Postopek : 2017/2222(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0387/2017

Predložena besedila :

A8-0387/2017

Razprave :

PV 14/12/2017 - 3
CRE 14/12/2017 - 3

Glasovanja :

PV 14/12/2017 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0502

POROČILO     
PDF 916kWORD 148k
30.11.2017
PE 610.643v03-00 A8-0387/2017

v skladu s členom 216(7) Poslovnika o razpravah v Odboru za peticije v letu 2016

(2017/2222(INI))

Odbor za peticije

Poročevalec: Notis Marias

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

v skladu s členom 216(7) Poslovnika o razpravah v Odboru za peticije v letu 2016

(2017/2222(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

  ob upoštevanju členov 52 in 216(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0387/2017),

A.  ker je bilo v letu 2016 prejetih 1.569 peticij – v primerjavi s 1.431 peticijami v letu 2015 – od tega je bilo 1.110 peticij (70,8 %) označenih za dopustne;

B.  ker je 6.132 uporabnikov spletnega portala Parlamenta za peticije leta 2016 podprlo eno ali več peticij v primerjavi z 902 uporabnikoma leta 2015, število podpornih glasov na peticijo in uporabnika pa se je v letu 2016 zvišalo na 18.810 v primerjavi s 1.329 v letu 2015;

C.  ker je število prejetih peticij majhno v primerjavi s celotnim prebivalstvom EU; ker to število dokazuje, da nekateri državljani EU poznajo in uporabljajo pravico do peticije ter pričakujejo, da bodo lahko prek tega postopka institucije EU opozorili na vprašanja, ki jih zadevajo in ki sodijo na področje pristojnosti EU; ker je kljub temu treba narediti več za ozaveščanje javnosti o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament in ljudi spodbuditi, da to pravico tudi uveljavijo;

D.  ker pravica do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu državljanom in prebivalcem EU omogoča, da uradno zahtevo naslovijo neposredno na svoje predstavnike, in ker mora biti ta pravica zato ustrezno zaščitena in izkoriščana; ker je ta pravica ključna za dejavno udeležbo državljanov in prebivalcev EU v zadevah, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije;

E.  ker ima Evropski parlament že dalj časa vodilno vlogo pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni in ima še vedno najbolj odprt in pregleden sistem v Evropi, kar zlasti omogoča polno udeležbo vlagateljev peticij v dejavnostih Parlamenta;

F.  ker je vloga odbora pri povečevanju vpliva evropskih državljanov eden temeljnih dejavnikov, ki prispevajo h krepitvi podobe in avtoritete Parlamenta v očeh volilnega telesa, tako da instituciji omogočajo, da bolje nadzira izvajanje prava EU v državah članicah in drugih evropskih institucijah ter zahteva njihovo odgovornost za to;

G.  ker je dejavna udeležba možna le na podlagi demokratičnih in preglednih postopkov vseh evropskih institucij, ki Parlamentu in Odboru za peticije omogočajo, da svoje delo predstavita na državljanom prijazen in razumljiv način;

H.  ker so tisti, ki vlagajo in podpirajo peticije, dejavni državljani, ki pričakujejo, da bodo evropske institucije prinesle dodano vrednost k reševanju njihovih skrbi; ker bi opustitev ustreznega ukrepanja v zvezi s peticijami najverjetneje vodila k nezadovoljstvu, posledično tudi v razmerju do Unije;

I.  ker se ugotavlja, da se državljani pogosto obračajo na Odbor za peticije šele v skrajni sili, ko drugi organi in institucije na regionalni in nacionalni ravni ne morejo pomagati pri reševanju njihovih skrbi;

J.  ker lahko Parlament prek peticij prisluhne težavam, ki pestijo državljane, in pripomore k njihovemu reševanju ter ker je treba prek peticij ocenjevati vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje prebivalcev EU;

K.  ker so peticije eden od koristnih virov informacij pri odkrivanju kršitev zakonodaje EU ter pomanjkljivosti in neskladnosti zakonodaje EU v zvezi z zagotavljanjem polne zaščite temeljnih pravic vseh državljanov;

L.  ker peticije vsebujejo široko paleto pomembnih informacij z različnih področij, ki so uporabne tudi za druge parlamentarne odbore, tudi v zvezi z njihovimi zakonodajnimi dejavnostmi; ker je izpolnjevanje pravice do peticije z ustrezno obravnavo peticij odgovornost celotnega Parlamenta;

M.  ker bi se morala vsaka peticija skrbno proučiti in obravnavati in ker ima vsak vlagatelj pravico, da od Odbora za peticije prejme odgovor, ki temeljito obravnava načeta vprašanja ob polnem spoštovanju pravice do dobrega upravljanja, kot določa člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

N.  ker merila za dopustnost peticij v skladu s členom 227 PDEU in členom 215 poslovnika določajo, da mora peticija izpolnjevati formalne pogoje dopustnosti, tj. da vlagatelja peticije, ki je državljan EU ali prebiva v EU, zadeva vprašanje, ki sodi na področje delovanja Evropske unije; ker je bilo 459 peticij označenih za nedopustne, ker niso izpolnjevale formalnih pogojev;

O.  ker je treba neutemeljene ali nedopustne peticije hitro zaključiti in odločitev obrazložiti vlagatelju, da bo Odbor za peticije lahko deloval učinkovito in ne bo preobremenjen; ker bi moral upravni postopek za obravnavo peticij vedno stremeti h koristi vlagateljev peticije;

P.  ker je že zaradi posebne, interaktivne narave postopka vlaganja peticije in ključne vloge, ki jo imajo pri tem državljani, vsak primer edinstven, kar izključuje vnaprej določen časovni okvir; ker ti postopki od uprave zahtevajo posebno prilagodljivost in spretnosti na področju odnosov z javnostmi;

Q.  ker se veliko peticij javno obravnava na sejah Odbora za peticije; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto polno sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je v letu 2016 razpravam v odboru prisostvoval 201 vlagatelj peticij, 61 pa jih je v razpravi dejavno sodelovalo;

R.  ker so informacije, ki jih predložijo državljani v peticijah in na sejah odbora, dopolnjene s strokovnim znanjem, ki ga prispevajo Komisija, države članice ali drugi organi, ključne za delo odbora;

S.  ker so se glavna vprašanja iz peticij v letu 2016 nanašala na notranji trg (zlasti opravljanje storitev in prosto gibanje oseb), temeljne pravice (zlasti pravice otrok in invalidov), socialne zadeve (delovni pogoji), okoljska vprašanja (ravnanje z odpadki, onesnaževanje in varstvo okolja) in na posebno vprašanje brexita (izgubo pridobljenih pravic in vprašanje o tem, v kolikšni meri je referendum zavezujoč);

T.  ker portal za peticije na spletnem mestu Parlamenta, ki je bil vzpostavljen konec leta 2014, učinkovito deluje; ker je bilo leta 2016 prek spletnega portala vloženih 1.067 peticij (kar je 68 % vseh prejetih peticij), v primerjavi z 992 leta 2015; ker so bile uvedene tehnične izboljšave, vključno z izboljšavami iskalne funkcije, ki koristijo tako uporabnikom kot skrbnikom portala; ker so povzetki peticij kmalu po sprejetju objavljeni na portalu; ker so se pravila o zaupnosti in izjave o zasebnosti spremenili, uveden pa je bil tudi razdelek s pogostimi vprašanji; ker so bili z novim orodjem za selitev na spletnem mestu objavljeni povzetki peticij iz let 2015 in 2016; ker je bil iskalnik optimiziran; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko prošenj uporabnikov za podporo; ker že potekajo nadaljnje faze projekta, ki bodo omogočile samodejno elektronsko obveščanje o uvrstitvi peticij na dnevni red odbora, vključno s pripadajočo povezavo s spletnim prenosom razprave, ter naknadno objavo povezanih zapisnikov in videoposnetkov razprav, ki bodo dostopni tako vlagateljem kot podpornikom peticij;

U.  ker je evropska državljanska pobuda pomembno orodje za tesnejše sodelovanje državljanov v postopku političnega odločanja EU, ki bi ga bilo treba izkoristiti v celoti, da se poveča zaupanje državljanov v institucije EU in prispeva h gradnji prave in vključujoče Evropske unije; ker je zakonodajni predlog Komisije z dne 13. septembra 2017 o pregledu sedanje Uredbe (EU) št. 211/2011 o državljanski pobudi (COM(2017)0482) prvi korak k zelo nujnemu postopku revizije, zaradi katere bo to orodje bolj dostopno in koristno državljanom EU;

V.  ker so bili načrtovani štirje obiski za ugotavljanje dejstev v skladu s členom 216a Poslovnika; ker so obiski za ugotavljanje dejstev temeljno orodje Odbora za peticije, ker ponujajo enkratno priložnost za pridobivanje informacij o zapletenih vprašanjih od različnih deležnikov in hkrati neposredno predstavljajo delovanje Parlamenta državljanom v različnih delih Evrope; ker sta bila opravljena dva obiska za ugotavljanje dejstev, od tega eden v Španiji zaradi prejema večjega števila peticij državljanov EU o domnevnih kršitvah okvirne direktive o vodah, drugi pa na Slovaškem v zvezi z uporabo strukturnih skladov EU v ustanovah za dolgoročno bivanje invalidov; ker sta bila druga dva obiska za ugotavljanje dejstev, predvidena za Irsko in Italijo, preklicana;

W.  ker je Odbor za peticije odgovoren za odnose z uradom evropskega varuha človekovih pravic, ki je pristojen za preiskovanje pritožb državljanov EU o morebitnih nepravilnostih v institucijah in organih EU;

X.  ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly svoje letno poročilo za leto 2015 predstavila Odboru za peticije na seji 20. junija 2016 in ker letno poročilo Odbora za peticije delno temelji na letnem poročilu varuhinje človekovih pravic;

Y.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njegov namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo dobre prakse;

Z.  ker se 147 prejetih peticij (od tega 120 v letu 2016) nanaša na različna vprašanja, zlasti v zvezi z varstvom pravic državljanov, ki so bila postavljena zaradi referenduma v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije;

AA.  ker so smernice Odbora za peticije, ki se izvajajo od njihovega sprejetja januarja 2016, zagotovile jasen in strukturiran pristop k delu odbora in obravnavi peticij;

AB.  ker spremembe Poslovnika Parlamenta (sprejete na plenarnem zasedanju decembra 2016) vključujejo tudi spremembe in pojasnila v zvezi s postopkom peticije;

AC.  ker izključno formalističen pristop k obravnavi peticij, povezanih z okoljskimi presojami, ogroža pravilno izvajanje okoljskega prava EU v državah članicah ter verodostojnost Komisije, ki bi morala izvajati učinkovit nadzor, da bi zagotovila popolno zaščito temeljnih pravic državljanov;

1.  poudarja ključno vlogo Odbora za peticije kot kontaktne točke, kjer lahko državljani in prebivalci EU prijavijo kršitve in pomanjkljivo izvrševanje zakonodaje EU v državah članicah ter pomanjkljivosti in neskladnosti v zakonodaji EU; poudarja, da je treba zagotoviti, da institucije pravočasno, izčrpno, nepristransko in enakopravno obravnavajo načeta vprašanja;

2  priznava, da so peticije pomemben neposreden vir informacij, ne le v zvezi s kršitvami in pomanjkljivim izvajanjem evropskega prava v državah članicah, temveč tudi v zvezi z morebitnimi vrzelmi v zakonodaji EU in predlogi državljanov o novi zakonodaji, ki bi bila lahko sprejeta, ali možnimi izboljšavami veljavnih zakonodajnih besedil;

3.  potrjuje, da je učinkovita obravnava peticij izziv ter navsezadnje prispeva k sposobnosti Komisije in Parlamenta za hitro odzivanje in reševanje vprašanj, povezanih s prenosom in napačno uporabo zakonodaje; ugotavlja, da je za Komisijo izvajanje prava EU prednostna naloga, da bi lahko imeli državljani od njega koristi v vsakodnevnem življenju;

4.  poziva k oblikovanju jasnih opredelitev, ki bodo v skladu z načelom preglednosti omogočile razlikovanje med statusom in pravicami vlagateljev peticij ter njihovih podpornikov;

5.  še vedno meni, da je treba zlasti zagotoviti, da v primerih, ko so peticije nedopustne ali neutemeljene, ne pride do nesorazmerno dolgih zamud, preden so te peticije razglašene za nedopustne ali zaključene; ob tem poudarja, da je treba poskrbeti, da vlagatelji prejmejo skrbno obrazložitev v zvezi z odločitvami o nedopustnosti ali zaključku njihovih peticij zaradi neutemeljenosti;

6.  priznava, da učinkovita uporaba prava EU prispeva k verodostojnosti institucij EU; opozarja, da je pravica do peticije, zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, pomemben element evropskega državljanstva in resničen kazalnik, kako se spremlja uporaba prava EU in ugotavljajo morebitne vrzeli; poziva Odbor za peticije, naj v zvezi s pomembnimi peticijami uvede redna srečanja z nacionalnimi odbori za peticije, da se izboljša seznanjenost o skrbeh evropskih državljanov v EU in v državah članicah ter da se z boljšo pripravo evropske zakonodaje in njenega izvajanja dodatno utrjujejo njihove pravice; zato poziva vse vključene organe na nacionalni in evropski ravni, naj se zavežejo obravnavi in reševanju peticij kot prednostni nalogi;

7.  opozarja Komisijo, da so peticije enkratno sredstvo za poročanje o primerih nespoštovanja prava EU in preiskovanja prek političnega nadzora Evropskega parlamenta; opozarja Komisijo, da se je treba na prošnje za pomoč Odbora za peticije ustrezno odzvati, in jo ponovno poziva, naj izboljša vsebino in poveča izčrpnost svojih odgovorov, tudi med sejami odbora, ter s tem zagotovi, da se skrbi evropskih državljanov obravnavajo ustrezno in pregledno; poudarja, da ima način obravnave problemov, predstavljenih v peticijah, pomembne posledice za državljane in za to, ali se njihova pravica do vložitve peticije, zagotovljena s pravom EU, ustrezno spoštuje, vpliva pa tudi na njihovo mnenje o institucijah EU; vztraja, da mora Komisija opredeliti načine za poglabljanje sodelovanja z organi držav članic pri odzivanju na poizvedbe o izvajanju zakonodaje EU in skladnosti z njo;

8.  meni, da so za pravilno izvajanje zakonodaje EU v državah članicah odgovorna predvsem nacionalna sodišča, vendar to nikakor ne bi smelo izključevati dejavnejše vloge Komisije kot varuhinje pogodb, ko gre za zagotavljanje skladnosti s pravom EU, zlasti če se primeri nanašajo na varstvo okolja in javno zdravje, kjer bi moralo prevladati previdnostno načelo;

9.  poudarja, da bi se morali najvišji predstavniki Sveta in Komisije udeležiti sej in obravnav Odbora za peticije, kadar obravnavana vprašanja zahtevajo udeležbo omenjenih institucij;

10.  poziva uradnike Komisije, ki se udeležujejo sej Odbora za peticije, naj bodo pripravljeni na pristen pogovor z vlagatelji peticij in naj se ne omejujejo na branje pripravljenih odgovorov, ki so bili posredovani že pred sejo;

11.  poziva, da se preuči možnost uporabe telekonferenc; spodbuja uporabo novih avdiovizualnih tehnologij, ki bodo vlagateljem omogočile večjo vključenost v delo Odbora za peticije, tako da bi v realnem času sodelovali pri obravnavi svoje peticije;

12.  se ne strinja z večkrat ponovljeno razlago Komisije iz 27. letnega poročila o spremljanju uporabe prava Evropske unije (2009), po kateri naj bi lahko zaključila zadeve, v katerih postopek za ugotavljanje kršitev še ni bil uradno sprožen, ali prekinila tekoče postopke za ugotavljanje kršitev v zadevah pred nacionalnimi sodišči; opozarja, da je v odstavku 11 letne resolucije o dejavnostih Odbora za peticije, sprejete 15. decembra 2016(1), Parlament znova izrazil nestrinjanje s prvotnim pristopom Komisije v omenjenem poročilu, ki ga je izrazil že v resoluciji(2) z dne 14. septembra 2011, zlasti v členih 1, 23 in 32 te resolucije, v katerih od Komisije zahteva, naj si po svojih zmogljivostih bolj prizadeva za dosledno izvajanje zakonodaje EU, in sicer z uporabo mehanizmov za ugotavljanje kršitev neodvisno od tekočih sodnih postopkov na nacionalni ravni;

13.  ob sklicevanju na letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Evropske unije v letu 2016 z dne 6. julija 2017 (COM(2017)0370) opozarja, da je treba resno proučiti znatno povečanje sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev, in sicer za 21 % glede na leto poprej; poziva Komisijo, naj upošteva zahteve Parlamenta za izmenjavo informacij o stanju tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev; poudarja pomembno vlogo peticij pri odkrivanju neustreznega izvajanja ali poznega prenosa evropskega prava; opominja Komisijo, da se Odbor za peticije zavezuje, da bo pravočasno in odgovorno odgovoril na vprašanja državljanov ter pri tem zagotovil demokratični nadzor in ustrezno uporabo zakonodaje EU;

14.  poziva Komisijo, naj poda natančne statistične podatke o številu peticij, ki so privedle do sprožitve postopkov v okviru mehanizma EU Pilot ali postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva tudi, da se mu posredujejo poročila o zadevah v zvezi s tekočimi postopki in dokumenti, ki so bili izmenjani v okviru mehanizma EU Pilot ali v postopkih za ugotavljanje kršitev, potem ko so bili ti zaključeni z uporabo sodne prakse Sodišča Evropske unije, da se omogoči strukturiran dialog in skrajšajo roki za poravnavo sporov; poziva Komisijo, naj z Odborom za peticije razpravlja o teh poročilih ter naj v razpravo dejavno vključi podpredsednika, pristojnega za izvrševanje prava in poenostavitev;

15.  poziva Komisijo, naj ustrezno uporablja svoja pooblastila, ki jih ima kot varuhinja pogodb, saj je ta vloga izredno pomembna za delovanje EU v zvezi z državljani in evropskimi zakonodajalci; poziva k pravočasni obravnavi postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi nemudoma rešili primere, ko se zakonodaja EU ne spoštuje;

16.  meni, da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori; v zvezi s tem opozarja na sprejetje smernic Odbora za peticije, ki določajo temelje za vzpostavitev mreže za peticije z drugimi odbori; pozdravlja dejstvo, da so bile sprejete smernice za takšno mrežo; opozarja na vprašalnik, ki so ga prejeli vsi odbori, da bi se izboljšalo razumevanje njihovih postopkov za obravnavo peticij, predloženih za pridobitev mnenja ali informacij; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo prvo srečanje mreže na ravni uslužbencev organizirano leta 2016, na ravni poslancev pa dvakrat v letu 2017; z zadovoljstvom ugotavlja napredek pri usklajevanju Odbora za peticije z drugimi odbori ter tematski razčlenitvi področij politike v vsakem zadevnem odboru, kar bo omogočilo boljšo nadaljnjo obravnavo peticij, poslanih drugim odborom; poziva, naj se okrepi mreža odbora PETI, da se zagotovi učinkovitejša obravnava peticij v tekočem zakonodajnem delu; priporoča, da se uslužbencem poslancev Evropskega parlamenta dajo ustrezne smernice o pravici do peticije, da bodo znali bolje pomagati volivcem, ki želijo sprožiti postopek;

17.  obžaluje, da listina o temeljnih pravicah v državah članicah velja le pri izvajanju zakonodaje EU; ponovno poudarja, da je po mnenju številnih državljanov njeno izvajanje nejasno in nezadovoljivo: obžaluje, da je Sodišče Evropske unije člen 51 listine o temeljnih pravicah razlagalo previdno, čeprav je dopustilo razširitev področja uporabe te listine, tako da zajema tudi nacionalne določbe o izvajanju zakonodaje EU ter določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo predpisov EU; meni, da pričakovanja večine evropskih državljanov v zvezi s pravicami, ki jih zagotavlja listina, presegajo njeno trenutno področje uporabe; poudarja, da preozka in nedosledna razlaga člena 51 državljane oddaljuje od EU; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlaga člena 51 čim doslednejša in čim širša; pozdravlja interaktivno orodje, ki ga je uvedla Agencija za temeljne pravice, da bi poenostavila dostop do informacij o tem, na kateri organ se je treba v posamezni državi članici obrniti z vprašanji o temeljnih pravicah;

18.  se zaveda, da so vlagatelji peticij zaskrbljeni zaradi svojih prihodnjih pravic po referendumu v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije, kar je pokazalo veliko število peticij o Združenem kraljestvu; opozarja na svojo resolucijo z dne 5. aprila 2017(3), v kateri je poudaril, da se sporazum o izstopu lahko sklene le z odobritvijo Evropskega parlamenta, ter zahtevo za pravično obravnavo državljanov EU-27, ki živijo ali so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v EU-27, in meni, da je treba pri pogajanjih dati absolutno prednost njihovim pravicam in interesom; ugotavlja, da vprašanje glasovalnih pravic in odvzema volilne pravice državljanom Združenega kraljestva, ki več kot 15 let prebivajo v kateri od drugih držav EU, še ni rešeno; opozarja, da je Odbor za peticije aktivno sodeloval pri zaščiti pravic državljanov EU in Združenega kraljestva s svojim prispevkom k resolucijam Parlamenta z dne 5. aprila 2017 in 3. oktobra 2017(4) o pogajanjih z Združenim kraljestvom po njegovem uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije, in z naročilom študije o posledicah izstopa Združenega kraljestva za pravico do peticije ter o pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije, pa tudi z obravnavo peticij v zvezi z izstopom Združenega kraljestva in pravicami državljanov na seji 21. junija 2017; podpira zavezo Komisije, da bo med pogajanji o brexitu in po izstopu Združenega kraljestva iz EU zaščitila vse pravice evropskih državljanov, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in jo poziva, naj državljanom Združenega kraljestva, ki živijo v kateri od drugih držav Evropske unije, zagotovi pridobljene pravice, da ne bodo izrabljeni kot pogajalski aduti in da jim po pogajanjih ne okrnijo pravic;

19.  opozarja na pomembno tekoče delo Odbora za peticije v zvezi s peticijami o vprašanjih na področju invalidnosti in poudarja njegovo pripravljenost, da bo še naprej podpiral prizadevanja za krepitev pravic invalidov; poziva evropske institucije, naj bodo glede tega vprašanja za zgled in naj poskrbijo, da bodo izvedbeni ukrepi nacionalnih organov povsem skladni z zakonodajo EU in s konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je 22. in 23. septembra 2016 na Slovaškem potekal obisk za ugotavljanje dejstev o naložbah v ustanove za invalide in da je bilo Komisiji priporočeno, naj preuči obstoječe stanje;

20.  ponovno opozarja, da si Odbor za peticije prizadeva za ratifikacijo in hitri začetek izvajanja Marakeške pogodbe iz leta 2013 o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja; v zvezi s tem poudarja pomen svoje kratke resolucije z dne 3. februarja 2016 o ratifikaciji Marakeške pogodbe(5), v kateri je pozval k hitremu odzivu vseh udeleženih strani, da bi odpravili dolgotrajno blokado in omogočili ratifikacijo na ravni EU; ugotavlja, da sta Parlament in Svet dosegla dogovor o zakonodajnih predlogih Komisije o izvajanju Marakeške pogodbe, ki so postali zavezujoči(6);

21.  opozarja na dve letni poročili, in sicer na poročilo o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015(7) in letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015(8), ter na več mnenj tega odbora, na primer o čezmejnem priznavanju posvojitev(9), o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil(10), o izvajanju konvencije OZN o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora OZN za pravice invalidov(11), o spremljanju uporabe prava Unije: letno poročilo za leto 2014(12) ter o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(13);

22.  opozarja, da Odbor za peticije podpira evropsko državljansko pobudo; je seznanjen s predlogom Komisije za pregled uredbe, da bi ohranila svoj pomen kot orodje za demokratično udeležbo; obžaluje, da Komisija ni ustrezno upoštevala nedavnega dela pri pripravi nezakonodajne resolucije o evropski državljanski pobudi, zlasti mnenja Odbora za peticije, s čimer je tudi kršila medinstitucionalni sporazum; poziva jo, naj v bližnjem zakonodajnem postopku upošteva mnenje Odbora za peticije o evropski državljanski pobudi, da bo prek nje mogoče doseči popolno in učinkovito udeležbo evropskih državljanov v postopkih odločanja na ravni EU;

23.  poudarja tesno sodelovanje Parlamenta z evropsko varuhinjo človekovih pravic in njegovo sodelovanje v evropski mreži varuhov človekovih pravic; poudarja odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhinjo in Odborom za peticije; še posebej ceni redne prispevke varuhinje k delu odbora skozi celo leto; poudarja ključno vlogo evropske varuhinje človekovih pravic pri izboljševanju postopkov odločanja in upravljanja na ravni EU, ki naj bodo čim prej popolnoma pregledni, nepristranski ter zmožni učinkovite zaščite pravic državljanov; podpira tekoče delo varuhinje človekovih pravic na različnih področjih v njeni pristojnosti, tudi njene samoiniciativne in strateške preiskave v korist dobre uprave ter boljšega demokratičnega delovanja Unije; pozdravlja pobude evropske varuhinje človekovih pravic za boljše izkoriščanje potenciala te mreže in krepitev njene prepoznavnosti;

24.  pozdravlja nagrado za dobro upravljanje, ki jo je uvedel urad evropskega varuha človekovih pravic leta 2016, kot priznanje za osebje, agencije in organe institucij EU, ki med izvajanjem vsakodnevnih nalog prispevajo k dobremu upravljanju; poziva, da se veljavni kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev nadgradi v zavezujočo uredbo, ki naj poleg drugih vidikov vključuje konkretne določbe za preprečevanje navzkrižja interesov na vseh ravneh institucij, agencij in organov EU;

25.  poudarja, da so vprašanja v vloženih peticijah zelo raznolika in obravnavajo različna področja, od notranjega trga, pravosodja, energije in prometa do temeljnih pravic, zdravja, okoljske zakonodaje, invalidnosti in dobrobiti živali ter posledic izstopa Združenega kraljestva za državljane; poudarja 10-odstotno povečanje števila peticij, prejetih leta 2016 (1.569), in poziva evropske institucije, naj temu ustrezno povečajo število zaposlenih v službah za obravnavo peticij, zlasti na sekretariatu Odbora za peticije;

26.  poziva Komisijo, naj poskrbi za izvedbo izčrpnih analiz skladnosti okoljskih presoj, ki so jih države članice opravile v zvezi z dovoljenji za infrastrukturne projekte, pri katerih so državljani v peticijah opozorili na resna tveganja za zdravje ljudi in okolje, z zakonodajo EU;

27.  opozarja na številne peticije o praksah organov za zaščito otrok in varstvu njihovih pravic, zlasti s čezmejnimi vplivi; je seznanjen z delom delovne skupine odbora za zaščito otrok; opozarja na kratki predlog resolucije o (čezmejnem) varovanju otrokove koristi v Evropi, ki je bil sprejet marca 2016; je seznanjen s predlogom prenovitve uredbe Bruselj IIa o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok in ugotavlja, da je treba podrobno preveriti veliko področij, izpostavljenih v peticijah, kot so postopki in prakse, ki jih pristojni organi držav članic dejansko uporabljajo pri odločanju o zadevah s čezmejnimi posledicami, povezanih z otroki, in učinkovitost postopkov vračanja v primeru mednarodnih starševskih ugrabitev otrok, za namene reševanja obstoječih težav;

28.  poudarja, da je število peticij o dobrobiti živali stalno veliko, in znova izraža obžalovanje zaradi zamud pri izvajanju strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015; ugotavlja, da je treba nujno sprejeti novo strategijo na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki bo v celoti izpolnjeval zahteve člena 13 PDEU, zagotovili polno zaščito dobrobiti živali;

29.  obžaluje, da ni bilo znatnega napredka v zadevi o volilnih pravicah državljanov tretjih držav v Estoniji in Latviji na podlagi peticije 0747/2016; poudarja, da bi lahko vsakršne nepotrebne zamude zbudile nezaupanje v evropske institucije;

30.  poudarja pomembno vlogo mreže SOLVIT, ki državljanom in podjetjem omogoča, da opozorijo na morebitne kršitve zakonodaje EU s strani javnih organov v drugih državah članicah; poziva Komisijo in tudi države članice, naj zagotovijo podporo za mrežo SOLVIT, da bi jo državljani bolje poznali in uporabljali; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za krepitev mreže SOLVIT, ki ga je Komisija objavila maja 2017; poziva Komisijo, naj poskrbi za hitro izvajanje tega akcijskega načrta in naj Evropskemu parlamentu poroča o rezultatih;

31.  opozarja na izboljšave na spletnem portalu za peticije; poudarja, da so potrebne nadaljnje tehnične izboljšave spletnega portala, da bo Odbor za peticije v celoti pripravljen na nepričakovane dogodke, kot je nenadno povečanje števila vloženih peticij; meni, da sta nenehni tehnični razvoj in povečana tehnična zmogljivost portala ključna za nemoten postopek vlaganja peticij; poudarja pomen portala kot preprosto dostopnega komunikacijskega orodja za državljane in vlagatelje peticij, vključno z uporabniki mobilnih naprav in invalidi; se veseli hitre izvedbe preostalih faz projekta, ki bodo omogočile bolj interaktivno uporabo ter vlagateljem in podpornikom peticij ponudile več informacij v realnem času;

32.  poziva k bolj osredotočenemu in dejavnemu delu službe za komunikacijo in stike z mediji ter k dejavnejšemu sodelovanju v družbenih omrežjih, saj se bo tako Odbor za peticije bolje odzival na pomisleke javnosti;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0512.

(2)

UL C 51E, 22.2.2013, str. 66.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0361.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0037.

(6)

UL L 242, 20.9.17, str. 1 in str. 6.

(7)

Mnenje, sprejeto 30. novembra 2016.

(8)

Mnenje, sprejeto 11. novembra 2016.

(9)

Mnenje, sprejeto 21. aprila 2016.

(10)

Mnenje, sprejeto 15. novembra 2016.

(11)

Mnenje, sprejeto 27. aprila 2016.

(12)

Mnenje, sprejeto 22. aprila 2016.

(13)

Mnenje, sprejeto 12. oktobra 2016.


OBRAZLOŽITEV

Odbor za peticije v skladu s členom 216 Poslovnika Evropskega parlamenta letno poroča o izidih svojih razprav. Namen poročila je povzetek dela odbora v letu 2016.

Delo Odbora za peticije izhaja iz pravice državljanov, da na naslovijo peticijo na Parlament, in ni neposredno povezano z zakonodajnim programom Komisije.

Po statističnih podatkih je bilo Evropskemu parlamentu leta 2016 predloženih 1.569 peticij, kar je 9,6 % več kot leta 2015, ko je bilo prejetih 1.431 peticij. Uporabniki spletnega portala za peticije imajo možnost, da peticije podprejo. Leta 2015 sta 902 uporabnika podprla eno ali več peticij, leta 2016 pa je to storilo sedemkrat več uporabnikov (6.132).

Statistična analiza peticij, prejetih v letu 2016, v primerjavi z letom 2015

Oblika poslanih peticij

Številke v spodnjih dveh tabelah kažejo, da oblika vloženih peticij ni bistveno spremenila. Po statističnih podatkih sta bili leta 2015 in leta 2016 približno dve tretjini peticij poslani po elektronski pošti prek spletnega portala za peticije in skoraj tretjina peticij s tradicionalno pošto.

2016

Oblika poslanih peticij

Število peticij

%

E-pošta

1.067

68,0

Pošta

501

32,0

2015

Oblika poslanih peticij

Število peticij

%

E-pošta

992

69,3

Pošta

439

30,7

Status peticij glede na koledarsko leto

Status peticij

Leto

Število peticij

Odprt postopek

Zaključen postopek

2016

1.569

625

39,8 %

944

60,2 %

2015

1.431

239

16,7 %

1.192

83,3 %

2014

2.715

289

10,6 %

2.426

89,4 %

2013

2.891

367

12,7 %

2.524

87,3 %

2012

1.986

162

8,2 %

1.824

91,8 %

2011

1.414

81

5,7 %

1.333

94,3 %

2010

1.656

51

3,1 %

1.605

96,9 %

2009

1.924

18

0,9 %

1.906

99,1 %

2008

1.886

32

1,7 %

1.854

98,3 %

2007

1.506

29

1,9 %

1.477

98,1 %

2006

1.021

7

0,7 %

1.014

99,3 %

2005

1.016

3

0,3 %

1.013

99,7 %

2004

1.002

4

0,4 %

998

99,6 %

2003

1.315

0

0 %

1.315

100 %

2002

1.601

0

0 %

1.601

100 %

2001

1.132

0

0 %

1.132

100 %

2000

908

0

0 %

908

100 %

Tabela prikazuje status peticij od leta 2000 do leta 2016 in kaže, da je večina peticij zaključena v enem letu po obravnavi. Manj kot 10 % peticij je ostalo odprtih več kot štiri leta in nekaj posebnih peticij je ostalo odprtih več kot deset let (štiri peticije iz leta 2004, tri iz leta 2005 in sedem iz leta 2006). Večina teh odprtih peticij se nanaša na postopke za ugotavljanje kršitev, ki potekajo pred Sodiščem Evropske unije, ali na vprašanja, ki jih želijo poslanci odbora pozorno spremljati.

Izid peticij

2016

Sklep o sprejetju peticije

Število peticij

%

Dopustne

1.110

70,8

Nedopustne

450

28,6

Umaknjene pred sklepom

10

0,6

2015

Sklep o sprejetju peticije

Število peticij

%

Dopustne

943

65,9

Nedopustne

483

33,8

Umaknjene pred sklepom

5

0,3

Kot je razvidno iz tabele, se je od leta 2015 do 2016 število peticij, označenih za dopustne, povečalo za 4,9 %. Sočasno se je število peticij, označenih za nedopustne, povečalo za 5,2 %. Ta trend se je pokazal že v obdobju 2014–2015.

Število peticij glede na državo

V naslednjih dveh tabelah so prikazane spremembe v zvezi s peticijami po državah od leta 2015 do leta 2016 tako v absolutnih številkah kot v odstotkih. Osem držav, iz katerih prihaja največ peticij, ostaja istih, spremenil pa se je njihov vrstni red. Delež peticij iz Italije se je povečal za 4,8 odstotne točke. Močno se je povečal tudi delež peticij iz Združenega kraljestva: leta 2015 so bili iz Združenega kraljestva prejeti 3 % peticij, leta 2016 pa 7,4 % (delež se je povečal za 4,4 odstotne točke).

Bilo je tudi nekaj sprememb na dnu seznama. Leta 2015 je bilo najmanj peticij prejetih iz treh baltskih držav, leta 2016 pa iz Luksemburga, Slovenije in Latvije.

Delež peticij iz držav, ki niso članice EU, ostaja na isti ravni.

2016

Država

Peticije

%

Italija

329

17,1

Nemčija

209

10,9

Španija

157

8,2

Združeno kraljestvo

142

7,4

Romunija

91

4,7

Poljska

66

3,4

Francija

60

3,1

Grčija

54

2,8

Druge države EU

236

12,4

Druge države

82

4,3

2015

Država

Peticije

%

Španija

213

12,9

Italija

203

12,3

Nemčija

153

9,3

Romunija

104

6,3

Poljska

57

3,5

Združeno kraljestvo

49

3,0

Francija

47

2,8

Grčija

40

2,4

Druge države EU

228

13,7

Druge države

66

4,0

Število peticij glede na državo leta 2016

 

Jezik peticij

Leta 2016 so bile prejete peticije v 22 uradnih jezikih Evropske unije. V tabelah so prikazane spremembe vrstnega reda jezikov, ki so jih vlagatelji peticij uporabljali, od leta 2015 do 2016. Leta 2015 je bil najpogosteje uporabljen jezik nemščina, ki pa je bila leta 2016 na tretjem mestu. Na prvo mesto se je povzpela angleščina (z 18,8 % na 23,6 %), medtem ko je drugo mesto zasedla italijanščina (z 18,2 % na 22,9 %). Ti trije jeziki skupaj s španščino so bili uporabljeni v več kot treh četrtinah (76,4 %) prejetih peticij. Baltski jeziki so bili uporabljeni najredkeje (dve peticiji v estonščini in dve v litovščini, ena peticija v latvijščini).

2016

Jezik peticije

Število peticij

%

angleščina

371

23,6

italijanščina

360

22,9

nemščina

296

18,9

španščina

172

11,0

francoščina

87

5,5

romunščina

71

4,5

poljščina

62

4,0

grščina

39

2,5

drugo

111

7,1

2015

Jezik peticije

Število peticij

%

nemščina

306

21,4

angleščina

269

18,8

italijanščina

260

18,2

španščina

230

16,1

francoščina

71

5,0

romunščina

71

5,0

poljščina

66

4,6

drugo

158

11,0

Število peticij v letu 2016 glede na jezik

 

Državljanstvo vlagateljev peticij

V zvezi z državljanstvom se je v letu 2016 glede na leto 2015 najbolj povečalo število peticij iz Združenega kraljestva (za 3,7 odstotne točke) in Italije (za 4,8 odstotne točke), ki se je povzpela na vrh seznama.

2016

Državljanstvo glavnega vlagatelja

Število peticij

%

Italija

376

23,9

Nemčija

298

18,9

Španija

180

11,4

Združeno kraljestvo

138

8,8

Romunija

97

6,2

Poljska

77

4,9

Francija

71

4,5

Grčija

66

4,2

Druge države

270

17,2

2015

Državljanstvo glavnega vlagatelja

Število peticij

%

Nemčija

294

20,5

Italija

275

19,1

Španija

225

15,7

Romunija

104

7,2

Poljska

91

6,3

Združeno kraljestvo

74

5,1

Francija

63

4,4

Grčija

40

2,8

drugo

270

18,8

Število peticij v letu 2016 glede na državljanstvo

 

Kot je prikazano zgoraj, so se ustrezni podatki iz tabel Število peticij glede na državo, Jezik vlagateljev peticij in Državljanstvo vlagateljev peticij najbolj povečali v zvezi z Italijo/italijanščino in Združenim kraljestvom/angleščino. Razlog za to je dejstvo, da v letu 2016 dve glavni vprašanji iz peticij zadevata Italijo in Združeno kraljestvo.

Glavne teme peticij

V nasprotju z zadnjimi leti so vlagatelji peticij leta 2016 kot glavno področje izpostavili vprašanja v zvezi z notranjim trgom. Razlog za to je znatno število prejetih peticij o domnevnih kršitvah temeljnih pravic imetnikov državnih pomorskih koncesij in pravilni uporabi Direktive 123/2006/ES (direktiva o storitvah) v Italiji.

2016

Teme peticij

Število peticij

%

Notranji trg

266

10,5

Pravosodje

179

7,1

Temeljne pravice

178

7,0

Okolje

158

6,2

Nepremičnine in vračanje

115

4,5

Zdravstvo

111

4,4

Socialne zadeve

93

3,7

Zaposlitev

72

2,8

Promet

52

2,0

Izobraževanje in kultura

47

1,9

2015

Teme peticij

Število peticij

%

Okolje

174

9,2

Pravosodje

142

7,5

Notranji trg

140

7,4

Temeljne pravice

84

4,4

Promet

84

4,4

Zdravstvo

78

4,1

Zaposlitev

75

4,0

Socialne zadeve

60

3,2

Izobraževanje in kultura

57

3,0

Nepremičnine in vračanje

32

1,7

Glavne teme peticij v letu 2016

 

Spletni portal za peticije

Spletni portal za peticije je bil vzpostavljen konec leta 2014 in je znatno izboljšal obravnavo peticij. Vlagateljem peticij omogoča, da ustvarijo uporabniški račun, vložijo peticijo, prenesejo ustrezne podporne dokumente in izrazijo svojo podporo ali se pridružijo obstoječim dopustnim peticijam. Državljani na portalu najdejo informacije o delu Odbora za peticije in drugih možnih pritožbenih mehanizmih v EU ali nacionalnih mrežah, kot so SOLVIT, evropski varuh človekovih pravic, nacionalni varuhi človekovih pravic ali odbori za peticije nacionalnih parlamentov. Zaradi velikega števila vloženih peticij o italijanskih koncesijah za obalna območja in v zvezi z referendumom v Združenem kraljestvu je bil potreben hiter odziv tajništva odbora ter ustreznih tehničnih služb Parlamenta. Izkazalo se je, da so možnosti portala v sedanji obliki omejene. Za nemoten potek postopka peticij je potreben nadaljnji tehnični razvoj.

Odnosi s Komisijo

Komisija je glavna sogovornica Odbora za peticije pri obravnavi peticij, saj je pristojna institucija EU za zagotavljanje uporabe in spoštovanja zakonodaje EU. Ustrezne službe obeh institucij so v zadnjih letih vzpostavile dobre delovne odnose. Čeprav se je pravočasnost odgovorov Komisije na peticije izboljšala (v povprečju odgovori v treh do štirih mesecih), odbor meni, da je na tem področju potreben dodaten napredek. Znova zahteva redno obveščanje o poteku postopkov za ugotavljanje kršitev in pravočasen dostop do ustreznih dokumentov Komisije o kršitvah in postopkih v okviru mehanizma EU Pilot, ki so povezani z obstoječimi peticijami.

Med letnim ciklom strukturiranega dialoga se je prvi podpredsednik Frans Timmermans kot komisar, pristojen za medinstitucionalne odnose, pravno državo, listino o temeljnih pravicah in boljšo pravno ureditev, udeležil obširne izmenjave mnenj na seji odbora dne 19. aprila 2016. Zavezal se je, da bo proučil možnosti za pomoč Odboru za peticije pri sodelovanju z nacionalnimi organi držav članic. Odbor vztraja, da mora Komisija opredeliti možnosti za poglobitev sodelovanja z organi držav članic.

Odnosi s Svetom

Odbor za peticije je zadovoljen, ker se predstavniki Sveta udeležujejo njegovih sej, vendar obžaluje, da se njihova navzočnost ne pretvori v dejavnejše sodelovanje v zvezi z obravnavo blokiranih peticij v primerih, ko bi bilo sodelovanje z državami članicami odločilno. Kljub temu je seznanjen s prizadevanji številnih držav članic, da bi dejavno prispevale k razpravam o zadevnih peticijah na sejah odbora.

Odnosi z uradom evropskega varuha človekovih pravic

Odbor za peticije ima dobre odnose z evropsko varuhinjo človekovih pravic. Njen urad je večkrat sodeloval na prireditvah Odbora za peticije, kot sta predstavitev z naslovom Preglednost in svoboda obveščanja v institucijah EU (Transparency and freedom of information within the EU institutions) z dne 21. junija 2016 in delavnica o pravicah invalidov, kot nanje opozarjajo peticije, z dne 9. novembra 2016. Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly je na seji odbora 20. junija 2016 predstavila svoje letno poročilo za leto 2015.

Odbor za peticije pozdravlja številne pobude evropske varuhinje človekovih pravic, da bi bolje izkoristili potencial evropske mreže varuhov človekovih pravic, v katero je vključen tudi Odbor za peticije. Tako je bila na primer leta 2016 uvedena nagrada za dobro upravljanje, ki je bila prvič podeljena 30. marca 2017, in sicer v različnih kategorijah, kot je zagotavljanje storitev, osredotočenih na državljane. Nagrada prispeva k izboljšanju kakovosti uprave EU v javnem interesu.

Obiski za ugotavljanje dejstev

•  Od 8. do 10. februarja 2016 je v Španiji potekala misija za ugotavljanje dejstev zaradi prejema večjega števila peticij o morebitnih kršitvah okvirne direktive o vodah (Direktiva 2000/60/ES), ki naj bi nastale zaradi španskega načrta upravljanja povodij rek Ebro in Tajo. V poročilu o misiji, sprejetem 13. julija 2016, je poudarjena pomembnost skladnosti med posameznimi presojami vplivov na okolje na različnih delih reke in strateško presojo vplivov na okolje v zvezi z načrti upravljanja povodij za posamezno reko.

•  22. in 23. septembra 2016 je potekala misija za ugotavljanje dejstev na Slovaškem, da bi preverila vpliv Evropske unije na kakovost življenja invalidov, ki so nastanjeni v ustanovah in zato niso vključeni v družbo. Odločitev, da se to področje razišče v Republiki Slovaški, je bila sprejeta zaradi geografskega ravnovesja z misijami, ki jih je Odbor za peticije opravil v preteklosti. Pristop misije je temeljil na spoštovanju temeljnih pravic pri uporabi strukturnih in investicijskih skladov EU za vzdrževanje (prenovo, širitev ali izgradnjo) ustanov za dolgoročno bivanje invalidov na Slovaškem. Poročilo o misiji, sprejeto 29. novembra 2016, poziva Komisijo, naj nadalje pregleda stanje naložb v ustanove za invalide na Slovaškem in podpre dosledno ocenjevanje napredka in učinkovitosti prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo na ravni skupnosti ter spodbudi Odbor za proračun Evropskega parlamenta, naj zadevo dodatno prouči.

•  Predvidena sta bila še dva obiska za ugotavljanje dejstev: od 17. do 19. maja 2016 na Irsko in od 2. do 4. novembra 2016 v Taranto (Italija). Obe misiji sta bili preklicani.

Javne predstavitve

•  Odbor za peticije je 23. februarja 2016 organiziral javno predstavitev z naslovom Resno obravnavanje skrbi državljanov: razširitev področja uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (člen 51) (Taking Citizen’s concerns seriously: broadening the scope of the EU Charter on Fundamental Rights (Article 51)). Vse več vlagateljev peticij, predloženih Parlamentu po začetku veljavnosti Listine EU o temeljnih pravicah decembra 2009, to listino navaja kot pravno podlago za domnevno kršitev njihovih temeljnih pravic. Predstavitev je omogočila vpogled v učinkovitost zaščite, ki jo državljanom zagotavlja sedanji sistem varstva temeljnih pravic v EU in državah članicah. Na javni predstavitvi je bila predstavljena študija, ki jo je naročil tematski sektor C, z naslovom Razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: vprašanje ožje ali širše uporabe listine pri nacionalnih ukrepih (The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the dilemma of stricter of broader application of the Charter to national measures).

•  Odbor za peticije je 15. marca 2016 skupaj z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odborom za pravne zadeve in Odborom za ustavne zadeve organiziral predstavitev z naslovom Državljanstvo Unije v praksi: naše skupne vrednote, pravice in demokratična udeležba (Union Citizenship in practice: Our common values, rights and democratic participation).

•  21. junija 2016 je potekala tretja predstavitev z naslovom Preglednost in svoboda obveščanja v institucijah EU (Transparency and freedom of information within the EU institutions). Na podlagi številnih peticij, v katerih državljani opozarjajo na pomanjkanje preglednosti na nacionalni in evropski ravni, zlasti na področju okoljskih vprašanj, je bila organizirana predstavitev za obravnavo uspehov in pomanjkljivosti pravnega okvira in prakse EU v zvezi s tem vprašanjem. Razpravljalo se je o morebitnih izboljšavah in potrebi po uravnoteženem pristopu med preglednostjo in zaupnostjo pri pogajanjih na ravni EU ter o praksi institucij EU in civilni družbi.

•  11. oktobra 2016 je bila organizirana četrta javna predstavitev odbora z naslovom Ovire za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu (Obstacles to EU citizen’s freedom to move and work in the Internal Market).

•  Nazadnje je treba omeniti, da se je večina koordinatorjev Odbora za peticije že tretje leto zapored odločila, da ne bo organizirala javne predstavitve o vprašanju nemških vojnih reparacij, na katerega je opozorila peticija št. 2214/2014.

Najpomembnejša vprašanja

Izstop Združenega kraljestva iz EU

Odbor za peticije je prejel zelo veliko peticij v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU (147 peticij od januarja 2016 do junija 2017, 120 peticij leta 2016), ki so jih vložile skupine državljanov EU v Združenem kraljestvu, državljanov Združenega kraljestva v EU in državljanov Združenega kraljestva v Združenem kraljestvu. Te peticije so večinoma vsebovale vprašanja v zvezi z uveljavljanjem pravic državljanov EU. Odbor za peticije podpira zavezo Komisije, da bo med pogajanji o brexitu in po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije v celoti zagotovila pravice zadevnih državljanov EU.

Vprašanja v zvezi z invalidnostjo

Številne peticije, naslovljene na Evropski parlament, razkrivajo ovire, s katerimi se srečujejo invalidi na različnih področjih, kot so uporaba javnega prevoza in znakovnih jezikov, financiranje ali dostop do izobraževanja. Odbor za peticije je naročil štiri študije o različnih vprašanjih v zvezi z invalidnostjo, ki jih je izvedel tematski sektor C:

•  Evropski strukturni in investicijski skladi ter invalidi: poudarek na razmerah na Slovaškem (september 2016) med pripravami na misijo za ugotavljanje dejstev na Slovaškem;

•  Zaščitna vloga Odbora za peticije v okviru izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov – poročilo za leto 2016 (november 2016);

•  Evropski strukturni in investicijski skladi ter invalidi v Evropski uniji (november 2016);

•  Marakeška pogodba (november 2016).

Evropski parlament je 3. februarja 2016 sprejel resolucijo o ratifikaciji Marakeške pogodbe na podlagi prejetih peticij, v kateri Svet in države članice poziva, naj pospešijo postopek ratifikacije. Odbor za peticije je zelo zadovoljen, ker sta Parlament in Svet dosegla dogovor o zakonodajnem predlogu Komisije o izvajanju Marakeške pogodbe.

Tematski sektor C je 9. novembra 2016 organiziral delavnico o pravicah invalidov, kot nanje opozarjajo peticije. Delavnica je bila eden od letnih dogodkov, ki jih Odbor za peticije namerava organizirati v zvezi s svojo zaščitno vlogo v okviru izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov (UNCRPD).


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

2

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Notis Marias, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Cristian Dan Preda, Gabriele Preuß, Laurenţiu Rebega, Virginie Rozière, Yana Toom, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Julia Pitera, Sven Schulze, Igor Šoltes, Ángela Vallina

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Inés Ayala Sender


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

18

+

Skupina ALDE

Skupina ECR

Skupina EFDD

Skupina GUE/NGL

Skupina S&D

Skupina Verts/ALE

Beatriz Becerra Basterrechea, Yana Toom, Cecilia Wikström

Rikke Karlsson

Eleonora Evi

Marina Albiol Guzmán, Martina Anderson, Ángela Vallina

Inés Ayala Sender, Andrea Cozzolino, Jude Kirton-Darling, Marlene Mizzi, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Gabriele Preuß, Virginie Rozière

Margrete Auken, Igor Šoltes, Tatjana Ždanoka

2

-

Skupina ECR

Skupina ENF

Notis Marias

Laurenţiu Rebega

 

9

0

Skupina PPE

Heinz K. Becker, Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Peter Jahr, Roberta Metsola, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Sven Schulze, Jarosław Wałęsa

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo