

France

Joint PANA-JURI hearing

The EU-wide protection of whistleblowers’

Sebastian Fiedler

Wednesday, 21 June 2017

15.00 - 17.30

Public hearing

Bund Deutscher Kriminalbeamter (BDK)

Vice-Chair

Germany

Financial Intelligence Units (FIUs) ins and outs and the Russian "Laundromat" case

Paolo Costanzo

Wednesday, 21 June 2017

15.00 - 17.30

Public hearing

Italian FIU, Banca d'Italia

Manager at Banca d’Italia

Italy

Financial Intelligence Units (FIUs) ins and outs and the Russian "Laundromat" case

Paul Cristian Radu

Wednesday, 21 June 2017

15.00 - 17.30

Public hearing

 

International Consortium of Investigative Journalists (ICIJ)

Journalist

Romania

Financial Intelligence Units (FIUs) ins and outs and the Russian "Laundromat" case

Viesturs Burkāns

Wednesday, 21 June 2017

15.00 - 17.30

Public hearing

Latvian Office for Prevention of Laundering of Proceeds Derived from Criminal Activity

Head of Latvian FIU

Latvia

Financial Intelligence Units (FIUs) ins and outs and the Russian "Laundromat" case

Duarte Pacheco

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Parliamentary Inquiry Committee of Banco Espírito Santo (BES) and working group on combating economic, financial and fiscal crime

National Deputy

Portugal

Mission to Portugal

Cecília Meireles

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Parliamentary Inquiry Committee of Banco Espírito Santo (BES) and working group on combating economic, financial and fiscal crime

National Deputy

Portugal

Mission to Portugal

Eurico Brilhante Dias

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Parliamentary Inquiry Committee of Banco Espírito Santo (BES) and working group on combating economic, financial and fiscal crime

National Deputy

Portugal

Mission to Portugal

Mário Centeno

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Government of Portugal

Minister of Finance

Portugal

Mission to Portugal

Helena Borges

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Tax and Customs Authority

Public Authority

Director General

Portugal

Mission to Portugal

Fernando Rocha Andrade

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Government of Portugal

Secretary of State of Tax affairs

Portugal

Mission to Portugal

Fernando Teixeira dos Santos

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Government of Portugal

Former Minister of Finance

Portugal

Mission to Portugal

Sérgio Vasques

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Government of Portugal

Former Secretary of State of Tax Affairs

Portugal

Mission to Portugal

Maria Luís Albuquerque

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Government of Portugal

Former Minister of Finance

Portugal

Mission to Portugal

Paulo Núncio

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Government of Portugal

Former Secretary of State of Tax Affairs

Portugal

Mission to Portugal

Elisa Ferreira

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Banco de Portugal

Board member in charge of prudential supervision

Portugal

Mission to Portugal

Luís Máximo dos Santos

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Banco de Portugal

Board member in charge of legal enforcement and money laundering matters

Portugal

Mission to Portugal

Luís Costa Ferreira

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Banco de Portugal

Head of the Banking Prudential Supervision Department

Portugal

Mission to Portugal

João Raposo

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Banco de Portugal

Head of the Legal Enforcement Department

Portugal

Mission to Portugal

Micael Pereira

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Expresso (ICIJ)

Journalist

Portugal

Mission to Portugal

João Pedro Martins

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Público

Economist and Offshore researcher

Portugal

Mission to Portugal

Pedro Crisóstomo

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Público

Journalist

Portugal

Mission to Portugal

Amadeu Guerra

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Ministry of Justice

Deputy Attorney General

Portugal

Mission to Portugal

José Ranito

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Ministry of Justice

Prosecutor

Portugal

Mission to Portugal

Tahamara Dias

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Ministry of Justice

Prosecutor

Portugal

Mission to Portugal

Mariana Raimundo

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Financial Intelligence Unit (FIU) Portugal

Director

Portugal

Mission to Portugal

João Paulo Batalha

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Transparency International (TIAC) Portugal

Executive Director

Portugal

Mission to Portugal

Susana Coroado

Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017

Mission to Portugal

Transparency International (TIAC) Portugal

Vice-Chair

Portugal

Mission to Portugal

Věra Jourová

Monday, 3 July 2017

19.00 - 20.30 (Strasbourg)

Public hearing

European Commission

Commissioner responsible for Justice, Consumers and Gender Equality

 

European Union

Hearing with Commissioner Věra Jourová

Harris Georgiades

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Government of the Republic of Cyprus

Minister of Finance

Cyprus

Mission to Cyprus

Yiorgos Lakkotrypis

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Government of the Republic of Cyprus

Minister of Energy, Commerce, Industry and Tourism of the Republic of Cyprus

Cyprus

Mission to Cyprus

Kypros Kyprianou

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Government of the Republic of Cyprus

Ministry of Interior

Cyprus

Mission to Cyprus

Christos Patsalides

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Government of the Republic of Cyprus - Ministry of Finance

Permanent Secretary

Cyprus

Mission to Cyprus

Yiannis Tsangaris

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Government of the Republic of Cyprus - Ministry of Finance

Tax Commissioner

Cyprus

Mission to Cyprus

George Panteli

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Government of the Republic of Cyprus - Ministry of Finance

Director of Economic Research and EU Affairs

Department

Cyprus

Mission to Cyprus

Demetra Kalogerou

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Cyprus Securities and Exchange Commission

President

Cyprus

Mission to Cyprus

Eva Rossidou-Papakyriacou

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Cyprus Unit for Combating Money Laundering (MOKAS)

Director

Cyprus

Mission to Cyprus

Marios Skandalis

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Association of Cyprus Banks (ACB)

Director Group Compliance

Cyprus

Mission to Cyprus

Andreas Michaelides

Thursday, 6 July

Friday, 7 July 2017

Mission to Cyprus

Cyprus Bar Association

President of Limassol Bar Association

Cyprus

Mission to Cyprus

Wolfgang Schäuble

Tuesday, 11 July 2017

14.00 - 15.30

Public Hearing

German Government

Minister of Finance

Germany

Exchange of views with EU Finance Ministers

Pier Carlo Padoan

Tuesday, 11 July 2017

14.00 - 15.30

Public Hearing

Italian Government

Minister of Economy and Finance

Italy

Exchange of views with EU Finance Ministers