Postopek : 2016/0382(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0392/2017

Predložena besedila :

A8-0392/2017

Razprave :

PV 15/01/2018 - 12
CRE 15/01/2018 - 12
PV 12/11/2018 - 14
CRE 12/11/2018 - 14

Glasovanja :

PV 17/01/2018 - 10.4
CRE 17/01/2018 - 10.4
Obrazložitev glasovanja
PV 13/11/2018 - 4.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0009
P8_TA(2018)0444

POROČILO     ***I
PDF 3167kWORD 473k
6.12.2017
PE 597.755v02-00 A8-0392/2017

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev)

(COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: José Blanco López

(Prenovitev – člen 194(2) Poslovnika)

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK
 PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE
 PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za peticije
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev)

(COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0767),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0500/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne ... 2017, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za peticije (A8-0392/2017),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194 ter člena 191(1) Pogodbe,

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije. Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 ter energetskega in podnebnega okvira Unije za leto 2030, vključno z zavezujočim ciljem, da se do leta 2030 emisije v Uniji zmanjšajo za najmanj 40 % pod vrednostmi iz leta 1990 . Prav tako ima pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo in tehnološkega razvoja in inovacij ter zagotavljanju možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih ali v regijah z nizko gostoto prebivalstva.

(2)  Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije v skladu s členom 194(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in usklajenost z zavezo Unije iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, in potrebo, da se v domači rabi najkasneje do leta 2050 doseže ničelna stopnja emisij. Prav tako ima temeljno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo, trajnostne energije po dostopnih cenah in tehnološkega razvoja in inovacij ter vodilnega položaja v tehnologiji in industriji ob hkratnem zagotavljanju okoljskih, socialnih in zdravstvenih koristi ter veliko možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih, v regijah z nizko gostoto prebivalstva in območjih, na katerih poteka delna deindustrializacija.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Pariški sporazum je pomagal bistveno povečati svetovna prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb, saj so se podpisnice zavezale, da bodo zadržale zviševanje povprečne globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale omejiti povišanje temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Unija se mora pripraviti na veliko obsežnejše in hitrejše zniževanje emisij, kot je bilo sprva predvideno, da bi lahko najkasneje do leta 2050 prešla na energijsko zelo učinkovit energetski sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije. Bo pa znižanje izvedljivo ob nižjih stroških, kot se je ocenjevalo doslej, saj se tehnologije obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce, zelo hitro razvijajo in uveljavljajo.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Zlasti so večje tehnološke izboljšave, spodbude za večjo uporabo javnega prometa in njegovo širitev, uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva , skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoženega plina in nafte.

(3)  Zlasti so zmanjšanje porabe energije, večje tehnološke izboljšave, širitev javnega prometa, uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva , skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od energije.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020. Komisija je v sporočilu z dne 22. januarja 201412 določila okvir za prihodnjo energetsko in podnebno politiko Unije ter spodbujala skupno razumevanje o tem, kako te politike razvijati po letu 2020. Komisija je predlagala, da naj ciljni delež EU za leto 2030 pri porabljeni energiji iz obnovljivih virov v Uniji znaša najmanj 27 %.

(4)  Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020.

__________________

 

12 Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM/2014/015 final).

 

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Evropski svet je oktobra 2014 podprl navedeni cilj, pri čemer je navedel, da lahko države članice same določijo bolj ambiciozne nacionalne cilje.

črtano

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 ter Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov dal prednost zavezujočemu cilju Unije za leto 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic.

(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 dal prednost zavezujočemu cilju Unije do leta 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic. V svoji resoluciji z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov je to še okrepil, ponovil svoje prejšnje stališče o cilju Unije o vsaj 30-odstotnem deležu ter poudaril, da so zaradi Pariškega sporazuma in nedavnega zmanjšanja stroškov za obnovljive tehnologije zaželeni veliko bolj ambiciozni cilji.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Zato bi bilo treba upoštevati ambicije, določene v Pariškem sporazumu, in tehnološki razvoj, vključno z zmanjšanjem stroškov za naložbe v obnovljivo energijo.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Države članice bi morale opredeliti svoj prispevek k doseganju navedenega cilja v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi postopka upravljanja, določenega v uredbi [o upravljanju].

(7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 35 % energije iz obnovljivih virov, ki naj ga dopolnjujejo nacionalni cilji.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Cilje držav članic na področju obnovljivih virov energije bi bilo treba določiti ob upoštevanju obveznosti v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, velikega potenciala obnovljivih virov energije, ki je še na voljo, ter potrebnih naložb za uresničitev energetskega prehoda.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Prenos 35-odstotnih ciljev Unije v posamezne cilje za vsako državo članico bi bilo treba opraviti ob ustreznem upoštevanju poštene in ustrezne porazdelitve, upoštevanju BDP držav članic ter njihovih različnih izhodišč in potencialov, vključno z deležem energije iz obnovljivih virov, ki jih je treba doseči do leta 2020.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Cilj, opredeljen na ravni Unije, bi državam članicam omogočal večjo prilagodljivost, da lahko svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo na najbolj stroškovno učinkovit način in v skladu z nacionalnimi razmerami, mešanicami energijskih virov in zmogljivostmi za proizvajanje energije iz obnovljivih virov.

(8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Države članice bi morale proučiti, v kolikšni meri je uporaba različnih vrst virov energije združljiva s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo ter ciljem nefosilnega in hkrati nizkoogljičnega gospodarstva. V zvezi s tem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za ocenitev prispevka različnih vrst energije iz obnovljivih virov k tem ciljem glede na vračilno dobo in rezultate v primerjavi s fosilnimi gorivi ter preučitev možnosti predlaganja najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso.

Obrazložitev

Predlog spremembe je povezan s trajnostnim merilom iz člena 26, ki je eden od ključnih elementov prenovitve direktive o obnovljivih virih energije.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Države članice bi morale sprejeti dodatne ukrepe, če delež energije iz obnovljivih virov na ravni Unije ne ustreza začrtanemu poteku Unije do ciljnega deleža najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Če Komisija med oceno celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel v ambicioznosti prizadevanj, lahko v skladu z uredbo [o upravljanju] sprejme ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila izpolnitev cilja. Če Komisija med oceno poročil o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel pri uresničevanju cilja, bi morale države članice uporabiti ukrepe, določene v uredbi [o upravljanju], ki jim omogočajo dovolj prilagodljivosti pri izbiri.

črtano

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov.

(15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov, pri tem pa upošteva posebnosti različnih tehnologij in različne sposobnosti majhnih in velikih proizvajalcev, da se odzovejo na tržne signale.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bi bilo treba povečati ob čim manjših stroških za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij.

(16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno s shranjevanjem energije, bi bilo treba povečati, da bi kar najbolj znižali dolgoročne stroške energetskega prehoda za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij. Države članice bi morale tudi dodeljevati podporo obratom prek javnih razpisov, ki bi lahko bili namenjeni posamezni tehnologiji ali tehnološko nevtralni.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Evropski svet je v svojih sklepih o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 iz oktobra 2014 poudaril pomembnost bolj povezanega notranjega trga energije in potrebo po ustrezni podpori, da bi vključili vedno večje ravni nestalnih obnovljivih virov energije ter s tem Uniji omogočili uresničitev njenih ambicij v zvezi z vodilno vlogo pri energetskem prehodu. Zato je nujno treba povečati raven medsebojne povezanosti in doseči napredek v smeri ciljev, o katerih se je dogovoril Evropski svet, da bi kar najbolj izkoristili polni potencial energetske unije.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16b)  Države članice bi morale pri razvijanju programov podpore za obnovljive vire energije upoštevati načela krožnega gospodarstva in hierarhijo ravnanja z odpadki v EU. Preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov bi morali biti prednostni možnosti. Države članice ne bi smele uvajati takih programov podpore, ki bi bili v nasprotju s cilji o obdelavi odpadkov in bi povzročili neučinkovito uporabo odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da ukrepi, uvedeni s to uredbo, ne bodo v nasprotju s cilji Direktive 2008/98/EU.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16c)  Glede uporabe biotskih virov energije bi morale države članice uvesti ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti in zaščito pred izčrpavanjem ali izgubo ekosistemov ter za preprečevanje vsake spremembe obstoječe uporabe, ki bi neposredno ali posredno negativno vplivala na biotsko raznovrstnost, prst ali celotno bilanco toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16d)  Države članice bi morale kolikor je mogoče spodbujati uporabo domačih obnovljivih virov in jim dajati prednost ter preprečiti razmere izkrivljanja, ki so posledica obsežnega uvoza virov iz tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati in spodbujati pristop celotnega življenjskega kroga.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16e)  Skupnosti, mesta in lokalni organi na področju energije iz obnovljivih virov bi morali imeti pravico sodelovati v razpoložljivih programih podpore enakovredno z drugimi velikimi udeleženci. V ta namen bi morale države članice imeti možnost sprejeti ukrepe, vključno z zagotavljanjem informacij, tehnično in finančno podporo prek enotnih upravnih kontaktnih točk iz člena 16 te direktive, zmanjšati upravne zahteve, vključevati na skupnost osredotočena razpisna merila, ustvarjati po meri narejena razpisna okna za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ali jim omogočiti, da prejmejo plačilo prek neposredne pomoči.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16f)  Pri načrtovanju infrastrukture, potrebne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba ustrezno upoštevati politike, povezane s sodelovanjem oseb, na katere projekti vplivajo, vključno z domorodnimi prebivalci, in ob ustreznem upoštevanju njihovih zemljiških pravic.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16g)  Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti celovite informacije, vključno z informacijami o povečanju energijske učinkovitosti sistemov ogrevanja in hlajenja ter o nižjih obratovalnih stroških električnih vozil, da bi se lahko individualno odločali glede energije iz obnovljivih virov in se izognili vezanosti na določeno tehnologijo.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16h)  Pri spodbujanju razvoja trga za obnovljive vire energije je nujno treba upoštevati negativne učinke na druge udeležence na trgu. S podpornimi programi bi bilo treba zato čim bolj zmanjšati tveganje za izkrivljanje trga in konkurence.

Obrazložitev

Biomasa, zlasti gozdna biomasa, je dragocena surovina za lesno industrijo, ki spodbuja gospodarstvo evropskega podeželja. Povečano povpraševanje po gozdni biomasi zato ne bi smelo povzročiti izkrivljanja trga v zadevnem sektorju.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah na ravni, ki odraža fizične tokove med njimi, odprtje programov podpore nad tem obveznim deležem pa bi moralo ostati prostovoljno. Države članice imajo različne možnosti za razvoj obnovljive energije in na nacionalni ravni uporabljajo različne programe podpore za energijo iz obnovljivih virov. Večina držav članic uporablja programe podpore, v okviru katerih je pomoč namenjena le energiji iz obnovljivih virov, ki se proizvede na njihovem ozemlju. Za dobro delovanje nacionalnih programov podpore je bistvenega pomena, da lahko države članice nadzorujejo učinke in stroške svojih nacionalnih programov podpore v skladu s svojim potencialom. Pomembno sredstvo za doseganje cilja te direktive je, da se zagotovi pravilno delovanje nacionalnih programov podpore, kot v skladu z direktivama 2001/77/ES in 2009/28/ES, da bi ohranili zaupanje vlagateljev, državam članicam pa omogočili, da predvidijo učinkovite nacionalne ukrepe za izpolnjevanje ciljev. Namen te direktive je omogočiti čezmejno podporo za obnovljive vire energije brez nesorazmernega poseganja v nacionalne programe podpore. Direktiva tako poleg obveznega delnega odprtja programov podpore uvaja neobvezne mehanizme za sodelovanje med državami članicami, v okviru katerih se te lahko dogovorijo, v kolikšni meri ena država članica podpira proizvodnjo energije v drugi državi članici in kakšen delež skupnega obsega nacionalnih ciljev naj bi proizvodnja energije iz obnovljivih virov predstavljala v eni izmed teh držav članic. Da bi zagotovili učinkovitost obeh ukrepov za izpolnjevanje ciljev, namreč nacionalnih programov podpore in mehanizmov za sodelovanje, je bistvenega pomena, da države članice lahko poleg minimalnega deleža obveznega odprtja določijo, ali in v kolikšni meri se njihovi programi nacionalne podpore uporabljajo za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah, in da se o tem dogovorijo s pomočjo mehanizmov za sodelovanje, predvidenih v tej direktivi.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Brez poseganja v prilagoditve programov podpore, da bi jih uskladili s pravili o državni pomoči, bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov stabilne in se ne bi smele pogosto spreminjati. Takšne spremembe imajo neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako na skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost.

(18)  V skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov predvidljive, stabilne in jih ne bi smeli pogosto in retroaktivno spreminjati. Nepredvidljivost in nestabilnost politik imata neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako za skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale pravočasno objaviti vse spremembe podpore in se ustrezno posvetovati z deležniki. Države članice bi morale v vsakem primeru preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Uredba [o upravljanju] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi [o upravljanju].

(19)  Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Države članice bi morale zagotoviti, da so državljani v osredju energetskega prehoda, in razviti dolgoročne strategije, ki bi olajšale mestom, skupnostim na področju energije iz obnovljivih virov in samoporabnikom proizvodnjo obnovljivih virov energije v okviru svojih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov. Uredba [o upravljanju] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti dolgoročnih strategij, načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi [o upravljanju].

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Obnovljivi viri energije na morju so edinstvena priložnost za Evropsko unijo, da zmanjša svojo odvisnost od fosilnih virov energije, prispeva k uresničitvi svojih ciljev glede zmanjšanja emisij CO2 in vzpostavi novo industrijsko verigo, ki bo ustvarila delovna mesta na velikem delu njenega ozemlja, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Zato si mora Evropska unija prizadevati za vzpostavitev ugodnih ekonomskih in regulativnih pogojev, ki spodbujajo njihovo uvedbo.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  V sporočilu Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami je bil poudarjen poseben pomen naprednih pogonskih biogoriv za letalstvo v srednjeročnem obdobju. Komercialno letalstvo je v celoti odvisno od tekočih goriv, saj za civilno letalsko industrijo ni varne ali potrjene alternative.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, trajnostna merila Unije in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, trajnostna merila Unije, oceno življenjskega cikla emisij in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala redno ocenjevati prilogo in pri vseh njenih spremembah upoštevati učinke na trge za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

__________________

__________________

17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov Komisijo pozval, naj sprejme ukrepe za postopno zmanjšanje uporabe rastlinskih olj, ki spodbujajo krčenje gozdov, tudi palmovega olja, kot sestavine pogonskih biogoriv, po možnosti do leta 2020.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije , lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti18, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.

(28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije , lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način in da v celoti upoštevajo mednarodno pravo. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti18, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.

__________________

__________________

18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18.

18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Kadar države članice izvajajo skupne projekte z eno ali več tretjimi državami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, je ustrezno, da se navedeni skupni projekti nanašajo le na novo zgrajene obrate ali obrate, ki so na novo povečali zmogljivost. Tako bo lažje zagotoviti, da se delež energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije tretje države ne zmanjša na račun uvoza energije iz obnovljivih virov iz Unije. Poleg tega bi morale zadevne države članice zadevni tretji državi omogočiti, da doma porabi del proizvodnje iz obrata, vključenega v skupni projekt. Komisija in države članice bi morale poleg tega spodbujati tretje države, vključene v skupne projekte, da razvijajo politiko energije iz obnovljivih virov z ambicioznimi cilji.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28b)  Ta direktiva določa okvir Unije za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, obenem pa prispeva k pozitivnemu učinku, ki ga Unija in države članice utegnejo imeti pri krepitvi razvoja sektorja obnovljivih virov energije v tretjih državah. Unija in države članice bi morale spodbujati raziskave, razvoj in naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v državah v razvoju in drugih partnerskih državah, s čimer bi okrepile njihovo okoljsko in gospodarsko trajnost ter izvozno zmogljivost za obnovljive vire energije. Poleg tega lahko uvoz energije iz obnovljivih virov iz partnerskih držav Uniji in državam članicam pomaga, da dosežejo svoje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij ogljika.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28c)  Države v razvoju vedno bolj sprejemajo politike o obnovljivih virih energije na nacionalni ravni, saj si želijo proizvajati energijo iz teh virov, da bi zadostile naraščajočemu povpraševanju po energiji. Več kot 173 držav, vključno s 117 državami v razvoju ali državami v gospodarskem vzponu, je do konca leta 2015 določilo cilje za obnovljive vire energije.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28d)  Poraba energije v državah v razvoju je tesno povezana s številnimi socialnimi vprašanji: odpravljanje revščine, izobraževanje, zdravje, rast prebivalstva, zaposlovanje, podjetništvo, komunikacije, urbanizacija in pomanjkanje priložnosti za ženske. Obnovljivi viri energije imajo pomemben potencial za skupno obravnavanje razvojnih in okoljskih izzivov. V zadnjih letih poteka pomemben razvoj tehnologije na področju alternativnih virov energije, tako v smislu zmogljivosti kot zmanjševanja stroškov. Poleg tega so številne države v razvoju v še posebej dobrem položaju, ko gre za razvoj nove generacije tehnologij na področju energije. Poleg razvojnih in okoljskih koristi imajo obnovljivi viri energije potencial za zagotavljanje večje varnosti in gospodarske stabilnosti. Z večjo uporabo obnovljivih virov energije bi zmanjšali odvisnost od uvoza dragih fosilnih goriv in številnim državam pomagali, da izboljšajo svojo plačilno bilanco.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(31a)  Glede na geološke značilnosti območja lahko proizvodnja geotermalne energije izpušča toplogredne pline in druge snovi iz podzemskih tokov in drugih podtalnih geoloških formacij. Naložbe bi morale biti usmerjene v proizvodnjo geotermalne energije z majhnim vplivom na okolje, ki ima za posledico prihranek emisij toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnimi viri. Zato bi morala Komisija do decembra 2018 oceniti potrebo po zakonodajnem predlogu, namenjenem pravnemu urejanju emisij vseh snovi v geotermalnih elektrarnah, ki škodijo zdravju in okolju, vključno s CO2, tako v raziskovalni kot v operativni fazi.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Na nacionalni in regionalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

(33)  Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije skupaj z ukrepi za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost ter v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

Obrazložitev

Eden od ciljev energetske unije je uporaba načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“, ki ga je treba ustrezno vključiti v vso zakonodajo EU o energiji in bi moralo zato veljati tudi v zvezi politikami glede energije iz obnovljivih virov pri stavbah. Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta21. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.

(35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov, zlasti s podpiranjem inovativnih tehnologij, kot so toplotne črpalke ter tehnologije izkoriščanja geotermalne in sončne toplotne energije, in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije, uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta21. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.

__________________

__________________

21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.

(36)  Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost, vključno za samoporabnike energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov.

(43)  Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov. Pomembno je razlikovati med zelenimi certifikati, ki se uporabljajo za programe podpore, in potrdili o izvoru.

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov. Da bi preprečili dvojno nadomestilo, proizvajalci energije iz obnovljivih virov, ki že prejemajo finančno podporo, ne bi smeli prejeti potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pa bi se morala uporabljati za obveščanje, tako da bi lahko končni odjemalci prejeli jasna, zanesljiva in zadostna dokazila o obnovljivem izvoru ustreznih enot energije. Poleg tega bi se morala za električno energijo, ki je prejela podporo, potrdila o izvoru prodati na dražbi, prihodki pa uporabiti za zmanjšanje javnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov.

(45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za rast in delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami ter spodbujati financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju.

(49)  Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za razvoj lokalnih podjetij, trajnostno rast in kakovostna delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice spodbujati in podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami, povečati zagotavljanje tehnične pomoči in programov usposabljanja, da bi okrepile regulativno, tehnično in finančno strokovno znanje na terenu in povečale poznavanje razpoložljivih možnosti financiranja, tudi bolj ciljne uporabe sredstev EU, kot je financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju.

Obrazložitev

Uvodna izjava je neločljivo povezana z nadaljnjimi spremembami v besedilu in odraža potrebo po okrepitvi tehničnega in finančnega strokovnega znanja, da bi se zagotovilo izvajanje ciljev direktiv o povečanju deleža obnovljive energije v državah članicah. Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49a)  Lokalni in regionalni organi si pogosto zastavijo bolj ambiciozne cilje v zvezi z obnovljivimi viri energije od nacionalnih. Regionalne in lokalne zaveze za spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti se trenutno podpirajo prek omrežij, kot so konvencija županov, pobude za pametna mesta ali pametne skupnosti, ter prek razvoja akcijskih načrtov za trajnostno energijo. Taka omrežja so nujno potrebna in bi jih bilo treba širiti, saj povečujejo ozaveščenost, lajšajo izmenjavo najboljše prakse in razpoložljive finančne podpore. V zvezi s tem bi morala Komisija podpirati tudi zainteresirane najbolj razvite regije in lokalne organe pri delu čez meje, tako da bi vzpostavila mehanizme sodelovanja, kot je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki javnim organom različnih držav članic omogoča združevanje moči in zagotavljanje skupnih storitev in projektov, ne da bi nacionalni parlamenti za to morali podpisati in ratificirati predhodni mednarodni sporazum.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Uvodna izjava 49 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49b)  Lokalni organi in mesta so v ospredju poganjanja energetskega prehoda in povečevanja uporabe obnovljivih virov energije. Lokalne uprave imajo kot raven oblasti, najbližja državljanom, bistveno vlogo pri gradnji javne podpore ciljem EU glede energije in podnebja in bolj centraliziranega in povezanega energetskega sistema. Pomembno je zagotoviti boljši dostop do financiranja mestom, krajem in regijam, da bi spodbudili naložbe v lokalne obnovljive vire energije.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Uvodna izjava 49 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49c)  Obravnavati bi bilo treba tudi druge inovativne ukrepe, s katerimi bi pritegnili več naložb v nove tehnologije, kot so pogodbe za zagotavljanje prihranka energije in postopki standardizacije v javnih financah.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)  Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije.

(50)  Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije, vključno s samoporabniki energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan z drugimi predlogi sprememb, vloženimi k določbam, ki jih je Komisija v svojem predlogu spremenila. Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij. Zato je treba spodbujati uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti, in priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori.

(51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena in dražja oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije, zlasti biomaso in morske energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij in postala ozemlja s 100 % obnovljivo energijo. Zato je treba prilagoditi strategijo na področju energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti in izboljšale zanesljivost oskrbe, ter priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori. Poleg tega bi morale imeti najbolj oddaljene regije možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov v skladu s strogimi trajnostnimi merili in lokalnimi razmerami in potrebami, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost.

Obrazložitev

Dobava fosilnih goriv v najbolj oddaljenih regijah je povezana z dodatnimi stroški (ki so v nekaterih regijah višji za 80 %), kar škoduje lokalnemu gospodarstvu teh regij in negativno vpliva na kupno moč prebivalcev. Hkrati imajo nekatere regije na voljo znatne vire biomase, ki bi jih morale biti sposobne izkoriščati.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest.

(52)  Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij in skladiščenja za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah.

(53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. S tarifami in plačili za samoporabo bi bilo treba podpirati pametnejše tehnologije za vključevanje obnovljivih virov energije in spodbujati samoporabnike, da se odločajo za naložbe, ki koristijo tako odjemalcem kot omrežju. Za vzpostavitev takšnega ravnovesja je treba zagotoviti, da so s energije iz obnovljivih virov in lokalne skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire energije, upravičeni do plačila za električno energijo iz lastne proizvodnje iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, to plačilo pa mora odražati tržno vrednost dovedene električne energije ter dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo. Vključevati mora tako dolgoročne stroške in koristi samoporabe, pri čemer se upoštevajo stroški za omrežje, družbo in okolje, do katerih ni prišlo, zlasti v povezavi z drugimi distribuiranimi viri energije, kot so energijska učinkovitost, shranjevanje energije, prilagajanje odjema in skupnostna omrežja. Ta plačila bi se morala določati na podlagi analize stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 [prenovljene Direktive 2009/72/ES, kot je predlagana s COM(2016)864]

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(53a)  V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah. Omogočanje kolektivne samoporabe zagotavlja tudi priložnosti skupnostim na področju virov obnovljive energije, da se spodbudi energetska učinkovitost na ravni gospodinjstev in z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo pripomore v boju proti energijski revščini. Države članice bi morale izkoristiti vsako priložnost, da bi med drugim ocenile možnost, da skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov prispevajo k zmanjšanju energijske revščine in omogočijo udeležbo gospodinjstev, ki sicer ne bi mogla sodelovati, vključno z ranljivimi odjemalci in najemniki.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Uvodna izjava 53 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(53b)  Države članice morajo zagotoviti skladnost s pravili o porabi in o uvedbi ali okrepitvi ukrepov za boj proti prisilni prodaji, nepošteni prodaji in zavajajočim trditvam v zvezi z montažo naprav za obnovljivo energijo, ki prizadenejo predvsem najranljivejše skupine (npr. starejši, ljudje na podeželju itn.)

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(54)  Sodelovanje lokalnih prebivalcev pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti.

(54)  Sodelovanje lokalnih prebivalcev in lokalnih oblasti pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala, kar prinaša lokalne naložbe, večjo izbiro za potrošnike in spodbujanje udeležbe državljanov pri energetskem prehodu, in sicer s spodbujanjem udeležbe gospodinjstev, ki tega sicer morda ne bi bila sposobna, spodbujanje energetske učinkovitosti na ravni gospodinjstev, in pomoč v boju proti energetski revščini z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Uvodna izjava 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(55a)  Pomembno je, da države članice zagotovijo pošteno in neškodljivo razporeditev omrežnih stroškov in dajatev na vse uporabnike elektroenergetskega sistema. Vse omrežnine bi morale odražati stroške.

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Brez zavezujočih nacionalnih ciljev za obdobje po letu 2020 preostale nacionalne spobude morda ne bodo zadostovale za izpolnitev dolgoročnih ciljev glede razogljičenja za leto 2030 in 2050. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje.

(57)  Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje in javno zdravje.

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(59a)  Gospodinjski odjemalci in skupnosti, ki sodelujejo pri trgovanju o svoji prožnosti, samoporabi ali pri prodaji električne energije iz lastne proizvodnje, ohranijo svoje pravice kot odjemalci, vključno s pravico do pogodbe z dobaviteljem po lastni izbiri in do zamenjave dobavitelja.

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60)  Poudariti je treba potencialne sinergije med prizadevanjem za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme.

(60)  Učinkovito ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov energije bi moralo sovpadati s temeljito prenovo stavb, s čimer bi zmanjšali povpraševanje po energiji in stroške za odjemalce in prispevali k zmanjšanju energijske revščine in ustvarjanju kvalificiranih delovnih mest na lokalni ravni. Zato je treba poudariti potencialne sinergije med potrebo za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme.

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Uvodna izjava 61 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(61a)  Na področju inteligentnih prometnih sistemov je pomembno okrepiti razvoj in uvajanje električne mobilnosti za cestni promet ter pospešiti vključevanje naprednih tehnologij v inovativni železniški promet, in sicer s predlogom pobude za preusmeritev na železnice v prid čistemu javnemu prometu;

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(62)  V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive.

(62)  Kadar se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za pridelavo hrane in krme, uporabi za proizvodnjo pogonskih biogoriv, je treba kljub temu zadostiti povpraševanju, ki ni povezano z gorivom, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Slednje pomeni posredno spremembo rabe zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov. V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive, hkrati pa razlikovati med pogonskimi biogorivi iz poljščin z visoko učinkovitostjo glede toplogrednih plinov in nizkim tveganjem posredne spremembe rabe zemljišč. Uvajanje naprednih pogonskih biogoriv in električne mobilnosti bi bilo treba pospešiti.

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Uvodna izjava 63 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(63a)  Cilj Unije in držav članic bi moral biti povečanje mešanice energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje celotne porabe energije v prometu in povečanje energijske učinkovitosti v vseh prometnih sektorjih. Ukrepe, s katerimi bi to dosegli, bi lahko spodbujali pri načrtovanju prometa, pa tudi pri proizvodnji avtomobilov z večjo energijsko učinkovitostjo.

Obrazložitev

Ponovna vključitev zamisli iz uvodnih izjav 28 in 29 Direktive 2009/28/ES. Za večji prihranek emisij toplogrednih plinov so potrebni ukrepi v prometnem sektorju ter proizvodni in dobavni verigi.

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Uvodna izjava 63 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(63b)  S standardi za učinkovito rabo goriva za cestni promet bi zagotovili učinkovit način spodbujanja uporabe obnovljivih alternativnih virov v prometnem sektorju ter doseganja nadaljnjih prihrankov emisij toplogrednih plinov ter dolgoročno razogljičenja prometnega sektorja. Standarde za učinkovito rabo goriva bi bilo treba prilagoditi v skladu z razvojem tehnologije ter podnebnimi in energetskimi cilji.

Obrazložitev

Za večji prihranek emisij toplogrednih plinov so potrebni ukrepi v prometnem sektorju. Standardi za učinkovito rabo goriva za cestni promet so lahko učinkovit način spodbujanja uporabe energije iz alternativnih obnovljivih virov.

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64)  Napredna pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter bioplin, proizvedeni iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter električna energija iz obnovljivih virov v prometu lahko prispevajo k nizkim emisijam ogljika ter tako spodbudijo razogljičenje prometnega sektorja v Unije na stroškovno učinkovit način in izboljšajo med drugim diverzifikacijo energijskih virov v prometnem sektorju, obenem pa spodbujajo inovacije, rast in nastanek delovnih mest v gospodarstvu Unije ter zmanjšajo odvisnost od uvoza energije. Obveznost vključitve za dobavitelje goriv bi morala spodbujati nenehen razvoj naprednih goriv, vključno s pogonskimi biogorivi, in pomembno je zagotoviti, da obveznost vključitve spodbuja tudi izboljšave pri toplogrednem učinku goriv, ki se dobavljajo za izpolnitev obveznosti. Komisija bi morala pri teh gorivih oceniti toplogredni učinek, tehnično inovativnost in trajnost.

(64)  Napredna pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter bioplin, proizvedeni iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter električna energija iz obnovljivih virov v prometu lahko prispevajo k nizkim emisijam ogljika ter tako spodbudijo razogljičenje prometnega sektorja v Unije na stroškovno učinkovit način in izboljšajo med drugim diverzifikacijo energijskih virov v prometnem sektorju, obenem pa spodbujajo inovacije, rast in nastanek delovnih mest v gospodarstvu Unije ter zmanjšajo odvisnost od uvoza energije. Upoštevati bi bilo treba načelo kaskadne uporabe, s čimer bi zagotovili, da uporaba surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv ne bi tekmovala z drugimi uporabami, pri katerih bi bilo treba surovine zamenjati z emisijsko intenzivnejšimi surovinami. Obveznost vključitve za dobavitelje goriv bi morala spodbujati nenehen razvoj naprednih goriv, vključno s pogonskimi biogorivi, in pomembno je zagotoviti, da obveznost vključitve spodbuja tudi izboljšave pri toplogrednem učinku goriv, ki se dobavljajo za izpolnitev obveznosti. Komisija bi morala pri teh gorivih oceniti toplogredni učinek, tehnično inovativnost in trajnost.

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Uvodna izjava 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(65a)  Za točnejšo oceno deleža energije iz obnovljivih virov v prometu bi bilo treba razviti ustrezno metodologijo ter proučiti različne tehnične in tehnološke rešitve za ta namen.

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Uvodna izjava 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(66)  Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi bilo treba izvesti vrednotenje po sprejetju direktive, da bi ocenili možnost razširitve priloge na nove surovine.

(66)  Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi jo bilo treba redno ocenjevati.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Uvodna izjava 68

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(68)  Unija in države članice bi morale spodbujati večjo trajnostno uporabo obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije .

(68)  Unija in države članice bi morale spodbujati uporabo energije, ki izhaja izključno iz večje trajnostne uporabe obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije, pod pogojem, da so izpolnjena merila za trajnost in za prihranek emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(69)  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje cilja Unije iz te direktive, in pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , ki so upravičena do podpore v okviru programov podpore, bi zato morala izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov .

(69)  Energija iz obnovljivih virov bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje ciljev iz te direktive, in tiste vrste energije iz obnovljivih virov, ki so upravičene do podpore v okviru programov podpore, bi zato morale izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele povzročiti uničevanja biotsko raznovrstnih zemljišč. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilotreba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov , ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili , če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.

(71)  Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele imeti ali spodbujati škodljivega učinka na biotsko raznovrstnost v Uniji ali zunaj nje. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilo treba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov , ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili, če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Vseeno bi bilo treba zagotoviti biotsko raznovrstnost, kakovost, zdravje, sposobnost za življenje in vitalnost teh gozdov. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Uvodna izjava 72 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(72a)  Trajnostna merila Unije za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva morajo zagotoviti, da prehod na nizkoogljično gospodarstvo podpira cilje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in da ga trdno usmerjajo načela hierarhije ravnanja z odpadki v Uniji.

Obrazložitev

Da bi zagotovili skladnost direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov, akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in hierarhije Unije za ravnanje z odpadki, je treba uvesti nova merila trajnosti.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Uvodna izjava 73

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih, saj bi pridelava surovin na šotišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo, medtem ko ne bi bilo mogoče enostavno preveriti, ali do takšnega izsuševanja ni prišlo.

(73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih ali mokriščih, če bi se zemljišče v ta namen izsuševalo, saj bi pridelava surovin na šotišču ali mokrišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo.

Obrazložitev

Izsušena šotišča niso varna zaloga ogljika. Zato se zdi nerazumno, da bi izključili njihovo uporabo za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Uvodna izjava 74 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(74a)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv bi se morale pridelovati z uporabo praks, ki so skladne z zaščito kakovosti tal in organskega ogljika v tleh.

Obrazložitev

Glede na oceno učinka Komisije lahko proizvodnja kmetijske biomase negativno vpliva na tla (npr. izguba hranil in organskih snovi v tleh, erozija, izsuševanja šotišč), razpoložljivost vode in biotsko raznovrstnost. Zahteve glede navzkrižne skladnosti v okviru SKP same po sebi ne zadoščajo za zagotovitev zaščite kakovosti tal in ohranjanje organskega ogljika v tleh.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Uvodna izjava 75

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(75)  Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg.

(75)  Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg. Brez poseganja v strogo spoštovanje primarnih virov z visoko okoljsko vrednostjo bi morale biti najbolj oddaljene regije sposobne izkoristiti potencial svojih virov, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in svojo energetsko neodvisnost.

Obrazložitev

Ta direktiva ne bi smela prepovedati izkoriščanja biomase v najbolj oddaljenih regijah, na primer v prvotnih gozdovih, ki so eden od glavnih virov na teh območjih. Izkoriščanje teh virov je že predmet strogih trajnostnih meril, ki zagotavljajo, ta taka dejavnost ne vpliva na okoljsko celovitost.

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Uvodna izjava 75 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(75a)  Da se zagotovi popolna preglednost v vseh sektorjih proizvodnje energije, bi morala Komisija do 31. decembra 2018 z delegiranimi akti vzpostaviti merila za proizvodnjo fosilnih goriv in fosilnih virov energije.

Obrazložitev

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za pogonska biogoriva in goriva iz fosilnih virov so potrebna merila za proizvodnjo.

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Uvodna izjava 76

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76)  Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni gozdarskih gospodarstev. Gospodarski subjekti bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za uporabo netrajnostne gozdne biomase za proizvodnjo energije. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24.

(76)  Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni dobave. Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje in omejevanje negativnih posledic pridobivanja biomase na okolje. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi ureditev za izvajanje zahtev, ki temeljijo na dobri praksi v državah članicah, ter operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24.

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Uvodna izjava 76 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(76a)  Če nacionalna ali podnacionalna zakonodaja ali sistem spremljanja države članice ne izpolnjuje enega od meril glede trajnosti gozdne biomase, je treba o tem merilu predložiti več informacij na ravni dobave, predložitev nadaljnjih informacij o merilih, ki so na ravni držav članic že izpolnjena, pa ni potrebna.

Obrazložitev

Pristop na podlagi tveganja se izvaja postopno, merilo za merilom. S predlagano prakso bi zaščitili namen pristopa na podlagi tveganja in zmanjšali tveganje uporabe netrajnostne biomase zaradi neizpolnjevanja enega samega merila.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Uvodna izjava 76 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(76b)  Izvajanje „pristopa na podlagi tveganja“ bi bilo treba začeti na nacionalni ravni. Če nacionalna in/ali podnacionalna zakonodaja ali sistemi za spremljanje ne morejo izpolniti zahtev posameznega merila, bi bilo treba informacije v zvezi s tem delom zagotoviti na ravni dobave, da bi zmanjšali tveganje proizvodnje netrajnostne gozdne biomase.

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Uvodna izjava 76 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(76c)  Pridobivanje za energetske namene se je povečalo, po pričakovanjih pa naj bi še naraščalo, kar naj bi povzročilo večji uvoz surovin iz tretjih držav in povečanje proizvodnje teh materialov v Uniji. Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da se pridobivanje izvaja v skladu s trajnostnimi merili.

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Uvodna izjava 78

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(78)  Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo.

(78)  Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Še posebej bi bilo treba povečati podporo za obrate za proizvodnjo obnovljive energije iz biomase v najbolj oddaljenih regijah, ki so močno odvisne od uvoza energije, pod pogojem, da se pri tem spoštujejo trajnostna merila za proizvodnjo take energije, prilagojena posebnostim teh regij.

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Uvodna izjava 80

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(80)  Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način okrepi vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili.

(80)  Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način upošteva vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili.

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Uvodna izjava 82

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(82)  Prostovoljni programi imajo vse pomembnejšo vlogo pri dokazovanju skladnosti s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks.

(82)  Prostovoljni programi imajo lahko pomembno vlogo pri dokazovanju skladnosti z minimalnimi trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks.

Obrazložitev

Potrdila o izvoru bi morala odjemalcem zagotavljati informacije o trajnostnih merilih in merilih za prihranek emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Uvodna izjava 84

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(84)  Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.

(84)  Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do neposrednih prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za neposredne prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan s predlogom spremembe člena 25(1).

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Uvodna izjava 85

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(85)  Treba je določiti jasna pravila za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.

(85)  Določiti je treba jasna pravila na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Uvodna izjava 95

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(95)  Po svetu raste povpraševanje po kmetijskih surovinah. Delni odgovor na to rastoče povpraševanje bo povečanje površine kmetijskih zemljišč. Eden od načinov povečanja površine zemljišč za pridelavo je sanacija močno degradiranih zemljišč, ki jih v njihovem sedanjem stanju ni mogoče izkoriščati v kmetijske namene. Spodbujanje pogonskih biogoriv, drugih tekočih pogonskih biogoriv in biomasnih goriv bo še povečalo povpraševanje po kmetijskih surovinah, zato bi bilo treba v okviru trajnostnega sistema spodbujati uporabo saniranih degradiranih zemljišč.

(95)  Po svetu raste povpraševanje po kmetijskih surovinah. Delni odgovor na to rastoče povpraševanje bo povečanje površine kmetijskih zemljišč. Eden od načinov povečanja površine zemljišč za pridelavo je sanacija močno degradiranih zemljišč, ki jih v njihovem sedanjem stanju ni mogoče izkoriščati v kmetijske namene. Spodbujanje pogonskih biogoriv, drugih tekočih pogonskih biogoriv in biomasnih goriv bo še povečalo povpraševanje po kmetijskih surovinah, kar lahko povzroči emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, zato bi bilo treba v okviru trajnostnega sistema spodbujati uporabo saniranih degradiranih zemljišč.

Obrazložitev

Predlog spremembe je neločljivo povezan s predlogom spremembe člena 7(1).

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva določa skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določen je zavezujoč cilj Unije za skupni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije leta 2030 . Določena so tudi pravila o finančni podpori za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, samoporabi električne energije iz obnovljivih virov, rabi energije iz obnovljivih virov v sektorjih ogrevanja, hlajenja in prometa ter regionalnem sodelovanju med državami članicami in s tretjimi državami, potrdilih o izvoru, upravnih postopkih ter informacijah in usposabljanju. Določena so trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva .

Ta direktiva določa skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določeni so zavezujoči minimalni cilji za skupni delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije in za delež energije iz obnovljivih virov v prometu leta 2030. Te cilje Unije naj bi države članice kolektivno izpolnile s pomočjo nacionalnih ciljev. Določena so tudi pravila o finančni podpori za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, samoporabi električne energije iz obnovljivih virov, rabi energije iz obnovljivih virov v sektorjih ogrevanja, hlajenja in prometa ter regionalnem sodelovanju med državami članicami in s tretjimi državami, potrdilih o izvoru, upravnih postopkih ter informacijah in usposabljanju. Določena so trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo, toploto okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;

(a)  „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo, energijo iz okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „toplota okolice“ pomeni toploto pri koristni temperaturni ravni, ki se pridobiva ali zajema s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo, in ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinski vodi. Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami;

(b)  „energija iz okolice“ pomeni termalno energijo pri koristni temperaturni ravni, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo odpadnega zraka, v površinski ali odpadni vodi; Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami;

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  „geotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem;

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora ;

(c)  „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno z bakterijami, snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  „ bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije in toplote, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;

(d)  „ bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije, toplote in pogonskih goriv, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;

Obrazložitev

Izgube učinkovitosti pri proizvodnji toplote in pogonskih goriv so lahko znatne in jih je treba zajeti v bruto porabi končne energije. Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

(e)  „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira ali decentraliziranih virov prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  „druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase;

(f)  „druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase ali kot proizvod biomase;

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  „program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;

(i)  „program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo pomoč za raziskave in naložbe, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;

Obrazložitev

Nekatere države članice z razvojno pomočjo posredno subvencionirajo proizvodnjo obnovljivih virov energije.

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka n a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(na)  „ostanki odpadkov“ so odpadki, nastali pri postopku obdelave ali predelave, vključno z recikliranjem, ki jih ni mogoče nadalje predelati in jih je treba zato odstraniti;

Obrazložitev

To opredelitev je treba vključiti, da bi pri uporabi odpadkov, npr. pri naprednih pogonskih biogorivih, opredelili, da se nanaša zgolj na odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati ali predelati.

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka q

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(q)  „neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;

(q)  „neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami in poljščine na prahi, kot so trava, detelja in alfalfa), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;

Obrazložitev

Za proizvodnjo pogonskih biogoriv se lahko uporabijo poljščine na prahi.

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka u

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(u)  „pogonska biogoriva in drugatekoča biogoriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč“ pomenijo pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki zmanjšujejo izpodrivanje proizvodnje za namene, ki niso proizvodnja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, in ki so v skladu s trajnostnimi merili za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva iz člena 26;.

(u)  „pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč“ pomenijo pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, katerih surovine so bile proizvedene na neuporabljenih, obrobnih zemljiščih ob hkratnem izboljšanju zajemanja ogljika v okviru sistemov, ki zmanjšujejo izpodrivanje proizvodnje za namene, ki niso proizvodnja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, tudi za krmo, bogato s proteini, in ki so v skladu s trajnostnimi merili za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva iz člena 26;

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan s predlogom spremembe člena 7(1).

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka z

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(z)  „nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost;

(z)  „nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se poveča ali nadomesti zmogljivost in/ali poveča učinkovitost;

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka y

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(y)  „odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo;

(y)  „odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni neizogibno toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah (po uporabi visoko učinkovite soproizvodnje ali kjer soproizvodnja ni izvedljiva) ali v terciarnem sektorju in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo;

Predlog spremembe    97

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) „samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca, kot je opredeljen v Direktivi [direktiva MDI], ki porablja ter morda shranjuje in prodaja električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v njegovih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, poslovnimi območji ali območji skupnih storitev ali zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;

(aa)  „samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca ali skupino odjemalcev, ki delujejo skupaj, kot je opredeljena v Direktivi [direktiva MDI], ki porabljajo ter morda shranjujejo in prodajajo električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v njenih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, stanovanjskimi naselji, poslovnimi in industrijskimi območji ali območji skupnih storitev ali istimi zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;

Predlog spremembe    98

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aaa)  „skupnost na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni lokalno energetsko skupnost, kot je opredeljena v členu 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)], ki izpolnjuje zahteve iz člena 22(1) te direktive;

Predlog spremembe    99

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bb) „samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov;

(bb)  „samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov energije iz obnovljivih virov;

Predlog spremembe    100

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka c c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cc) „pogodba o nakupu električne energije“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;

(cc)  „pogodba o nakupu električne energije iz obnovljvih virov“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna ali fizična oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;

Predlog spremembe    101

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka d d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(dd) „poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo“ pomenijo poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja in oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov ali lesne celuloze;

(dd)  „poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo“ pomenijo poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja in oljnice ter druge poljščine, ki se gojijo zlasti za energetske namene na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov in odpadkov;

Predlog spremembe    102

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka e e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ee) „napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX;

(ee)  „napredna pogonska biogoriva“, kot so pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX in biomase, ki ne izhaja iz poljščin, namenjenih za živila ali krmo, če izpolnjuje ureditev EU glede trajnosti;

Obrazložitev

Inovativno uporabo biomase bi bilo treba spodbujati, če je izpolnjeno merilo trajnosti.

Predlog spremembe    103

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka f f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ff) „fosilna goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini;

črtano

Predlog spremembe    104

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka f f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ffa)  „reciklirana ogljična goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz neizogibnih tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini, ki omogočajo precejšne prihranke toplogrednih plinov v svojem celotnem življenjskem krogu; če so proizvedena iz tokov trdnih odpadkov, se uporabljajo samo odpadki, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in mehansko reciklirati, ob popolnem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki; če so proizvedena iz plinastih emisij, se te sproščajo kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa; delež plinastih odpadkov, ki se uporablja za proizvodnjo teh recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov, se ne more upoštevati v okviru drugih sistemov za zmanjševanje emisij, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami;

Predlog spremembe    105

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka j j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(jj) „dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradni dokument, ki daje pravico do pridobivanja gozdne biomase;

(jj)  „dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradno dovoljenje ali podobno pravico do pridobivanja gozdne biomase v skladu z nacionalno in/ali regionalno zakonodajo;

Predlog spremembe    106

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka m m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(mm) „gozdarsko gospodarstvo“ pomeni eno ali več gozdnih parcel in druga gozdna zemljišča, ki sestavljajo eno samo enoto z vidika upravljanja ali izkoriščanja;

(mm)   „območje dobave“ pomeni geografsko regijo, iz katere izvira surovina za biomaso;

Predlog spremembe    107

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka n n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(nn) „biološki odpadki“ pomenijo biološko razgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz živilskopredelovalne industrije;

(nn)  „biološki odpadki“ pomenijo biološke odpadke, opredeljene v členu 3(4) Direktive 2008/98/ES;

Predlog spremembe    108

Predlog direktive

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030

Zavezujoč skupni cilj Unije in nacionalni cilji za leto 2030

Predlog spremembe    109

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 27 %.

1.  Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije Unije leta 2030 znaša najmanj 35%.

Predlog spremembe    110

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Vsaka država članica zagotovi, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2030 najmanj enak 12 % porabe končne energije v prometu v tej državi članici.

 

Da bi prispevali k doseganju tega cilja, so prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in bioplina v skladu z merili, določenimi v členu 26(7), kadar se primerjajo s fosilnimi gorivi v skladu z metodologijo iz člena 28(1).

Predlog spremembe    111

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prispevki posameznih držav članic k temu splošnemu cilju za leto 2030 se določijo in sporočijo Komisiji v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 11 Uredbe [Upravljanje].

2.  Države članice določijo cilje za izpolnitev tega splošnega cilja za leto 2030 v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 13 Uredbe [Upravljanje]. Če Komisija na podlagi ocene končnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predložene v skladu s členom 3 Uredbe [Upravljanje], ugotovi, da cilji držav članic ne zadoščajo za skupno uresničitev zavezujočega skupnega cilja Unije, države članice, katerih cilj je pod ravnijo, ki izhaja iz uporabe formule, določene v Prilogi Ia, ustrezno povečajo svoj cilj.

 

V primerih, ko država članica ne izpolnjuje predvidenega cilja zaradi izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščin, lahko odstopa od predvidene ravni njenega cilja za največ 10 %. V tem primeru država članica o tem do leta 2025 obvesti Komisijo. Če bi bilo zaradi tega ogroženo doseganje skupnega zavezujočega cilja Unije, Komisija in države članice sprejmejo korektivne ukrepe, kot so določeni v členu 27(4) Uredbe [Upravljanje], da bi učinkovito zapolnile vrzel.

Predlog spremembe    112

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice zagotovijo, da so njihove nacionalne politike zasnovane tako, da so skladne s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES. Zato države članice redno pregledujejo svoje nacionalne politike in utemeljijo vsa morebitna odstopanja v poročilih, ki se zahtevajo v skladu s členom 18(c) Uredbe ... [Upravljanje].

Obrazložitev

Države članice morajo oceniti, ali so njihove politike v podporo energiji iz obnovljivih virov skladne z zakonodajo o odpadkih, zlasti kar zadeva izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe    113

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija podpira visok cilj držav članic z zagotovitvijo okvira, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, predvsem finančnih instrumenov, da se omogoči zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov.

4.  Komisija podpira visok cilj držav članic z zagotovitvijo okvira, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, predvsem finančnih instrumentov, da se omogoči zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in naprednih biorafinerij ter podpora za čezmejne razsežnosti projektov proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    114

Predlog direktive

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna podpora za električno energijo iz obnovljivih virov

Podpora za energijo iz obnovljivih virov

Predlog spremembe    115

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Da bi dosegle cilj Unije, določen v členu 3(1), lahko države članice v skladu s pravili o državni pomoči uporabijo programe podpore. Programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virov se pripravijo tako, da se prepreči nepotrebno izkrivljanje trgov električne energije in zagotovi, da proizvajalci upoštevajo ponudbo električne energije in povpraševanje po njej ter morebitne omejitve omrežja.

1.  V skladu s členom 194 PDEU in členi 107 ter 108 PDEU lahko države članice za doseganje ali preseganje ciljev Unije in nacionalnih ciljev iz člena 3 uporabijo programe podpore. Programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virovso tržni, da se prepreči izkrivljanje trgov električne energije in zagotovi, da proizvajalci upoštevajo ponudbo električne energije in povpraševanje po njej ter morebitne stroške povezovanja sistema ali omejitve omrežja.

Predlog spremembe    116

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice lahko uporabijo tehnološko nevtralne ali tehnološko specifične sheme podpore. Tehnološko specifične sheme podpore se lahko uporabljajo zlasti na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:

 

(a)  dolgoročne možnosti določene tehnologije;

 

(b)  potreba po doseganju tehnološke ali regionalne diverzifikacije mešanice energetskih virov;

 

(c)  učinkovit sistem načrtovanja in mrežno povezovanje;

 

(d)  omrežne omejitve in stabilnost omrežij;

 

 

(e) okoljske omejitve.

Predlog spremembe    117

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Podpora za električno energijo iz obnovljivih virov je zasnovana za vključitev električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije in zagotovitev, da se proizvajalci energije iz obnovljivih virov odzivajo na cenovne signale trga in čim bolj povečajo svoje tržne prihodke.

2.  Podpora za električno energijo iz obnovljivih virov je zasnovana za čim večjo vključitev električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije in zagotovitev, da se proizvajalci energije iz obnovljivih virov odzivajo na cenovne signale trga in čim bolj povečajo svoje tržne prihodke, obenem pa ponudijo nadomestilo v obliki obnovljivih virov energije za izkrivljanje trga.

 

Države članice lahko določijo izjeme za obrate za malo proizvodnjo energije, manjšo od 500 kW, in predstavitvene projekte. Vendar bi morala za električno energijo, proizvedeno iz vetrne energije, veljati zgornja meja 3 MW inštalirane električne moči ali tri proizvodne enote.

 

Brez poseganja v mejne vrednosti, navedene zgoraj v tem odstavku, lahko države članice podpirajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov z drugimi mehanizmi in postopki.

Predlog spremembe    118

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če se podpora za energijo iz obnovljivih virov dodeli z razpisnim postopkom, se uporabijo zahteve iz odstavka 3a. Vendar te zahteve ne veljajo za male naprave z manj kot 1 MW, projekte za vetrno energijo do šest proizvodnih enot ali 6 MW oziroma predstavitvene projekte.

Predlog spremembe    119

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Če se podpora za energijo iz obnovljivih virov dodeli z razpisnim postopkom, da bi zagotovili visoko stopnjo izvedbe projektov, države članice:

 

(a)  vzpostavijo in objavijo nediskriminatorna in pregledna predizbirna merila ter pravila glede roka za dokončanje projekta;

 

(b)  opravijo posvetovanja z deležniki o pregledu razpisnih zahtev;

 

(c)  objavijo informacije o preteklih razpisih, tudi o stopnjah izvedbe projektov.

Predlog spremembe    120

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Države članice objavijo dolgoročni časovni načrt v zvezi s predvideno dodelitvijo podpore, ki zajema vsaj naslednjih pet let in vključuje okvirni časovni razpored, tudi pogostost razpisov, kjer je potrebno, zmogljivosti, proračun ali najvišjo pričakovano enotno podporo, ki se bo dodelila, ter primerne tehnologije.

Predlog spremembe    121

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3c.  Države članice pri pripravi programov podpore upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in samoporabnikov, da bi jim omogočili enake konkurenčne pogoje.

Predlog spremembe    122

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3d.  Da bi države članice povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v najbolj oddaljenih regijah in na majhnih otokih, lahko finančno podporo prilagodijo za projekte v teh regijah, da bi upoštevale proizvodne stroške, ki so povezani s posebnimi razmerami teh regij glede izoliranosti in zunanje odvisnosti.

Predlog spremembe    123

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice ocenijo učinkovitost svoje podpore za električno energijo iz obnovljivih virov najmanj vsaka štiri leta. Odločitve o nadaljevanju ali podaljšanju podpore in zasnovi nove podpore temeljijo na rezultatih ocenjevanj.

4.  Države članice ocenijo učinkovitost svoje podpore za električno energijo iz obnovljivih virov in njene distributivne učinke na različne skupine uporabnikov, vključno z industrijsko konkurenčnostjo, vsaj vsaka štiri leta.

 

Pri oceni se upošteva vpliv morebitnih sprememb na programe podpore za naložbe. Države članice vključijo to oceno v svoje načrte o nacionalni energiji in podnebju ter posodobitve teh načrtov v skladu z Uredbo... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije].

 

Dolgoročno načrtovanje, na podlagi katerega se sprejemajo odločitve o nadaljevanju ali podaljšanju podpore in zasnovi nove podpore, temeljijo na rezultatih ocenjevanj, ob upoštevanju njihove splošne učinkovitosti pri doseganju ciljev na področju obnovljive energije in drugih ciljev, kot sta cenovna dostopnost in razvoj energetskih skupnosti, ter ob upoštevanju njihovih distributivnih učinkov na različne skupine uporabnikov, vključno z industrijsko konkurenčnostjo.

Predlog spremembe    124

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Komisija bi do ... leta [2021] in vsaka tri leta po tem poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju ponudb v Uniji in analizirala zlasti sposobnost ponudnikov, da:

 

(a)  dosežejo zmanjšanje stroškov;

 

(b)  dosežejo tehnične izboljšave;

 

(c)  dosežejo visoke stopnja izvajanja;

 

(d)  zagotovijo nediskriminatorno udeležbo malih akterjev in lokalnih oblasti.

Predlog spremembe    125

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4b.  Komisija bi do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] revidirala smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (2014/C 200/01), pri čemer naj bi v celoti upoštevali splošna načela, določena v členu 4.

Predlog spremembe    126

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4c.  Z odstopanjem od prvega odstavka tega člena države članice zagotovijo, da se programi podpore za energijo iz obnovljivih virov ne zagotavljajo za komunalne odpadke, ki niso skladni z obveznostmi ločenega zbiranja iz Direktive 2008/98/ES.

Obrazložitev

Programi podpore za energijo iz obnovljivih virov ne bi smeli spodbujati odpadkov, ki niso skladni s hierarhijo odpadkov; zlasti se podpora ne bi smela zagotavljati za mešane odpadke. Programi podpore bi morali zadevati le ostanke komunalnih odpadkov, tj. komunalne odpadke, ki se zbirajo ločeno in ki jih ni mogoče reciklirati ali nadalje predelati in so namenjeni zgolj temu, da se odstranijo.

Predlog spremembe    127

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice v skladu s pogoji iz tega člena dajo na voljo podporo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah.

1.  Države članice v skladu s pogoji iz tega člena dajo na voljo podporo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah. Države članice lahko podporo omejijo na obrate v državah članicah, s katerimi imajo vzpostavljeno neposredno povezavo prek povezovalnih daljnovodov.

Predlog spremembe    128

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo, da je obratom v drugih državah članicah vsako leto v obdobju med letoma 2021 in 2025 oziroma vsako leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 na voljo podpora za najmanj 10 % oziroma 15 % na novo podprtih zmogljivosti.

2.  Države članice zagotovijo, da je obratom v drugih državah članicah vsako leto v obdobju med letoma 2021 in 2025 oziroma vsako leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 na voljo podpora za najmanj 8 % oziroma 13 % na novo podprtih zmogljivosti. Poleg teh minimalnih ravni imajo države članice v skladu s členi 7 do 13 te direktive pravico odločiti, v kakšni meri bodo podpirale energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah.

Predlog spremembe    129

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice lahko Komisijo zaprosijo, da jih oprosti obveznosti iz tega člena, vključno z odločitvijo, da obratom na svojem ozemlju ne dovolijo sodelovati v programih podpore, organiziranih v drugih državah članicah na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:

 

(a)  nazadostna zmogljivost medsebojnih povezav;

 

(b)  nezadostni naravni viri;

 

(c)  škodljiv vpliv na energetsko varnost ali dobro delovanje energetskega trga v državi članici, ki je zaprosila za izvzetje.

 

Oprostitev obveznosti, odobrena na podlagi tega odstavka, se objavi v Uradnem listu Evropske unije in jo je treba pregledati do konca leta 2025.

Predlog spremembe    130

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Programi podpore se lahko odprejo za čezmejno udeležbo, med drugim prek odprtih razpisov, skupnih razpisov, odprtih sistemov certifikatov ali skupnih programov podpore. Za prištevanje električne energije iz obnovljivih virov, podprte v okviru odprtih razpisov, skupnih razpisov ali odprtih sistemov certifikatov, k prispevkom posameznih držav članic velja sporazum o sodelovanju, ki določa pravila za čezmejno izplačevanje sredstev in sledi načelu, da je treba energijo prišteti državi članici, ki financira obrat.

3.  Programi podpore se lahko odprejo za čezmejno udeležbo, med drugim prek odprtih razpisov, skupnih razpisov, odprtih sistemov certifikatov ali skupnih programov podpore. Za prištevanje električne energije iz obnovljivih virov, podprte v okviru odprtih razpisov, skupnih razpisov, ali odprtih sistemov certifikatov, k prispevkom posameznih držav članic velja sporazum o sodelovanju, ki določa pravila za čezmejno shemo, vključno s pogoji za udeležbo in izplačevanje sredstev, ob upoštevanju različnih davkov in pristojbin, in sledi načelu, da je treba energijo prišteti državi članici, ki financira obrat. Cilj sporazuma o sodelovanju mora biti uskladitev upravnih okvirnih pogojev v sodelujočih državah, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje.

Predlog spremembe    131

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija do leta 2025 oceni koristi določb iz tega člena za stroškovno učinkovito uvajanje električne energije iz obnovljivih virov v Uniji. Na podlagi te ocene lahko Komisija predlaga povišanje odstotnih vrednosti iz odstavka 2.

4.  Komisija pomaga državam članicam med pogajalskim procesom ter oblikovanjem dogovorov o sodelovanju z zagotavljanjem informacij in analiz, vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki o neposrednih in posrednih stroških ter koristih sodelovanja, pa tudi s smernicami in tehničnim strokovnim znanjem med postopkom. V ta namen Komisija spodbuja izmenjavo najboljše prakse in oblikuje predloge za sporazume o sodelovanju, ki bodo olajšali postopek.

 

Komisija do leta 2025 oceni koristi določb iz tega člena za stroškovno učinkovito uvajanje električne energije iz obnovljivih virov v Uniji. Na podlagi te ocene lahko Komisija predlaga povišanje odstotnih vrednosti iz odstavka 2.

Predlog spremembe    132

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v prilagoditve, potrebne za upoštevanje pravil o državni pomoči, države članice zagotovijo, da se raven podpore za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in pogoji v zvezi s podporo ne revidirajo na način, ki bi negativno vplival na pravice, podeljene v povezavi s tem, in na gospodarnost podprtih projektov.

Države članice zagotovijo, da se raven podpore za nove ali obstoječe projekte na področju energije iz novih ali obstoječih obnovljivih virov in pogoji v zvezi s podporo ne revidirajo na način, ki bi negativno vplival na pravice, podeljene v povezavi s tem, in na njihovo gospodarnost.

 

Kadar se drugi regulativni instrumenti spremenijo in te spremembe vplivajo na podprte projekte na področju energije iz obnovljivih virov, države članice zagotovijo, da te spremembe ne vplivajo negativno na gospodarnost podprtega projekta.

Predlog spremembe    133

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da se spremembe programov podpore izvedejo na podlagi dolgoročnega načrtovanja v skladu s členom 4(4) in javno objavijo vsaj devet mesecev pred začetkom njihove veljavnosti ter se zanje opravi pregleden in vključujoč postopek javnega posvetovanja. Vse bistvene spremembe obstoječega programa podpore vsebujejo ustrezno prehodno obdobje, preden začne veljati nov program podpore.

 

Kadar regulativne spremembe ali spremembe delovanja omrežja negativno vplivajo na gospodarnost podprtih projektov na bistven ali diskriminativen način, države članice zagotovijo, da se ta projekte dodeli nadomestilo.

Predlog spremembe    134

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri izračunu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov določene države članice, prispevek pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ne znaša več kot 7 % končne porabe energije v cestnem in železniškem prometu v navedeni državi članici. Ta zgornja meja se v skladu z začrtanim potekom iz dela A Priloge X zniža na 3,8 % do leta 2030. Države članice lahko določijo nižjo zgornjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na primer z določitvijo nižje zgornje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot so oljnice, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč.

Pri izračunu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov določene države članice, prispevek pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ne znaša več kot 7 % končne porabe energije v cestnem in železniškem prometu v navedeni državi članici, razen če ta goriva dosegajo prag prihranka toplogrednih plinov iz člena 26(7), ob upoštevanju povprečnih ocenjenih emisij iz surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva zaradi posredne spremembe rabe zemljišč v delu A Priloge VIII, ali so to certificirana pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva z majhnim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč na podlagi metodologije, ki jo je razvila Komisija. Ta zgornja meja se v skladu z začrtanim potekom iz dela A Priloge X zniža na % do leta 2030. Prispevek biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz palmovega olja, mora biti od leta 2021 ničodstoten. Komisija do 31. decembra 2019 razvije metodologijo za potrjevanje biogoriv in tekočih biogoriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, kot je opredeljeno v točki (u) člena 2(2). Države članice lahko določijo nižjo zgornjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na primer z določitvijo nižje zgornje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot so oljnice, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč in drugih nenačrtovanih učinkov na trajnost.

Predlog spremembe    135

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo povprečnih ocenjenih emisij iz surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva zaradi posredne spremembe rabe zemljišč v delu A Priloge VIII na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj. Komisija do 31. decembra 2019 pregleda povprečne ocenjene emisije iz surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ob upoštevanju morebitnih prihrankov toplogrednih plinov, povezanih s stranskimi proizvodi beljakovinske krme, in po potrebi uvede ločene vrednosti za palmovo olje, sojino olje in druge oljnice.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan s predlogi spremembe predhodnih pododstavkov in je potreben, da se zagotovi posodabljanje vrednosti iz dela A Priloge VIII v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji.

Predlog spremembe    136

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene odstavka 1(a) se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije, pri čemer je vključena proizvodnja električne energije pri samoporabnikih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov , ni pavključena proizvodnja električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor.

Za namene odstavka 1(a) se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije, pri čemer je vključena proizvodnja električne energije pri samoporabnikih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, ni pavključena proizvodnja električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor.

Predlog spremembe    137

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Toplota okolice, pridobljena s toplotnimi črpalkami, se upošteva za namene odstavka 1(b), če končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotnih črpalk. Količina toplote, ki se za namene te direktive šteje kot energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII.

Energija in geotermalna energija okolice, ki se prenese s toplotnimi črpalkami za proizvodnjo toplotne ali hladilne energije, se upošteva za namene odstavka 1(b), če končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotnih črpalk. Količina toplote ali hlajenja, ki se za namene te direktive šteje kot energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII.

Predlog spremembe    138

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za določitev metodologije za izračun količine energije iz obnovljivih virov, porabljene za ogrevanje in hlajenje ter daljinsko ogrevanje in hlajenje, in za revizijo Priloge VII o izračunu energije iz toplotnih črpalk.

Predlog spremembe    139

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  Za izpolnjevanje cilja, določenega v členu 3(1)(a), se za goriva, ki se dobavljajo v letalskem sektorju, šteje, da je njihov prispevek 2-krat večji kot njegova energijska vsebnost, za goriva, ki se dobavljajo v pomorskem sektorju pa, da je ta prispevek 1,2-krat večji kot njihova energijska vsebnost, prispevek električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna prevozna sredstva, pa se šteje, da je 2,5-krat večji od njihove energijske vsebnosti.

Predlog spremembe    140

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka, ki ustrezno upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v Direktivi 2008/98/ES, v skladu s trajnostnimi merili Unije, utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih ter spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, hkrati pa preprečuje znatne izkrivljajoče učinke na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke, zagotavlja znatne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in ne ustvarja tveganja negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost.

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka, ki ustrezno upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v Direktivi 2008/98/ES, v skladu s trajnostnimi merili Unije, utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih ter spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, hkrati pa preprečuje znatne izkrivljajoče učinke na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke na podlagi ocene življenjskega kroga emisij, zagotavlja znatne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in ne ustvarja tveganja negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost.

Predlog spremembe    141

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v skladu z načeli iz tega odstavka vsaki dve leti ovrednoti seznam surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Prvo ovrednotenje se izvede najpozneje šest mesecev po [datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo.

Komisija v skladu z načeli iz tega odstavka vsaki dve leti ovrednoti seznam surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se surovine dodajo na seznam ali črtajo z njega. Prvo ovrednotenje se izvede najpozneje šest mesecev po [datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se surovine dodajo na seznam ali črtajo z njega.

Predlog spremembe    142

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ko je surovina črtana s seznama iz Priloge IX, jo lahko obrati, ki iz nje proizvajajo napredna pogonska biogoriva, uporabljajo pet let po začetku veljavnosti delegiranega akta, s katerim se je surovina črtala iz Priloge IX, če gre za napredno pogonsko biogorivo v skladu s členom 2 te direktive.

Obrazložitev

Čeprav bi bilo treba Komisiji omogočiti, da predlaga črtanje surovine iz Priloge IX, bi bilo treba izvajalcem omogočiti, da v prehodnem obdobju prilagodijo svoj proizvodni proces in v določeni meri zaščitijo naložbe.

Predlog spremembe    143

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Države članice pri določanju politik za spodbujanje proizvodnje goriv iz surovin, navedenih v Prilogi IX te uredbe, zagotovijo skladnost s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES, vključno z določbami o upoštevanju življenjskega cikla pri splošnih učinkih nastajanja različnih tokov odpadkov in ravnanja z njimi.

Obrazložitev

Ponovna vključitev besedila iz člena 2 Direktive (EU) 2015/1513.

Predlog spremembe    144

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Komisija omogoči lažje oblikovanje skupnih projektov med državami članicami, zlasti z namensko tehnično pomočjo in pomočjo za razvoj projektov.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    145

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ena ali več držav članic lahko sodeluje z eno ali več tretjih držav pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov . Pri tem lahko sodelujejo zasebni operaterji.

1.  Ena ali več držav članic lahko sodeluje z eno ali več tretjih držav pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Pri tem lahko sodelujejo zasebni operaterji, potekati pa mora ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava.

Obrazložitev

Da se zagotovi pravna varnost operacij v tretjih državah, morajo odobreni projekti biti v celoti v skladu z zadevnimi določbami mednarodnega prava, tj. pravico do samoodločanja na zasedenih ozemljih.

Predlog spremembe    146

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  električna energija je proizvedena v skladu z mednarodnim pravom, vključno s pravom na področju človekovih pravic.

Obrazložitev

Določbe direktive ne bi smele nenamerno nagrajevati proizvodnje električne energije pod pogoji, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom.

Predlog spremembe    147

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b) in (c) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.

(e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b), (c) in (ca) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.

Obrazložitev

Potrebno za zagotavljanje skladnosti s točko (c a) prejšnjega odstavka, ki je bil dodan s predlogom spremembe 25.

Predlog spremembe    148

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 5 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pisno potrditev glede točk (b) in (c) s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.

(d)  pisno potrditev glede točk (b), (c)in (ca)odstavka 2 s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.

Obrazložitev

Potrebno za zagotavljanje skladnosti s točko (c a) prejšnjega odstavka 2, ki je bil dodan s predlogom spremembe 25.

Predlog spremembe    149

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija omogoči lažje oblikovanje skupnih programov podpore med državami članicami, zlasti prek razširjanja smernic in dobre prakse.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    150

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezano infrastrukturo prenosnih in distribucijskih omrežij za proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, ter postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva ali druge energente, sorazmerni in potrebni.

Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezana prenosna in distribucijska omrežja za proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, za postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase ali druge energente ter za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, sorazmerni in potrebni ter v skladu s prvim načelom energetske učinkovitosti.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    151

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni;

(a)  se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni in določijo predvidljive časovne okvire za izdajo potrebnih dovoljenj in licenc;

Predlog spremembe    152

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  se za decentralizirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom, če to omogoča veljavni regulativni okvir.

(d)  se za male projekte in decentralizirane naprave za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov, vključno s proizvajalci-odjemalci energije iz obnovljivih virov in energetskimi skupnostmi, ki uporabljajo obnovljive vire, uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom.

Predlog spremembe    153

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji zadostno predvidljivost načrtovane podpore za energijo iz obnovljivih virov. V ta namen države članice opredelijo in objavijo dolgoročni časovni načrt v zvezi s predvideno dodelitvijo podpore, ki zajema najmanj naslednja tri leta in za vsak program vključuje okvirni časovni razpored, zmogljivost, proračun, predviden za dodelitev, ter posvetovanje zainteresiranih strani o zasnovi podpore.

črtano

Predlog spremembe    154

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju mestne infrastrukture, industrijskih ali stanovanjskih območij in energetske infrastrukture, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu .

4.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju mestne infrastrukture, industrijskih, komercialnih ali stanovanjskih območij in energetske infrastrukture, tudi predhodnem prostorskem načrtovanju, ocenah potreb in zadostnosti, upoštevajo energijsko učinkovitost in odziv na povpraševanje, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu, ter posebne določbe o samoporabi energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Države članice zlasti spodbujajo lokalne in regionalne upravne organe, da po potrebi vključijo ogrevanje in hlajenje z uporabo obnovljivih virov energije v načrtovanje mestne infrastrukture.

Predlog spremembe    155

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe v zvezi s postopnim povečanjem energijske učinkovitosti, soproizvodnjo ter, pasivnimi zgradbami in zgradbami z majhno ali nično porabo energije.

Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe v zvezi s postopnim povečanjem samoporabe energije iz obnovljivih virov, lokalnega skladiščenja energije, energijske učinkovitosti ter, pasivnimi zgradbami in zgradbami z majhno ali nično porabo energije.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    156

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virov , pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU. Države članice dovolijo, da se navedene minimalne stopnje dosežejo tudi z uporabo znatnega deleža obnovljivih virov energije.

Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virov ali naprav za proizvodnjo energije, pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU. Države članice dovolijo, da se navedene minimalne stopnje dosežejo tudi z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, pri katerih se uporablja znaten delež obnovljivih virov energije, posamezno ali kolektivno lastno porabo obnovljivih virov energije, kakor so opredeljeni v členu 21, ali s pomočjo soproizvodnje, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije, ter izgubo toplote in hladu.

Predlog spremembe    157

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice zagotovijo, da nove javne zgradbe ter obstoječe javne zgradbe, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od 1. januarja 2012 služijo kot vzor na področju te direktive. Države članice lahko tudi dovolijo, da se te obveznosti izpolnjujejo z zagotavljanjem, da tretje strani na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.

6.  Države članice zagotovijo, da nove javne zgradbe ter obstoječe javne zgradbe, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od 1. januarja 2012 služijo kot vzor na področju te direktive. Države članice lahko tudi določijo, da se te obveznosti izpolnjujejo z upoštevanjem standardov za skoraj nič-energijske zgradbe v skladu z Direktivo [EPBD] ali z zagotavljanjem, da tretje stranke na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    158

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. Države članice uporabijo energijske nalepke ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Unije, kadar ti obstajajo, kot podlago za spodbujanje takšnih sistemov in naprav.

7.  Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. V ta namen države članice uporabijo energijske nalepke ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Unije, kadar ti obstajajo, in dodatno zagotovijo ustrezne informacije in nasvete glede obnovljive energije, visoko učinkovite druge možnosti kot tudi morebitne finančne instrumente in spodbude, ki so na voljo v primeru zamenjave, da bi spodbudili večjo stopnjo nadomestitve starih sistemov ogrevanja in večji prehod na energijo iz obnovljivih virov na podlagi Direktive [EPBD].

Predlog spremembe    159

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Države članice izvedejo oceno svojih možnosti na področju obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje. Navedena ocena se vključi v drugo celovito oceno, ki jo je treba v skladu s členom 14(1) Direktive 2012/27/EU prvič predložiti do 31. decembra 2020, in v posodobitve celovitih ocen.

8.  Države članice izvedejo oceno svojih možnosti na področju obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje. Pri navedeni oceni bi bilo treba posebej upoštevati prostorsko analizo območij, primernih za uvedbo z nizkim okoljskim tveganjem, ter možnosti za uporabo manjših projektov za gospodinjstva. Navedena ocena se vključi v drugo celovito oceno, ki jo je treba v skladu s členom 14(1) Direktive 2012/27/EU prvič predložiti do 31. decembra 2020, in v posodobitve celovitih ocen.

Predlog spremembe    160

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v svoje načrte za mobilnost in promet vključijo določbe za vključevanje in razširjanje prevoznih sredstev, ki uporabljajo obnovljive vire energije.

Predlog spremembe    161

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Države članice z namenom financiranja obnovljivih virov energije in olajšanja njihovega uvajanja odpravijo upravne ovire za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije na ravni družb.

9.  Države članice z namenom financiranja obnovljivih virov energije in olajšanja njihovega uvajanja opravijo oceno regulativnih in upravnih ovir ter možnosti, da poslovne stranke na njihovem ozemlju kupijo energijo iz obnovljivih virov, ter vzpostavijo ugoden regulativni in upravni okvir za okrepitev dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov na ravni družbter zagotovijo, da za te pogodbe ne veljajo nesorazmerni postopki in pristojbine, ki ne odražajo stroškov. S sklenitvijo teh pogodb poslovna stranka razveljavi enako število potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19. Ta okvir je del integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo [Upravljanje].

Predlog spremembe    162

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Enotna upravna kontaktna točka vložnika na pregleden način vodi skozi postopek oddaje vloge, zagotavlja vse potrebne informacije, po potrebi usklajuje in vključuje druge organe ter na koncu postopka sprejme pravno zavezujočo odločitev.

2.  Enotna upravna kontaktna točka vložnika na pregleden način vodi skozi postopek oddaje vloge, zagotavlja vse potrebne informacije, po potrebi usklajuje in vključuje druge organe ter na koncu postopka sprejme pravno zavezujočo odločitev. Vložnikom bi bilo treba omogočiti, da vse ustrezne dokumente predložijo v digitalni obliki.

Predlog spremembe    163

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Enotna upravna kontaktna točka v sodelovanju z operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov objavi priročnik o postopkih za razvijalce projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi za majhne projekte in projekte samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov.

3.  Da bi omogočili dostop do ustreznih informacij, enotna upravna kontaktna točka ali država članica v sodelovanju z operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov vzpostavi enotno spletno informacijsko platformo, ki pojasnjuje postopke za razvijalce projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi za majhne projekte in projekte proizvajalcev-odjemalcev električne energije iz obnovljivih virov ter projekte energetskih skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire. Če se država članica odloči za vzpostavitev več kot ene enotne upravne kontaktne točke, informacijska platforma usmeri vložnika k ustrezni kontaktni točki, pri kateri lahko odda vlogo.

Predlog spremembe    164

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Postopek izdaje dovoljenj iz odstavka 1 ni daljši od treh let, razen v primerih iz člena 16(5) in člena 17.

4.  Postopek izdaje dovoljenj iz odstavka 1 ni daljši od treh let, razen v primerih iz člena 16(4a), (5) in člena 17.

Predlog spremembe    165

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Postopek izdaje dovoljenj za obrate z električno zmogljivostjo med 50 kW in 1 MW ne traja dlje od enega leta. V primeru izrednih okoliščin, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, se ta rok lahko podaljša za dodatne tri mesece.

 

Obdobja iz odstavka 4 in 4a ne posegajo v sodne pritožbe in pravna sredstva ter se lahko podaljšajo največ za trajanje sodnih pritožb in pritožbenih postopkov.

 

Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do zunajsodnega mehanizma za reševanje ali preprostih in dostopnih sodnih postopkov za poravnavo sporov v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj in izdajo dovoljenja za gradnjo in delovanje obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    166

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice olajšajo nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim z zagotovitvijo poenostavljenega in hitrega postopka izdaje dovoljenj, ki po datumu, ko se zahteva za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo predloži enotni upravni kontaktni točki, ne traja dlje kot eno leto.

5.  Države članice olajšajo nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim z zagotovitvijo poenostavljenega in hitrega postopka izdaje dovoljenj, ki po datumu, ko se zahteva za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo predloži enotni upravni kontaktni točki, ne traja dlje kot eno leto. Brez poseganja v člen 11(4) uredbe o električni energiji države članice zagotovijo, da se pravice do dostopa in priklopa na omrežje ohranijo za projekte, v katerih se nadomeščajo stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo, vsaj v primerih, v katerih ni nobene spremembe zmogljivosti.

Predlog spremembe    167

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Predstavitveni projekti in obrati z električno zmogljivostjo, manjšo od 50 kW, se lahko priključijo na omrežje po obvestitvi operaterja prenosnega sistema.

1.  Predstavitveni projekti in obrati z električno zmogljivostjo, manjšo od 50 kW, se lahko priključijo na omrežje po obvestitvi operaterja prenosnega sistema.

 

Z odstopanjem od prvega pododstavka za predstavitvene projekte in obrate z zmogljivostjo med 10,8 kW in 50kW operater distribucijskega sistema lahko zavrne enostavno uradno obvestilo na podlagi utemeljenih razlogov ali predlaga drugo rešitev. V tem primeru to stori v dveh tednih po obvestilu o izdaji in prosilec lahko nato zahteva povezavo preko standardnih postopkov. Če operater distribucijskega sistema v tem časovnem obdobju ni sprejel negativne odločitve, se naprava lahko priključi.

Predlog spremembe    168

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore na voljo vsem ustreznim akterjem, kot so odjemalci, gradbeniki, inštalaterji, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki lahko uporabljajo energijo iz obnovljivih virov.

1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore na voljo vsem ustreznim akterjem, kot so odjemalci, zlasti tisti z nizkimi dohodki in ranljivi odjemalci, proizvajalci-odjemalci električne energije iz obnovljivih virov, energetske skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire, gradbeniki, inštalaterji, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki lahko uporabljajo energijo iz obnovljivih virov.

Obrazložitev

Predlog Komisije uvaja novo kategorijo potrošnikov. Ranljivi odjemalci z nizkimi dohodki ter proizvajalci-odjemalci in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov so občutljive skupine potrošnikov, ki jih je treba obravnavati, zlasti glede na to, da se srečujejo s številnimi težavami pri dostopu do ustreznih in dostopnih informacij glede uporabe energije iz obnovljivih virov in njenih koristi.

Predlog spremembe    169

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice zagotovijo informacije o inteligentnih prometnih sistemih in povezanih vozilih v zvezi s koristmi, ki jih prinašajo za varnost v cestnem prometu, zmanjševanje zastojev in učinkovito porabo goriva.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    170

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice ob sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razvijejo primerne programe obveščanja, osveščanja, usmerjanja in/ali usposabljanja ter tako državljane obveščajo o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov.

6.  Države članice ob sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razvijejo primerne programe obveščanja, osveščanja, usmerjanja in/ali usposabljanja ter tako državljane obveščajo o tem, kako izvajati svoje pravice kot aktivni državljani in o koristih in praktičnih vidikih, tudi tehničnih in finančnih, razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s samoporabo ali porabo v okviru skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ter o koristih mehanizmov sodelovanja med državami članicami in različnih vrstah čezmejnega sodelovanja.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    171

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo , da se proizvajalcu, ki je prejel finančno podporo iz programa podpore za isto proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ne izdajo potrdila o izvoru . Države članice izdajo takšna potrdila o izvoru in jih prek ponudbe na dražbi prenesejo na trg. Prihodki, zbrani na dražbi, se uporabijo za kritje stroškov podpore za obnovljive vire energije.

Države članice zagotovijo, da se v primeru obratov za energijo iz obnovljivih virov, ki so začeli obratovati po ... [datum začetka veljavnosti te direktive], proizvajalcu, ki je prejel finančno podporo iz programa podpore za isto proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ne izdajo potrdila o izvoru, razen če se prepreči dvojno nadomestilo. Domneva se, da dvojnega nadomestila ni, kadar:

 

(a)  se finančna podpora odobri prek razpisnega postopka ali sistema zelenih certifikatov, s katerim je mogoče trgovati;

 

(b)  se tržna vrednost potrdila o izvoru upravno upošteva pri ravni finančne podpore; ali

 

(c)  potrdila o izvoru se ne izdajo neposredno proizvajalcu, temveč dobavitelju ali potrošniku, ki kupi energijo iz obnovljivih virov v konkurenčnem okolju ali z dolgoročnim sporazumom o nakupu podjetniške električne energije iz obnovljivih virov.

 

V drugih primerih, kot je določeno zgoraj, države članice izdajo potrdilo o izvoru za statistične namene in jih nemudoma prekličejo.

Predlog spremembe    172

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  ali vir energije, iz katerega je bila energija proizvedena, izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 26.

Predlog spremembe    173

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  plin ali

(ii)  plin, vključno z vodikom, ali

Predlog spremembe    174

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Če mora dobavitelj električne energije za namene člena 3 Direktive 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, to stori z uporabo potrdil o izvoru. Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/ES, uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Države članice zagotovijo, da se v primeru uporabe potrdil o izvoru za prikaz porabe energije ali električne energije iz obnovljivih virov iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v celoti upošteva izguba pri prenosu.

8.  Če mora dobavitelj električne energije za namene člena 3 Direktive 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, to stori z uporabo potrdil o izvoru. Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/ES, uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. V zvezi z odstavkom 2 se, kjer se električna energija proizvaja s soproizvodnjo z visokim izkoristkom z uporabo obnovljivih virov, izda le eno potrdilo o izvoru, kjer sta opredeljeni obe značilnosti. Države članice zagotovijo, da se v primeru uporabe potrdil o izvoru za prikaz porabe energije ali električne energije iz obnovljivih virov iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v celoti upošteva izguba pri prenosu.

Predlog spremembe    175

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice po potrebi presodijo, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti obstoječo infrastrukturo plinskega omrežja.

1.  Države članice po potrebi presodijo, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti obstoječo infrastrukturo plinskega omrežja. Operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov so odgovorni za zagotovitev nemotenega delovanja infrastrukture plinskega omrežja, kar vključuje njegovo vzdrževanje in redno čiščenje.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    176

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice v skladu s svojo oceno nujnosti gradnje nove infrastrukture za proizvodnjo energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov za doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive, ki je vključena v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I Uredbe [Upravljanje], po potrebi sprejmejo ukrepe za razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje, ki se bo prilagajala razvoju proizvodnje energije za ogrevanje in hlajenje v velikih obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo.

3.  Države članice v skladu s svojo oceno nujnosti gradnje nove infrastrukture za proizvodnjo energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov za doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive, ki je vključena v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I Uredbe [Upravljanje], po potrebi sprejmejo ukrepe za razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje, ki se bo prilagajala razvoju proizvodnje energije za ogrevanje in hlajenje v velikih obratih na trajnostno biomaso, toploto okolice iz velikih toplotnih črpalk, ter obratih na sončno energijo in geotermalno energijo in uporabi presežne energije iz industrijskih in drugih virov.

Obrazložitev

Dodani so trajnostni viri energije, ki niso bili navedeni v izvornem besedilu.

Predlog spremembe    177

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da imajo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev

Države članice zagotovijo, da so potrošniki upravičeni, da postanejo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V ta namen države članice zagotovijo, da imajo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev:

Predlog spremembe    178

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter

(a)  pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije in medsebojnih ureditev za trgovanje, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter

Predlog spremembe    179

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  pravico do porabe lastno proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, ki ostane v njihovem objektu, brez odgovornosti za pristojbine, dajatve ali davek.

Predlog spremembe    180

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  pravico, da namestijo in upravljajo sisteme za shranjevanje električne energije v kombinaciji z obrati, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov za samoporabo, brez odgovornosti za pristojbine, vključno z davkom in dvojnimi omrežnimi pristojbinami za shranjeno električno energijo, ki ostane v njihovem objektu;

Predlog spremembe    181

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo in

(c)  da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, brez poseganja v postopke, vzpostavljene za nadzor in odobritev povezave proizvodne zmogljivosti na omrežje, ki jih uporabljajo operaterji distribucijskih sistemov v skladu s členi od 15 do 18;

Predlog spremembe    182

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, kar odraža tržno vrednost dovajane električne energije.

(d)  da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, ki je enaka najmanj tržni ceni in lahko upošteva dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo v skladu z analizo stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta ... [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije].

Predlog spremembe    183

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da je porazdelitev stroškov za upravljanje omrežja in razvoj pravična in sorazmerna ter da odraža sistemske koristi lastne proizvodnje, vključno z dolgotrajno vrednostjo za omrežje, okolje in družbo.

Predlog spremembe    184

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo, da so lahko samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov, ki prebivajo v istih večstanovanjskih blokih ali se nahajajo v istih poslovnih območjih ali območjih skupnih storitev ali zaprtih distribucijskih sistemih, skupaj udeleženi pri samoporabi na enak način kot posamezni samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V tem primeru se mejna vrednost iz točke 1(c) uporabi za vsakega zadevnega samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov.

2.  Države članice zagotovijo, da so lahko samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov, ki prebivajo v istih večstanovanjskih blokih, stanovanjskih območjih ali se nahajajo v istih poslovnih ali industrijskih območjih ali območjih skupnih storitev ali v istem zaprtem distribucijskem sistemu, skupaj udeleženi pri samoporabi na enak način kot posamezni samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V tem primeru se mejna vrednost iz točke 1(c) uporabi za vsakega zadevnega samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    185

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice opravijo oceno obstoječih ovir za samoporabo in potenciala za njen razvoj na svojem ozemlju, da bi vzpostavile omogočitveni okvir za spodbujanje in omogočanje razvoja samoporabe iz obnovljivih virov. Ta okvir med drugim vključuje:

 

(a)  posebne ukrepe za zagotovitev, da je samoporaba dostopna za vse potrošnike, tudi za tiste z nizkimi prihodki ali za ranljiva gospodinjstva ali tiste, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih;

 

(b)  orodja za lažji dostop do financiranja;

 

(c)  spodbude za lastnike stavb, da najemnikom dajo možnosti za samoporabo;

 

(d)  odpravo neupravičenih regulativnih ovir za samoporabo energije iz obnovljivih virov, tudi za najemnike.

 

Ta omogočitveni okvir je del nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije].

Predlog spremembe    186

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Naprave samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov lahko, kar zadeva namestitev in obratovanje, vključno z merjenjem porabe in vzdrževanjem, upravlja tretja stran.

3.  S privolitvijo samoporabnika ima njegove naprave električne energije iz obnovljivih virov, kar zadeva namestitev in obratovanje, vključno z merjenjem porabe in vzdrževanjem, lahko v lasti tretja stran ali upravlja z njimi. Tretja stran ne šteje kot samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    187

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da so končni odjemalci, zlasti gospodinjstva, upravičeni do sodelovanja v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ne da bi izgubili pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci, in brez neutemeljenih pogojev ali postopkov, ki bi jim preprečili sodelovanje v skupnost na področju energije iz obnovljivih virov ali bi jih odvrnili od sodelovanja, pod pogojem, da za zasebna podjetja njihova udeležba ne pomeni njihove osnovne gospodarske ali poklicne dejavnosti.

Predlog spremembe    188

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov.

Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ne da bi se od njih zahtevali diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov.

Predlog spremembe    189

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene te direktive je skupnost na področju energije iz obnovljivih virov MSP ali neprofitna organizacija, katere družbeniki ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov ter oskrbi z njo, pri čemer izpolnjujejo najmanj štiri izmed naslednjih meril:

Za namene te direktive je skupnost na področju energije iz obnovljivih virov MSP ali neprofitna organizacija, katere družbeniki ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov ter oskrbi z njo.

 

Subjekt je obravnavan kot skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, če je najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali posameznim državljanom.

 

Poleg tega skupnost na področju energije iz obnovljivih virov izpolnjuje najmanj tri od naslednjih meril:

Predlog spremembe    190

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP, ki delujejo na področju energije iz obnovljivih virov;

(a)  družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP;

Predlog spremembe    191

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb;

(b)  najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb ali javnih organov;

Predlog spremembe    192

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanov z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke;

(c)  najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali posameznih državljanov;

Predlog spremembe    193

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih je namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanom z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke;

črtano

Predlog spremembe    194

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice spremljajo uporabo teh meril in sprejmejo ukrepe za preprečevanje zlorabe ali škodljivih učinkov na konkurenco.

Predlog spremembe    195

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice pri pripravi programov podpore brez poseganja v pravila o državni pomoči upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

2.  Države članice pri pripravi programov podpore upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, pri tem pa zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    196

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice opravijo oceno obstoječih ovir in potenciala za razvoj skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na svojem ozemlju, da bi vzpostavile omogočitveni okvir za spodbujanje in omogočanje udeležbe teh skupnosti pri proizvodnji, porabi, shranjevanju in prodaje energije iz obnovljivih virov.

 

Ta okvir vključuje:

 

(a)  cilje in posebne ukrepe za pomoč javnim organom pri spodbujanju razvoja skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in za dejavno udeležbo;

 

(b)  posebne ukrepe za zagotovitev, da je udeležba v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na voljo vsem potrošnikom, tudi tistim z nizkimi prihodki ali ranljivim gospodinjstvom ter tistim, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih;

 

(c)  orodja za lažji dostop do financiranja in informacij;

 

(d)  regulativno podporo in podporo za razvoj zmogljivosti javnih organov pri vzpostavitvi skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov;

 

(e)  odpravo neupravičenih regulativnih in upravnih ovir za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov;

 

(f)  pravila za zagotovitev enake in nediskriminatorne obravnave potrošnikov, ki so udeleženi v energetski skupnosti, s katerimi se zagotovi enaka zaščita kot tistim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijska omrežja.

 

Ta omogočitveni okvir je del celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo [o upravljanju energetske unije].

Predlog spremembe    197

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Da bi olajšala prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, si vsaka država članica prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, za najmanj eno odstotno točko letno, ki se izraža kot nacionalni delež porabe končne energije in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7.

1.  Da bi olajšala prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, si vsaka država članica prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, za najmanj dve odstotni točki letno, ki se izraža kot nacionalni delež porabe končne energije in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7. Kadar država članica ne more doseči tega odstotka, to objavi, Komisiji pa posreduje obrazložitev za neizpolnjevanje. Države članice dajo prednost najboljšim razpoložljivim tehnologijam.

Predlog spremembe    198

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Za namene odstavka 1 države članice pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov za namene ogrevanja in hlajenja in za potrebna letna povečanja:

 

(a)  lahko v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 upoštevajo povečanja, dosežena v danem letu, kot da bi bila delno ali v celoti dosežena v enem od dveh predhodnih ali naslednjih let;

 

(b)  lahko upoštevajo odpadno toploto in odpadni hlad pri letnem povečanju v odstavku 1, pri čemer je to omejeno na 50 % letnega povečanja;

 

(c)  povečanje zmanjšajo za 1 % vsako leto, če je delež energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu v sektorju ogrevanja in hlajenja med 50 in 80 %;

 

(d)  lahko opredelijo svoje ravni letnega povečanja, vključno s tem, ali se od leta, ko delež energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu preseže 80 %, uporabi zgornja meja za odpadno toploto in odpadni hlad iz točke b).

Predlog spremembe    199

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo in objavijo seznam ukrepov in izvajalskih subjektov, kot so dobavitelji goriva, ki prispevajo k povečanju iz odstavka 1.

2.  Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo in objavijo seznam ukrepov in izvajalskih subjektov, kot so dobavitelji goriva, ki prispevajo k povečanju iz odstavka 1.

Predlog spremembe    200

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Povečanje iz odstavka 1 se lahko izvede z eno ali več naslednjimi možnostmi:

3.  Povečanje iz odstavka 1 se med drugim lahko izvede z eno ali več naslednjimi možnostmi:

Predlog spremembe    201

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje;

(a)  fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov in/ali odpadne toplote in odpadnega hladu v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje;

Predlog spremembe    202

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporabo energije iz obnovljivih virov za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja;

(b)  neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali uporabo odpadne toplote ali odpadnega hladu za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja;

Predlog spremembe    203

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  z drugimi ukrepi politik z enakim učinkom, da se doseže letno povečanje, določeno v odstavku 1 ali 1a;

Predlog spremembe    204

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Pri izvajanju ukrepov iz točk (a) do (d) zgoraj države članice zahtevajo, da so ukrepi oblikovani na način, ki zagotavlja, da so dostopni za vse odjemalce, predvsem tiste z nizkimi dohodki ali ranljiva gospodinjstva, ki morda nimajo ustreznega kapitala, da bi jih lahko koristili.

Predlog spremembe    205

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 5 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  količini odpadne toplote ali odpadnega hladu, dobavljene za ogrevanje in hlajenje;

Predlog spremembe    206

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 5 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  deležu energije iz obnovljivih virov v skupni količine energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in

(c)  deležu energije iz obnovljivih virov in odpadne toplote ali odpadnega hladu v skupni količini energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in

Predlog spremembe    207

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje obveščajo končne odjemalce o njihovi energijski učinkovitosti in deležu energije iz obnovljivih virov v njihovih sistemih. Takšne informacije so v skladu s standardi iz Direktive 2010/31/EU.

1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje obveščajo končne odjemalce o njihovi energijski učinkovitosti in deležu energije iz obnovljivih virov v njihovih sistemih. Takšne informacije se zagotovijo vsako leto ali na zahtevo v skladu s standardi iz Direktive 2010/31/EU.

Predlog spremembe    208

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabnikom sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki ne pomenijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, da se z namenom samoproizvodnje energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov odklopijo iz sistema ali pa preidejo na drugega dobavitelja toplote ali hladu, ki ima dostop do sistema iz odstavka 4.

2.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabnikom sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki ne pomenijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, ali ne bodo takšni postali v naslednjih petih letih glede na njihove naložbene načrte, da se z namenom samoproizvodnje energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov odklopijo iz sistema.

Predlog spremembe    209

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice lahko omejijo pravico do odklopa ali zamenjavo dobavitelja na odjemalce, ki lahko dokažejo, da bi se z načrtovano alternativno možnostjo dobave energije za ogrevanje ali hlajenje znatno izboljšala energijska učinkovitost. Ocena učinkovitosti alternativne možnosti dobave lahko temelji na energetski izkaznici, kot je opredeljena v Direktivi 2010/31/EU.

3.  Države članice lahko omejijo pravico do odklopa na odjemalce, ki lahko dokažejo, da bi se z načrtovano alternativno možnostjo dobave energije za ogrevanje ali hlajenje znatno izboljšala energijska učinkovitost. Ocena učinkovitosti alternativne možnosti dobave lahko temelji na energetski izkaznici, kot je opredeljena v Direktivi 2010/31/EU.

Predlog spremembe    210

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da zagotovijo nediskriminatoren dostop do sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja s toploto ali hladom iz obnovljivih virov energije ter odpadno toploto ali odpadnim hladom. Ta nediskriminatorni dostop omogoča, da z energijo za ogrevanje ali hlajenje iz takšnih virov odjemalce, priključene na sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, oskrbujejo dobavitelji, ki niso operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja.

4.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da zagotovijo nediskriminatoren dostop do sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja s toploto ali hladom iz obnovljivih virov energije ter odpadno toploto ali odpadnim hladom na podlagi nediskriminatornih meril, ki jih določi pristojni organ države članice. Ta merila upoštevajo ekonomsko in tehnično izvedljivost za operaterje sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja in povezane odjemalce.

Predlog spremembe    211

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko dobaviteljem dostop zavrne, če sistem zaradi drugih dobaviteljev odpadne toplote ali odpadnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti. Države članice zagotovijo, da operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja v primeru takšne zavrnitve pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži ustrezne informacije o ukrepih, potrebnih za okrepitev sistema.

5.  Operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko dobaviteljem dostop zavrne, če je izpolnjen en ali več od naslednjih pogojev:

 

(a)  sistem zaradi drugih dobaviteljev odpadne toplote ali odpadnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti oziroma bi tak dostop ogrozil varno delovanje sistema daljinskega ogrevanja;

 

(b)  sistem pomeni „učinkovit sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU;

 

(c)  zagotavljanje dostopa bi povzročilo čezmerno povišanje cen ogrevanja ali hlajenja za končne odjemalce v primerjavi s ceno za uporabo glavne lokalne oskrbe s toplotno energijo, s katero je vir energije iz obnovljivih virov ali odpadne toplote ali odpadnega hladu v konkurenčnem odnosu.

 

Države članice zagotovijo, da operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja v primeru takšne zavrnitve pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži ustrezne informacije o ukrepih, potrebnih za okrepitev sistema, vključno z gospodarskimi posledicami ukrepov.

Predlog spremembe    212

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Novi sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja se lahko na zahtevo za določeno časovno obdobje izvzamejo iz uporabe odstavka 4. Pristojni organ o takšnih zahtevah za izvzetje odloča za vsak primer posebej. Izvzetje se odobri samo, če nov sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja pomeni „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU in če izkorišča potencial za uporabo obnovljivih virov energije in odpadne toplote ali odpadnega hladu, ugotovljen v celoviti oceni, opravljeni v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU.

6.  Novi sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja se lahko na zahtevo za določeno časovno obdobje izvzamejo iz uporabe odstavka 4. Pristojni organ o takšnih zahtevah za izvzetje odloča za vsak primer posebej. Izvzetje se odobri samo, če nov sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja pomeni „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU in če izkorišča potencial za uporabo obnovljivih virov energije, soproizvodnje z visokim izkoristkom v smislu člena 2(34) Direktive 2012/27/EU in odpadne toplote ali odpadnega hladu, ugotovljen v celoviti oceni, opravljeni v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU.

Predlog spremembe    213

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Pravico do odklopa ali zamenjave dobavitelja lahko uveljavljajo posamezni odjemalci, skupna podjetja odjemalcev ali stranke, ki delujejo v imenu odjemalcev. V primeru večstanovanjskih blokov je takšen odklop mogoč samo za celotno stavbo.

7.  Pravico do odklopa lahko uveljavljajo posamezni odjemalci, skupna podjetja odjemalcev ali stranke, ki delujejo v imenu odjemalcev. V primeru večstanovanjskih blokov je takšen odklop mogoč samo za celotno stavbo.

Predlog spremembe    214

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Države članice zahtevajo, da operaterji sistemov distribucije električne energije v sodelovanju z operaterji sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo na njihovem območju, najmanj vsaki dve leti ocenijo potencial sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ter preverijo, ali bi bila uporaba ugotovljenega potenciala v primerjavi z alternativnimi možnostmi gospodarnejša z viri in stroškovno učinkovitejša.

8.  Države članice zahtevajo, da operaterji sistemov distribucije električne energije v sodelovanju z operaterji sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo na njihovem območju, najmanj vsaka štiri leta ocenijo potencial sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ter preverijo, ali bi bila uporaba ugotovljenega potenciala v primerjavi z alternativnimi možnostmi gospodarnejša z viri in stroškovno učinkovitejša.

Predlog spremembe    215

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Države članice imenujejo enega ali več neodvisnih organov za zagotovitev jasne opredelitve in uveljavljanja pravic odjemalcev ter pravil za upravljanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s tem členom.

9.  Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za zagotovitev jasne opredelitve in uveljavljanja pravic odjemalcev ter pravil za upravljanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s tem členom.

Predlog spremembe    216

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z učinkom od 1. januarja 2021 države članice od dobaviteljev goriva zahtevajo, da v skupno količino goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki jih v posameznem koledarskem letu dobavijo na trg za porabo ali uporabo, vključijo minimalni delež energije iz naprednih pogonskih biogoriv ter drugih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ter iz tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, iz fosilnih goriv iz odpadkov in iz električne energije iz obnovljivih virov.

Da bi dosegli cilj 12-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije iz člena 3, države članice z učinkom od 1. januarja 2021 od dobaviteljev goriva zahtevajo, da v skupno količino goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki jih v posameznem koledarskem letu dobavijo na trg za porabo ali uporabo, vključijo minimalni delež energije iz naprednih pogonskih biogoriv ter drugih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ter iz tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, iz recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov in iz električne energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    217

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V skladu z začrtanim potekom iz dela B Priloge X minimalni delež znaša vsaj 1,5 % v letu 2021, do leta 2030 pa se poveča na vsaj 6,8 %. V tem skupnem deležu prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX, v skladu z začrtanim potekom iz dela C Priloge X znaša vsaj 0,5 % goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se od 1. januarja 2021 dalje dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, ta delež pa se do leta 2030 poveča na vsaj 3,6 %.

V skladu z začrtanim potekom iz dela B Priloge X minimalni delež znaša vsaj 1,5 % v letu 2021, do leta 2030 pa se poveča na vsaj 10%. V tem skupnem deležu prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX, v skladu z začrtanim potekom iz dela C Priloge X znaša vsaj 0,5 % goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se od 1. januarja 2021 dalje dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, ta delež pa se do leta 2030 poveča na vsaj 3,6 %.

 

Za dobavitelje goriva, ki dobavljajo samo gorivo v obliki električne energije in tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, izpolnjevanje obveznosti minimalnega deleža naprednih biogoriv, drugih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ne velja.

Predlog spremembe    218

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, fosilna goriva iz odpadkov in električna energija;

a)  pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, reciklirana ogljična goriva iz odpadkov in električna energija;

Predlog spremembe    219

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, fosilnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila.

pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila.

Predlog spremembe    220

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri izračunu števca je prispevek pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, za prispevek goriv, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, pa se šteje, da je 1,2-kratnik njihove energijske vsebnosti.

Pri izračunu števca je prispevek pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo.

 

Države članice lahko spremenijo omejitve, določene za surovine iz dela B Priloge IX, če je to upravičeno, pri tem pa upoštevajo razpoložljivost surovine. Vse spremembe odobri Komisija.

 

Za goriva, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, se šteje, da je njihov prispevek dvakrat in 1,2-krat večji kot njihova energijska vsebnost, kot je ustrezno, za prispevek električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila, pa se šteje, da je 2,5-krat večji od njene energijske vsebnosti.

Predlog spremembe    221

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice lahko oblikujejo svoje nacionalne politike za izpolnjevanje obveznosti iz tega člena kot obveznosti glede prihrankov emisij toplogrednih plinov in lahko uporabljajo te politike tudi za fosilna goriva iz odpadkov, če to ni v nasprotju s cilji krožnega gospodarstva in če je dosežen delež energije iz obnovljivih virov iz odstavka 1.

Obrazložitev

Z vidika podnebja bi bila optimalnejša obveznost prihranka emisij toplogrednih plinov, vendar je Komisija to možnost označila kot preveliko breme. Države članice bi morale vseeno imeti možnost, da oblikujejo lastne politike za izvajanje obveznosti cilja prihranka emisij toplogrednih plinov iz vključevanja energije iz obnovljivih virov, ob hkratnem upoštevanju potenciala za prihranek fosilnih goriv iz odpadkov, če je dosežen minimalni delež energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    222

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Od 1. januarja 2021 države članice od dobaviteljev goriva zahtevajo, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva in energijo, dobavljeno do 31. decembra 2030, za do 20 % glede na izhodiščni standard za goriva iz Direktive Sveta (EU) 20151a.

 

____________________

 

1a Direktiva Sveta (EU) 2015/652 z dne 20. aprila 2015 o določitvi metod izračuna in zahtev glede poročanja na podlagi Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (UL L 107, 25.4.2015, str. 26).

Obrazložitev

Ambiciozen cilj zmanjšanja intenzivnosti toplogrednih plinov iz goriv za 20 % do leta 2030 je upravičen ob upoštevanju visokih prihrankov toplogrednih plinov iz pogonskih biogoriv iz poljščin, ki so že v uporabi, ter močnejšega prodiranja naprednih pogonskih biogoriv na trg ter alternativnih obnovljivih virov energije v prometu. Obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz goriv za dobavitelje goriv se je pokazala kot učinkovito orodje za večjo učinkovitost na področju podnebja.

Predlog spremembe    223

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za določitev deleža električne energije iz obnovljivih virov za namene odstavka 1 se lahko uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi članici, v kateri se električna energija dobavlja, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.

Za določitev deleža električne energije iz obnovljivih virov za namene odstavka 1 se uporabi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi članici, v kateri se električna energija dobavlja, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom, če obstajajo zadostni dokazi, da je elektrika iz obnovljivih virov dodatna. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za določitev metodologije, vključno z metodologijo, s katero države članice določijo svoje izhodišče za dokazovanje dodatnosti.

Predlog spremembe    224

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Z odstopanjem od prvega pododstavka se pri določitvi deleža električne energije za namene odstavka 1, če gre za električno energijo, pridobljeno z neposredno povezavo z obratom, ki ustvarja električno energijo iz obnovljivih virov in jo dobavlja cestnim vozilom, v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov. Podobno se za električno energijo, pridobljeno z dolgoročnimi pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov. V vsakem primeru se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.

Predlog spremembe    225

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se lahko za določitev deleža energije iz obnovljivih virov uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.

kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se za določitev deleža energije iz obnovljivih virov lahko uporabi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. Enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19, se razveljavi.

Predlog spremembe    226

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo podatkovno zbirko, ki omogoča sledenje goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz odstavka 1(b), ter zahtevajo od ustreznih gospodarskih subjektov, da vanjo vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih upravičenih goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do dobavitelja goriva, ki goriva da na trg.

Komisija vzpostavi podatkovno zbirko EU, ki omogoča sledenje goriv, namenjenih uporabi v prometu, vključno z električno energijo, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz točke (b) odstavka 1. Države članice od ustreznih gospodarskih subjektov, da vanjo vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih upravičenih goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do dobavitelja goriva, ki goriva da na trg.

Predlog spremembe    227

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nacionalne podatkovne zbirke so medsebojno povezane, da se omogoči sledenje transakcij goriv med državami članicami. Da se zagotovi združljivost nacionalnih podatkovnih zbirk, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31, določi tehnične specifikacije njihove vsebine in uporabe.

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31, določi tehnične specifikacije njihove vsebine in uporabe.

Predlog spremembe    228

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice v skladu s Prilogo VII Uredbe [Upravljanje] poročajo o zbirnih informacijah iz nacionalnih podatkovnih zbirk, vključno z emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv.

5.  Države članice v skladu s Prilogo VII Uredbe [Upravljanje] poročajo o zbirnih informacijah, vključno z emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv. Komisija vsako leto objavi zbirne informacije iz podatkovne zbirke.

Predlog spremembe    229

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za podrobnejšo opredelitev metodologije iz odstavka 3(b) tega člena za določanje deleža pogonskega biogoriva, pridobljenega v enotnem postopku s predelavo biomase s fosilnimi gorivi, opredelitev metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in fosilnih goriv iz odpadkov ter za določitev najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki se zahtevajo za ta goriva, za namen odstavka 1 tega člena.

6.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za podrobnejšo opredelitev metodologije iz odstavka 3(b) tega člena za določanje deleža pogonskega biogoriva, pridobljenega v enotnem postopku s predelavo biomase s fosilnimi gorivi, opredelitev metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in nizkoogljičnih fosilnih goriv, proizvedenih iz plinastih izpustov, ki so neizogibna in nenamerna posledica proizvodnje proizvodov, namenjene komercialni uporabi in/ali prodaji, ter za določitev najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki se zahtevajo za ta goriva, za namen odstavka 1 tega člena.

Obrazložitev

Z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov bi se moralo zagotoviti, da ima Komisija potrebna pooblastila za spodbujanje uporabe nizkoogljičnih goriv, saj imajo ta pomembno vlogo pri zmanjšanju količine izčrpanega fosilnega ogljika v mešanici energijskih virov EU poleg posrednega spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    230

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  V okviru dvoletne ocene napredka v skladu z Uredbo [Upravljanje] Komisija do 31. decembra 2025 oceni, ali obveznost iz odstavka 1 učinkovito spodbuja inovacije in prihranke emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju in ali so veljavne zahteve glede prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in bioplin ustrezne. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti iz odstavka 1.

7.  V okviru dvoletne ocene napredka v skladu z Uredbo [Upravljanje] Komisija do 31. decembra 2025 oceni, ali obveznost iz odstavka 1 učinkovito spodbuja inovacije in zagotavlja prihranke emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju in ali so veljavne zahteve glede prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in bioplin ustrezne. V oceni se tudi analizira, ali določbe iz tega člena učinkovito preprečujejo dvojno štetje energije iz obnovljivih virov. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti iz odstavka 1. Spremenjene obveznosti ohranijo vsaj ravni, ki ustrezajo zmogljivosti za napredna biogoriva, ki bo vzpostavljena in v izgradnji leta 2025.

Predlog spremembe    231

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  eEnergija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 6 , in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavku 7 :

1.  Ne glede na to, ali so bile surovine pridelane na ozemlju Unije ali zunaj nje, se energija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za namene iz točk (a), (b) in (c)tega odstavka upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 6, in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavku 7:

Obrazložitev

Predlog vključuje pomembne nove elemente za merila glede trajnosti in goriv za uporabo v prometu. Zaradi tega je treba pojasniti, da izraz finančna podpora vključuje davčne spodbude.

Predlog spremembe    232

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  upravičenost do finančne podpore za porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv .

(c)   upravičenost do finančne podpore, vključno z davčnimi spodbudami, za porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv.

Obrazložitev

Prenovljena direktiva o obnovljivih virih energije bistveno spreminja obseg določb o trajnosti energije iz biomase, zlasti z razširitvijo številnih določb na goriva iz biomase, kot je les, kar je tokrat prvič. Bistveno naj bi se spremenili tudi cilji, ki se nanašajo na pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva. Na tej podlagi je treba tudi pojasniti obseg izraza „finančna podpora“, ki v nekaterih državah članica zdaj še ne zajema ali v prihodnosti ne bo dovolj zajemal številnih načinov (poleg neposrednih subvencij), na katere se uveljavlja ali spodbuja proizvodnja ali uporaba goriv iz biomase in drugih vrst energije iz biomase. Na primer, mehanizmi, kot so davčne ugodnosti za uporabo goriv iz biomase zaradi njihove domnevne ogljične nevtralnosti ali predpisi za mešanje biogoriv se bodisi že uporabljajo bodisi se bodo morda uporabljali v prihodnje in sami po sebi vplivajo na stroške. Pogoje zagotavljanja finančne pomoči bi zato bilo treba razširiti, da bi zagotovili, da bo celovita in usklajena z duhom prvotne direktive.

Predlog spremembe    233

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka upoštevajo tudi, če izpolnjujejo le merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 7. Ta določba se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod.

Vendar se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka upoštevajo tudi, če izpolnjujejo le merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 7. Vendar mora biti njihova proizvodnja v skladu z načeli hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES, in ne sme povzročiti znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke. Ta določba se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod. 

Obrazložitev

Proizvodnja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv lahko v nasprotju s hierarhijo ravnanja z odpadki in cilji krožnega gospodarstva preusmeri ostanke iz obstoječih uporab v energijo ter lahko preusmeri odpadke iz recikliranja v energijo. Da bi zagotovili, da razogljičenje prometa podpira cilje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in je v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v EU, je treba uvesti nova trajnostna merila.

Predlog spremembe    234

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz odpadkov in ostankov iz kmetijskih zemljišč, se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka samo, če so upravljavci sprejeli ukrepe za čim večjo omejitev negativnih vplivov na kakovost tal in ogljik v tleh. Informacije v zvezi z ukrepi se sporočajo v skladu s členom 27(3).

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan z novo obveznostjo glede goriva za uporabo v prometu v členu 25.

Predlog spremembe    235

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 le, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv z zmogljivostjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in električno zmogljivostjo 0,5 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo zmogljivostjo.

Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 le, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in zmogljivostjo skupne nazivne vhodne toplotne moči 2 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo zmogljivostjo.

Predlog spremembe    236

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  gozdna zemljišča z visoko biotsko raznovrstnostjo in druga gozdna zemljišča, ki imajo veliko število vrst in niso degradirana ali za katere je ustrezni pristojni organ ugotovil, da imajo visoko biotsko raznovrstnost, razen če so na voljo dokazi, da proizvodnja navedene surovine ni posegala v navedene naravovarstvene namene;

Obrazložitev

Tudi gozdovi, ki niso primarni gozdovi, lahko imajo precejšno biotsko raznovrstnost.

Predlog spremembe    237

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 2 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, ki zajema več kot en hektar in je:

(c)   travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, vključno z gozdnatimi travniki in pašniki, in je:

Predlog spremembe    238

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ter pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost , razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo .

(ii)   nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ali pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost , razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo .

Predlog spremembe    239

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase , ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin z zemljišč, ki so bila 1. januarja 2008 šotišča.

4.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin z zemljišč, ki so bila 1. januarja 2008 šotišča, razen če je dokazano, da se z obdelovanjem in pridelovanjem surovin ne povzroči izsuševanje predhodno neizsušene prsti.

Predlog spremembe    240

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase za njihovo proizvodnjo:

5.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase za njihovo proizvodnjo:

(a)  v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni in/ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da:

(a)  v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni in/ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da:

i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa znotraj uradno razglašenih območij;

i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa ali enakovrednega dokazila o zakonski pravici do pridelave znotraj nacionalnih ali regionalnih uradno razglašenih območij.

ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;

ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;

iii)  so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;

iii)  so območja, ki so določena z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani ustreznih pristojnih organov za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ali za namene ohranjanja narave, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;

iv)  je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši; ter

iv)  se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti z namenom, da bi se čim bolj zmanjšali negativni učinki; ter

v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.

v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda na nacionalni ali regionalni ravni;

(b)  kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev, da:

b)  kadar dokazi iz prvega pododstavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni dobave zagotovljene dodatne informacije o zakonitosti in praksah gospodarjenja z gozdovi, ki zagotavljajo, da:

i)  se gozdna biomasa pridobiva v skladu z uradnim dovoljenjem;

i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa ali enakovrednega nacionalnega ali regionalnega dokazila o zakonski pravici do pridobivanja lesa;

ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;

ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;

iii)  so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno s šotišči in mokrišči, določena in zaščitena;

iii)  so območja, ki so določena z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani ustreznih pristojnih organov za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ali za namene ohranjanja narave, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;

iv)  je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši;

iv)  se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti; vključno z bližnjimi območji, če nanje vplivajo dejavnosti sečnje;

v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.

v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda na nacionalni ali regionalni ravni; ter

 

vi)  obstajajo predpisi ali ukrepi za okolje in naravo, ki so v skladu z ustreznimi standardi Unije o okolju in naravi.

Predlog spremembe    241

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali pa da v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika;

(ii)  je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali pa da v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni in da emisije iz sektorja rabe zemljišč ne presegajo odvzemov, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika;

Predlog spremembe    242

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu.

Kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni dobave vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ali povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu.

Predlog spremembe    243

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi operativne dokaze za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 5 in 6.

Komisija do 1. januarja 2021 z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi operativne dokaze za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 5 in 6.

Predlog spremembe    244

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija do 31. decembra 2023 oceni, ali merila iz odstavkov 5 in 6 učinkovito in v največji meri zmanjšujejo tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase ter upoštevajo zahteve LULUCF. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo zahtev iz odstavkov 5 in 6.

Na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija do 31. decembra 2023 v tesnem sodelovanju z državami članicami oceni, ali merila iz odstavkov 5 in 6 učinkovito in v največji meri zmanjšujejo tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase ter upoštevajo zahteve LULUCF. Komisija po potrebi za obdobje po letu 2030 predloži predlog za spremembo zahtev iz odstavkov 5 in 6.

Predlog spremembe    245

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 7 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  najmanj 50 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem;

(a)   najmanj 50% pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem;

Predlog spremembe    246

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 7 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015;

(b)   najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015;

Predlog spremembe    247

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 7 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  najmanj 70 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021;

(c)  najmanj 65 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021;

Predlog spremembe    248

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 7 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  najmanj 80 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; prihranek v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2026, pa je najmanj 85 %.

(d)  najmanj 70 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; prihranek v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2026, pa je najmanj 80%.

Predlog spremembe    249

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 7 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko določijo večje prihranke pri emisijah toplogrednih plinov, kot je določeno v tem odstavku.

Predlog spremembe    250

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 8 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Električna energija iz biomasnih goriv, proizvedena v obratih z zmogljivostjo 20 MW ali več, se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 le, če se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 se ta določba uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati po [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Za namene točke (c) odstavka 1 ta določba ne posega v javno podporo v okviru programov, odobrenih do [3 leta po datumu sprejetja te direktive].

Električna energija iz biomasnih goriv, proizvedena v obratih z inštalirano električno močjo 20 MW ali več, se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena le, če se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU, ali če se proizvaja v obratih, preurejenih iz obratov, ki so uporabljali trdna fosilna goriva. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se ta določba uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati po [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Za namene točke (c) odstavka 1 tega člena ta določba ne posega v javno podporo v okviru programov, odobrenih do [3 leta po datumu sprejetja te direktive].

Predlog spremembe    251

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 8 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Prvi pododstavek se ne uporablja za električno energijo, proizvedeno v obratih, ki jim ni treba uporabljati tehnologije za soproizvodnjo z visokim izkoristkom v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a, če ti obrati uporabljajo izključno biomasna goriva, proizvedena iz ostankov iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva pod običajnimi pogoji obratovanja.

 

____________________

 

1a Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

Obrazložitev

Visoka učinkovitost pretvorbe je sicer ključni element trajnosti energije iz biomase in mora biti zagotovljena, vendar pa obstajajo okoliščine, ko na primer zaradi podnebnih pogojev povpraševanja po toploti ni dovolj za naložbe v soproizvodnjo toplote in električne energije. Te okoliščine že obravnava člen 14 Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), ki je namenjen spodbujanju učinkovitosti pri ogrevanju in hlajenju. Vseeno pa je treba zagotoviti, da obrati, ki proizvajajo samo električno energijo, uporabljajo izključno ostanke, saj ti niso konkurenčni uporabi materialov.

Predlog spremembe    252

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a.  Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o učinkih in koristih pogonskih biogoriv, ki se porabijo v Uniji, vključno z učinki na proizvodnjo živil in krme ter drugih materialov ter na gospodarsko, okoljsko in socialno trajnost, tako v Uniji kot v tretjih državah.

Obrazložitev

Ponovna uvedba določb o poročanju (člen 17(7) obstoječe direktive), ki so bile črtane v predlogu Komisije.

Predlog spremembe    253

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8b.  Z odstopanjem od odstavkov od 1 do 8a tega člena in ob upoštevanju posebnosti najbolj oddaljenih regij, kot je določeno v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se člen 26 te direktive za te regije ne uporablja. Komisija do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog, v katerem določi merila za najbolj oddaljene regije v zvezi z trajnostjo emisij toplogrednih plinov in zmanjšanjem njihove uporabe. Pri teh merilih se upoštevajo lokalne posebnosti. Najbolj oddaljene regije bi morale imeti predvsem možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov ob upoštevanju strogih meril trajnosti, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost.

Obrazložitev

Dobava energije iz fosilnih virov v najbolj oddaljenih regijah (katere delež v nekaterih regijah presega 80 %) je povezana z dodatnimi stroški, kar negativno vpliva na lokalno gospodarstvo in na kupno moč prebivalcev. Hkrati imajo te regije na voljo znatne vire biomase, ki bi jih morale biti sposobne izkoriščati.

Predlog spremembe    254

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10.  Države članice lahko za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 določijo dodatne trajnostne zahteve za biomasna goriva.

10.  Države članice lahko za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 določijo dodatne trajnostne zahteve za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva.

Predlog spremembe    255

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)   pošiljke surovin ali pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov se lahko mešajo , na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo;

(a)   pošiljke surovin ali pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov se lahko mešajo, na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo, če vsaka pošiljka samostojno izpolnjuje zahteve iz člena 26 in če so vzpostavljeni ustrezni sistemi za spremljanje in merjenje skladnosti posameznih pošiljk;

Predlog spremembe    256

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Da bi olajšali čezmejno trgovino in obveščanje odjemalcev, potrdila o izvoru za energijo iz obnovljivih virov, vneseno v omrežje, vsebujejo informacije o trajnostnih merilih in prihrankih emisij toplogrednih plinov, kot so opredeljene v členu 26(2) do (7), ter se lahko prenesejo ločeno.

Obrazložitev

Potrdila o izvoru bi morala odjemalcem zagotavljati informacije o skladnosti s trajnostnimi merili in prihranki emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    257

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)   kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ter maso surovin na začetku postopka;

(a)   kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ter maso surovin na začetku postopka, če vsaka pošiljka, ki sestavlja mešanico, izpolnjuje zahteve iz člena 26;

Predlog spremembe    258

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije v zvezi z izpolnjevanjem trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7) , ter državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da dokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami. Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov.

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije v zvezi z izpolnjevanjem trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7) , ter državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da dokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami, kar vključuje preverjanje, da materiali niso namerno spremenjeni ali zavrženi, tako da bi pošiljka ali njen del lahko postala odpadek ali ostanek v skladu s členom 26(2) do (7). Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov.

Obrazložitev

Predlog spremembe je povezan s zagotavljanjem skladnosti z omejitvijo prispevka pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, kot določa člen 25(1).

Predlog spremembe    259

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznosti iz tega odstavka veljajo za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , ki so proizvedena v Uniji ali uvožena.

Obveznosti iz tega odstavka veljajo za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , ki so proizvedena v Uniji ali uvožena. Informacije o geografskem poreklu pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se da na voljo potrošnikom.

Obrazložitev

Povezano z obveznostjo glede goriv za uporabo v prometu v členu 25.

Predlog spremembe    260

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.   Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 26(7) in/ali dokazujejo, da pošiljke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 26(2), (3), (4), (5) in (6), in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odvržen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX. Pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev za gozdno biomaso, določenih v členu 26(5) in (6), se operaterji lahko odločijo, da zahtevane dokaze predložijo neposredno na ravni gozdarskih gospodarstev. Komisija lahko za namene člena 26(2)(b)(ii) prizna tudi območja za ohranjanje redkih, ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Svetovne zveze za varstvo narave .

4.   Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 26(7) in/ali dokazujejo, da pošiljke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 26(2), (3), (4), (5) in (6), in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odvržen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX. Pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev za gozdno biomaso, določenih v členu 26(5) in (6), se operaterji lahko odločijo, da zahtevane dokaze predložijo neposredno na ravni dobave. Komisija lahko za namene člena 26(2)(b)(ii) prizna tudi območja za ohranjanje redkih, ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Svetovne zveze za varstvo narave .

Predlog spremembe    261

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija določi podrobna izvedbena pravila, vključno z ustreznimi standardi glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da navedene standarde uporabljajo. Pri določanju teh standardov Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31 (3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru.

Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija določi podrobna izvedbena pravila, vključno z ustreznimi standardi glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da navedene standarde uporabljajo. Pri določanju teh standardov Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31 (3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru. Če država članica izrazi zaskrbljenost v zvezi z delovanjem prostovoljnega sistema, Komisija zadevo preišče in ustrezno ukrepa.

Obrazložitev

Povezano z izvajanjem obveznosti glede goriva za uporabo v prometu iz člena 25.

Predlog spremembe    262

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a.  Komisija lahko kadar koli ali na zahtevo države članice preveri zanesljivost informacij o izpolnjevanju meril glede trajnosti ali prihranku toplogrednih plinov, ki jih predložijo na trgu Unije delujoči gospodarski subjekti.

Obrazložitev

Povezano z izvajanjem obveznosti glede goriva za uporabo v prometu v členu 25.

Predlog spremembe    263

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

surovine, katerih proizvodnja je povzročila neposredno spremembo rabe zemljišč, na primer spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja Medvladni odbor za podnebne spremembe: gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami ter kjer se vrednost emisij zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (el) izračuna v skladu s točko 7 dela C Priloge V, se šteje, da so njihove ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan s predlogom spremembe člena 7(1).

Predlog spremembe    264

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.   Države članice lahko Komisiji predložijo poročila, ki vključujejo informacije o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin na tistih območjih na njihovem ozemlju, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilom priložijo opis metode in virov podatkov, uporabljenih pri izračunu ravni emisij. V navedeni metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin.

2.   Države članice lahko Komisiji predložijo poročila , ki vključujejo informacije o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih in gozdnih surovin na tistih območjih na njihovem ozemlju, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilom priložijo opis metode in virov podatkov, uporabljenih pri izračunu ravni emisij. V navedeni metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin.

Predlog spremembe    265

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.   Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), odloči, da poročila iz odstavkov 2 in 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za kmetijsko biomaso, ki se proizvajajo na območjih , vključenih v takšna poročila, za namene člena 26(7). Ti podatki se zato lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva.

4.   Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), odloči, da poročila iz odstavkov 2 in 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za kmetijsko in gozdno biomaso, ki se proizvajajo na območjih, vključenih v takšna poročila, za namene člena 26(7). Ti podatki se zato lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva.

Predlog spremembe    266

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija pregleduje Prilogo V in Prilogo VI, da se v utemeljenih primerih dodajo ali revidirajo vrednosti za postopke proizvodnje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv . Pri navedenem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V in delu B Priloge VI

Komisija pregleduje Prilogo V in Prilogo VI, da se v utemeljenih primerih dodajo ali revidirajo vrednosti za postopke proizvodnje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv na podlagi najnovejšega tehnološkega razvoja in znanstvenih dokazov. Pri navedenem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V in delu B Priloge VI

Obrazložitev

Povezano z obveznostjo glede goriv za uporabo v prometu v členu 25.

Predlog spremembe    267

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se porabijo v Uniji , ter učinke njihove proizvodnje, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in glavnih tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe [Upravljanje], poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane.

1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv ter drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se porabijo v Uniji, pa tudi učinke proizvodnje energije iz teh in iz drugih obnovljivih virov, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe [Upravljanje], poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah, satelitskih podatkih in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane in na konkurenčno uporabo materialov.

Obrazložitev

Sprejeti bi bilo treba celovit pristop, ki omogoča primerjavo.

Predlog spremembe    268

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) ter člena 28(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) in člena 28(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    269

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prenos pooblastila iz člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) ter člena 28(5)

Prenos pooblastila iz člena 7(3) in člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) in člena 28(5)

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je potreben zaradi notranje skladnosti besedila in je neposredno povezan z drugimi predlogi sprememb.

Predlog spremembe    270

Predlog direktive

Priloga I a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga Ia

 

1.  Cilji držav članic za leto 2030 so vsota naslednjih sestavnih delov, izraženih v odstotnih točkah:

 

(a)  nacionalni zavezujoči cilj države članice za leto 2020, kot je določen v Prilogi I k tej direktivi;

 

(b)  pavšalni prispevek ("Ppavšal");

 

(c)  prispevek na podlagi BDP na prebivalca ("PBDP”);

 

 

(d)  prispevek na podlagi potenciala ("Ppotencial");

 

(e)  prispevek, ki odraža raven povezanosti države članice ("Ppovezan").

 

2.  Ppavšal je za vse države članice enak. Prispevki Ppavšal vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji EU za leto 2030 in za leto 2020.

 

3.  Prispevek PBDP se dodeli državam članicam na podlagi indeksa BDP na prebivalca glede na povprečje EU, pri čemer je indeks za posamezno državo članico največ 150 % povprečja EU. Prispevki PBDP vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji EU za leto 2030 in za leto 2020.

 

4.  Prispevek Cpotencial se dodeli državam članicam na podlagi razlike med deležem obnovljivih virov energije države članice v letu 2030, kot je izražen v scenariju PRIMES EUCO3535, in njenim zavezujočim ciljem za leto 2020. Prispevki Ppotencial vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji EU za leto 2030 in za leto 2020.

Predlog spremembe    271

Predlog direktive

Priloga V – del C – odstavek 3 – točka a – formula

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

PRIHRANEK = (E F(t) – E B /E F(t))

PRIHRANEK = (E F(t) – E B) /(E F(t)

Obrazložitev

Predlagana formula je matematično nepravilna, medtem ko je sedanja formula matematično pravilna: njen rezultat je vrednost brez enote, ki jo je mogoče vstaviti v razmerje s 100 % in dobiti odstotno vrednost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    272

Predlog direktive

Priloga V – del C – odstavek 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15.  Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve CO2 (eccr) so neposredno povezani s proizvodnjo pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva, h kateremu so pripisani, in se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi v energetskem ali prometnem sektorju.

15.  Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve (eccr) se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi za nadomestitev CO2, pridobljenega iz fosilnih goriv, uporabljenega pri komercialnih proizvodih in storitvah.

Obrazložitev

Veljavni pravni položaj bi bilo treba ohraniti, poleg tega pa ne bi smeli zanemariti prihrankov emisij iz drugih sektorjev poleg prometnega.

Predlog spremembe    273

Predlog direktive

Priloga VII – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-  Qusable = ocenjena skupna uporabljiva toplota iz toplotnih črpalk, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 7(4), uporabljene na sledeči način: upoštevajo se samo toplotne črpalke, pri katerih je SFU > 1,15 * 1/η,

-  Quporab= ocenjena skupna uporabljiva toplota iz toplotnih črpalk za proizvodnjo toplotne ali hladilne energije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 7(4), uporabljene na sledeči način: upoštevajo se samo toplotne črpalke, pri katerih je SFU > 1,15 * 1/η,

Predlog spremembe    274

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  Biomasni del mešanih komunalnih odpadkov, vendar ne ločenih gospodinjskih odpadkov, za katere veljajo cilji recikliranja iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES.

črtano

Obrazložitev

S tem se poveča usklajenost ciljev za zmanjšanje emisij.

Predlog spremembe    275

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)   Biološki odpadki, kot so opredeljeni v členu 3(4) Direktive 2008/98/ES, iz gospodinjstev, za katere velja ločeno zbiranje, opredeljeno v členu 3(11) navedene direktive.

(c)   Biološki odpadki, kot so opredeljeni v členu 3(4) Direktive 2008/98/ES, za katere velja ločeno zbiranje, opredeljeno v členu 3(11) navedene direktive.

Predlog spremembe    276

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  Biomasni del industrijskih odpadkov, ki ni primeren za uporabo v prehranski ali krmni verigi, vključno z materialom iz malo- in veleprodaje ter živilskopredelovalne, ribiške in akvakulturne industrije, razen surovin s seznama v delu B te priloge.

(d)  Biomasni ostanki, ki nastanejo pri drugi industrijski proizvodnji obnovljivih virov in ki niso primerni za uporabo v prehranski ali krmni verigi ali za predelavo v neživilski material. To vključuje material, ki nastane pri malo- in veleprodaji ter biotehnološki kemični proizvodnji, živilskopredelovalni, ribiški in akvakulturni industriji, razen surovin s seznama v delu B te priloge.

Obrazložitev

V skladu z načeli krožnega gospodarstva in učinkovite rabe virov je mogoče za napredna pogonska biogoriva šteti zgolj ostanke, ki nastanejo pri proizvodnji, ki niso primerni za ponovno uporabo v prehrani ali za krmo ali za predelavo v neživilski material.

Predlog spremembe    277

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  Odplake iz proizvodnje palmovega olja in prazni grozdi palmovih sadežev.

črtano

Obrazložitev

Ostanki iz proizvodnje rastlinskih olj z visokim učinkom posredne spremembe rabe zemljišč se ne smejo upoštevati kot ustrezna surovina za napredna pogonska biogoriva.

Predlog spremembe    278

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  Talovo olje in smola talovega olja.

črtano

Obrazložitev

Za talovo olje obstajajo raznolike industrijske uporabe. Brez opravljene presoje vplivov ne moremo oceniti učinka izpodrivanja njegove uporabe.

Predlog spremembe    279

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  Odpadki sladkornega trsa.

črtano

Obrazložitev

Surovin, ki služijo obstoječim industrijskim uporabam in imajo omejeno razpoložljivost, ne bi smeli spodbujati kot naprednih pogonskih biogoriv, saj bi verjetno nastali negativni podnebni vplivi in gospodarski učinki, ker bi jih bilo treba pri njihovih obstoječih uporabah nadomestiti z drugimi materiali.

Predlog spremembe    280

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o)  Biomasni del odpadkov in ostankov iz gozdarstva in z njim povezanih panog, kot so lubje, veje, predtržno redčenje, listje, iglice, krošnje, žagovina, oblanci, črna lužina, sulfitna lužina, mulji, ki vsebujejo vlakna, lignin.

(o)  Biomasni del ostankov odpadkov in ostankov iz panog, povezanih z gozdarstvom, ki ne povzroča izpodrivanja obstoječe uporabe materialnih ostankov, kot so lubje, veje, predtržno redčenje, listje, iglice, krošnje, žagovina, oblanci, črna lužina, sulfitna lužina, mulji, ki vsebujejo vlakna, lignin.

Obrazložitev

To zagotavlja usklajenost, krepi izvajanje in dodatno izvrševanje predloga spremembe člena 26 za hierarhijo uporabe lesnih proizvodov.

Predlog spremembe    281

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka p

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(p)  Druga neživilska celuloza, kakor je opredeljena v točki (s) drugega odstavka člena 2.

(p)  Druga neživilska celuloza, kakor je opredeljena v točki (s) drugega odstavka člena 2, razen energijskih poljščin, pridelanih na rodovitnih kmetijskih zemljiščih.

Obrazložitev

Energijske poljščine, pridelane na rodovitnih kmetijskih zemljiščih, je treba izključiti, saj povzročajo primerljivo izpodrivanje rabe zemljišč kot proizvodnja poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, za pogonska biogoriva.

Predlog spremembe    282

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(q)  Druga lesna celuloza, kakor je opredeljena v točki (r) drugega odstavka člena 2, razen žaganih hlodov in furnirskih hlodov.

(q)  Lesno-celulozna biomasa iz panjevca s kratko obhodnjo, ki raste na obrobnih kmetijskih zemljiščih, ter odpadkov in ostankov iz kmetijsko-gozdarskih sistemov na izkoriščeni kmetijski površini.

Obrazložitev

Opredelitev je bila preširoka, saj so vsi lesni odpadki in ostanki iz gozdarstva že vključeni v točko o. Predlog spremembe predlaga le omejen obseg točke q, ki vključuje izkoriščene kmetijske površine, obrobna zemljišča za glavno uporabo ter ostanke in odpadke iz kmetijsko-gozdarskih sistemov, veje, lubje, listje itd.

Predlog spremembe    283

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka q a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(qa)  Zajemanje ogljika in uporaba v prometu, če gre za obnovljiv vir energije v skladu s točko (a) člena 2(2).

Obrazložitev

Nadaljevanje sedanjih predpisov. Ohraniti je treba sedanje določbe. Nadomeščanje fosilnega ogljika in njegova kaskadna uporaba sta ustrezen in vse pomembnejši prispevek k varovanju podnebja.

Predlog spremembe    284

Predlog direktive

Priloga IX – del B – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  Melase kot stranski proizvod pri rafiniranju sladkornega trsa ali sladkorne pese, če so bili pri ekstrakciji sladkorja upoštevani najboljši industrijski standardi.  

črtano

Obrazložitev

Melasa je stranski proizvod sladkornega trsa, ki se uporablja v agroživilski industriji, zlasti za proizvodnjo kvasa. Vnos v Prilogo IX bi povzročil pomanjkanje surovin, melasa pa z neenergetskimi možnostmi glede na hierarhijo ravnanja z odpadki ponuja boljše možnosti predelave.

Predlog spremembe    285

Predlog direktive

Priloga X – del A

Koledarsko leto

Najmanjši delež

2021

7,0 %

2022

6,7%

2023

6,4%

2024

6,1%

2025

5,8%

2026

5,4%

2027

5,0%

2028

4,6%

2029

4,2%

2030

3,8%

 

Predlog spremembe

Del A: Največji prispevek tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, k doseganju cilja EU na področju obnovljivih virov energije iz odstavka 1 člena 7.

Koledarsko leto

Najmanjši delež

2021

7,0 %

2022

6,3%

2023

5,6%

2024

4,9%

2025

4,2%

2026

3,5%

2027

2,8%

2028

2,1%

2029

1,4%

2030

0%

(1)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Izziv, ki ga predstavlja razogljičenje gospodarstva do leta 2050

Evropski parlament je zavezan evropskim državljanom in se zavzema za kakovost njihovega življenja ter gospodarski in družbeni razvoj.

To je priložnost za oblikovanje jasnega in učinkovitega pravnega okvira, ki bo skladen s cilji razogljičenja gospodarstva iz zgodovinsko pomembnega Pariškega sporazuma, ki je bil podpisan leta 2015, veljati pa je začel novembra 2016.

V novi direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov moramo biti ambiciozni kot še nikoli doslej ter si prizadevati za čisto in zanesljivo energijo, ki bo dostopna vsem državljanom in bo omogočila ustvarjanje novih delovnih mest.

Evropa: vodilna na področju energije iz obnovljivih virov?

Sedanji in predviden obsežen razvoj trga z energijo iz obnovljivih virov na svetovni ravni je velika priložnost za našo industrijo in za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v Uniji. Izkoristiti in spodbujati je treba osnovo, ki jo tvorijo tehnološko znanje, industrijska infrastruktura in kvalificirani strokovnjaki ter nam je omogočila, da smo v svetu prevzeli vodilno vlogo v svetovnem razvoju tehnologij obnovljivih virov: te adute bi bilo treba izkoriščati in spodbujati.

Uporaba energije iz obnovljivih virov prispeva tudi k večji energetski neodvisnosti Unije in povečuje energetsko varnost, hkrati pa smo manj odvisni od zunanjih dobaviteljev energije.

V zadnjih letih je opaziti znake upadanja naložb, ki so potrebne za razogljičenje gospodarstva v EU. Med drugim se v Evropi zmanjšujejo naložbe v energijo iz obnovljivih virov, kar je v nasprotju z zabeleženimi naložbami v drugih regijah po svetu

Za podporo novemu regulativnemu okviru, ki bo spodbujal energijo iz obnovljivih virov

Cilj v skladu s popolnim razogljičenjem do leta 2050: 35%

Poročevalec pozdravlja številne nove določbe iz predloga Komisije, vendar meni, da je zastavljeni cilj, tj. 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v Uniji, razočaral zaradi pomanjkanja ambicioznosti.

Poudariti je treba, da je zasedanje Evropskega sveta oktobra 2014, na katerem so podprli cilj najmanj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, potekalo še pred podpisom Pariškega sporazuma.

Po drugi strani se splošni 27-odstotni cilj ne razlikuje bistveno od prvotnega načrta, po katerem naj bi do leta 2030 dosegli 24,3-odstotni delež (pri čemer se ni upoštevalo verjetnega zmanjšanja stroškov zaradi bolj razvite tehnologije obnovljivih virov).

Omeniti je treba tudi, da je Evropski parlament leta 2016 sprejel resolucijo, v kateri je pozval k cilju najmanj 30-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, bolj splošno pa opozoril na zaželenost veliko višjih ciljev.

Glede na potrebno razogljičenje gospodarstva, o katerem so se dogovorili na 21. konferenci o podnebnih spremembah, se je izkazalo, da je tudi cilj, ki ga je predlagal Evropski parlament, skromen, tako da je ogrožena ne le uresničitev ciljev iz Pariškega sporazuma, marveč tudi vodilna vloga Evropske unije na področju čiste energije.

Številne države članice si zastavljajo cilje, ki so znatno višji od tistih za leto 2030.

V mednarodni agenciji za obnovljivo energijo (IRENA) na primer trdijo, da je doseganje 36-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030 ne le mogoče, temveč nujno , da bi omejili povečanje globalne povprečne temperature na 2 ºC.

Zato poročevalec predlaga, da bi določili zavezujoč cilj Unije, tj. 35-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije do leta 2030. Ta minimalni cilj je treba doseči s skupnim prizadevanjem vseh držav članic, ki morajo določiti nove zavezujoče nacionalne cilje, tudi v prometnem sektorju.

Nacionalne obveznosti na področju čiste energije

Veljavna Direktive 2009/28/ES je uspešno utrla pot širši uporabi energije iz obnovljivih virov, kar je v veliki meri rezultat jasnega in odločnega pristopa k določitvi zavezujočih ciljev na nacionalni ravni.

Zavezujoči cilji ustvarjajo gotovost za vlagatelje, tako da je potrebna manjša finančna podpora. Poleg tega omogočajo jasno razdelitev odgovornosti ter sprejemanje popravnih ukrepov v primeru neizpolnjevanja.

Glede na to, da je sama Komisija določitev zavezujočih ciljev označila kot najboljši način za uresničevanje ciljev glede energije iz obnovljivih virov do leta 2020, se je težko sprijazniti z njegovo ukinitvijo. Sistem prostovoljnih nacionalnih prispevkov ne kaže na zadostno ambicioznost.

Okvir za prožno, zanesljivo in evropsko usmerjeno finančno podporo

Merila za oblikovanje tržno usmerjenih načrtov podpore omogočajo večjo konkurenčnost in zmanjšujejo stroške razvoja obnovljivih virov energije.

Državam članicam je treba vseeno omogočiti, da pri odločanju o kombinaciji tehnologij upoštevajo svoje družbene, okoljske, geografske in podnebne dejavnike. Taka prožnost pripomore tudi k zmanjšanju stroškov vključevanja energije iz obnovljivih virov v energetski sistem. Zato poročevalec predlaga, naj se za programe podpore za energijo iz obnovljivih virov sprejmejo skupna splošna načela.

Odprtje programov pomoči za proizvajalce energije iz obnovljivih virov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, je eden od načinov za harmonizacijo in zmanjšanje stroškov programov podpore s povečanjem konkurenčnosti.

Mehanizmi sodelovanja med državami članicami so lahko koristni pri spodbujanju energije iz obnovljivih virov v smislu stroškovne učinkovitosti. Da pa bi bili zares koristni in bi hkrati državam članicam zagotavljali prožnost, poročevalec predlaga ureditev, s katero bi omogočili, da se obveznost odprtja programov podpore nadomesti z možnostjo izvajanja skupnih projektov.

Regionalno sodelovanje je treba uskladiti s stopnjami medsebojnih povezav, ki so nujne za ustrezno gospodarjenje z različnimi obnovljivimi viri energije in znižanje stroškov njihovega vključevanja v energetski sistem. Zato države članice z nizkimi stopnjami povezav ne bi smele biti zavezane, da sodelujejo v takih ureditvah.

Okrepitev pravne varnosti

Hitre spremembe v politiki podpore obnovljivim virom energije so ustvarile negotovost pri vlagateljih. Več držav je sprejelo retroaktivne ukrepe, ki so privedli do izgube zaupanja in negotovosti v sektorju energije iz obnovljivih virov ter onemogočili dostop do financiranja za nove obrate. To ogroža uresničevanje ciljev za leto 2020 in slabi domačo vodilno industrijo v številnih regijah. Bistveno je zagotoviti podobo EU kot ozemlja, ki je privlačno za naložbe v energijo iz obnovljivih virov, med drugim zaradi pravne varnosti njegovega regulativnega okvira. Z okrepitvijo člena 6 se torej odpravijo dvoumnosti in pojasni, da njegovo področje uporabe zajema tako sedanje kot prihodnje naložbe. Regulativni sistem je treba razširiti, da bo zajemal prehodna obdobja v primeru spremembe pravil in potrebna nadomestila za izravnavo v primeru zunanjih sprememb, ki bi lahko bile diskriminatorne za energijo iz obnovljivih virov in bi lahko znatno vplivale na ekonomsko vzdržnost projektov, ki prejemajo podporo.

Odprava upravnih ovir

Uporabo energije iz obnovljivih virov v EU otežujejo tudi zapleteni upravni postopki in dolge čakalne dobe, ki zaradi njih nastajajo. Udeleženci v sektorju so večkrat pozvali k predlagani vzpostavitvi točk „vse na enem mestu“.

Rok največ treh let za izdajo dovoljenja je sicer realistična možnost za večje obrate, za manjše obrate pa ne bi smel biti tako dolg. Za manjše projekte, pri katerih ni potrebno širše posvetovanje in ocenjevanje kot pri večjih obratih, morajo biti roki krajši.

Sodelovanje odjemalcev pri energetskem prehodu

Po sprejetju sedanje direktive so tehnološki napredek in manjši stroški nekaterih tehnologij spodbudili nove oblike gospodarjenja z energijo, ki omogočajo umestitev odjemalcev v središče energetske politike. Pomembno je, da te nove oblike udeležbe v energetskem sistemu upoštevamo in jih spodbujamo. V tem smislu je treba z novo direktivo ne le omogočiti razvoj samoporabe in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, temveč jih je treba dejavno spodbujati in preprečevati, da ne bi bile diskriminirane in da jim ne bi nalagali nesorazmernih postopkov in bremen. Za porabo energije iz obnovljivih virov lastne proizvodnje, ki ostane zunaj omrežja, se ne smejo zaračunavati davki ali pristojbine.

Državljani s povprečnimi ali visokimi dohodki imajo pogosto večji dostop do zagonskega kapitala, ki je potreben za vlaganje v sisteme za lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

V Evropi, kjer 50 milijonov ljudi pesti energijska revščina, ima uporaba energije iz obnovljivih virov kljub temu bistveno vlogo v razvoju nove paradigme energetskega sistema, ki koristi vsej družbi.

Zato je treba programe podpore, ki spodbujajo lastno proizvodnjo, oblikovati tako, da bodo dosegli vse odjemalce, zlasti tiste z nižjimi dohodki.

Pomembnost sektorskih ciljev

Za sektorje ogrevanja, hlajenja in prometa je nujno treba uvesti posebne cilje glede na potencialni obseg tržnega prodora energije iz obnovljivih virov, in če upoštevamo, da ti sektorji predstavljajo približno 75 %(1) končne porabe energije v Uniji. Če se v teh sektorjih ne bodo okrepila prizadevanja, ne bomo dosegli ciljev glede razogljičenja.

V sektorjih ogrevanja in hlajenja, ni dovolj zgolj obvezujoča zahteva po večji ambicioznosti, temveč bi potrebovali tudi ukrepe, s katerimi bi omogočili prožnost državam članicam, ki že imajo visok tržni delež energije iz obnovljivih virov.

Uvesti bi bilo treba tudi določbe, s katerimi bi zagotovili, da se ob ukrepih, sprejetih v tem sektorju, posebno pozornost nameni ranljivim gospodinjstvom, ki jim grozi energijska revščina.

Promet predstavlja približno tretjino končne porabe energije v EU, še vedno pa prevladujejo goriva na osnovi nafte s kar 94-odstotnim deležem. V sedanji direktivi je do leta 2020 za promet določen 10-odstotni cilj za energijo iz obnovljivih virov. Da bi dosegli napredek v tem sektorju, ki ustvari 35 % vseh emisij CO2 v Evropski uniji, je treba še naprej uresničevati sektorske cilje ohraniti ter jih posodobiti za leto 2030. Zato je nadvse pomembno spodbujati mobilnost z uporabo alternativnih goriv, denimo električno mobilnost.

Poročevalec meni, da bi morala biti ta direktiva ambicioznejša, da bi Evropi omogočili izpolnitev zavez na področju podnebnega ukrepanja. Premajhna ambicioznost glede energije iz obnovljivih virov ogroža našo verodostojnost, zlasti pa naš prihodnji razvoj.

(1)

Vir: Eurostat (2014).


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK

1.  Električno omrežje Španije (Red Eléctrica Española)

2.  Repsol

3.  Fotovoltaična zveza Španije (Unión Fotovoltaica Española)

4.  Dupont Industrial Biosciences

5.  Gas Natural Fenosa

6.  Evropska komisija

7.  vlada Danske

8.  vlada Združenega kraljestva

9.  vlada Nemčije

10.  Statoil

11.  Evropsko združenje za obnovljive vire energije

12.  Dansko združenje za energijo DONG Energy

13.  Zveza evropskega elektrogospodarstva (Eurelectric)

14.  sveženj Čista energija za vse Evropejce: (delovna večerja z družbami Orgalime, Electrolux, Bosch, Diehl in Evropskim forumom za proizvodnjo (European Forum for Manufacturing)

15.  Asociación Española de Operadores de Plini Licuados de Petróleo

16.  European Union of Independent Tanker Owners

17.  Falck Renewables

18.  Avstrijsko združenje za biomaso

19.  Avstrijska kmetijska zbornica

20.  Endesa

21.  Metsä Group

22.  Arizona Chemical

23.  Distributerji plina za trajnost: GRDF, GNF, Italgas, Galp in Athenora

24.  vrh o sončni energiji: Evropska komisija, Eurelectric, Greenpeace, SolarPower Europe, Energy Post in drugi

25.  Acciona

26.  Abengoa

27.  EPURE

28.  Evropsko združenje za biomaso

29.  Avstrijsko združenje javnih podjetij in javnih služb

30.  vlada Švedske

31.  COGEN Europe

32.  Siemens

33.  seminar o prehodu na novi energetski model v Evropi: Evropska komisija, PSOE, UNEF, Asociación Eólica Española, REE, Asociación de Comercializadores de Energía Independiente (ACIE), Asociación General de Consumidores (ASGECO), Iberdrola, Plataforma para un Nuevo Modelo Energético

34.  ANPIER

35.  Fundación Renovables

36.  Mreža za podnebno ukrepanje (Climate Action Network, CAN)

37.  Ocean Energy Europe

38.  Wind Europe

39.  Greenpeace

40.  urad Southern Environmental Law Center v Severni Karolini

41.  elektrarna Drax

42.  IDA Group

43.  APPA and APPA Biocarburantes

44.  Hydrogen Europe

45.  Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA)

46.  Promet in okolje

47.  Birdlife Europe

48.  Iberdrola

49.  Euroheat & Power

50.  EDF

51.  Evropski svet za geotermalno energijo

52.  Evropsko združenje za solarno termalno industrijo (European Solar Thermal Industry Federation)

53.  Evropsko združenje za vodik (European Hydrogen Association)

54.  Greenpeace

55.  Evropski inštitut za baker

56.  ENGIE

57.  tretji vrh EU o energiji: Evropska komisija, vlada Belgije, Iberdrola, ENEL, 50 Hertz, Wind Europe in drugi

58.  vlada Kanarskih otokov

59.  Konfederacija švedskih podjetij

60.  Scania AB

61.  Eurochambres

62.  Center za evropsko politiko (Center for European Policy, CEP)

63.  Evropska konfederacija proizvajalcev papirne industrije (CEPI)

64.  Innogy

65.  Arcelormittal

66.  Shell

67.  REScoop

68.  Oxfam

69.  EDSO

70.  Tesla

71.  okrogla miza o pogonskih biogorivih: Evropska komisija, Leaders of Sustainable Biofuels (LSB), European Waste-to-Advanced Biofuels Association (EWABA), FEDIOL, ePURE, European Biodiesel Board (EBB), Transport & Environment in drugi

72.  Evropsko združenje lokalnih energetskih podjetij (European Federation of Local Energy Companies, CEDEC)

73.  Avstrijska zvezna gospodarska zbornica

74.  ENCE

75.  EDP Renovables

76.  španska gospodarska zbornica v Belgiji in Luksemburgu (razprava ob zajtrku z Evropsko komisijo, korporacijo Acciona in drugimi španskimi družbami)

77.  vlada Španije

78.  Paikallisvoima ry

79.  Rune Henriksen, poslanec norveškega parlamenta

80.  EREF (razprave ob zajtrku z Evropsko komisijo in akademiki: Fraunhofer Institut München, IG Windkraft in drugi)

81.  True North Venture Partners

82.  Eurobat

83.  nordijski svet (poslanci iz Danske, Islandije, Finske, Norveške in Švedske)

84.  Evropsko združenje za pametne in energijsko učinkovite storitve (European Federation for Intelligent Energy Efficiency Services, EFIEES)

85.  Evropsko združenje za bioplin

86.  seminar z naslovom Prehod na čisto energijo in revidirana direktiva o energiji iz obnovljivih virov: Evropska komisija, PSOE, ANPIER, Fundación Renovables in drugi

87.  Svet evropskih energetskih regulatorjev

Comisión Nacional de la Competencia (CNMC)

88.  Snam S.p.A.

89.  Platforma za elektromobilnost

90.  Združenje avstrijskih podjetij za proizvodnjo in distribucijo električne energije

91.  Evropsko združenje sektorja prezračevanja (EVIA)

92.  FERN

93.  Total, ENI in Neste

94.  Svet evropskih občin in regij

95.  Airbus

96.  ABB - pobuda sektorja vetrne energije

97.  vlada Portugalske

98.  Poljska zveza za električno energijo (PKEE)

99.  vlada Nizozemske

100.  seminar z naslovom Energetska unija – Evropski parlament odloča


PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

 

D(2017)45796

Jerzy Buzek

Predsednik Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

PHS 08B046

Bruselj

Zadeva:  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev)

  (COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD))

Spoštovani gospod predsednik,

Odbor za pravne zadeve je omenjeni predlog preučil v skladu s členom 104 o prenovitvi pravnih aktov, kot je bil vključen v poslovnik Parlamenta.

Odstavek 3 tega člena se glasi:

„Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile označene kot take, o tem obvesti vsebinsko pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar lahko spremembe delov predloga, ki ostajajo nespremenjeni, izjemoma in posamično sprejme predsednik pristojnega odbora, če meni, da to zahtevata nujna skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Razlogi morajo biti navedeni v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.“

Odbor za pravne zadeve v skladu z mnenjem posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so preučile predlagano prenovljeno različico, in v skladu s priporočili poročevalca meni, da zadevni predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take v predlogu ali s strani posvetovalne delovne skupine, in da je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

Odbor za pravne zadeve je po razpravi na svoji seji 10. oktobra 2017 soglasno sklenil priporočiti(1), naj Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor začne preučevanje zgoraj navedenega predloga v skladu s členom 104.

S spoštovanjem

Pavel Svoboda

Priloga: Mnenje posvetovalne delovne skupine

(1)

Navzoči so bili naslednji poslanci: Isabella Adinolfi, Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Daniel Buda, Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, John Flack, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emma McClarkin, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Tiema Wölkena, Francis Zammit Dimech.


PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

 

 

 

 

POSVETOVALNA SKUPINA

PRAVNIH SLUŽB

 

    Bruselj, 28.9.2017

MNENJE

V VEDNOST  EVROPSKEMU PARLAMENTU

          SVETU IN

          KOMISIJI

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev)

COM(2016) 767 final/2 z dne 23.2.2017 - 2016/0382 (COD)

Posvetovalna delovna skupina, sestavljena iz osebja pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, se je na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj razčlenjenem pristopu k tehniki prenavljanja pravnih aktov in zlasti točke 9 sestala 29. junija 2017, da bi preučila omenjeni predlog Komisije.

Na sestanku(1) je po proučitvi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES soglasno ugotovila, kar je zapisano v nadaljevanju.

1. S sivo barvo, ki se običajno uporablja za označevanje vsebinskih sprememb v predlogih prenovitve, bi bilo treba označiti naslednje:

v uvodni izjavi 2 črtanje besed „Nadzor porabe energije v Evropi“;

v uvodni izjavi 3 črtanje zaključnih besed „v prometnem sektorju (kjer je zanesljivost oskrbe največji problem) in vpliva na trg z gorivi, namenjenimi uporabi v prometu“;

v uvodni izjavi 20 črtanje drugega stavka uvodne izjave 11 iz Direktive 2009/28/ES, ki se glasi „V tem okviru bi bilo treba vključiti energijo oceanov in drugih vodnih teles v obliki valovanja, morskih tokov, plimovanja, gradientov temperature ali slanosti oceanov“;

v uvodni izjavi 26 črtanje besed „nacionalnih ciljev“, „ukrepi za prožnost“ in „vendar ostanejo pod nadzorom držav članic, da ne bo prizadeta njihova zmožnost uresničevanja nacionalnih ciljev“;

v uvodni izjavi 27 črtanje besed „platformi za preglednost“;

v uvodni izjavi 28 črtanje zadnjih besed v prvem stavku „ciljev držav članic“ in drugega stavka uvodne izjave 37 Direktive 2009/28/ES, ki se glasi „Da pa se preprečita neto povečanje emisij toplogrednih plinov s spremenjeno uporabo obstoječih obnovljivih virov energije in njihova popolna ali delna nadomestitev s konvencionalnimi viri energije, je upravičena do upoštevanja samo električna energija, ki jo proizvedejo obrati, ki izkoriščajo obnovljivo energijo in začnejo delovati po začetku veljavnosti te direktive ali ki jo proizvedejo v obrati s povečano zmogljivostjo, ki so bil obnovljen po začetku veljavnosti te direktive“;

v uvodni izjavi 34 črtanje besed „bi lahko bilo primerno, da države članice zagotovijo doseg te ravni tako, da v izpolnjevanje minimalnih zahtev po energetski učinkovitosti iz Direktive 2002/91/ES vključijo dejavnik za energijo iz obnovljivih virov, v povezavi s stroškovno optimalnim znižanjem ogljikovih emisij na stavbo“;

v uvodni izjavi 39 črtanje besed „ter tako spodbudili državljane, da prispevajo k ciljem te direktive“;

v uvodni izjavi 43 črtanje zadnjega stavka uvodne izjave 52 Direktive 2009/28/ES, ki se glasi „Pomembno je razlikovati med zelenimi certifikati, ki se uporabljajo za programe podpore, in potrdili o izvoru“;

v uvodni izjavi 44 črtanje besed „najmanjši odstotni delež“;

v uvodni izjavi 45 črtanje besed „zlasti glede količine energije iz obnovljivih virov, proizvedene v novih obratih, bi morala Komisija oceniti učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejele države članice“;

črtanje celotnega besedila uvodne izjave 56 Direktive 2009/28/ES;

v uvodni izjavi 47 črtanje besede „začasno“;

v uvodni izjavi 52 črtanje besed „podpreti fazo predstavitev in trženja“;

v uvodni izjavi 69 črtanje zaključnih besed „ter razvojem biogoriv druge in tretje generacije v Skupnosti in po svetu, ter okrepiti kmetijske raziskave in izobraževanje na teh področjih“;

v uvodni izjavi 71 črtanje zadnjih dveh stavkov uvodne izjave 73 Direktive 2009/28/ES, ki se glasita „Gozdnata območja s krošnjami, ki pokrivajo med 10 % in 30 %, bi morala biti prav tako vključena, razen če se zagotovijo dokazi, da je njihova zaloga ogljika zadosti nizka, da se upraviči sprememba njihove namembnosti v skladu s pravili iz te direktive. Pri navajanju mokrišč bi bilo treba upoštevati opredelitev pojma iz Konvencije o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic, sklenjeni 2. februarja 1971 v Ramsarju.

v uvodni izjavi 80 črtanje besed „večstranskih in dvostranskih sporazumov“ in „taki sporazumi“;

v uvodni izjavi 94 črtanje besed „ali onesnaženih“ ter zadnjih šestih stavkov uvodne izjave 85 Direktive 2009/28/ES, ki se glasijo „Četudi so biogoriva sama proizvedena z uporabo surovin iz zemljišč, ki so že orna zemljišča, bi neto povišanje povpraševanja po pridelkih, do katerega bi prišlo zaradi spodbujanja biogoriv, povzročilo neto povečanje obdelovalnega območja. To bi lahko vplivalo na zemljišča z velikimi zalogami ogljika, zaradi česar bi prišlo do škodljive izgube zalog ogljika. Za zmanjšanje navedenega tveganja je ustrezno uvesti spremljevalne ukrepe za spodbujanje višje stopnje produktivnosti na obstoječih obdelovalnih zemljiščih, uporabo degradiranih zemljišč in sprejeti trajnostne zahteve, primerljive tistim iz te direktive za porabo biogoriv v Skupnosti, tudi za druge panoge, ki uporabljajo biogoriva. Komisija bi morala razviti konkretno metodologijo za minimizacijo emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo spremembe rabe zemljišča. V zvezi s tem bi morala Komisija na podlagi najboljših znanstvenih dokazov analizirati predvsem vključitev faktorja za posredne spremembe rabe zemljišča v izračun emisij toplogrednih plinov in potrebo po podpiranju trajnostnih biogoriv, ki zmanjšujejo vpliv spremembe rabe zemljišča in izboljšujejo trajnost biogoriv z vidika posredno spremenjene rabe zemljišč. Pri razvijanju te metodologije bi morala Komisija med drugim upoštevati potencialne vplive posredno spremenjene rabe zemljišča za biogoriva, ki se proizvajajo iz neživilske celuloze in lesne celuloze“;

v uvodni izjavi 100 črtanje sedanjega sklicevanja na Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil;

v uvodni izjavi 101 črtanje navedbe „20-odstotnega“;

v členu 1 in točki (j) člena 2 črtanje besed „nacionalna“ in „nacionalni“;

v točki (g) člena 2 črtanje besed „ali plinasto“;

v členu 7(1) nadomestitev sedanjega sklicevanja na „člen 17(2) do (6)“ s sklicevanjem na „člen 26(2) do (7)“;

črtanje celotnega besedila drugega odstavka člena 5 Direktive 2009/28/ES;

v členu 7(3) črtanje besed „Aerotermalna, geotermalna in hidrotermalna“;

v členu 8(1) črtanje besed „in uredijo vse potrebno zanje“, „ali država članica, ki izvaja prenos, izpolnjuje“, „zahteve iz člena 3(1), (2) in (4)“ in „ali država članica, ki sprejema prenos, izpolnjuje“;

v členu 8(2) in členu 12(1) črtanje besede „treh“;

v členu 9(2) in (3) ter členu 10(1) črtanje besede „cilja“;

v členu 9(4) črtanje prvega stavka, ki se glasi „Obdobje iz točke (d) odstavka 3 ne traja dlje kot do leta 2020“ in navedbo „2020“ v drugem stavku;

v členu 10(3) črtanje besedila „Da bi se ocenilo izpolnjevanje zahteve o nacionalnih splošnih ciljih iz te direktive“;

v členu 13(1) nadomestitev sedanjega sklicevanja na člen „3“ s sklicevanjem na člen „5“;

črtanje celotnega besedila točk (a) in (b) člena 13(1) Direktive 2009/28/ES;

v členu 19(13) nadomestitev besede „consumer (potrošnik)“ s „customer (stranka)“ [ne zadeva slovenske jezikovne različice, op.p.] in črtanje zaključnih besed „ki izvira iz obratov ali povečane zmogljivosti, ki so začeli delovati 25. junij 2009“;

v členu 26(1) črtanje besede „trajnostna“;

v členu 27(4) nadomestitev sedanjega sklicevanja na člen „17(2)“ s sklicevanjem na člen „26(7)“ in sedanjega sklicevanja na člen „17(3), (4) in (5)“ s sklicevanjem na člen „26(2), (3), (4), (5) in (6)“;

v členu 27(6), tretji pododstavek, črtanje besede „preglednost“;

v členu 27(6), peti pododstavek, in (7) nadomestitev sedanjega sklicevanja na člen „17(2) do (5)“ s sklicevanjem na člen „26(2) do (7)“;

v členu 28(1) in (4) nadomestitev sedanjega sklicevanja na člen „17(2)“ s sklicevanjem na člen „26(7)“;

v členu 28(5) črtanje besed „zlasti glede“ in besede „additions“ [slednje ne zadeva slovenske jezikovne različice, op.p.];

v členu 30(3) nadomestitev navedbe „2018“ z navedbo „2026“;

– v členu 30(4) nadomestitev navedbe „2021“ z navedbo „2032“;

v členu 32(2) nadomestitev navedbe „od 5. oktobra 2015“ z navedbo „od 1. januarja 2021“;

v členu 32(2), (3) in (6) nadomestitev sedanjega sklicevanja na člen „3(5)“ s sklicevanjem na člen „7(5)“ in dodano novo sklicevanje na člen „19(11) in (14)“ ter na člen „25(6)“;

v točki A Priloge V črtanje navedbe „52 %“ kot ustreznico za točko „etanol iz sladkorne pese“;

v točki B Priloge V črtanje navedbe „92%“ kot ustreznico za točko „dimetileter iz gojenega lesa“;

v točki C(3) Priloge V črtanje formule „(EF – EB)/EF“ kot ustreznice za točko „dimetileter iz gojenega lesa“;

črtanje celotnega besedila točke C(8)(b)(ii) Priloge V Direktive 2009/28/ES;

v točki C(8), drugi pododstavek, Priloge V črtanje številke „10“;

črtanje celotnega besedila točke C(9)(b) Priloge V Direktive 2009/28/ES;

črtanje celotnega besedila točke drugega pododstavka točke C(9) Priloge V Direktive 2009/28/ES;

v točki C(10) Priloge V črtanje navedbe „2009“;

v toćki C(12) Priloge V črtanje besede „in shranjevanju“;

v točki C(14) Priloge V črtanje besede „sekvestracijo“;

v točki C(15) Priloge V črtanje zaključnih besed „za nadomestitev CO2, pridobljenega iz fosilnih goriv, uporabljenega pri komercialnih proizvodih in storitvah“;

v točki C(18) Priloge V črtanje besedila „eec + el + tisti deli ep, etd in eee“;

črtanje celotnega besedila četrtega pododstavka točke C(19) Priloge V Direktive 2009/28/ES;

2. V drugem pododstavku odstavka 5 ter prvem in petem pododstavku odstavka 6 člena 27 bi bilo treba sklicevanje na člen „31(3)“ prilagoditi, da bi bilo sklicevanje na člen 31(2).

Posvetovalna skupina je po preučitvi predloga soglasno ugotovila, da ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take. Skupina je v zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami tudi sklenila, da predlog Komisije vsebuje zgolj kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.

F. DREXLER        H. LEGAL      L. ROMERO REQUENA

pravni svetovalec      pravni svetovalec    generalni direktor

(1)

Svoje delo je opravila na podlagi angleške različice predloga, ki je izvirna različica obravnavanega besedila.


MNENJE Odbora za razvoj (24.10.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenova)

(COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD))

Pripravljavec mnenja: Florent Marcellesi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska podnebna in energetska politika bi morala biti skladna s cilji skladnosti politik za razvoj, kot so zapisani v členu 208 Lizbonske pogodbe, in cilji trajnostnega razvoja. Prehod na energijo iz obnovljivih virov je ključnega pomena za uresničitev teh ciljev. Zato pripravljavec mnenja meni, da je bistvenega pomena zagotoviti, da bo predlagana direktiva izpolnjevala stroga družbena in okoljska trajnostna merila, saj ima energija iz biomase lahko le omejeno vlogo pri zadovoljevanju potreb EU po energiji in se bo politika EU o energiji iz biomase zagotovo uporabljala kot referenca v mednarodnih pogajanjih.

Zato bi bilo treba predlagano direktivo okrepiti na več načinov:

– nadgraditi podnebne ambicije predloga s povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov na 45 % v letu 2030 z obveznimi nacionalnimi cilji, da bi izpolnili cilje Pariškega sporazuma;

– postopoma opustiti biogoriva, pridelana na obdelovalnih površinah, dokončno do leta 2030, da bi zmanjšali negativne posledice bioenergije na zemljiške pravice, pravico do hrane, biotsko raznovrstnost, prst ter skupne vplive posrednih sprememb v rabi zemljišč. Zato bi bilo treba delež poljščin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev iz direktive glede goriv za prevoz, do leta 2030 postopoma zmanjšati, ko naj bo ta delež enak nič;

– opustiti vse politične spodbude za biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase, proizvedena iz živil in krme, ali iz drugih poljščin, ki se gojijo na rodovitnih kmetijskih zemljiščih;

– okrepiti pravila o posrednih spremembah rabe zemljišč, ob upoštevanju, da energetske poljščine, ki niso namenjene za prehrano, lahko prispevajo k posrednim spremembam v rabi zemljišč, če se pridelujejo na zemljiščih, ki so se uporabljala za proizvodnjo hrane;

– zagotoviti skladnost prenovljene direktive s hierarhijo ravnanja z odpadki in načelom kaskadne uporabe;

– okrepiti zaščitne ukrepe za napredna biogoriva, s katerimi bi učinkovito zmanjšali emisije toplogrednih plinov in se odzvali na stroga merila okoljske trajnosti, kjer se spodbuja uporaba odpadkov in ostankov za energijo;

– uvesti merila socialne trajnosti, ob upoštevanju, da narašča število sporov v zvezi z zemljišči, ki npr. izvirajo iz velikih kmetijskih naložb za proizvodnjo surovin. Zato bi morala biti direktiva skladna z mednarodnimi standardi pravic do posesti, ki so še toliko pomembnejši v državah, kjer običajne pravice niso jasno priznane v zakonodaji in kjer so bili podeželski domorodni prebivalci v preteklosti velikokrat razseljeni zaradi projektov ohranjanja narave.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Cilj, opredeljen na ravni Unije, bi državam članicam omogočal večjo prilagodljivost, da lahko svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo na najbolj stroškovno učinkovit način in v skladu z nacionalnimi razmerami, mešanicami energijskih virov in zmogljivostmi za proizvajanje energije iz obnovljivih virov.

(8)  Določitev zavezujočega cilja Unije in nacionalnih zavezujočih ciljev za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje.

Obrazložitev

Izpolnjevanje ciljev Pariškega sporazuma zajema povečanje deleža energije iz obnovljivih virov na ravni EU in na ravni držav članic. Usklajenost ciljev držav članic s cilji EU bo prispevala k učinkovitemu izpolnjevanju globalnega cilja EU.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Uporaba biomase za pridobivanje energije vključuje velike oportunitetne stroške, povezane z izčrpavanjem ali izgubo ekosistemov. Države članice ne bi smele subvencionirati ali odrejati uporabe surovin za proizvodnjo energije, kadar bi ta negativno vplivala na zemljiške pravice, pravice do hrane, biotsko raznovrstnost, prst ali celotno bilanco toplogrednih plinov.

Obrazložitev

Agenda 2030 je preobrazbeni politični okvir za izkoreninjenje revščine in dosego trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Zato morajo biti vsi ukrepi EU, sprejeti za izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, skladni z izpolnjevanjem njegovih 17 ciljev trajnostnega razvoja in obravnavati ključne povezave med splošnimi in konkretnimi cilji.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b)  Spodbujanje obnovljivih virov energije bi moralo temeljiti na načelu kaskadne uporabe, zlasti ob upoštevanju gozdne in kmetijske biomase, in krožnem gospodarstvu. Programi podpore za uporabo električne energije iz obnovljivih virov ne bi smeli spodkopavati načel krožnega gospodarstva ali hierarhije odpadkov, v skladu s katero so možnosti ravnanja z odpadki razvrščene glede na njihovo vzdržnost, največ pozornosti pa je namenjeno preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov.

Obrazložitev

EU in njene države članice morajo agendo 2030 izvajati v okviru vseh notranjih in zunanjih politik na podlagi celostnega in strateškega pristopa, pri čemer bodo na uravnotežen in usklajen način vključevale vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja ter obravnavale medsebojne povezave med posameznimi cilji trajnostnega razvoja, pa tudi širše učinke nacionalnih ukrepov na mednarodni in svetovni ravni.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15c)  Glede uporabe biotskih virov energije bi morale države članice uvesti ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti in zaščito pred izčrpavanjem ali izgubo ekosistemov ter za preprečevanje vsake spremembe obstoječe uporabe, ki bi neposredno ali posredno negativno vplivala na biotsko raznovrstnost, prst ali celotno bilanco toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Odprtje programov podpore za čezmejno sodelovanje omejuje negativne učinke notranjega trga energije in lahko pod določenimi pogoji državam članicam pomaga, da cilj Unije dosežejo na bolj stroškovno učinkovit način. Čezmejno sodelovanje je poleg tega naravna posledica razvoja politike Unije glede energije iz obnovljivih virov, pri čemer zavezujoč cilj na ravni Unije nadomešča zavezujoče nacionalne cilje. Zato je od držav članic primerno zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah ter opredelijo različne načine izvedbe takšnega postopnega odprtja, pri čemer zagotovijo skladnost z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s členi 30, 34 in 110.

(17)  Odprtje programov podpore za čezmejno sodelovanje omejuje negativne učinke notranjega trga energije in lahko pod določenimi pogoji državam članicam pomaga, da cilj Unije dosežejo na bolj stroškovno učinkovit način. Čezmejno sodelovanje je poleg tega naravna posledica razvoja politike Unije glede energije iz obnovljivih virov, pri čemer zavezujoč cilj na ravni Unije spremlja zavezujoče nacionalne cilje. Zato je od držav članic primerno zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah ter opredelijo različne načine izvedbe takšnega postopnega odprtja, pri čemer zagotovijo skladnost z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s členi 30, 34 in 110.

Obrazložitev

Izpolnjevanje ciljev Pariškega sporazuma zajema povečanje deleža energije iz obnovljivih virov na ravni EU in na ravni držav članic. Usklajenost ciljev držav članic s cilji EU bo prispevala k učinkovitemu izpolnjevanju globalnega cilja EU.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta25, trajnostna merila Unije in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta25, trajnostna merila Unije, načelo kaskadne uporabe in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, s katerimi je mogoče doseči znatne prihranke emisij toplogrednih plinov na podlagi analize življenjskega kroga, ob upoštevanju posrednih emisij, povezanih z morebitnimi učinki nadomestitve, in ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

__________________

__________________

25 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

25 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Obrazložitev

Obstaja samo nekaj zares brezemisijskih surovin. Če bi se surovine namesto za sedanjo rabo uporabljale za proizvodnjo biogoriv, bi s tem prizadeli druge uporabnike. Za razumevanje vpliva uporabe takih materialov za alternativno gorivo na podnebje je potrebna analiza nadomestitve, v kateri so opredeljeni materiali, ki bi se uporabljali za nadomestitev surovin, in emisije, povezane z njimi. V skladu s strategijo EU za krožno gospodarstvo in strategijo za gozdove bi bilo treba upoštevati načelo kaskadne uporabe biomase.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(50a)  Ta direktiva določa okvir Unije za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, obenem pa prispeva k pozitivnemu učinku, ki ga Unija in države članice utegnejo imeti pri krepitvi razvoja sektorja obnovljivih virov energije v tretjih državah. Unija in države članice bi morale spodbujati raziskave, razvoj in naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v državah v razvoju in drugih partnerskih državah, s čimer se krepita njihova okoljska in gospodarska trajnost ter izvozna zmogljivost za obnovljive virov energije. Poleg tega lahko uvoz energije iz obnovljivih virov iz partnerskih držav Uniji in državam članicam pomaga, da dosežejo svoje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij ogljika.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(62)  V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive.

(62)  Kadar se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za pridelavo hrane in krme, uporabi za proizvodnjo pogonskih biogoriv, je treba kljub temu zadostiti povpraševanju, ki ni povezano z gorivom, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Uporaba nekmetijskih zemljišč za kmetijstvo pomeni posredno spremembo rabe zemljišč in lahko povzroči znatne emisije toplogrednih plinov, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika. V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive, in vključiti oceno za posredno spremembo rabe zemljišč v izračun emisij toplogrednih plinov.

Obrazložitev

Pojav posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) je treba jasno opredeliti in ga upoštevati v določbah te direktive.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64)  Napredna pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter bioplin, proizvedeni iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter električna energija iz obnovljivih virov v prometu lahko prispevajo k nizkim emisijam ogljika ter tako spodbudijo razogljičenje prometnega sektorja v Unije na stroškovno učinkovit način in izboljšajo med drugim diverzifikacijo energijskih virov v prometnem sektorju, obenem pa spodbujajo inovacije, rast in nastanek delovnih mest v gospodarstvu Unije ter zmanjšajo odvisnost od uvoza energije. Obveznost vključitve za dobavitelje goriv bi morala spodbujati nenehen razvoj naprednih goriv, vključno s pogonskimi biogorivi, in pomembno je zagotoviti, da obveznost vključitve spodbuja tudi izboljšave pri toplogrednem učinku goriv, ki se dobavljajo za izpolnitev obveznosti. Komisija bi morala pri teh gorivih oceniti toplogredni učinek, tehnično inovativnost in trajnost.

(64)  Napredna pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter bioplin, proizvedeni iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter električna energija iz obnovljivih virov v prometu lahko prispevajo k nizkim emisijam ogljika ter tako spodbudijo razogljičenje prometnega sektorja v Unije na stroškovno učinkovit način in izboljšajo med drugim diverzifikacijo energijskih virov v prometnem sektorju, obenem pa spodbujajo inovacije, rast in nastanek delovnih mest v gospodarstvu Unije ter zmanjšajo odvisnost od uvoza energije. Vendar lahko neživilske surovine povzročijo emisije zaradi spremembe rabe zemljišč ali druge posredne emisije. Da bi upoštevali posredne emisije, povezane z nadomestitvijo sedanje uporabe nekaterih surovin, bi bilo treba ocene vključiti v izračun emisij toplogrednih plinov. Te ocene se lahko spremenijo, ko so na voljo dodatni podatki ali ker se trgi za take neživilske surovine sčasoma spremenijo. Zato bi jih bilo treba redno pregledovati. Obveznost vključitve za dobavitelje goriv bi morala spodbujati nenehen razvoj naprednih goriv, vključno s pogonskimi biogorivi, in pomembno je zagotoviti, da obveznost vključitve spodbuja tudi izboljšave pri toplogrednem učinku goriv, ki se dobavljajo za izpolnitev obveznosti. Komisija bi morala pri teh gorivih oceniti toplogredni učinek, tehnično inovativnost in trajnost.

Obrazložitev

Za razumevanje vpliva uporabe takih materialov za alternativno gorivo na podnebje je potrebna analiza nadomestitve, v kateri so opredeljeni materiali, ki bi se uporabljali za nadomestitev surovin, in emisije, povezane z njimi.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 69 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(69a)  Proizvodnja biogoriv, ter s tem cilji in časovni razpored, ki se nanje nanašajo, ne bi smela povzročiti sprememb rabe zemljišč in nikakor ne bi smela prizadeti prehranske verige.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 69 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(69b)  Brez uvedbe zaščitnih ukrepov na področju trajnosti in človekovih pravic bi lahko imela politika Unije o biogorivih implicitne negativne učinke na okolje, pa tudi na življenje lokalnih skupnosti, zemljiške pravice in prehransko varnost.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih, saj bi pridelava surovin na šotišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo, medtem ko ne bi bilo mogoče enostavno preveriti, ali do takšnega izsuševanja ni prišlo.

(73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih ali mokriščih, saj bi pridelava surovin na šotišču ali mokrišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo, medtem ko ne bi bilo mogoče enostavno preveriti, ali do takšnega izsuševanja ni prišlo.

Obrazložitev

Šotišča in mokrišča so habitati z veliko ohranitveno vrednostjo, ki zajemajo nekatera od najpomembnejših skladišč ogljika v EU in po svetu. Če so šotišča in mokrišča degradirana, izpuščajo velike količine toplogrednih plinov.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 73 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(73a)  Kmetijski in gozdarski ostanki za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv bi se morali pridelovati in pridobivati z uporabo praks, ki so skladne z zaščito kakovosti tal in organskega ogljika v tleh.

Obrazložitev

Kmetijska politika EU bi morala biti skladna z zavezami EU v zvezi s podnebnimi spremembami in izkoreninjenjem revščine. Okoljski izzivi, s katerimi se tradicionalno srečuje kmetijstvo po vsem svetu, se zaradi podnebnih sprememb še povečujejo. Bolj kot kdaj koli prej morajo kmetje prispevati k blažitvi podnebnih sprememb z uporabo trajnostnega načina kmetovanja.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 95 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(95a)  Politika Unije in držav članic o biogorivih bi morala biti skladna s cilji OZN za trajnostni razvoj in načelom za usklajenost politik za razvoj, kot je zapisano v Lizbonski pogodbi. Unija in države članice bi morale zlasti zagotoviti, da njihove politike o biogorivih ne bodo negativno vplivale na države v razvoju in da bodo spoštovale pravice lokalnih prebivalcev do posesti, kot je predpisano v Konvenciji Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih v neodvisnih državah (konvencija št. 169) ter prostovoljnih smernicah OZN za odgovorno upravljanje posesti zemlje, ribištva in gozdov v okviru nacionalne prehranske varnosti, načelih za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme in smernicah za odgovorne kmetijske dobavne verige Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo.

Obrazložitev

Pariški sporazum zahteva, da podpisnice v okviru ukrepanja na področju podnebnih sprememb spoštujejo mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic in pravice domorodnih prebivalcev. Prav tako zahteva, da je treba podnebne ukrepe izvajati na podlagi pravičnosti in v okviru trajnostnega razvoja in prizadevanj za izkoreninjenje revščine. Glede na to, da lahko politika EU o biogorivih povzroči pritisk na rabo zemljišč v tujini, je pomembno zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo posegale v obstoječe pravice lokalnih prebivalcev do posesti.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 99

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(99)  Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(99)  Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, vključno s povezanimi ocenjenimi posrednimi emisijami; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

Obrazložitev

Pojasnitev, da se posredne emisije v celoti upoštevajo pri obravnavi različnih surovin.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 101 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(101a)  1,4 milijarde ljudi na svetu nima dostopa do električne energije. Približno 3 milijarde ljudi je odvisnih od tradicionalnih goriv, kot sta premog ali les za kuhanje, ventilacija v njihovih domovih pa je pogosto slaba. Vsako leto zaradi uporabe tega goriva skoraj 2 milijona ljudi umreta zaradi pljučnice in kroničnih pljučnih bolezni.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 101 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(101b)  Države v razvoju vedno bolj sprejemajo politike o obnovljivih virih energije na nacionalni ravni, saj si želijo proizvajati energijo iz teh virov, da bi zadostile naraščajočemu povpraševanju po energiji. Več kot 173 držav, vključno z 117 državami v razvoju ali državami v gospodarskem vzponu, je do konca leta 2015 določilo cilje za obnovljive vire energije.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 101 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(101c)  Poraba energije v državah v razvoju je tesno povezana s številnimi socialnimi vprašanji: odpravljanje revščine, izobraževanje, zdravje, rast prebivalstva, zaposlovanje, podjetništvo, komunikacije, urbanizacija in pomanjkanje priložnosti za ženske. Obnovljivi viri energije imajo pomemben potencial za skupno obravnavanje razvojnih in okoljskih izzivov. V zadnjih letih poteka pomemben razvoj tehnologije na področju alternativnih virov energije, tako v smislu zmogljivosti kot zmanjševanja stroškov. Poleg tega so številne države v razvoju v še posebej dobrem položaju, ko gre za razvoj nove generacije tehnologij na področju energije. Poleg razvojnih in okoljskih koristi imajo obnovljivi viri energije potencial za zagotavljanje večje varnosti in gospodarske stabilnosti. Z večjo uporabo obnovljivih virov energije bi zmanjšali odvisnost od uvoza dragih fosilnih goriv in številnim državam pomagali, da izboljšajo svojo plačilno bilanco.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva določa skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določen je zavezujoč cilj Unije za skupni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije leta 2030 . Določena so tudi pravila o finančni podpori za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, samoporabi električne energije iz obnovljivih virov, rabi energije iz obnovljivih virov v sektorjih ogrevanja, hlajenja in prometa ter regionalnem sodelovanju med državami članicami in s tretjimi državami, potrdilih o izvoru, upravnih postopkih ter informacijah in usposabljanju. Določena so trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva .

Ta direktiva določa skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določeni so obvezni cilji Unije in nacionalni cilj za skupni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije leta 2030. Določena so tudi pravila o finančni podpori za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, samoporabi električne energije iz obnovljivih virov, rabi energije iz obnovljivih virov v sektorjih ogrevanja, hlajenja in prometa ter regionalnem sodelovanju med državami članicami in s tretjimi državami, potrdilih o izvoru, upravnih postopkih ter informacijah in usposabljanju. Določena so trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva .

Obrazložitev

Izpolnjevanje ciljev Pariškega sporazuma zajema povečanje deleža energije iz obnovljivih virov na ravni EU in na ravni držav članic. Usklajenost ciljev držav članic s cilji EU bo prispevala k učinkovitemu izpolnjevanju globalnega cilja EU.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(na)  „energetske poljščine“ pomeni poljščine, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavni posevek, razen ostankov in odpadkov, in ki se gojijo predvsem za namene energije;

Obrazložitev

Pojasnitev opredelitve.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030

Zavezujoči skupni cilji Unije in nacionalni cilji za leto 2030

Obrazložitev

Potrebno za skladnost s členom 1.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice pri izpolnjevanju ciljev, določenih v odstavku 3, zagotovijo, da so njihovi nacionalni cilji oblikovani v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, določeno v Direktivi 2008/98/ES, zlasti v zvezi z uporabo biomase iz gozdov in kmetijstva za energetske namene, in da so v skladu z načeli krožnega gospodarstva in kaskadne uporabe. V ta namen države članice redno pregledujejo svoje nacionalne cilje, da bi zagotovile skladnost s temi načeli.

Obrazložitev

EU in njene države članice morajo agendo 2030 izvajati v vseh notranjih in zunanjih politikah, obravnavati medsebojne povezave med posameznimi cilji trajnostnega razvoja ter širše učinke nacionalnih ukrepov na mednarodni in svetovni ravni. Zato bi bilo treba ta načela kaskadne uporabe in krožnega gospodarstva uporabiti, kadar je to ustrezno, tudi v tej direktivi, da bi služila kot vzorec za tretje države.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  električna energija je bila proizvedena v skladu z mednarodnim pravom, vključno s pravom s področja človekovih pravic.

Obrazložitev

Določbe direktive ne bi smele nenamerno nadgrajevati proizvodnje električne energije pod pogoji, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b) in (c) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.

(e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b), (c) in (ca) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.

Obrazložitev

Potrebno za zagotavljanje skladnosti s točko (c a) prejšnjega odstavka, ki je bil dodan s predlogom spremembe 25.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 5 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pisno potrditev glede točk (b) in (c) s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.

(d)  pisno potrditev glede točk (b), (c) in (ca) odstavka 2 s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.

Obrazložitev

Potrebno za zagotavljanje skladnosti s točko (c a) prejšnjega odstavka 2, ki je bil dodan s predlogom spremembe 25.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11.  Države članice ne priznavajo potrdil o izvoru, ki jih izda tretja država, razen če je Komisija z navedeno tretjo državo podpisala sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v Uniji, in združljivega sistema potrdil o izvoru, vzpostavljenega v navedeni državi, v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za izvrševanje teh sporazumov.

11.  Države članice ne priznavajo potrdil o izvoru, ki jih izda tretja država, razen če je Komisija z navedeno tretjo državo podpisala sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v Uniji, in združljivega sistema potrdil o izvoru, vzpostavljenega v navedeni državi, v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za izvrševanje teh sporazumov. Ti sporazumi so skladni z mednarodnim pravom, vključno s pravom na področju človekovih pravic, ter z vsemi ustreznimi odločitvami Komisije in sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Obrazložitev

Možnost, da se v izračun deleža energije iz obnovljivih virov vključi uvožena električna energija iz obnovljivih virov, bi morala biti skladna z mednarodnim pravom in pravom EU. Zaradi tega ne sme priti do zniževanja standardov človekovih pravic ali nepoštene konkurence.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b)  pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, fosilnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila.

b)  pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za ves prometni sektor.

Obrazložitev

Agenda 2030, vključno z njenimi 17 cilji trajnostnega razvoja, je vsesplošno veljavna in se uporablja za vse države na vseh stopnjah razvoja, temelji pa na nacionalni in skupni odgovornosti. V direktivo o obnovljivih virih energije ni primerno vključiti zavez za fosilna goriva, tudi ne iz odpadkov, zlasti v kontekstu, ko bi se lahko energetska politika EU uporabljala kot vzorec v mednarodnih pogajanjih.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ca)  pri izračunu števca in imenovalca se lahko upoštevajo le pogonska biogoriva in tekoča biogoriva, ki se proizvajajo iz surovin, pridobljenih ali pridelanih v Uniji.

Obrazložitev

Za namene trajnosti in zaradi upoštevanja učinkov spremembe rabe zemljišč in posredne spremembe rabe zemljišč bi bilo treba kot trajnostna upoštevati le tista pogonska biogoriva/tekoča biogoriva, ki se proizvajajo iz surovin (vključno z odpadki), ki prihajajo iz EU.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 5 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda;

v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozdov.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 5 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i)  se gozdna biomasa pridobiva v skladu z uradnim dovoljenjem;

i)  se gozdna biomasa pridobiva zakonito;

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 5 – točka b – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.

v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozdov.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz kmetijske in gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve:

 

(a)  surovine se pridobivajo na zemljiščih ali iz gozdov, pri čemer se spoštujejo pravice tretjih oseb do uporabe in posesti zemljišča ali gozda, tako da se predhodno pridobi prostovoljna, vnaprejšnja in informirana privolitev teh tretjih oseb v sodelovanju s predstavniškimi institucijami in organizacijami;

 

(b)  spoštujejo se človekove in delavske pravic tretjih oseb; in

 

(c)  ni ogrožena razpoložljivost živil in krme za tretje osebe.

 

Glede na navedeno je treba v celoti prednostno spoštovati pravice do posesti lokalnega prebivalstva v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169 ter prostovoljnimi smernicami OZN za odgovorno upravljanje posesti zemlje, ribištva in gozdov v okviru zanesljivosti preskrbe s hrano na nacionalni ravni ter načeli za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme in smernicami za odgovorne kmetijske dobavne verige Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo.

 

Za namene tega odstavka izraz „tretje osebe“ pomeni lokalne in domorodne skupnosti ali druge osebe, ki so vključene v proizvodnjo ali pridobivanje surovin ali nanje vplivajo dejavnosti proizvodnje ali ekstrakcije surovin.

Obrazložitev

Pri proizvodnji in pridobivanju biomase bi bilo treba zaščititi pravice tretjih oseb, spoštovati delovno zakonodajo in preprečiti negativne učinke na prehransko varnost.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10.  Države članice lahko za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 določijo dodatne trajnostne zahteve za biomasna goriva.

10.  Države članice lahko za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 določijo dodatne trajnostne zahteve za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva.

Obrazložitev

Pravica držav članic, da določijo dodatne zahteve glede trajnosti, ne bi smela biti omejena na goriva iz biomase.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice sprejmejo ukrepe, da v zvezi z uporabo biogoriv določijo ustrezne in celovite zaščitne ukrepe o trajnosti, ki temeljijo na človekovih pravicah, da bi rešile vprašanje zemljiških pravic in drugih s pravicami povezanih posledic proizvodnje in uvoza biogoriva.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  če je privzeta vrednost za prihranek emisij toplogrednih plinov za proizvodne postopke določena v delu A ali B Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter delu A Priloge VI za biomasna goriva , pri čemer je vrednost el za ta pogonska biogoriva ali druga tekoča biogoriva, izračunana v skladu s točko 7 dela C Priloge V , ter za ta biomasna goriva, izračunana v skladu s točko 7 dela B Priloge VI, enaka ali manjša od nič, z uporabo navedene privzete vrednosti;

(a)  če je privzeta vrednost za prihranek emisij toplogrednih plinov za proizvodne postopke določena v delu A ali B Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter delu A Priloge VI za biomasna goriva, pri čemer je vrednost el za ta pogonska biogoriva ali druga tekoča biogoriva, izračunana v skladu s točko 7 dela C Priloge V, ter za ta biomasna goriva, izračunana v skladu s točko 7 dela B Priloge VI, enaka ali manjša od nič, z uporabo navedene privzete vrednosti, od katere se odbije privzeta vrednost zmanjšanja prihranka emisij toplogrednih plinov iz posredne spremembe rabe zemljišč iz dela A Priloge VIII ali iz posrednih emisij iz dela Ba;

Obrazložitev

Obstaja samo nekaj zares brezemisijskih surovin. Če bi se surovine namesto za sedanjo rabo uporabljale za proizvodnjo biogoriv, bi s tem prizadeli druge uporabnike. Za izračun praga za prihranke emisij toplogrednih plinov naprednih goriv bi bilo treba uporabiti posredne ocene ogljika na podlagi analize nadomestitve, s katero se ugotovijo materiali, ki bi lahko zamenjali surovine in z njimi povezane emisije, da bi lahko prepoznali podnebni učinek uporabe tega materiala kot alternativno gorivo.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  z uporabo dejanske vrednosti, izračunane v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V za pogonska bigoriva in druga tekoča biogoriva ter delu B Priloge VI za biomasna goriva ;

(b)  z uporabo dejanske vrednosti, izračunane v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu B Priloge VI za biomasna goriva, od katere se odbije privzeta vrednost zmanjšanja prihranka emisij toplogrednih plinov iz posredne spremembe rabe zemljišč iz dela A Priloge VIII ali iz posrednih emisij iz dela Ba;

Obrazložitev

Obstaja samo nekaj zares brezemisijskih surovin. Če bi se surovine namesto za sedanjo rabo uporabljale za proizvodnjo biogoriv, bi s tem prizadeli druge uporabnike. Za izračun praga za prihranke emisij toplogrednih plinov naprednih goriv bi bilo treba uporabiti posredne ocene ogljika na podlagi analize nadomestitve, s katero se ugotovijo materiali, ki bi lahko zamenjali surovine in z njimi povezane emisije, da bi lahko prepoznali podnebni učinek uporabe tega materiala kot alternativno gorivo. Ta predlog spremembe je neločljivo povezan s predlogom spremembe člena 25(1).

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  z uporabo vrednosti, izračunane kot vsota elementov formul iz točke 1 dela C Priloge V, pri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela D ali E Priloge V, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V, za vse druge elemente, ali

(c)  z uporabo vrednosti, izračunane kot vsota elementov formul iz točke 1 dela C Priloge V, pri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela D ali E Priloge V, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V, za vse druge elemente, pri čemer se od izračunane vrednosti odbije privzeto zmanjšanje prihranka emisij toplogrednih plinov iz posredne spremembe rabe zemljišč iz dela A Priloge VIII ali iz posrednih emisij iz dela Ba; ali

Obrazložitev

Obstaja samo nekaj zares brezemisijskih surovin. Če bi se surovine namesto za sedanjo rabo uporabljale za proizvodnjo biogoriv, bi s tem prizadeli druge uporabnike. Za izračun praga za prihranke emisij toplogrednih plinov naprednih goriv bi bilo treba uporabiti posredne ocene ogljika na podlagi analize nadomestitve, s katero se ugotovijo materiali, ki bi lahko zamenjali surovine in z njimi povezane emisije, da bi lahko prepoznali podnebni učinek uporabe tega materiala kot alternativno gorivo.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  z uporabo vrednosti, izračunane kot vsota elementov formul iz točke 1 dela B Priloge VI, pri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela C Priloge VI, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu B Priloge VI, za vse druge elemente.

(d)  z uporabo vrednosti, izračunane kot vsota elementov formul iz točke 1 dela B Priloge VI, pri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela C Priloge VI, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu B Priloge VI, za vse druge elemente, pri čemer se od izračunane vrednosti odbije privzeto zmanjšanje prihranka emisij toplogrednih plinov iz posredne spremembe rabe zemljišč iz dela A Priloge VIII.

Obrazložitev

Obstaja samo nekaj zares brezemisijskih surovin. Če bi se surovine namesto za sedanjo rabo uporabljale za proizvodnjo biogoriv, bi s tem prizadeli druge uporabnike. Za izračun praga za prihranke emisij toplogrednih plinov naprednih goriv bi bilo treba uporabiti posredne ocene ogljika na podlagi analize nadomestitve, s katero se ugotovijo materiali, ki bi lahko zamenjali surovine in z njimi povezane emisije, da bi lahko prepoznali podnebni učinek uporabe tega materiala kot alternativno gorivo.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv , ki se porabijo v Uniji , ter učinke njihove proizvodnje, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in glavnih tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe [Upravljanje] , poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane.

1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv ter drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se porabijo v Uniji, ter učinke proizvodnje energije iz teh in iz drugih obnovljivih virov, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe [Upravljanje] , poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane.

Obrazložitev

Sprejeti bi bilo treba celovit pristop, ki omogoča primerjave.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija do 31. decembra 2023 oceni, ali merila iz člena 26 učinkovito preprečujejo uporabo netrajnostne gozdne in kmetijske biomase, podpirajo kaskadno uporabo biomase ter obravnavajo njene neposredne in posredne emisije ogljika, tudi iz gozdarskega sektorja, in po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo ustreznih zahtev.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan z uvedbo novih trajnostnih meril za energijo iz gozdne in kmetijske biomase ter predlogi sprememb člena 26.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  Odplake iz proizvodnje palmovega olja in prazni grozdi palmovih sadežev.

črtano

Obrazložitev

Energetska politika EU bi morala biti skladna z načelom usklajenosti politik za razvoj in uresničitvijo agende 2030. Te surovine so povezane s proizvodnjo netrajnostnih biogoriv prve generacije in bodo povečale njihovo gospodarsko vrednost, kar bo npr. ogrozilo pravico do hrane in zemlje v državah v razvoju.

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  Surovi glicerin.

črtano

Obrazložitev

Te surovine so povezane s proizvodnjo netrajnostnega biodizla.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka p

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(p)  Druga neživilska celuloza, kakor je opredeljena v točki (s) drugega odstavka člena 2.

črtano

Obrazložitev

Spodbujanje rabe energetskih poljščin, ki zahtevajo rabo zemljišč, ni združljivo z zavezo EU k agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Priloga IX – del A – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(q)  Druga lesna celuloza, kakor je opredeljena v točki (r) drugega odstavka člena 2, razen žaganih hlodov in furnirskih hlodov.

črtano

Obrazložitev

Spodbujati bi bilo treba samo uporabo pravih lesnih odpadkov, da bi preprečili krčenje gozdov ali njihovo prekomerno izkoriščanje.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev)

Referenčni dokumenti

COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

1.3.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

15.6.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Florent Marcellesi

6.4.2017

Obravnava v odboru

30.8.2017

 

 

 

Datum sprejetja

10.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

11

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elevterios Sinadinos (Elevterios Sinadinos), Eleni Teoharus (Eleni Teoharus), Patrizia Toia, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Thierry Cornillet, Brian Hayes, Cécile Kashetu Kyenge, Florent Marcellesi

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Thierry Cornillet, Paavo Väyrynen

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Lola Sánchez Caldentey

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Patrizia Toia

Verts/ALE

Maria Heubuch, Florent Marcellesi

11

-

ECR

Nirj Deva, Eleni Teoharus (Eleni Teoharus)

NI

Elevterios Sinadinos (Elevterios Sinadinos)

PPE

Brian Hayes, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Maurice Ponga, Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller, Željana Zovko, Anna Záborská

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (13.11.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev)

(COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD))

Pripravljavec mnenja: Bas Eickhout

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Unija in njene države članice so ratificirale Pariški sporazum ter se zavezale, da bodo ohranile povečanje globalne temperature na precej pod 2 °C, obenem pa si prizadevale, da bi ga omejile na 1,5 °C. Hiter prehod na energijo iz obnovljivih virov je ključnega pomena za uresničitev teh ciljev.

Predlog Komisije vključuje splošni cilj EU glede najmanj 27-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, kar pomeni zgolj 6-odstotno povečanje pričakovanega deleža obnovljivih virov energije leta 2020 v desetletnem obdobju in dejansko počasnejše uveljavljanje obnovljivih virov energije v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Pripravljavec mnenja predlaga zvišanje cilja na 35-odstotni delež obnovljivih virov energije leta 2030 z obveznimi nacionalnimi cilji, prednostnim dostopom in sistemom potrdil o izvoru, ki se uporabljajo le kot orodje za sledljivost in obračunavanje.

Če zakonodajalci s cilji in subvencijami spodbujajo uporabo nekaterih virov energije, so odgovorni za morebitne negativne posledice za okolje ali gospodarstvo kot celoto, zato je treba v skladu s previdnostnim načelom predvideti zadostne zaščitne ukrepe. S podnebnega vidika bi bilo treba spodbujati samo uporabo bioenergije, proizvedene iz odpadkov in ostankov, z ustreznimi zaščitnimi ukrepi v zvezi z zaščito kakovosti tal, ogljika v tleh in biotske raznovrstnosti, ter opustiti druge uporabe. Politika, ki tvega povečanje emisij ali zmanjšanje naravnih gozdnih ponorov ogljika, bo imela nasprotni učinek od uresničevanja ciljev Pariškega sporazuma.

Kar zadeva promet, je cilj predloga počasi preusmeriti podporo EU s pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, na boljša prevozna goriva iz obnovljivih virov, kot so napredna pogonska biogoriva in električna energija iz obnovljivih virov. Zgornja meja za pogonska biogoriva, proizvedena iz poljščin, ki se lahko upošteva pri ciljih glede energije iz obnovljivih virov, se postopno znižuje s sedem na nič odstotkov leta 2030. Prispevek pogonskih biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz palmovega olja, mora biti od leta 2021 ničodstoten. Komisija bi morala razviti metodologijo za potrjevanje pogonskih biogoriv in tekočih biogoriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

Predlog vključuje tudi obveznost dobaviteljev goriva, da v goriva, namenjena uporabi v prometu, do leta 2030 postopno vključijo do 9 % naprednih pogonskih biogoriv, električne energije iz obnovljivih virov in goriv, pridobljenih z zajemanjem in uporabo ogljika. Ta minimalni delež bi moral ustrezati zmanjšanju intenzivnosti emisij toplogrednih plinov za vsaj 7 % v primerjavi z letom 2020. Pomembno je zagotoviti, da bodo ta biogoriva predstavljala znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Obstaja samo nekaj zares brezemisijskih surovin. Če bi se surovine namesto za sedanjo rabo uporabljale za proizvodnjo pogonskih biogoriv, bi s tem prizadeli druge uporabnike. Za izračun praga za prihranke emisij toplogrednih plinov naprednih pogonskih goriv bi bilo treba uporabiti posredne ocene ogljika na podlagi analize spremembe namembnosti, s katero se določijo materiali, ki bi lahko zamenjali surovine, in z njimi povezane emisije.

V direktivo o obnovljivih virih energije ni primerno vključiti obvez glede fosilnih goriv, tudi če temeljijo na odpadkih. Fosilna goriva iz odpadkov bi bilo treba spodbujati z drugimi instrumenti v okviru strategije Unije za krožno gospodarstvo.

Električna energija iz obnovljivih virov je najčistejše gorivo, ki je na voljo za prometni sektor in je trenutno najbolj trajnostna stopnjevana rešitev. Za široko uporabo električnega prevoza so potrebne spodbude na strani povpraševanja in ponudbe. Dovolj velika mreža polnilnih mest je ključni element pri spodbujanju prehoda na električna vozila.

Dolgoročno se pričakujejo napredna pogonska biogoriva, ki naj bi imela pomembno vlogo zlasti pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz letalstva. Energija iz obnovljivih virov, dobavljena za letalstvo, se bo upoštevala pri splošni obveznosti vključevanja goriv iz obnovljivih virov v promet.

Cilj osnutka poročila je tudi poenostaviti in zmanjšati upravno breme. Eden od ukrepov, ki jih pripravljavec mnenja predlaga v zvezi s tem, je uvedba vseevropske podatkovne zbirke, ki bi nadomestila 28 nacionalnih podatkovnih zbirk, v katerih dobavitelji goriva beležijo prenose, s katerimi izpolnijo svoje obveznosti vključevanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 ter Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov dal prednost zavezujočemu cilju Unije za leto 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic.

(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 ter Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov dal prednost zavezujočemu cilju Unije za leto 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic. Evropski parlament je v svoji resoluciji o poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov šel še dlje, pri čemer je poudaril, da bi si morali glede na Pariški sporazum prizadevati za znatno ambicioznejši cilj Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Države članice bi morale opredeliti svoj prispevek k doseganju navedenega cilja v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi postopka upravljanja, določenega v uredbi [o upravljanju].

(7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 35 % energije iz obnovljivih virov, ki naj ga spremljajo zavezujoči nacionalni cilji. Države članice bi morale opredeliti svoj prispevek k doseganju navedenega cilja v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi postopka upravljanja, določenega v uredbi [o upravljanju].

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Cilj, opredeljen na ravni Unije, bi državam članicam omogočal večjo prilagodljivost, da lahko svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo na najbolj stroškovno učinkovit način in v skladu z nacionalnimi razmerami, mešanicami energijskih virov in zmogljivostmi za proizvajanje energije iz obnovljivih virov.

(8)  Določitev zavezujočih ciljev Unije in nacionalnih zavezujočih ciljev za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Države članice bi morale proučiti, v kolikšni meri je uporaba različnih vrst virov energije združljiva s ciljem omejitve segrevanja na 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo ter ciljem nefosilnega in hkrati nizkoogljičnega gospodarstva. V zvezi s tem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za ocenitev prispevka različnih vrst energije iz obnovljivih virov k tem ciljem glede na vračilno dobo in rezultate primerjano s fosilnimi gorivi ter preučitev možnosti predlaganja najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso.

Obrazložitev

Predlog spremembe je povezan s trajnostnim merilom iz člena 26, ki je eden od ključnih elementov prenovitve direktive o obnovljivih virih energije.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Države članice bi morale sprejeti dodatne ukrepe, če delež energije iz obnovljivih virov na ravni Unije ne ustreza začrtanemu poteku Unije do ciljnega deleža najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Če Komisija med oceno celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel v ambicioznosti prizadevanj, lahko v skladu z uredbo [o upravljanju] sprejme ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila izpolnitev cilja. Če Komisija med oceno poročil o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel pri uresničevanju cilja, bi morale države članice uporabiti ukrepe, določene v uredbi [o upravljanju], ki jim omogočajo dovolj prilagodljivosti pri izbiri.

(10)  Države članice bi morale sprejeti dodatne ukrepe, če delež energije iz obnovljivih virov na ravni Unije ne ustreza začrtanemu poteku Unije do ciljnega deleža najmanj 35 % energije iz obnovljivih virov. Če Komisija med oceno celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel v ambicioznosti prizadevanj, lahko v skladu z uredbo [o upravljanju] sprejme ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila izpolnitev cilja. Če Komisija med oceno poročil o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel pri uresničevanju cilja, bi morale države članice uporabiti ukrepe, določene v uredbi [o upravljanju].

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov bi moralo temeljiti na načelih krožnega gospodarstva in kaskadne uporabe virov, da bi povečali učinkovitost virov za proizvode in materiale ter čim bolj zmanjšali ustvarjanje odpadkov. Zato mora biti ta direktiva skladna s temi načeli in mora še naprej spodbujati predelavo odpadkov v sekundarne surovine v skladu s cilji iz Direktive 2008/98/ES.

Obrazložitev

Direktiva o energiji iz obnovljivih virov mora vključevati načela krožnega gospodarstva in spodbujati trg sekundarnih surovin.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Da bi podprli ambiciozne prispevke držav članic k cilju Unije, bi bilo treba določiti finančni okvir, katerega namen bi bil spodbujati naložbe v projekte za energijo iz obnovljivih virov v državah članicah, tudi z uporabo finančnih instrumentov.

(11)  Da bi podprli države članice pri doseganju njihovih ciljev, bi bilo treba določiti finančni okvir, katerega namen bi bil spodbujati naložbe v projekte za energijo iz obnovljivih virov v državah članicah, tudi z uporabo finančnih instrumentov.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Komisija bi morala spodbujati izmenjavo dobrih praks med pristojnimi nacionalnimi ali regionalnimi organi, npr. z rednimi srečanji, da bi našli skupni pristop k spodbujanju večje uvedbe stroškovno učinkovitih projektov za energijo iz obnovljivih virov ter naložb v nove, prilagodljive in čiste tehnologije kot tudi oblikovanju ustrezne strategije za upravljanje umika tehnologij, ki ne prispevajo k zmanjšanju emisij ali ne omogočajo zadostne prilagodljivosti, na podlagi preglednih meril in zanesljivih cenovnih signalov na trgu.

(13)  Komisija bi morala spodbujati izmenjavo dobrih praks med pristojnimi nacionalnimi ali regionalnimi in lokalnimi organi, npr. z rednimi srečanji, da bi našli skupni pristop k spodbujanju večje uvedbe stroškovno učinkovitih projektov za energijo iz obnovljivih virov ter naložb v nove, prilagodljive in čiste tehnologije kot tudi oblikovanju ustrezne strategije za upravljanje umika tehnologij, ki ne prispevajo k zmanjšanju emisij ali ne omogočajo zadostne prilagodljivosti, na podlagi preglednih meril in zanesljivih cenovnih signalov na trgu.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov.

(15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov. Na področju virov biomase, kjer lahko obstaja konkurenca s proizvajalci materialov, bi morali biti programi podpore takšni, da bi čim manj izkrivljali delovanje trga dobave biomase.

Obrazložitev

Zaradi postopnega uvajanja krožnega gospodarstva programi podpore za energijo iz obnovljivih virov ne bi smeli izkrivljati medsektorske konkurence za dobavo biomase.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bi bilo treba povečati ob čim manjših stroških za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij.

(16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno s shranjevanjem energije, bi bilo treba povečati ob čim večji stroškovni učinkovitosti za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, vključno z razvojem visokonapetostnih prenosnih sistemov električne energije, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Pri načrtovanju infrastrukture, potrebne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba ustrezno upoštevati politike, povezane s sodelovanjem oseb, na katere projekti vplivajo, vključno z domorodnimi prebivalci, ter ob ustreznem upoštevanju njihovih zemljiških pravic.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16b)  Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti celovite informacije, vključno z informacijami o povečanju energijske učinkovitosti sistemov ogrevanja in hlajenja ter o nižjih obratovalnih stroških električnih vozil, da bi se lahko individualno odločali glede energije iz obnovljivih virov in se izognili vezanosti na določeno tehnologijo.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Odprtje programov podpore za čezmejno sodelovanje omejuje negativne učinke notranjega trga energije in lahko pod določenimi pogoji državam članicam pomaga, da cilj Unije dosežejo na bolj stroškovno učinkovit način. Čezmejno sodelovanje je poleg tega naravna posledica razvoja politike Unije glede energije iz obnovljivih virov, pri čemer zavezujoč cilj na ravni Unije nadomešča zavezujoče nacionalne cilje. Zato je od držav članic primerno zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah ter opredelijo različne načine izvedbe takšnega postopnega odprtja, pri čemer zagotovijo skladnost z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s členi 30, 34 in 110.

(17)  Odprtje programov podpore za čezmejno sodelovanje omejuje negativne učinke notranjega trga energije in lahko pod določenimi pogoji državam članicam pomaga, da cilj Unije dosežejo na bolj stroškovno učinkovit način. Čezmejno sodelovanje je poleg tega naravna posledica razvoja politike Unije glede energije iz obnovljivih virov, pri čemer zavezujoči cilj na ravni Unije spremlja zavezujoče nacionalne cilje. Zato je od držav članic primerno zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah ter opredelijo različne načine izvedbe takšnega postopnega odprtja, pri čemer zagotovijo skladnost z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s členi 30, 34 in 110.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Treba je določiti pregledna in jasna pravila za izračun deleža energije iz obnovljivih virov in za opredelitev teh virov.

(20)  Treba je določiti pregledna in jasna pravila za izračun deleža energije iz obnovljivih virov in za opredelitev teh virov. V tem okviru bi bilo treba vključiti energijo oceanov in drugih vodnih teles v obliki valovanja, morskih tokov, plimovanja, gradientov temperature ali slanosti oceanov.

Obrazložitev

Ohranitev te navedbe iz obstoječe direktive je pomembna zaradi potenciala, ki ga ponujajo obnovljivi morski viri energije.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Obnovljivi morski viri energije so edinstvena priložnost za Unijo, da zmanjša svojo odvisnost od fosilnih virov energije, prispeva k uresničitvi svojih ciljev glede zmanjšanja emisij CO2 in vzpostavi novo področje gospodarske dejavnosti, ki bo ustvarjalo delovna mesta na velikem delu ozemlja, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Evropska unija si mora v ta namen prizadevati za vzpostavitev regulativnih in gospodarskih pogojev, ki bodo omogočili uporabo teh virov.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  V sporočilu Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami je bil poudarjen poseben pomen naprednih pogonskih biogoriv za letalstvo v srednjeročnem obdobju. Komercialno letalstvo je v celoti odvisno od tekočih goriv, saj za civilno letalsko industrijo ni varne ali potrjene alternative.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta, trajnostna merila Unije in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, trajnostna merila Unije, oceno življenjskega cikla emisij in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala redno ocenjevati prilogo in pri vseh njenih spremembah upoštevati učinke na trge za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

__________________

__________________

17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov Komisijo pozval, naj sprejme ukrepe za postopno zmanjšanje uporabe rastlinskih olj, ki spodbujajo krčenje gozdov, tudi palmovega olja, kot sestavine pogonskih biogoriv, po možnosti do leta 2020.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Da se ustvarijo priložnosti za zmanjšanje stroškov doseganja cilja Unije iz te direktive in se državam članicam omogoči prilagodljivost pri izpolnjevanju obveznosti, da njihovi cilji po letu 2020 niso nižji od nacionalnih ciljev za leto 2020 , je ustrezno, da se v državah članicah spodbuja poraba energije, proizvedene iz obnovljivih virov v drugih državah članicah, in da se državam članicam omogoči, da lahko upoštevajo energijo iz obnovljivih virov, porabljeno v drugih državah članicah, pri doseganju svojega deleža energije iz obnovljivih virov . Zato so potrebni mehanizmi za sodelovanje , ki bi dopolnili obveznosti za odprtje podpore za projekte v drugih državah članicah . Navedeni mehanizmi vključujejo statistične prenose, skupne projekte med državami članicami in skupne programe podpore.

(26)  Da se ustvarijo priložnosti za zmanjšanje stroškov doseganja ciljev iz te direktive in se državam članicam omogoči prilagodljivost pri izpolnjevanju obveznosti, da njihovi cilji po letu 2020 niso nižji od nacionalnih ciljev za leto 2020 , je ustrezno, da se v državah članicah spodbuja poraba energije, proizvedene iz obnovljivih virov v drugih državah članicah, in da se državam članicam omogoči, da lahko upoštevajo energijo iz obnovljivih virov, porabljeno v drugih državah članicah, pri doseganju svojega deleža energije iz obnovljivih virov . Zato so potrebni mehanizmi za sodelovanje , ki bi dopolnili obveznosti za odprtje podpore za projekte v drugih državah članicah . Navedeni mehanizmi vključujejo statistične prenose, skupne projekte med državami članicami in skupne programe podpore.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Države članice bi bilo treba spodbuditi, naj sodelujejo na vse ustrezne načine, da bi dosegle v tej direktivi določene cilje. Takšno sodelovanje lahko poteka na vseh ravneh, dvostransko ali večstransko. Poleg mehanizmov z učinkom na izračunavanje in izpolnjevanje ciljnega deleža energije iz obnovljivih virov iz te direktive, kot so statistični prenosi med državami članicami, skupni projekti in skupni programi podpore, je takšno sodelovanje lahko v obliki izmenjave podatkov in dobrih praks, predvsem v okviru e-platforme , določene v uredbi o [upravljanju] , ter v obliki drugega prostovoljnega usklajevanja vseh vrst programov podpor.

(27)  Države članice bi bilo treba spodbuditi, naj sodelujejo na vse ustrezne načine, da bi dosegle v tej direktivi določene cilje. Takšno sodelovanje lahko poteka na vseh ravneh, dvostransko ali večstransko. Poleg mehanizmov z učinkom na izračunavanje in izpolnjevanje ciljnega deleža energije iz obnovljivih virov iz te direktive, kot so statistični prenosi med državami članicami, skupni projekti in skupni programi podpore, bi moralo takšno sodelovanje potekati tudi v okviru makroregionalnega partnerstva, kot določa Uredba (EU) ... [upravljanje] in ima lahko na primer obliko izmenjave podatkov in dobrih praks, kot je predvideno zlasti v okviru e-platforme, določene v uredbi o [upravljanju] , ter v obliki drugega prostovoljnega usklajevanja vseh vrst programov podpor. Strategija Evropske komisije za vseevropsko energetsko omrežje (TEN-E) bi morala podpreti cilje te direktive in določiti dodatne spodbude za čezmejno sodelovanje in regionalno sodelovanje med državami članicami na področju energije iz obnovljivih virov.

Obrazložitev

Eden od ciljev evropske energetske unije je spodbujati boljšo izmenjavo in usklajevanje med državami članicami glede njihovih energetskih politik. To bi morala odražati tudi ta direktiva v skladu z drugimi orodji EU za čezmejne infrastrukturne projekte, kot je strategija TEN-E.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije , lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov , ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.

(28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije, lahko upošteva pri izpolnjevanju ciljev držav članic. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.

__________________

__________________

18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18.

18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Na nacionalni in regionalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

(33)  Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

Obrazložitev

Zlasti glede na cilj te direktive, tj. spodbujanje skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, lokalna raven ima in bo imela ključno vlogo pri doseganju ciljev EU za prihranke energije in uporabo energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.

(35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov, zlasti s podpiranjem inovativnih tehnologij, kot so toplotne črpalke ter tehnologije izkoriščanja geotermalne in sončne toplotne energije, in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije, uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta21. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.

__________________

__________________

21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov. Da bi preprečili dvojno nadomestilo, proizvajalci energije iz obnovljivih virov, ki že prejemajo finančno podporo, ne bi smeli prejeti potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pa bi se morala uporabljati za obveščanje, tako da bi lahko končni odjemalci prejeli jasna, zanesljiva in zadostna dokazila o obnovljivem izvoru ustreznih enot energije. Poleg tega bi se morala za električno energijo, ki je prejela podporo, potrdila o izvoru prodati na dražbi, prihodki pa uporabiti za zmanjšanje javnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov.

(45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je energija iz obnovljivih virov, ki se dovaja v električno omrežje in plinovode, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov, ki se dovaja v električno omrežje in plinovode. Da bi preprečili dvojno nadomestilo, proizvajalci energije iz obnovljivih virov, ki že prejemajo finančno podporo, ne bi smeli prejeti potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pa bi se morala uporabljati za obveščanje, tako da bi lahko končni odjemalci prejeli jasna, zanesljiva in zadostna dokazila o obnovljivem izvoru ustreznih enot energije. Poleg tega bi se morala za energijo iz obnovljivih virov, ki je prejela podporo, potrdila o izvoru prodati na dražbi, prihodki pa uporabiti za zmanjšanje javnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov.

Obrazložitev

Države članice morajo zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote električne energije in plina iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49a)  Obravnavati bi bilo treba tudi druge inovativne ukrepe, s katerimi bi pritegnili več naložb v nove tehnologije, kot so pogodbe za zagotavljanje prihranka energije in postopki standardizacije v javnih financah.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij. Zato je treba spodbujati uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti, in priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori.

(51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena in dražja oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije, zlasti biomaso. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij. Zato je treba prilagoditi strategijo na področju energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti, izboljšati zanesljivost oskrbe ter priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori. Na drugi strani bi morale imeti najbolj oddaljene regije možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov ob upoštevanju strogih trajnostnih meril in lokalnih posebnosti, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost.

Obrazložitev

Dobava energije iz fosilnih virov v najbolj oddaljenih regijah ( 80 % in več v nekaterih regijah) je povezana z dodatnimi stroški, kar škoduje lokalnemu gospodarstvu in negativno vpliva na kupno moč prebivalcev. Hkrati imajo te regije na voljo znatne vire biomase, ki bi jih morale biti sposobne izkoriščati.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah.

(53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. Skupna samoporaba bi morala biti dovoljena za državljane, ki živijo v stanovanjih in ki bi na primer lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah.

Obrazložitev

Skupna samoporaba bi morala biti državljanom, ki živijo v stanovanjih, dovoljena brez izjem. S črtanjem fraze „v nekaterih primerih“ se okrepi vloga potrošnikov in se jim omogoči, da se odločijo za skupno samoporabo.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(53a)  Ker energijska revščina prizadene okrog 11 % prebivalcev in okrog 50 milijonov gospodinjstev Unije, imajo politike na področju energije iz obnovljivih virov osrednjo vlogo v boju proti energijski revščini in ranljivosti potrošnikov.

Obrazložitev

Sektorska zakonodaja mora v okviru celovite energetske politike EU obravnavati tudi socialna tveganja energetskega prehoda in države članice pozvati, naj podprejo potrošnike, ki jih je prizadela energijska revščina.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 53 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(53b)  Države članice bi zato morale dejavno podpreti politike, ki se osredotočajo zlasti na gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki se soočajo s tveganjem energijske revščine, ali živijo v socialnih stanovanjih.

Obrazložitev

Sektorska zakonodaja mora v okviru celovite energetske politike EU obravnavati tudi socialna tveganja energetskega prehoda in države članice pozvati, naj podprejo potrošnike, ki jih je prizadela energijska revščina.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Posebne značilnosti lokalnih skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov glede velikosti, lastniške strukture in števila projektov lahko ovirajo njihov enakopravni konkurenčni položaj v razmerju z velikimi akterji, in sicer konkurenti z večjimi projekti ali portfelji. Ukrepi za izravnavo teh pomanjkljivosti vključujejo omogočanje energetskim skupnostim, da so dejavne v energetskem sistemu, in poenostavitev njihovega vključevanja na trg.

(55)  Posebne značilnosti lokalnih skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov glede velikosti, lastniške strukture in števila projektov lahko ovirajo njihov enakopravni konkurenčni položaj v razmerju z velikimi akterji, in sicer konkurenti z večjimi projekti ali portfelji. Ukrepi za izravnavo teh pomanjkljivosti vključujejo omogočanje energetskim skupnostim, da so dejavne v energetskem sistemu, združujejo svoje ponudbe in si olajšajo vključevanje na trg in udeležbo na njem.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Brez zavezujočih nacionalnih ciljev za obdobje po letu 2020 preostale nacionalne spodbude morda ne bodo zadostovale za izpolnitev dolgoročnih ciljev glede razogljičenja za leto 2030 in 2050. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju