Postopek : 2017/2124(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0383/2017

Predložena besedila :

A8-0383/2017

Razprave :

PV 05/02/2018 - 18
CRE 05/02/2018 - 18

Glasovanja :

PV 06/02/2018 - 5.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0025

POROČILO     
PDF 601kWORD 58k
28.11.2017
PE 606.142v02-00 A8-0383/2017

o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2016

(2017/2124(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Jonás Fernández

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2016

(2017/2124(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB), zlasti členov 3 in 15,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za lastna sredstva (Montijevo poročilo),

–  ob upoštevanju postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji,

–  ob upoštevanju članka iz ekonomskega biltena ECB z naslovom MFI lending rates: pass-through in the time of non-standard monetary policy (Posojilne obrestne mere monetarnih finančnih institucij: izravnave v času nestandardne monetarne politike) (številka 1/2017),

–  ob upoštevanju poročila EESO o evropski industrijski in monetarni politiki,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Transparency International z naslovom Two sides of the same coin? Independence and accountability of the European Central Bank (Dve plati iste medalje? Neodvisnost in odgovornost Evropske centralne banke),

–  ob upoštevanju informativne strani ECB z naslovom What is money? (Kaj je denar?),

–  ob upoštevanju sporazuma o nujni likvidnostni pomoči ECB, objavljenega 19. junija 2017,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2010/191/EU z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih zakonitih evrskih bankovcev in kovancev kot plačilnih sredstev(1),

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura(2),

–  ob upoštevanju člena 128(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o euru kot zakonitem plačilnem sredstvu,

–  ob upoštevanju govora predsednika ECB z dne 6. aprila 2017,

–  ob upoštevanju člena 127(5) PDEU,

–  ob upoštevanju člena 127(2) PDEU,

–  ob upoštevanju povratnih informacij ECB o prispevku Evropskega parlamenta kot dela njegove resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2015,

–  ob upoštevanju člena 132(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0383/2017),

A.  ker je Svet ECB na seji 9. in 10. marca 2016 sprejel nadaljnje ukrepe za doseganje prvenstvenega cilja stabilnosti cen in drugotnega cilja podpiranja gospodarstva z monetarno politiko z: 1) znižanjem ključnih obrestnih mer in nižjo obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, in sicer -0,4 %, 2) povečanjem nakupov v okviru programa nakupa sredstev na raven 80 milijard EUR na mesec, 3) vključitvijo novega programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja v program nakupa sredstev za nakup dolgoročnih obveznic, izraženih v eurih, ki jih izdajo nebančne družbe, ustanovljene v euroobmočju, in 4) novim sklopom ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja z zapadlostjo štirih let;

B.  ker je Svet ECB na seji 7. in 8. decembra 2016 sklenil, da se bo program nakupa sredstev od aprila 2017 do decembra 2017 nadaljeval na ravni, ki je nižja od zdajšnje (z 80 milijard EUR na 60 milijard EUR na mesec), oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne bo zaznala trajnega izboljšanja inflacije, skladnega z inflacijskim ciljem;

C.  ker člani Izvršilnega odbora ECB dosledno poudarjajo pomen izvajanja reform za povečanje produktivnosti v euroobmočju, pa tudi rasti prijaznih fiskalnih politik v okviru Pakta za stabilnost in rast;

D.  ker se po makroekonomski napovedi Eurosistema iz septembra 2017 pričakuje, da bo letna inflacija v euroobmočju na podlagi harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin leta 2017 1,5 %, leta 2018 1,2 % in leta 2019 1,5 %;

E.  ker je glavni cilj Evropskega sistema centralnih bank vzdrževanje stabilnosti cen, Svet ECB pa je ta cilj opredelil kot srednjeročno medletno povečanje harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin v euroobmočju za manj kot 2 %, vendar blizu te vrednosti; ker ECB v štirih letih od leta 2013 ni dosegla svojega cilja srednjeročne inflacije in predvideva, da cilja ne bo dosegla pred letom 2020;

F.  ker ECB meni, da je slaba dinamika inflacije zlasti posledica počasnejše rasti plač in nižjih cen energije;

G.  ker mora Evropski sistem centralnih bank v skladu s členom 127(5) PDEU prispevati k vzdrževanju stabilnosti cen;

H.  ker je bil leta 2016 neto dobiček ECB 1,19 milijarde EUR v primerjavi z 1,08 milijarde EUR leta 2015;

I.  ker k temu neto dobičku največ prispeva višji neto dohodek od obresti na vrednostne papirje za namene monetarne politike, vključno s portfeljem programa nakupa sredstev in portfeljem vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih;

J.  ker sta stopnji rasti in brezposelnosti geografsko precej neenakomerni, kar nevarno slabi gospodarstvo in ogroža dober razvoj;

K.  ker člen 123 PDEU in člen 21 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke prepovedujeta denarno financiranje vlad;

L.  ker ima vse večje število finančnotehnoloških podjetij velik potencial za povečanje finančne vključenosti v euroobmočju, kar tudi povečuje potrebo po nadzoru in spremljanju na mikrobonitetni in makrobonitetni ravni;

Splošni pregled

1.  poudarja, da ECB, nacionalne centralne banke in člani njihovih organov odločanja v skladu s členom 7 statuta ECB ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od institucij ali organov Skupnosti, vlad držav članic ali drugih organov: zato poudarja neodvisnost ECB pri njeni vlogi monetarnega organa za euroobmočje, ki je določena v Pogodbi; vendar poudarja, da sta potrebni večja odgovornost in preglednost, sorazmerno z njeno ravnjo neodvisnosti;

2.  priznava tudi zvezni značaj ECB, ki izključuje nacionalni veto in vmešavanje vlad, kar ji je omogočilo odločno ukrepanje pri različnih vprašanjih, na primer pri spoprijemanju s krizo;

3.  ugotavlja, da je spodbujevalna monetarna politika ECB, vključno z nizkimi obrestnimi merami in programom nakupa sredstev, v obdobju 2012–2016 prispevala k cikličnemu gospodarskemu okrevanju in ustvarjanju delovnih mest, tudi s preprečevanjem deflacije, ohranitvijo ugodnih pogojev financiranja za podjetja in gospodinjstva in vzdrževanjem finančne stabilnosti ter ustreznim delovanjem plačilnih sistemov; je kljub temu zaskrbljen zaradi posledic nekonvencionalnih ukrepov v okviru monetarne politike za posamezne varčevalce in za finančno ravnovesje pokojninskih in zavarovalnih sistemov ter zaradi pojava prenapihnjenih cen premoženja, kar bi morala ECB pozorno spremljati in čim bolj zmanjšati;

4.  je zaskrbljen, da banke v euroobmočju niso izkoristile ugodnega okolja, ki ga je ECB ustvarila za krepitev njihovih kapitalskih osnov, saj so po podatkih Banke za mednarodne poravnave izplačale precejšnje dividende, ki so včasih presegle raven zadržanega čistega dobička;

5.  ostaja zaskrbljen zaradi še vedno visoke stopnje netržnega premoženja ter vrednostnih papirjev, kritih s premoženjem, ki se predložijo Eurosistemu kot zavarovanje v okviru njegovih operacij refinanciranja; ponovno poziva ECB, naj predloži informacije o tem, katere centralne banke so sprejele take vrednostne papirje, in razkrije metode vrednotenja v zvezi s takim premoženjem; poudarja, da bi bilo razkritje koristno za parlamentarni nadzor nad nadzornimi nalogami, za katere je pooblaščena ECB;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v euroobmočju kljub zmanjšanju tržnih neravnotežij spet povečujejo neravnotežja v sistemu TARGET 2, ki kažejo na stalen odliv kapitala iz obrobnih regij euroobmočja;

Stabilnost cen

7.  opozarja, da je bila po podatkih Eurostata povprečna inflacija v euroobmočju leta 2016 zgolj 0,2 %, medtem ko je bila inflacija brez upoštevanja cen energije 0,9 %; poleg tega ugotavlja, da je v letnem poročilu ECB za leto 2016 navedeno, da je trend rasti osnovne inflacije v letu 2016 še premalo prepričljiv;

8.  ugotavlja, da bo inflacija v euroobmočju po pričakovanjih nižja od 2 % vsaj do leta 2020, kljub zelo spodbujevalni monetarni politiki, ki jo izvaja ECB, kar kaže na to, da gospodarstvo euroobmočja ne deluje s polno zmogljivostjo, nedavna rast tečaja eura pa skupaj z drugimi dejavniki otežuje doseganje stabilnosti cen;

9.  je seznanjen z lastno oceno ECB, da bi bila inflacija brez njenega svežnja politik v povprečju skoraj 0,5 % nižja od zdaj napovedane stopnje za obdobje 2016–2019;

10.  se strinja z ECB, da na ravni držav članic potrebujemo tudi uravnoteženo kombinacijo dobrih in rasti prijaznih fiskalnih politik, ki bodo v celoti upoštevale Pakt za stabilnost in rast, vključno z njemu lastno prožnostjo, pa tudi socialno uravnotežene in ambiciozne reforme za povečanje produktivnosti, da bi se sedanje ciklično okrevanje pretvorilo v trajen, vzdržen in zanesljiv strukturni dolgoročni gospodarski razvoj;

11.  meni, da mora ECB glede na sedanjo neučinkovitost transmisijskih kanalov monetarne politike zagotoviti stabilnost cen, kot jo je opredelil svet guvernerjev ECB, in sicer kot stopnjo inflacije, ki je nižja od 2 %, vendar je blizu te vrednosti; meni, da bi morala ECB vseeno skrbno oceniti prednosti in stranske učinke svoje politike, zlasti glede načrtovanih ukrepov za boj proti deflaciji v prihodnosti; meni, da bi se morala ECB osredotočiti na jasno in jedrnato obveščanje o svojih ukrepih monetarne politike, s čimer bi na finančnih trgih ustvarili gotovost in zaupanje;

12.  meni, da je sedanja kriza opozorila na potrebo po razvejitvi teoretičnega ozadja, na katerem temelji okvir politike centralnih bank; poziva ECB, naj v svojem prihodnjem letnem poročilu analizira vpliv krize na razvoj svojega teoretičnega okvira;

Gospodarska rast in zaposlovanje

13.  opozarja, da mora ECB v skladu s členom 2 svojega statuta ter členom 127 in podrobneje s členom 282 Pogodbe o delovanju Evropske unije brez poseganja v primarni cilj stabilnosti cen podpirati splošne gospodarske politike Unije, da bi prispevala k doseganju ciljev Unije, opredeljenih v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji;

14.  ugotavlja, da je rast BDP v euroobmočju stabilna, vendar zmerna, kljub vsemu pa je v primerjavi s preteklimi leti ugodna in se zanesljivo veča, saj je v letu 2015 znašala 2 %, leta 2016 pa 1,8 %; ugotavlja, da je Komisija v svoji gospodarski napovedi iz jeseni 2017 napovedala rast BDP v višini 2,2 % v letu 2017 in 2,3 % v letu 2018;

15.  poudarja, da iz letnega poročila ECB za leto 2016 izhaja, da je bila rast naložb nekoliko počasnejša kot v preteklem letu; poudarja, da prizadevanja monetarne politike ECB še niso dosegla oprijemljivega učinka na področju naložb v gospodarstvu EU; ugotavlja, da to pomanjkanje učinka škodljivo vpliva zlasti na obrobne regije Unije;

16.  z obžalovanjem poudarja, da je proizvodna vrzel v euroobmočju glede na publikacijo Svetovni gospodarski obeti Mednarodnega denarnega sklada iz aprila 2017 leta 2016 znašala-1,2 % potencialnega BDP in naj bi negativna ostala do leta 2019, kar kaže, da BDP v euroobmočju v obdobju, na katerega se nanašajo napovedi, ne bo dosegel svojega potenciala;

17.  ugotavlja, da je ECB mnenja, da je bila njena monetarna politika ključna za ciklično gospodarsko okrevanje v euroobmočju, ki je večinoma temeljilo in še vedno temelji med drugim na domačem povpraševanju, podpirajo pa ga ugodni pogoji financiranja in izboljševanje trgov dela ter reforme za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti v nekaterih državah članicah, katerim prav tako koristi zniževanje cen nafte, kar bo k rasti v obdobju 2016–2019 prispevalo 1,7 %;

18.  meni, da, kot je dejal tudi predsednik ECB, monetarna politika ne zadostuje za ohranjanje gospodarskega okrevanja, prav tako pa ne more prispevati k reševanju strukturnih problemov evropskega gospodarstva, če je ne bodo dopolnjevale tudi skrbno zasnovane, socialno uravnotežene in pravične politike dolgoročne rasti in konkurenčnosti na ravni držav članic v kombinaciji z zdravo fiskalno politiko v okviru pakta za stabilnost in rast; se strinja z ECB, da je treba poglobiti institucionalno arhitekturo ekonomske in monetarne unije za podporo zgoraj omenjenim reformam ter za doseganje večje odpornosti euroobmočja na makroekonomske pretrese;

19.  obžaluje, da čeprav se je brezposelnost zmanjšala z 10,5 % decembra 2015 na 9,6 % decembra 2016, številne države euroobmočja še vedno pesti visoka stopnja brezposelnosti, skupno povpraševanje v euroobmočju pa je še vedno šibko, pri čemer je treba upoštevati, da bi trdovratna neenakost v EU lahko bila škodljiva za zanesljiv in vključujoč gospodarski razvoj; zato poziva k izvajanju politik, usmerjenih k povečanju produktivnosti, s poudarkom na znanjih in spretnostih, ki bi še bolj olajšali ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter zvišanje plač;

20.  je seznanjen z analizo distribucijskih posledic politik ECB, ki jo vsebuje letno poročilo ECB; spodbuja ECB, naj še naprej preučuje distribucijski učinek svoje monetarne politike, tudi na dohodkovno neenakost, in naj upošteva rezultate te raziskave pri oblikovanju monetarne politike;

21.  poudarja, da je za zagotovitev polne učinkovitosti monetarne politike treba popraviti neravnotežja na tekočih računih z ustreznimi fiskalnimi in gospodarskimi politikami in reformami za povečanje produktivnosti;

Ponudba kreditov in nadzor bank

22.  poudarja, da se kategorija M3 kljub temu, da se je kategorija M1 leta 2016 povečala za 8,8 %, povečuje za zgolj 5 % na leto, kar kaže, da prenos monetarne politike še ni popolnoma učinkovit ter da so v monetarnem sistemu nepravilnosti in da primanjkuje ustrezne ponudbe kreditov; zato poudarja pomen unije kapitalskih trgov, ki bi lahko ponudila alternativni način financiranja gospodarstva v času bančnih pretresov;

23.  priznava, da je monetarna politika do neke mere zmanjšala stroške posojil in je prispevala k izboljšanju dostopa do financiranja za podjetja in gospodinjstva v euroobmočju, zlasti v nekaterih državah članicah, kot izhaja iz letnega poročila ECB za leto 2016, v katerem je navedeno, da se stroški posojil za gospodinjstva v euroobmočju še naprej razlikujejo od države do države; zato meni, da je učinek te politike omejen zaradi skromnega povpraševanja po posojilih, strukturnih problemov bančnih sistemov v nekaterih državah članicah in pomanjkanja zaupanja med samimi finančnimi institucijami;

24.  spodbuja dodatno izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do kreditov, s čimer bi se zagotovila vključenost v gospodarski razvoj;

25.  pozdravlja, da se od leta 2015 obresti za zelo majhna posojila še naprej znižujejo hitreje kot obresti za velika posojila, kar prispeva k nadaljnjemu zmanjšanju razlike med zelo majhnimi in velikimi posojili; poleg tega ugotavlja, da je razlika med obrestmi za majhna in velika posojila zdaj v vseh državah euroobmočja podobna;

26.  ugotavlja, da bi daljše obdobje skoraj ravne krivulje donosa obrestnih mer lahko vplivalo na stabilnost in dobičkonosnost bančnega sistema; se vseeno strinja z oceno ECB, da je dobičkonosnost banke ne glede na nizke obrestne mere odvisna od njenega poslovnega modela, strukture in bilance stanja; ugotavlja tudi, da je za bančni sektor EU značilna raznolikost, med drugim tudi zaradi nacionalnih posebnosti, kar prispeva k stabilnosti finančnega sistema;

27.  priznava, da ima sedanja politika nizkih obrestnih mer sicer začasno pozitiven učinek na raven slabih posojil, a da bi bilo treba visoka tveganja, povezana z nedonosnimi posojili, učinkovito obravnavati na strukturiran način; je seznanjen s prizadevanji ECB in enotnega mehanizma nadzora pri nadziranju bank v euroobmočju, da bi zmanjšali izpostavljenost iz naslova slabih posojil, zlasti pa s smernicami ECB za banke glede obravnave slabih posojil iz marca 2017 in njenimi ukrepi v zvezi s posameznimi bankami, pa z tudi akcijskim načrtom, ki ga je Svet ECOFIN odobril 11. julija 2017, brez poseganja v pristojnosti Parlamenta glede zakonodaje na prvi ravni; poudarja, da so za pravilno izvajanje akcijskega načrta Sveta potrebna skupna prizadevanja bank, nadzornikov, regulatorjev in nacionalnih organov; poziva, naj bo pokritost stresnih testov široka in naj bodo metodološko primerni in zanesljivi; priporoča, da se skrbno spremlja razvoj dogodkov na nepremičninskih trgih; meni, da bi morali vsi dodatni ukrepi zagotavljati polno spoštovanje pristojnosti Evropskega parlamenta;

Program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja

28.  pozdravlja izboljšave, ki jih je ECB dosegla z razkritjem seznama vrednostnih papirjev v lasti Eurosistema v okviru programa ECB za nakup vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, vendar ugotavlja, da ta program neposredno koristi predvsem velikim podjetjem;

29.  poziva ECB, naj še naprej zagotavlja polno preglednost pri razkrivanju obsega izvedenih nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja za vsako podjetje posebej, in sicer po preteku razumnega obdobja; poziva jo tudi, naj objavi vse podatke iz programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja v eni, uporabniku prijazni preglednici, s katero se lahko olajša javna odgovornost programa; poudarja, da bi bilo treba po koncu programa v vsakem primeru zagotoviti polno preglednost; poleg tega poziva ECB, naj objavi merila v zvezi z upravičenostjo podjetniških obveznic za nakup v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, da bi se izognili možnim izkrivljanjem konkurence na trgu; poudarja, da za upravičenost obveznic veljajo merila za obvladovanje tveganja in ne velikost podjetij, ki jih izdajo;

30.  ugotavlja, da je ECB institucija EU in jo zato zavezuje Pariški sporazum;

31.  se strinja, da bi dobro delujoč, raznolik in povezan kapitalski trg podpiral prenos enotne monetarne politike; meni, da bi morala imeti unija kapitalskih trgov ključno vlogo pri širjenju združenega kapitala v EU; poziva, naj bosta vzpostavitev in izvajanje unije kapitalskih trgov postopna, pravočasna in popolna;

32.  pozdravlja pozitivno mnenje ECB o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije; izpostavlja, da ima evropski sistem jamstva za vloge ključno mesto pri krepitvi zaupanja in zagotavljanju enake varnosti vlog v bančni uniji; poudarja, da bi evropski sistem jamstva za vloge lahko pomagal dodatno krepiti in varovati finančno stabilnost; priznava, da je treba tveganja ne samo deliti, temveč tudi zmanjšati;

33.  je seznanjen z razmislekom Komisije o vzpostavitvi resnično evropskih varnih sredstev za bančno unijo euroobmočja;

34.  je seznanjen, da je Svet ECB v zvezi s priporočilom za Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi člena 22 Statuta ESCB in ECB dne 23. junija 2017 sprejel sklep, s katerim bi zagotovil pravno podlago, da se Eurosistemu omogoči opravljanje vloge centralne banke izdaje v predlagani reformi nadzorne strukture za centralne nasprotne stranke (CNS), s čimer ECB postane pristojna za reguliranje dejavnosti klirinških sistemov, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami, s ciljem uspešnega preprečevanja tveganj, ki jih ti sistemi predstavljajo za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne monetarne politike; trenutno ocenjuje priporočilo in z zanimanjem pričakuje razprave o tem predlogu;

Fizični denar in digitalne valute

35.  se strinja z ECB, da je fizični denar pomembno zakonito plačilno sredstvo, saj je euro edino zakonito plačilno sredstvo v euroobmočju, in opozarja vse države članice euroobmočja, da bi moralo biti sprejemanje evrskih kovancev in bankovcev pravilo pri transakcijah v trgovini na drobno, brez poseganja v pravico teh držav članic, da določijo zgornje meje za gotovinska plačila v okviru boja proti pranju denarja, davčnim goljufijam ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala; predlaga, naj Eurosistem izda priložnostne bankovce v počastitev Karla Velikega, ki bi prav tako bili zakonito plačilno sredstvo;

36.  je seznanjen s potekajočo razpravo o digitalni valuti centralne banke oziroma digitalnem primarnem denarju, ki bi bil na voljo številnim nasprotnim strankam, vključno z gospodinjstvi; poziva Komisijo in ECB, naj preučita take sheme s ciljem izboljšati dostop javnosti do drugih plačilnih sistemov poleg fizičnega denarja, pa tudi morebitne izzive, povezane z monopolom ECB nad izdajanjem denarja; poudarja, da napredek na področju digitalnih valut ne sme voditi k omejevanju maloprodajnih gotovinskih plačil ali odpravi gotovine;

37.  poudarja pomen kibernetske varnosti za finančni sektor; pozdravlja delo ECB na tem področju, kot sta začetek delovanja pilotnega sistema za poročanje o pomembnih kibernetskih incidentih februarja 2016 in sodelovanje v okviru G-7;

Odgovornost in preglednost

38.  poziva ECB, naj pri pregledu uspešnega zaključka programa za finančno pomoč še naprej zagotavlja potrebno podporo Grčiji in drugim državam članicam; meni, da bi brez poseganja v njen neodvisni status takšna podpora lahko zajemala vključitev grških državnih obveznic v program nakupov v javnem sektorju na podlagi meril upravičenosti, ki veljajo za vse države članice, in razširitev programa nakupa kritih obveznic 3 na grške pravne subjekte, ki jih urejata javno in zasebno pravo, v skladu z enakimi merili upravičenosti;

39.  poziva ECB, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi oceni vse posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU in naj bo pripravljena na selitev bank in njihovih dejavnosti v euroobmočje; meni, da je najbolj pomembno okrepiti nadzor nad eurokliringom zunaj euroobmočja, da bi preprečili vrzeli v nadzoru in težave, povezane s finančno stabilnostjo; je začel razpravo o predlogu Komisije o spremembi uredbe EMIR v zvezi z nadzorom nad CNS, ki ga je podala odboru junija 2017, da bi se dosegla ta okrepitev;

40.  ugotavlja, da je skupina na visoki ravni za lastna sredstva opredelila dobiček ECB od izdajanja denarja kot enega od možnih novih lastnih sredstev za proračun EU; poudarja, da bi bile za pretvorbo tega dobička v lastno sredstvo EU potrebne sprememba statuta ESCB in ECB ter prilagoditve, da bi upoštevali posebni položaj držav članic, ki niso del euroobmočja;

41.  meni, da morata biti neodvisnost ECB in njena raven odgovornosti sorazmerni z njeno pomembnostjo; poudarja, da mora biti ECB zaradi svojih odgovornosti in nalog pregledna za javnost in bolj odgovorna do Parlamenta; poudarja, da je treba predložiti ožji seznam kandidatov, tako da lahko Parlament opravlja svojo institucionalno vlogo pri imenovanju predsednika, podpredsednika in drugih članov Izvršilnega odbora ECB;

42.  opozarja, da je monetarni dialog pomemben instrument, ki Parlamentu in posledično širši javnosti zagotavlja preglednost odločitev monetarne politike; pozdravlja redno prisotnost predsednika ECB ter drugih članov Izvršilnega odbora in dialog z njimi v okviru monetarnega dialoga in drugih oblik dialoga; meni, da bi monetarni dialog lahko še izboljšali, med drugim tako, da bi ga preoblikovali in s tem okrepili osredotočenost, interaktivnost in relevantnost izmenjave mnenj s predsednikom ECB in drugimi člani Izvršilnega odbora ECB v okviru monetarnega dialoga in drugih oblik dialoga, v skladu s priporočili in povratnimi informacijami strokovnjakov monetarnega področja, ki jih je naročil odbor za ekonomske in monetarne zadeve marca 2014; poziva uradnike ECB, naj nadaljujejo z dobrodošlo prakso posredovanja pisnih odgovorov na vprašanja, ki so po izmenjavi mnenj ostala nedorečena;

43.  pozdravlja odločitev ECB iz leta 2016, da v svojem letnem poročilu objavi povratne informacije na prispevek Parlamenta in poziva ECB, naj nadaljuje prizadevanja za preglednost, da bi bolje pojasnila svoje ukrepe monetarne politike; želi spomniti, da je ECB pozval, naj doda poglavje ali prilogo k svojemu letnemu poročilu, v katerem bo celovito podala povratne informacije na letno poročilo Parlamenta iz prejšnjega leta;

44.  poziva ECB, naj zagotovi neodvisnost članov notranjega revizijskega odbora; poziva ECB, naj objavi izjave o finančnih interesih za člane Sveta ECB, da bi preprečili navzkrižje interesov; poziva ECB, naj zagotovi, da etičnemu odboru ne predseduje nekdanji predsednik ali kateri drugi nekdanji član Sveta ECB, pa tudi nihče, ki bi lahko bil odgovoren za navzkrižje interesov; poziva Svet ECB, naj upošteva kadrovske predpise in kodeks ravnanja EU in zahteva da se njegovi člani dve leti po zaključku mandata ne zaposlijo na delovnih mestih z navzkrižjem interesov; poudarja, da člani Izvršilnega odbora ECB ne bi smeli hkrati biti člani forumov ali drugih organizacij, v katere so vključeni vodilni kadri bank pod nadzorom ECB;

45.  poziva ECB, naj sprejme jasno in javno politiko o prijavljanju nepravilnosti;

46.  ugotavlja, da obstoječi sistem zaposlovanja ECB v zvezi z začasnimi delavci, za katerega so med drugim značilne sistematične ali zaporedne začasne pogodbe, lahko ustvari nestabilno delovno okolje in ogroža poklicno kohezijo ECB; je zaskrbljen zaradi domnevnih primerov kronizma in visoke ravni nezadovoljstva med uslužbenci ECB; ugotavlja in pozdravlja pobude ECB za obravnavo teh vprašanj, tudi prek okrepljenega dialoga s predstavniki zaposlenih, in jo spodbuja, naj nadaljuje s temi prizadevanji; poziva ECB, naj zagotovi enako obravnavo in enake priložnosti za vse svoje osebje ter zajamči dostojne delovne pogoje v instituciji;

47.  pozdravlja prizadevanja ECB za povečanje jasnosti in preglednosti v zvezi z zagotavljanjem izredne likvidnostne pomoči in z opredelitvijo njene cene v skladu s sporazumom o izredni likvidnostni pomoči iz maja 2017; poudarja, da bi zagotavljanje likvidnosti centralne banke institucijam v euroobmočju lahko bolje pojasnili;

48.  pozdravlja prakso ECB, da objavlja svoje sklepe za splošno uporabo, uredbe, priporočila in mnenja, s čimer se zmanjšuje število izvzetij iz razkritij; poziva ECB, naj poveča preglednost za javnost, tudi z javnimi posvetovanji, kadar objava ne moti bistveno delovanja trgov;

49.  poudarja, da je treba razlikovati med nadzorno vlogo ECB in njeno vlogo v okviru monetarne politike ter da ti vlogi ne smeta povzročiti navzkrižja interesov pri izvajanju njenih glavnih nalog;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in ECB.

(1)

UL L 83, 30.3.2010, str. 70.

(2)

UL L 139, 11.5.1998, str. 1.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

7

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Thierry Cornillet, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Cătălin Sorin Ivan, Barbara Kappel, Wajid Khan, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Andrea Cozzolino, Herbert Dorfmann, Frank Engel, Ashley Fox, Ramón Jáuregui Atondo, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Siegfried Mureşan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bogdan Brunon Wenta, Wim van de Camp


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

40

+

ALDE

Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells, Thierry Cornillet

ECR

Pirkko Ruohonen-Lerner

PPE

Anne Sander, Bogdan Brunon Wenta, Brian Hayes, Frank Engel, Gabriel Mato, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Gunnar Hökmark, Herbert Dorfmann, Ivana Maletić, Luděk Niedermayer, Markus Ferber, Siegfried Mureşan, Theodor Dumitru Stolojan, Thomas Mann, Tom Vandenkendelaere, Wim van de Camp

S&D

Alfred Sant, Andrea Cozzolino, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Cătălin Sorin Ivan, Hugues Bayet, Jakob von Weizsäcker, Jonás Fernández, Neena Gill, Olle Ludvigsson, Pedro Silva Pereira, Pervenche Berès, Peter Simon, Ramón Jáuregui Atondo, Roberto Gualtieri, Udo Bullmann, Wajid Khan

VERTS/ALE

Ernest Urtasun, Molly Scott Cato, Philippe Lamberts, Sven Giegold

7

-

EFDD

Marco Valli

ENF

Bernard Monot, Gerolf Annemans, Marco Zanni

GUE/NGL

Miguel Viegas, Paloma López Bermejo

NI

Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

7

0

ECR

Ashley Fox, Kay Swinburne, Stanisław Ożóg, Sander Loones

ENF

Barbara Kappel

GUE/NGL

Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Matt Carthy

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo