Postopek : 2017/2084(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0005/2018

Predložena besedila :

A8-0005/2018

Razprave :

PV 05/02/2018 - 23
CRE 05/02/2018 - 23

Glasovanja :

PV 06/02/2018 - 5.7
CRE 06/02/2018 - 5.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0026

POROČILO     
PDF 745kWORD 86k
23.1.2018
PE 609.590v02-00 A8-0005/2018

o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije

(2017/2084(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Jerzy Buzek

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije

(2017/2084(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 z naslovom Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije (COM(2016)0763),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki je del Okvirne konvencije OZN o podnebnih spremembah in ga je Evropska unija ratificirala 4. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2015 z naslovom Na poti k celostnemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET): pospešitev preoblikovanja evropskega energetskega sistema (COM(2015)6317),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080), in svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885) in svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. novembra 2016 za uredbo o upravljanju energetske unije, zlasti razsežnosti „raziskave, inovacije in konkurenčnost“ energetske unije, ki je vanjo vključena, ter predvsem člena 22 o celovitem poročanju o raziskavah, inovacijah in konkurenčnosti (COM(2016)0759),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije – Obzorje 2020 (2014–2020)(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2017 z naslovom Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast (COM(2017)0376),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0005/2018),

A.  ker so raziskave, razvoj in inovacije posebna razsežnost energetske unije EU, pri čemer so raziskave, razvoj in inovacije na področju energije ključna podlaga za vodilni položaj EU v industriji, za njeno globalno konkurenčnost, trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest ter splošno energetsko varnost držav članic in Unije, saj zmanjšujejo odvisnost od uvoza energije in krepijo učinkovito in trajnostno rabo vseh virov energije;

B.  ker ima EU vodilno vlogo na področju energetskih inovacij z visoko vrednostjo in nizkimi emisijami ter novih čistih tehnologij, kar ji daje trdno podlago za nadaljnji preskok v raziskavah in inovacijah na področju čiste energije, tudi pri razvoju akumulatorjev za e-mobilnost in shranjevanje energije; ker so k temu vodilnemu položaju pripomogle ambiciozne, ciljno usmerjene podnebne in energetske politike, zlasti prek podnebnega in energetskega okvira za leto 2030, pa tudi energetski načrt za leto 2050; ker so se v tem okviru s Pariškim sporazumom precej povečale raven globalnih ambicij in konkretne zaveze podpisnic o blažitvi podnebnih sprememb; ker mora EU še naprej ostati ambiciozna v svojih politikah in instrumentih, da bi oddajala prave naložbene signale in ne bi izgubila vodilnega položaja na svetovnem trgu glede raziskav in inovacij na področju čiste energije;

C.  ker so napredek glede energetske učinkovitosti ter na energiji iz obnovljivih virov temelječe inovacije, raziskave in razvoj ključni za prihodnjo konkurenčnost EU, kar velja tudi za evropsko industrijo; ker bo EU vodilno mesto na področju energije iz obnovljivih virov prevzela samo z uporabo stroškovno učinkovitih inovacij in okrepljenih prizadevanj glede raziskav in razvoja v tem posebnem sektorju; ker je treba izvajanje načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ podkrepiti s čvrsto inovacijsko politiko na evropski ravni, zlasti v zvezi s povezovanjem sistema;

D.  ker je dobro delujoč in konkurenčen notranji trg energije, z ustreznim regulativnim okvirom in infrastrukturo, ključen za nadaljnje spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter čim širši prodor novih tehnologij na trgih v vseh regijah EU, saj z zagotavljanjem ekonomije obsega ter pravne in naložbene varnosti omogoča, da Unija izkoristi celoten potencial tehnološko nevtralnih inovacij na področju energije, ki podpirajo učinkovitost, trajnostno rabo virov energije in rabo teh virov z nizkimi emisijami ter decentralizirane rešitve in tehnologije glede proizvodnje, shranjevanja in prevoza;

E.  ker bi morali z inovacijami na področju čiste energije prispevati tudi k zagotavljanju cenovno dostopne oskrbe z energijo za evropske potrošnike, tako da bi jim pomagali, da koristijo nižje tarife energije in imajo več nadzora nad svojo porabo in proizvodnjo energije, ter jim ponudili izdelke in storitve, ki porabijo manj energije;

F.  ker bi morali biti energetska politika in finančni instrumenti EU in njenih držav članic, vključno z ustreznimi javnimi naložbami, zasnovani tako, da bi v celoti izkoristili vedno hitrejši tehnološki razvoj, in bi se morali v prvi vrsti osredotočiti na postopen prehod na čiste, visoko učinkovite energetske sisteme z nizkimi emisijami; ker financiranje iz zasebnega sektorja zaradi tržnih, tehnoloških ali znanstvenih negotovosti pogosto ni na voljo ali pa ne zadostuje; ker mora dajati EU močne in enotne signale ter ustvariti spodbude, da bi zagotovila varnost za vlagatelje in spodbudila zasebne naložbe v inovacije, raziskave in razvoj na področju čiste energije in njeno uporabo;

G.  ker do inovacij v prvi vrsti prihaja zaradi inovatorjev in tržnega povpraševanja; ker bi se morala Komisija v svojih prizadevanjih osredotočiti predvsem na vzpostavitev in usposobitev okvira za inovatorje, kar sega vse od poenostavitve dostopa do financiranja za raziskave do spreminjanja znanja v komercialno uspešne izdelke; ker lahko pri tem pomagajo partnerstva med raziskovalci in ustreznimi industrijskimi partnerji;

H.  ker subvencije za energijo vplivajo na tržne cene iz zakrijejo pravo ceno energije iz različnih virov ter pravo cene tehnologij, povezanih z energijo, zato negativno vplivajo na pogoje za raziskave in naložbe v inovacije na področju čiste energije, pa tudi na njeno uporabo; ker bi bilo treba uporabo subvencij postopoma ukiniti, medtem pa omejiti na začasne instrumente, katerih namen je ustvariti enake konkurenčne pogoje in konkurenčen trg ter s tem olajšati uvajanje novih čistih tehnologij, zlasti na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije;

I.  ker je treba oceno življenjskega cikla (LCA) emisij toplogrednih plinov iz virov energije, distribucijskih omrežij in tehnologij upoštevati pri obravnavanju konkretnih politik in spodbud za podpiranje čistih energetsko učinkovitih rešitev in tehnologij z nizkimi emisijami na ravni EU, vključno s trajnostno nabavo surovin in mineralov; ker se je treba osredotočiti na tiste čiste energetske inovacije, ki neposredno vplivajo na državljane in proizvajalce-odjemalce, in njim omogočiti udeležbo v energetskem prehodu ter zagotoviti, da bo sam prehod cenejši;

J.  ker so bile z energijo povezane raziskave in inovacije v sedmem okvirnem programu in Obzorju 2020 priznane kot prednostno področje in bi moralo spričo zavez Unije v okviru energetske unije in na podlagi Pariškega sporazuma tako ostati tudi v devetem okvirnem programu, zato da bi učinkoviteje izkoristili javno in zasebno financiranje raziskav in razvoja ter zmanjšali naložbeno tveganje najobetavnejših naložb v čisto energijo, zlasti v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

K.  ker prometni sektor predstavlja tretjino porabe energije v EU, ima ogromen potencial za energetsko učinkovitost in zmanjšanje ogljikovih emisij ter bi moral zato imeti bistveno vlogo pri prehodu na nove energetske rešitve in nizkoogljično družbo;

1.  pozdravlja dejstvo, da sporočilo Komisije vzpostavlja okvir za pospeševanje inovativnosti EU na področju čiste energije; poudarja potrebo po regulativnem in finančnem okviru za energetske inovacije, ki bo skladen z energetskim načrtom EU za leto 2050 in njenimi zavezami na podlagi Pariškega sporazuma ter ki bo spodbujal učinkovito in trajnostno rabo vseh virov energije, kar bo privedlo do energetskih prihrankov in širših koristi, tudi na področju zdravja, varnosti ter kakovosti zraka in vode, obenem pa zagotovilo industrijsko konkurenčnost Unije, zanesljivost njene oskrbe z energijo ter skladnost z obveznosti iz pogodb EU, pa tudi celovit odziv na okoljske pomisleke; priznava, da je okvir za pospešitev inovacij EU na področju čiste energije sestavni del širšega sklopa zakonodajnih predlogov, določenih v svežnju Čista energija za vse Evropejce, in bi bilo zato treba okrepiti njegove različne elemente, zaveze Unije v skladu s Pariškim sporazumom in širšo zakonodajo in načeli energetske unije, zlasti tiste, ki so zapisani v podnebnem in energetskem načrtu za leto 2030 ter načrtu za leto 2050, obenem pa spoštovati določbe členov 191 in 194 PDEU;

2.  priznava, da je uspešno uvajanje inovacij na področju energije večplastni izziv, ki zajema vrednostno verigo tako na strani ponudbe kot povpraševanja, človeški kapital, tržno dinamiko, regulacijo, inovacije in vprašanja industrijske politike; poudarja, da je za reševanje tega izziva potrebno sodelovanje državljanov, tako odjemalcev kot proizvajalcev-odjemalcev, ter širokega ekosistema deležnikov, vključno z akademskimi krogi ter raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, malimi in srednjimi podjetji, zagonskimi podjetji, energetskimi in gradbenimi podjetji, ponudniki prevoza, ponudniki storitev, proizvajalci opreme, informacijskimi in telekomunikacijskimi podjetji, finančnimi institucijami, organi Unije ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, skupnostmi, ki uporabljajo obnovljive vire energije, nevladnimi organizacijami, pedagogi in oblikovalci javnega mnenja; opozarja na vrednost novih poslovnih modelov, ki uporabljajo inovativne digitalne tehnologije, med drugim za optimizacijo lastne proizvodnje, shranjevanja, izmenjave in lastne porabe čiste energije na kraju samem, in povečujejo dostop do obnovljivih virov energije, tudi za gospodinjstva v energijski revščini;

3.  meni, da so za stroškovno učinkovit energetski prehod na okolju prijazne, potrošniško usmerjene ter bolj digitalizirane in decentralizirane sisteme z dejavnimi proizvajalci-odjemalci ter skupnostmi proizvajalcev-odjemalcev potrebne raziskave in uvajanje inovacij v vseh sektorjih energetskega sistema, vključno z rešitvami, ki so sistemske in ne temeljijo na določeni tehnologiji, med drugimi tistimi, ki so namenjene učinkovitosti in decentralizirani proizvodnji energije; ugotavlja, da ta prehod spodbuja nove organizacijske modele, zlasti na področju proizvodnje, prenosa, distribucije in shranjevanja energije, elektromobilnosti, upravljanja podjetij in potreb ter zagotavljanja storitev; priznava potrebo po skupnih standardih, da bi omogočili povezan in digitaliziran energetski sistem; poudarja vlogo, ki bi jo lahko imeli trajnostni obsežni pilotni projekti, tudi tisti, ki temeljijo na skupnosti, pri uvajanju sistemskih inovacij na področju energije;

4.  želi spomniti, da bi morala biti energetska učinkovitost medsektorska horizontalna prednostna naloga v raziskovalni in inovacijski politiki EU, ki bi veljala za vse sektorje in ne bi bila omejena na projekte, povezane z energijo, ter ki bi sistematično uveljavljala in spodbujala oblikovanje energetsko učinkovitejših postopkov, storitev in blaga, ob sočasnem izvajanju načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ po vsej energetski verigi, tudi pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in končni porabi energije;

5.  priznava pomen nadaljnje liberalizacije evropskih energetskih trgov, zlasti z odpravo ovir za prosto oblikovanje cen in postopno odpravo subvencij za energijo, da bi omogočili nadaljnje inovacije in uvajanje novih tehnologij, ki bi pripomogle k bolj trajnostni rabi energije in spodbujale razvijajočo se ponudbo energije iz obnovljivih virov, ter ustvarili enake konkurenčne pogoje in konkurenčen trg, ki bo lahko odjemalcem, proizvajalcem-odjemalcem, skupnostim in podjetjem zagotovil boljšo ponudbo;

Skladnost ukrepov EU

6.  ugotavlja, da so raziskave, razvoj in inovacije na področju čiste energije izrazito odvisne od stabilnega trga ter od predvidljivosti in zanesljivosti regulativnega okvira, za kar pa je potrebna ambiciozna in uresničljiva dolgoročna vizija politike, vključno s cilji in zavezami glede energije in podnebja, trajnostnimi ciljno usmerjenimi spodbudami in „potrpežljivim“ lastniškim kapitalom, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje med tehnologijami, s tem pa spodbudili inovacije, olajšali dobavo energije, znižali ovire za vstop na trg ter omogočili, da inovacije na področju čiste energije dosežejo potrebno kritično maso za uporabo na trgu; pozdravlja in spodbuja poudarek na ključnih tehnologijah, ki ga potrjujeta strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET) in sporočilo Komisije; ponovno opozarja na določbe člena 194 PDEU in dodaja, da jih je treba upoštevati pri politiki in finančnih instrumentih, ki podpirajo inovacije na področju čiste energije; poudarja pa, da je treba več pozornosti nameniti presečnim medsektorskim sistemskim inovacijam na področju energije, pa tudi spodbujanju izobraževanja in podjetništva, saj inovacij ne pospešuje le tehnologija; poudarja, da mora biti ta sistemski pristop tak, da bo vanj mogoče učinkovito vključiti različne rešitve, ki so na voljo ali ki se še razvijajo, zlasti glede energetske učinkovitosti in vključevanja obnovljivih virov energije; poziva k uporabi evropskih tehnoloških in inovacijskih platform, da bi prepoznali bodoče inovacije na področju čiste energije, ki bi si zaslužile ciljno usmerjeno podporo;

7.  poziva Komisijo in države članice, po potrebi pa tudi regionalne organe, naj vzpostavijo mehanizme za usklajevanje evropskih, nacionalnih in regionalnih programov raziskav in inovacij na področju energije, da spodbudijo sinergije in preprečijo podvajanje, s tem pa čim bolj učinkovito izkoristijo obstoječe vire in infrastrukturo, pa tudi energetske vire, ki so na voljo v državah članicah, da čim bolj povečajo prodor novih tehnologij in inovacij na trg ter podpirajo nove poslovne modele po vsej EU; meni, da bi lahko vključevanje ustreznih informacij v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte prispevalo k temu cilju; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno spodbujati izmenjavo dobre prakse in informacij, pa tudi racionalizirati pravila o udeležbi v programih za inovacije na področju energije za vse organizacije, podjetja, univerze in inštitute, tako iz EU kot iz tretjih držav;

8.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo prek Obzorja 2020 in Evropskega raziskovalnega sveta še naprej financirala temeljne raziskave; poudarja, da je treba nadalje okrepiti financiranje skupnih raziskav v okviru družbenih izzivov programa Obzorje 2020 na področju energije, pa tudi racionalizirati inovacije na področju energije v okviru drugih družbenih izzivov; je seznanjen s predlogom Komisije, da bi okrepili inovacije, ki ustvarjajo nove trge, tako da bi poleg pobude za zagon in razširitev podjetij ustanovili evropski inovacijski svet in s tem prispevali k spodbujanju prelomnih inovacij, ki so zmožne pridobivati in ustvarjati nove trge; meni, da oblikovanje tržnih finančnih instrumentov (kot so posojila in lastniški kapital) ne bi smelo škodovati nepovratnim sredstvom, ki neprofitnim in javnim akterjem, kot so akademski krogi, univerze in civilna družba, omogočajo sodelovanje v nadnacionalnih evropskih projektih visoke vrednosti;

9.  je še vedno zaskrbljen zaradi velikega števila in zapletenosti obstoječih finančnih instrumentov ter poudarja, da je treba bolje uskladiti ustrezne sklade, tudi strukturne sklade, namenjene projektom na področju čiste energije, ter izboljšati poznavanje obstoječih finančnih instrumentov v EU in državah članicah; poziva Komisijo, naj zagotovi pregled nad različnimi oblikami financiranja in finančnimi instrumenti vzdolž vrednostne verige, ter meni, da je treba oceniti možnosti za združevanje različnih instrumentov, pri tem pa paziti, da se ne ogrozi njihova komplementarnost; nadalje meni, da nekatere države članice nimajo zmogljivosti, da bi razvile podporne ukrepe za inovacije, povezane z energijo, zlasti prek nacionalnih shem finančne pomoči, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nadalje krepi te zmogljivosti, obenem pa zagotovi skladen in poenostavljen okvir financiranja EU za inovacije na področju čiste energije;

10.  poziva Komisijo, naj opravi oceno uspešnosti svojih finančnih instrumentov in skladov, povezanih z energijo, zagotovi hiter odziv za izboljšanje instrumentov, če se pojavijo zastoji, neskladnost ali potreba po izboljšanju, ter omenjene instrumente in sklade prilagodi novim ciljem EU na področju energije;

11.  poziva Komisijo, naj kot del industrijske politike Unije predlaga osredotočeno, dolgoročno in tehnološko nevtralno energetsko razsežnost na podlagi visoke energetske učinkovitosti, nadaljnje liberalizacije trga in večje preglednosti, da se preprečijo nasedle naložbe; poudarja, da bi morala biti ta razsežnost sestavni del strategije Unije na področju industrijske politike ter akcijskega načrta; poudarja vlogo inovativnih procesov in tehnologij pri izboljšanju emisijskih vrednosti energetsko intenzivnih panog; poziva Komisijo, naj pri raziskavah in inovacijah prednost nameni energiji in učinkovitosti virov, ter spodbuja države članice, naj del prihodkov z dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami odgovorno vložijo v energetsko učinkovitost in trajnostne tehnologije z nizkimi emisijami; izpostavlja ustanovitev inovacijskega sklada za podporo inovacijam v nizkoogljičnih tehnologijah in postopkih v četrti fazi sistema za trgovanje z emisijami; meni, da je nadvse pomembno spodbujati sistem odprtih inovacij, kjer industrija in podjetja združijo različna strokovna znanja in skupaj razvijajo visokokakovostne trajnostne rešitve; priznava vlogo foruma o konkurenčnosti industrije na področju čiste energije pri uvedbi ključnih inovacij na področju energije, vključno s fotovoltaično in vetrno, verjetno pa med drugim tudi za rešitve shranjevanja, zajemanje in shranjevanje ogljika ter bioprocese, pri katerih se proizvaja energija; pozdravlja zavezo in podporo Komisije v zvezi s pobudami pod okriljem industrije, s katerimi se spodbuja vodilni položaj EU v svetu na področju čiste energije in tehnoloških rešitev z nizkimi emisijami;

12.  želi spomniti, da mora biti fotovoltaična industrija v osrčju evropske industrijske politike, če želimo izpolniti zahteve naraščajočega svetovnega trga, glede na to, da se danes večina fotovoltaičnih celic in modulov proizvede zunaj Evropske unije, predvsem na Kitajskem; poudarja, da mora biti EU v celoti vključena v novi naložbeni cikel, da bi ohranila vodilni položaj pri raziskavah in razvoju na področju proizvodnih strojev za fotovoltaiko, pa tudi na nekaterih drugih področjih, kot so inverterji, surovine, v stavbe vgrajena fotovoltaika, obratovanje in vzdrževanje, ter ravnovesje sistemov; nadalje poudarja, da mora ohraniti svoje strokovno znanje o vključevanju sistemov, kot so fotovoltaične rešitve malega obsega za države v razvoju;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj pri obravnavanju energetike in drugih sorodnih panog okrepijo prizadevanja za podporo inovacijam na področju trajnostne nabave surovin, boljše zasnove izdelkov, recikliranja, ponovne uporabe in kaskadne uporabe kovin in materialov v okviru krožnega gospodarstva in prihrankov energije;

14.  priznava povezavo med digitalizacijo, informacijskimi tehnologijami ter raziskavami in inovacijami na področju energije, zlasti v zvezi z zbiranjem podatkov, interoperabilnostjo, povezano varnostjo podatkov in zagotovili glede zasebnosti; meni, da so lahko tehnologije distribuirane knjige transakcij, na primer sistem veriženja blokov, pomembne pri izboljšanju učinkovitosti z energijo povezanih postopkov in pri spodbujanju udeležbe državljanov v preoblikovanju energetskega sistema, med drugim z medsebojnim trgovanjem na področju energije; v ta namen poziva Komisijo, naj podpre to pobudo, izboljša njen regulativni okvir in zagotovi skladnost med povezanimi vidiki energetske unije, enotnim digitalnim trgom, strategijami za kibernetsko varnost in evropskim okvirom za varstvo podatkov, da bo lahko Unija pri tem novem trendu ostala v ospredju;

15.  poziva Komisijo, naj ustanovi posebno medsektorsko skupino, ki bi med drugim:(a)

  omogočila novo skupno načrtovanje raziskovalne in inovacijske politike, da bi zagotovili skladnost in povezanost ter preprečili pogosto menjavanje prednostnih nalog;

(b)  opredelila ustrezne deležnike na vseh ravneh in po vseh panogah na področju energetskih inovacij, vključno z vetrnimi elektrarnami na morju in drugimi tehnologijami s področja obnovljivih virov energije;

(c)  opredelila obstoječe forume deležnikov za raziskave in inovacije na področju energije, zlasti glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije; spodbudila oblikovanje grozdov, povezovanje v mednarodne mreže za ustvarjanje vrednosti, naložbe in inovacije; zagotovila orodja za medsektorske, interdisciplinarne in medregionalne izmenjave, na primer o inovacijskih projektih na področju energije, nacionalnih in lokalnih dolgoročnih politikah za inovacije na področju energije, skupnih naložbenih priložnostih, prevzemanju odgovornosti za energetski prehod s strani državljanov in lokalnih pobudah;

(d)  spodbudila javne organe na vseh ravneh, da razvijejo načrte za zbiranje kapitala, in zagotovila spodbude za inovacije na področju čiste energije, da bi zagotovila zaupanje vlagateljev in sprožila uporabo zasebnega kapitala;

(e)  oblikovala zbirko dobrih praks, političnih in finančnih instrumentov na področju energije, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, javnimi naročili in davčnimi olajšavami, mehanizmov za izmenjavo in obveščanje, komunikacijskih orodij in kampanj ter operativnih smernic in tehnične pomoči o spodbujanju inovacij na področju čiste energije, njenem uvajanju in sodelovanju proizvajalcev-odjemalcev, da se zagotovi ustrezna podpora EU v vseh fazah inovacijskega cikla ter na koncu oblikuje praktični nabor orodij za države članice, lokalne organe in deležnike;

(f)  preučila možnosti za oblikovanje inovacijam prijaznih, poenostavljenih in prožnih pravil o udeležbi v devetem okvirnem programu in uredbah skladov ESI, pri tem pa se osredotočila na doseganje večjega dolgoročnega učinka, zato da bi jih bolje uskladila, preprečila zapravljanje virov vlagateljev vlog in spodbujala odličnost inovacij po vsej Evropi;

(g)  oblikovala mehanizem, s katerim bi podprli nadnacionalni energetski ekosistem za zagonska podjetja, vključno z evropskim inkubatorskim sistemom, da bi zagotovili, da bo uvedba energetskih inovacij in poslovnih modelov na trgu premagala „dolino smrti“ v inovacijskem ciklu;

(h)  povečala sinergije s programom Obzorje 2020 in drugimi pobudami za financiranje, da bi okrepili gradnjo zmogljivosti za raziskave in inovacije regij EU z manjšo uspešnostjo;

(i)  svetovala evropskim institucijam o usklajenih praksah v zvezi z javnimi naročili ter tako spodbujala širše uvajanje inovacij na področju energije; pomagala pri opredelitvi konkretnih ciljev na področju javnih naročil za inovativne rešitve na evropski ravni;

(j)  pripravila konkretne predloge za vzpostavitev učinkovite svetovalne strukture po sistemu vse na enem mestu, kjer se bodo lahko inovatorji seznanili s financiranjem inovacij na področju energije prek skladov in instrumentov, ki so na voljo na ravni EU, držav članic in Evropske investicijske banke, pa tudi iz drugih potencialnih zasebnih virov; okrepila tehnično pomoč z združevanjem informacij o možnostih zasebnega in javnega financiranja ter vodila vlagatelje vlog k najprimernejšemu mehanizmu financiranja, zlasti na področju energetske učinkovitosti, kjer je združevanje malih projektov v širše portfelje nepogrešljivo;

(k)  opredelila načine za vključitev pobud za spodbujanje inovativnih energetskih rešitev v javnem sektorju v zakonodajo EU o javnih naročilih;

16.  poudarja, da so lahko javna naročila gonilo za inovacije, krepijo pa lahko tudi bolj trajnostno rast, kot je priznano v ciljih trajnostnega razvoja; poudarja, da je izbira trajnostnih izdelkov, storitev in javnih gradenj bistvena in lahko privede do nastanka vodilnih ali novih trgov za inovativne izdelke; pozdravlja pobudo Komisije v okviru pobude za zagon in razširitev podjetij, da bi uvedli ukrepe na področju javnih naročil EU, s čimer bi med drugim spodbudili države članice k določitvi ambicioznih nakupnih ciljev s področja inovacij; nadalje poudarja vlogo, ki jo lahko imajo lokalni in regionalni organi pri dajanju dobrega zgleda, na primer pri izmenjavi dobre prakse na forumih, kot je konvencija županov;

17.  poziva Komisijo, naj pri preverjanju konkurenčnosti v ocenah učinka okrepi element inovacijskih zmogljivosti ter pri vseh novih predlogih za politike na področju energije pri pregledu veljavne zakonodaje uporabi orodje za raziskave in inovacije, ne da bi s tem spodkopala veljavnost zakonodaje;

18.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo njeno delo glede inovacij na eni strani ter standardi in interoperabilnost na drugi strani v celoti združeni, zato da bo EU dosegla vodilno mesto v svetu pri določanju standardov na področju čiste energije v sektorjih, ki so povezani z internetom stvari; kot primer tega pozdravlja oblikovanje novega evropskega standarda za pametne aplikacije (Saref), ki bi lahko ustvaril nov referenčni jezik z izvorom v EU za podatke, povezane z energijo, ki bi aparatom omogočil izmenjavo informacij s sistemom upravljanja z energijo;

19.  želi spomniti, da morajo biti politike za inovacije na področju energije v skladu z zavezo EU, da se ohranijo in okrepijo ponori ogljika, ob sočasni ohranitvi biotske raznovrstnosti, zlasti v gozdovih, na kopnem in v morjih;

20.  spodbuja zadevne države članice, naj ustrezno prispevajo k izpolnjevanju cilja EU za raziskave in razvoj, ki je 3 % BDP; ugotavlja, da bi splošno povečanje na 3 % dodatno prineslo več kot 100 milijard EUR na leto za raziskave in inovacije v Evropi; želi spomniti, da naj bi dve tretjini financiranja za raziskave in razvoj prišli iz zasebnega sektorja;

Dolgoročna gotovost v zvezi s financiranjem

21.  ponavlja svojo zahtevo, da se splošni proračun za deveti okvirni program poveča na 120 milijard EUR, in poziva Komisijo, naj delež s tem povezanega financiranja za trajnostne, nizkoemisijske energetske projekte v devetem okvirnem programu poveča za vsaj 50 % glede na ustrezne zneske v okviru pobude Obzorje 2020, da bi zagotovili zadostno financiranje za podporo energetskemu prehodu EU in učinkovitemu izvajanju energetske unije; zlasti poziva k povečanju finančnih virov v devetem okvirnem programu, da bi spodbudili odkritja in inovacije, ki ustvarjajo nove trge, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja; poudarja pomen trdnih meril odličnosti, da bi EU spremenili v globalno središče za inovacije, raziskave in vodilne tehnologije, vključno z raziskavami brez omejitev in s čim širšim pogledom (t.i. blue skies); opozarja na rezultate vmesne ocene Obzorja 2020, ki kažejo, da program do 1. januarja 2017 ni dosegel načrtovanega cilja glede porabe sredstev na področju podnebnih sprememb in trajnosti; pozdravlja povečanje financiranja v okviru programa Obzorje 2020 za družbeni izziv na področju energije v proračunu za leto 2018, vendar je še vedno globoko zaskrbljen zaradi zmanjšanja sredstev za energetske projekte v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, saj meni, da to ni združljivo s cilji energetske unije;

22.  poudarja, da je treba izboljšati kakovost naložb, ki se financirajo iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), in se posebej osredotočiti na spodbude za boljše geografsko dodeljevanje sredstev, ob upoštevanju obstoječega neravnovesja pri geografski pokritosti sklada EFSI in posebnih potreb manj razvitih in tranzicijskih regij; se zaveda, da je potrebno sodelovanje z nacionalnimi promocijskimi investicijskimi bankami, naložbenimi platformami in upravičenimi finančnimi posredniki, morda tudi tako, da se jim podeli dovoljenje za dajanje jamstva EU; poziva k občutnemu povečanju vloge in zmogljivosti Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, predvsem z lokalnim zastopstvom in proaktivno udeležbo pri pripravi projektov;

23.  meni, da bi morali v okviru devetega okvirnega programa podpreti pobude, kot je 100 % oskrba mest z obnovljivimi viri, ki bi vključevale mesta in lokalne uprave, katerih cilj je znatno povečati zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za električno energijo, mobilnost, ogrevanje in hlajenje v mestih z inovacijskimi projekti, kar bi lahko vključevalo tudi pametna omrežja, upravljanje energetskih sistemov, dejavnosti, ki omogočajo povezovanje sektorjev in spodbujanje uporabe električnih vozil itd.;

24.  priznava vlogo načrta za strateške energetske tehnologije (načrt SET), skupnosti znanja in inovacij InnoEnergy in pomembnih skupnih tehnoloških pobud za spodbujanje inovacij na področju energije; poudarja, da je treba te različne okvire bolje povezati s programi, kot so pobuda InnovFin, EFSI in predlagani vseevropski sklad skladov tveganega kapitala kot del usklajene in osredotočene strategije za naložbe v inovacije na področju čiste energije, ki bo projektom v zgodnji fazi, zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem dejansko pomagala premostiti obdobje „doline smrti“ in doseči tržno zrelost, potrebno za širitev na globalni ravni; meni, da bi lahko učinkovite spodbude za naložbe v inovacije na področju energije s pomočjo nacionalnih investicijskih skladov in pokojninskih skladov imele ključno vlogo pri mobilizaciji potrebnega lastniškega kapitala;

25.  opozarja, da so projekti, ki so prvi svoje vrste (angl. first of a kind projects (FOAK)), zelo tvegani, zagotovljena raven lastniškega kapitala in dolga pa je precej manjša kot pri financiranju že uveljavljenih nizkoogljičnih tehnologij; zato poziva Komisijo, naj odpravi preostale regulativne ovire in predlaga vzpostavitev sklada lastniškega kapitala za strateške energetske tehnologije, ki so prve svoje vrste (SET-FOAK);

26.  se zaveda, da bi Evropski svet za inovacije mladim podjetjem lahko pomagal pri iskanju finančnih sredstev, in predlaga, naj prevzame vlogo koordinatorja različnih področij skladne strategije naložb v inovacije na področju čiste energije; zahteva več informacij o strukturi Evropskega sveta za inovacije in njegovi skladnosti z obstoječimi instrumenti za podpiranje inovacij;

27.  meni, da inovacije na področju energije, ki jih spodbujajo državljani, zahtevajo zmanjšanje ovir za vstopanje na trg in ponujajo še neizkoriščene možnosti za financiranje inovacij; poziva Komisijo, naj preuči učinkovite načine spodbujanja inovacij na področju energije, med drugim z množičnim financiranjem, ter razmisli o možnosti ustanovitve sklada lastniškega kapitala na podlagi množičnega financiranja za inovacije na področju energije; meni, da bi bilo treba obstoječim virom financiranja dodati nove in raznolike načine, ki bi jih dopolnjevali;

28.  poudarja pomen napredka v tehnologiji pametnih omrežij, pa tudi spodbujanja in vključevanja decentralizirane proizvodnje od spodaj navzgor, tudi prek grozdov in zadrug; poziva Komisijo, naj ta področja inovacij na področju čiste energije podpre s finančnimi mehanizmi, vključno s tistimi, ki zmanjšujejo tveganje za zasebne naložbe in bremena za javne naložbe v posodobitev energetskih sistemov; poleg tega pozdravlja namero Komisije, da poveča uporabo nagrad kot dragoceno orodje za spodbujanje prodornih inovacij od spodaj navzgor;

29.  poudarja, da bi bilo treba pristop od spodaj navzgor za inovacije spodbuditi tako, da se pospeši uvajanje manjših aplikacij (med drugim npr. NegaWatt, proizvodnjo na kraju samem, lokalno shranjevanje) in spodbuja ter podpira njihovo povezovanje v grozde in združevanje, da bi pritegnili več naložb in povečali dostopnost, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi prihodki ali večstanovanjskim stavbam;

Vodilna vloga EU na globalni ravni

30.  želi spomniti na cilje Pariškega sporazuma pri spodbujanju svetovnih prizadevanj za pospeševanje inovacij na področju čiste energije; poudarja, da je treba še naprej financirati raziskave in zbiranje podatkov o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj v skladu s cilji trajnostnega razvoja razišče različne načine, kako pomagati državam v razvoju in državam v gospodarskem vzponu pri energetskem prehodu, med drugim z ukrepi za izgradnjo zmogljivosti, pomočjo pri zmanjševanju kapitalskih stroškov projektov obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, spodbujanjem morebitnega prenosa tehnologije in oblikovanjem rešitev za razvoj pametnih mest ter oddaljenih in podeželskih skupnosti, s čimer bi okrepili ekosisteme za energetske inovacije v državah v razvoju ter jim pomagali pri izpolnjevanju zavez iz Pariškega sporazuma; v zvezi s tem pozdravlja novo ustanovljeni Evropski sklad za trajnostni razvoj;

31.  poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi potencial pobude „Misija: inovativnost“, da bodo njeni člani lahko spoštovali in izpolnjevali svoje zaveze glede podvojitve letne porabe za raziskave in razvoj na področju čiste energije v obdobju 2015– 2020; poudarja, da je treba iskati sinergije z drugimi svetovnimi pobudami, med drugim s prelomno energetsko koalicijo (Breakthrough Energy Coalition) ter z globalnimi skladi zasebnega kapitala in investicijskimi skladi; v zvezi s tem pozdravlja vodilno vlogo Unije v inovacijskem izzivu za pretvarjanje sončne svetlobe ter v inovacijskem izzivu za cenovno dostopno ogrevanje in hlajenje stavb; v zvezi s tem poziva k preučitvi možnosti za usklajeno delitev dela pri energetskih inovacijah na globalni ravni;

32.  poziva Komisijo, naj pripravi celovito izvozno strategijo za trajnostne in čiste tehnologije na področju energije ter sistemske rešitve, vključno z infrastrukturo za namensko podporo in ciljno pomočjo delegacij EU v tretjih državah; v zvezi s tem poudarja vlogo, ki jo lahko imajo poglobljena in celovita prostotrgovinska območja pri izvajanju te strategije;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj temeljito preučijo postopke registracije patenta in zahtevajo odpravo nepotrebnih upravnih bremen, ki upočasnjujejo prodor inovativnih proizvodov na trg ter negativno vplivajo na vodilno vlogo EU pri prehodu na čisto energijo;

Inovacije na področju energije, ki jih spodbujajo državljani

34.  meni, da bi za pospeševanje inovacij na področju čiste energije Evropejci morali spremeniti svojo miselnost, da bi presegli preprosto zavedanje o energetskih vprašanjih ter se približali globljemu razumevanju vedenjskih sprememb, zlasti na področju varčevanja z energijo ter novih vzorcev proizvodnje in porabe, potrebnih za reševanje perečih izzivov trajnostne rasti, izkoristili prednosti digitalne revolucije in inovacij na vseh področjih ter tako uspešno izvedli energetski prehod; ugotavlja, da inovacije lahko državljanom omogočijo, da imajo dejavnejšo vlogo pri proizvodnji energije, vključno z dovajanjem energije iz lastne proizvodnje v omrežje, ter da prispevajo k učinkovitejši rabi energije z zmanjševanjem porabe na ravni gospodinjstev, kar zmanjšuje tako emisije kot stroške;

35.  poudarja, da je treba okrepiti evropsko bazo znanja in zmanjšati razdrobljenost s spodbujanjem odličnosti v znanosti in izobraževanju, s ciljem ustvarjanja raziskovalnih središč, ki bodo v mednarodnem merilu v samem vrhu akademske odličnosti; poudarja, da je treba oblikovati strategijo, s katero bo Evropa zagotovila privabljanje tujih talentov, obenem pa ohranjala stike z vodilnimi evropskimi talenti v tujini; priznava, da kvalificirana delovna sila prinaša veliko prednost za Evropo in predstavlja pomembno gonilo pri razvoju naložb v raziskave, razvoj in inovacije;

36.  priznava pomen polne demokratične udeležbe evropskih državljanov in skupnosti kot bistvenega sestavnega dela uspešnega energetskega prehoda; hkrati poudarja, da učinkovito izvajanje teh sprememb zahteva odprtost, preglednost in enake konkurenčne pogoje in mora temeljiti na pošteni konkurenci;

37.  verjame v potencial inovacij na področju čiste energije in energetske učinkovitosti pri ustvarjanju novih in boljših delovnih mest; meni, da je za uresničitev uspešnega prehoda na trajnostno in razogljičeno gospodarstvo treba zagotoviti, da se bodo trgi dela lahko ustrezno odzivali na nove zahteve inovativnih čistih energetskih sistemov;

38.  poziva Komisijo, naj v svojih pobudah na področju raziskav in razvoja nameni večjo pozornost povezavi med inovacijami v energetskih sistemih in novimi strokovnimi profili, potrebami v izobraževanju, delovnimi mesti in zahtevami na področju usposabljanja;

39.  priznava, da bi potrebovali sheme za sistemsko izobraževanje in vključevanje, ki bi bile oblikovane tako, da bi družbi omogočile polno udeležbo pri preoblikovanju energetskega sistema, Evropejcem vseh starosti pa, da bi postopno napredovali iz stopnje zavedanja in razumevanja na stopnjo dejavnega sodelovanja in krepitve vloge; poziva Komisijo, države članice, regionalne in lokalne organe in zasebni sektor, naj spodbujajo informirano izbiro potrošnikov in vključevanje državljanov v zadeve, povezane z energijo, med drugim s kampanjami ozaveščanja, izčrpnimi in dostopnimi informacijami o računih za energijo in orodji za primerjavo cen, spodbujanjem lastne proizvodnje, prilagajanjem odjema, zadružnimi delitvenimi shemami, participativnimi proračuni in množičnim financiranjem za naložbe na področju energije, davčnimi olajšavami in naložbenimi spodbudami ter z usmerjanjem tehnoloških rešitev in inovacij; poziva Komisijo, države članice in ustrezne organe, naj opredelijo najboljšo prakso pri obravnavanju gospodinjstev, ki jih pesti energijska revščina;

40.  meni, da imajo regije in mesta odločilno vlogo pri spodbujanju trajnostnih energetskih modelov; priznava ključno vlogo regij, mest in občin pri spodbujanju odgovornosti za energetski prehod in spodbujanju inovacij na področju podnebnih sprememb in energije od spodaj navzgor; ugotavlja, da so regije in mestna območja najprimernejša za preskušanje in izvajanje celostnih energetskih rešitev z neposrednim vključevanjem državljanov; v zvezi s tem poudarja vlogo konvencije županov, katere cilj je spodbujati globalno izmenjavo najboljše prakse in morebitno združevanje sredstev in naložb; ugotavlja, da podeželska območja zagotavljajo tudi prostor za inovacije, ki lahko premagajo izzive, kot so oddaljenost ali demografske spremembe, pa tudi za zagotavljanje novih storitev;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj regionalnim in lokalnim organom pomagajo pri sprejemanju usklajenih ukrepov za spodbujanje energetskih inovacij na lokalni in nadregionalni ravni, da se oblikujejo usklajene strategije; poudarja, da bo energetski prehod korenito vplival na zaposlenost v nekaterih regijah Evropske unije, ter v zvezi s tem izpostavlja, da bi bilo treba v odziv na sklepe držav članic, lokalnih organov, industrije ali druge okoliščine posebno pozornost nameniti regijam, ki se soočajo z izzivi postopne odprave lignita, premoga in ostalih trdnih fosilnih goriv za proizvodnjo energije, pa tudi rudarski industriji; poudarja, da je treba te regije podpirati z oblikovanjem vključujočih, lokalnih in pravičnih strategij prehoda ter z obravnavanjem družbenih, socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov in vzporedno preobrazbo industrijskih območij; opozarja na možnosti financiranja za zagotavljanje tovrstne podpore z delno uporabo prihodkov od dražb v okviru sistema trgovanja z emisijami, ter s skladom za modernizacijo, ki naj bi ga ustanovili za obdobje 2021–2030; meni, da bi morali deležniki oblikovati vključujoče strategije, kako čim bolje pritegniti alternativna inovativna podjetja, zagonska podjetja in industrijo z namenom izgradnje trajnostnega regionalnega gospodarstva, krepitve človekovega dostojanstva ter pomoči pri nadomestitvi zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z obnovljivimi viri energije ali energetsko učinkovitimi rešitvami; poziva, naj bodo raziskovalne in inovacijske politike osredotočene zlasti na možnosti za ponovno oživitev zadevnih regij, kar zadeva trajnostno zaposlovanje in obete za rast, zlasti tam, kjer je opustitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz lignita, premoga ali drugih trdnih fosilnih goriv povezana z rudarskimi dejavnostmi;

42.  poziva Komisijo, naj pomaga pri krepitvi vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri uporabi inovacij na področju čiste energije, kot so pametna mesta, e-mobilnost ter pametna omrežja in mikroomrežja, pa tudi pri prodoru energije iz obnovljivih virov na trg, odvisno od njihove stopnje zrelosti, ustreznim organom pa pri soočanju z izzivi, ki se bodo pojavljali zaradi napredovanja energetskega prehoda, kot je na primer udeležba državljanov; spodbuja izmenjavo najboljše prakse, združevanje naložb in boljše ocenjevanje tega, ali so projekti zanimivi za banke, oblikovanje strategij financiranja, kot so študije poslovne upravičenosti ter uporabo javnih naročil in posojil;

43.  verjame, da ima prometni sektor ogromen potencial in bi moral imeti ključno vlogo v prehodu, zato spodbuja Komisijo, naj podpira obstoječe financiranje za izgradnjo infrastrukture za električna vozila; poziva jo, naj še naprej podpira in nadalje oblikuje pobude, kot sta vseevropska pobuda za elektromobilnost in skupno podjetje za gorivne celice in vodik;

44.  spodbuja Komisijo, naj prizna koristi vodikove mobilnosti in združevanja prometnega sektorja in sektorja električne energije ter pripravi spodbude za nove poslovne modele na podobnih področjih, kot so pametno polnjenje in naprave za povezovanje vozila z omrežjem, ki bi lastnikom električnih avtomobilov omogočili prožno oddajo električne energije v omrežje; poziva Komisijo, naj zagotovi financiranje inovacij, namenjenih razvoju načinov shranjevanja vodika, izpopolnjenih rešitev za dolgoročno shranjevanje za električna vozila, razvoj infrastruktur za polnjenje z vodikom, pa tudi rešitev za infrastrukturo in priklop, vključno z infrastrukturo za polnjenje električnih vozil; spodbuja države članice in lokalne oblasti, naj sprejmejo dodatne pobude, kot so davčne spodbude za uvajanje električnih vozil in vozil na vodikov pogon na trg ter znižanje in oprostitev davkov za lastnike električnih vozil in vozil na vodikov pogon, in različne druge pobude v zvezi s spodbujanjem rabe električnih vozil, kot so znižanje cen, izplačilo dodatkov in premije za kupce električnih vozil, ter uvedba brezplačnih parkirnih mest za električna vozila;

45.  je seznanjen s pomembnimi prizadevanji v okviru programa EU za raziskave in razvoj Obzorje 2020, da bi do leta 2050 dosegli 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju v primerjavi z ravnjo iz leta 1990(4); opozarja, da so raziskave in inovacije EU bistvenega pomena za uvajanje inovacij na področju energije in IKT ter inteligentnih prometnih sistemov na trg; poziva Komisijo, naj razpoložljiva finančna sredstva v prihodnje izraziteje usmeri v medsebojno povezane strateške prednostne naloge, kot so mobilnost z nizkimi emisijami, infrastruktura za polnjenje z alternativnimi gorivi in povezan sistem mestnega prometa, pri tem pa naj posebno pozornost nameni vsem onesnažujočim emisijam, zmanjšanju hrupa, cestni varnosti in ozkim grlom, hkrati pa naj sledi načelu tehnološke nevtralnosti; prav tako opozarja na pomen razvoja naprednih biogoriv, povečanja deleža železniškega prometa in kolesarjenja;

46.  odobrava, da bo Komisija podprla uvajanje inovativnih rešitev na področju čiste energije na trg prek javnih naročil in revizije direktive o čistih vozilih, ter priznava morebitne koristi za organe javnega prevoza in prevoznike, izdelovalce avtobusov, dobavitelje v panogi, ponudnike energetskih storitev, nacionalna in mednarodna združenja in raziskovalna središča; poziva Komisijo, naj hitro pripravi predloge v zvezi s tem;

47.  spodbuja oblikovanje strateške agende za raziskave in inovacije na področju prometa, z načrti, pripravljenimi po posvetovanju z državami članicami, Komisijo, pa tudi lokalnimi in regionalnimi organi in operaterji, in ustreznim mehanizmom upravljanja, da bi podprli nujno potrebne raziskave, inovacije in uvedbo novih tehnologij v prometnem sektorju ter spodbudili mobilnost z nizkimi emisijami; poziva, naj se zaključki teh načrtov uvrstijo v letni program dela Evropske komisije;

48.  prav tako poziva, da je treba s celovitim in usklajenim pristopom upoštevati mestno razsežnost politik EU in nacionalnih politik in zakonodaje ter oblikovati načrte za trajnostno mobilnost v mestih, da bi državam članicam omogočili izboljšanje zdravja in kakovosti življenja državljanov ter stanje okolja v mestih ter jih pri tem podprli in spodbujali; spodbuja razvoj kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS) in avtonomnih vozil ter vzpostavitev komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje visoke zmogljivosti in nizke latence za omrežja 5G; poziva k dejavnim prizadevanjem za zmanjšanje razlik v kakovosti infrastrukture med mesti in podeželjem ter med bolj razvitimi območji in tistimi, ki zaostajajo, ter za izboljšanje sodelovanja med njimi;

49.  priznava pomen novega evropskega soglasja o razvoju, ki je bilo podpisano junija 2017 in v katerem sta določena skupna vizija in okvir delovanja EU in njenih držav članic na področju razvojnega sodelovanja; ugotavlja, da 17 ciljev trajnostnega razvoja in z njimi povezani podcilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2030, prvič velja za vse države, saj se je EU zavezala, da bo prevzela vodilno vlogo pri njihovem uresničevanju; ugotavlja, da se je s soglasjem tudi razvojna politika Unije uskladila z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in da so bili opredeljeni pomembni ukrepi na področju trajnostne energije in podnebnih sprememb;

50.  želi spomniti, da se po členu 8 uredbe o skupnih določbah cilji evropskih strukturnih in investicijskih skladov uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja, v skladu s ciljem EU, da spodbuja ohranjanje, varstvo in izboljševanje kakovosti okolja, ter v skladu z njenimi zavezami v okviru Pariškega sporazuma;

51.  želi spomniti, da je namen partnerskih sporazumov in programov v okviru uredbe o skupnih določbah spodbujati učinkovito rabo virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter horizontalna načela partnerstva, upravljanja na več ravneh, nediskriminacije in enakosti spolov;

52.  meni, da bi bilo treba sinergijo med politikami EU okrepiti z enotnim in usklajenim stališčem EU do protidampinških ukrepov, da bo predelovalna industrija lahko dodobra izkoristila energetski prehod;

53.  priznava, da imajo regije, mesta in občine po vsem svetu osrednjo vlogo pri spodbujanju odgovornosti za energetski prehod in podpiranju inovacij na področju podnebja in energije; poziva, naj se za vso energetsko tehnologijo, ki vstopa na trg EU, uporabljajo isti standardi okoljske kakovosti; je zaskrbljen glede varovanja zelenih površin v mestih;

o

o    o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.

(2)

UL C 36, 29.1.2016, str. 62.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(4)

  Kot je določeno v beli knjigi Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),


OBRAZLOŽITEV

I. Uvod

Sodobna gospodarstva so trenutno v obdobju celovite preobrazbe na področju proizvodnje, prenosa, shranjevanja in uporabe energije. Ta prehod temelji na treh elementih. Najpomembnejši med njimi je potreba po cenovno dostopni, zanesljivi in varni energiji za spodbujanje naše gospodarske rasti. Poleg tega dolgoročna in neprekinjena gospodarska rast zahteva bolj trajnostno uporabo razpoložljivih virov. Na koncu pa nove tehnologije, vključno s tistimi, ki jih je v zadnjem času omogočila digitalna revolucija, ponujajo veliko novih priložnosti za preoblikovanje celotnih energetskih sistemov.

Na svetovni ravni ima Evropska unija vodilno vlogo na področju energetskega prehoda, kar še vedno namerava izkoristiti za zagotovitev svoje svetovne primerjalne prednosti. To se od leta 2005 odraža v številnih strateških dokumentih, ki so s poznejšimi sklepi Evropskega sveta in prizadevanji Komisije omogočili sprejetje svežnja ukrepov za podnebne spremembe in energijo do leta 2020. Širši socialno-ekonomski vplivi energetskega prehoda EU so bili vključeni v strategijo Evropa 2020 ter v okvir za podnebje in energijo za leto 2030 in energetsko strategijo EU do leta 2050. EU je s celovitim predlogom za okvir za energetsko unijo in poznejšo zakonodajo iz let 2016 in 2017, ki se že izvaja oziroma je v postopku sprejemanja, postavila potrebne temelje za uspešno usmerjanje celovitega energetskega prehoda.

Na podlagi tega in ob upoštevanju, da vse več gospodarstev sprejema in si prizadeva izkoriščati prednosti, ki jih prinaša energetski prehod, je sposobnost EU za pospeševanje inovacij na področju čiste energije izjemno pomembna. Jasno je, da si Unija na eni strani prizadeva zagotoviti svojo industrijsko konkurenčnost na svetovni ravni, trajnostno rast in visokokakovostna delovna mesta za svoje državljane, hkrati pa izvesti prehod na gospodarstvo z visokim izkoristkom in nizkimi emisijami ter okrepiti svojo splošno energetsko varnost in neodvisnost od uvoza.

Temelji za gradnjo so trdni. Indeks Global Cleantech Innovation za leto 2017 uvršča pet držav članic EU med 10 najnaprednejših držav v zvezi z inovacijami na področju čiste energije. Ta delež je približno enak v celotni lestvici, pri čemer je 11 držav članic EU med prvimi 20 državami, 20 držav članic EU pa je vključenih v skupino 40 držav, ki so bile analizirane po vsem svetu. EU ima vodilno vlogo na svetovni ravni, kar zadeva izume z visoko vrednostjo na področju tehnologij za blaženje podnebnih sprememb. To se odraža tudi v podatkih, ki jih je objavil Evropski patentni urad. Na drugi strani pa razpoložljivi statistični podatki kažejo, da je za približno 80 % patentiranih inovacij na tem področju odgovornih le pet držav članic EU. Kar zadeva obnovljive vire energije, je po podatkih, ki jih je leta 2016 objavila Mednarodna agencija za obnovljivo energijo, EU postavila skoraj 21 % svetovnih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov, kar pomeni, da ima vodilno vlogo na svetovni ravni glede proizvodnje na prebivalca, v absolutnih vrednostih pa jo je prehitela samo Kitajska. Vendar pa jo gospodarstva v vzponu v Aziji hitro dohitevajo, tako da EU v zvezi z dejavnikom zmogljivosti za obnovljive vire energije (RES) že zdaj zaostaja za svojimi največjimi konkurenti ter je pod svetovnim povprečjem. Vse to jasno kaže, da je v EU kot celoti še vedno nekaj neizkoriščenega potenciala, ki bi ji omogočil velik korak naprej pri krepitvi njenega vodilnega položaja, kar zadeva inovacije na področju čiste energije.

Poročevalec upošteva te horizontalne vplive in spreminjajoče se razmere na področju energije, zato pozdravlja sporočilo Komisije o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije, ki je bilo objavljeno kot del svežnja o čisti energiji za vse Evropejce. Prepričan je, da EU za pomemben preskok na področju energetskih raziskav in uspešnega uvajanja inovacij potrebuje enostavne in odzivne politike in instrumente, ki se prilagajajo na hitro spreminjajoče se razmere, zlasti nove tehnologije, hkrati pa zagotavljajo predvidljivost in dolgoročno gotovost za spodbujanje potrebnih naložb. Poudarja, da je dobro delujoč notranji trg energije nujen za nadaljnje spodbujanje raziskav na področju energije in uspešno uvajanje inovacij.

II. Glavne točke, ki jih obravnava poročevalec

II.1. Skladnost ukrepov EU

Poročevalec priznava, da je treba pri obravnavi konkretnih politik in spodbud za rešitve z nizkimi emisijami na ravni EU upoštevati življenjski cikel energetskih virov in tehnologij, in sicer proizvodnjo, prenos, distribucijo, shranjevanje, uporabo ter recikliranje ali drugo izkoriščanje ostankov. Zaveda se, da so imeli ciljni ukrepi na področju energetske učinkovitosti ter trajnostna in tehnološko nevtralna uporaba vseh domačih virov, ki so na voljo v EU, tj. vse od obnovljivih virov pa do tehnologij čistega premoga, pozitivne posledice. Kljub temu meni, da bi bilo treba dati prednost horizontalnim in sistemskim inovacijam na področju energije, ki bi zajemale vse sektorje energetskega sistema. To je nujno za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja EU, zapisanih v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, ter učinkovito varstvo pravice držav članic, da določijo svojo mešanico virov energije, kot je navedeno v členu 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pristop se odraža v celotnem poročilu.

Poročevalec meni, da je zagotavljanje splošne skladnosti medsektorskega regulativnega okvira eden ključnih dejavnikov pri spodbujanju inovacij na področju energije. Gre za stabilno dolgoročno politično vizijo, ki svoja različna področja, vključno s strukturnimi skladi, povezuje z zasebnimi projekti. Prav tako je treba izboljšati finančno svetovanje in svetovalne storitve za inovatorje. Poročevalec je tudi prepričan, da je treba zagotoviti učinkovito usklajevanje programov EU z nacionalnimi programi, da bi preprečili podvajanje in zagotovili čim učinkovitejšo uporabo obstoječe raziskovalne infrastrukture in virov.

II.2. Dolgoročna gotovost v zvezi s financiranjem

Poročevalec priznava, da bo imel naslednji okvirni program (2021–2027) ključno vlogo pri pospeševanju tehnološko nevtralnih inovacij na področju čiste energije. V zvezi s tem ponovno poudarja zahtevo Parlamenta, da se splošni proračun za deveti okvirni program poveča na 120 milijard EUR. Poleg tega predlaga, da se financiranje na področju energije poveča za 50 % glede na pobudo Obzorje 2020. Posledično bi se morale naložbe EU v raziskave in inovacije na področju energije na podlagi tega okvirnega programa povečati za več kot dvakrat. Ta predlog je treba dopolniti z močnejšim usklajevanjem in povezovanjem obstoječih naložbenih instrumentov EU in zasebnega lastniškega kapitala, v zvezi s katerim je treba proučiti tudi neposredno sodelovanje državljanov.

II.3. Vodilna vloga EU na globalni ravni

Usklajevanje prizadevanj s svetovnimi partnerji v okviru pobude Misija: inovativnost ter različnih koalicij in spodbud, ki jih uvaja Pariški sporazum, je pomemben dejavnik za izkoriščanje vodilnega položaja EU na področju energetskih inovacij na svetovni ravni. Poročevalec meni, da je treba naložbe v inovacije na področju energije povečati tudi s proučevanjem možnosti za delitev dela med vodilnimi državami na tem področju ter s spodbujanjem izvoza tehnologij čiste energije EU.

II.4. Inovacije na področju energije, ki jih spodbujajo državljani

Poročevalec v celoti podpira stališče, da morajo državljani imeti osrednjo vlogo pri energetskem prehodu in spodbujanju inovacij. Ker so energetski sistemi vse bolj razpršeni in osredotočeni na proizvajalce-odjemalce, postaja celotni energetski sistem vse bolj demokratičen. To velja ne le za proizvodnjo in porabo, temveč tudi za nove storitve in rešitve ter načrtovanje in uporabo inovacij na področju energije. Poročevalec meni, da bodo prizadevanja EU za pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije uspešna le, če se bo pri tem v celoti upoštevala potreba po spremembi miselnosti Evropejcev. To ni več vprašanje boljše ozaveščenosti in razumevanja politik in procesov. Z informacijskimi tehnologijami in digitalizacijo, ki prispevajo k decentralizaciji sistemov in odpirajo vedno nove možnosti za vključevanje državljanov, bodo tudi Evropejci vseh starosti postopno začeli bolj dejavno sodelovati pri usmerjanju energetskih inovacij. To bo dolgotrajen družbeni proces, ki ga bo treba ustrezno usmerjati prek sistemov načrtnega izobraževanja in vključevanja. Skupnost znanja in inovacij za trajnostno energijo InnoEnergy pri Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo je že začela delo na področju družbene soudeležbe pri energiji, poročevalec pa je trdno prepričan, da bo imel v prihodnjih letih ta proces vse pomembnejšo vlogo, zato ga je treba sprejeti in v celoti podpreti.

Energetski sistem je temelj za številne človeške dejavnosti. Njegovo preoblikovanje bo imelo širok vpliv, ki ne bo omejen le na gospodarstvo. Izkoriščanje edinstvenega potenciala EU za inovacije v vseh energetskih sektorjih, zlasti na področju sistemskih rešitev, je najboljša priložnost, da izzive v zvezi s celovitim preoblikovanjem energetskega sistema uporabimo kot podlago za varno in trajnostno rast ter jih izkoristimo za uveljavitev EU kot vodilne industrijske sile na svetovni ravni. Poleg tega jih lahko izkoristimo kot ključni temelj za dejavno in na znanju temelječo družbo prihodnosti. Na koncu pa lahko imajo cilji, povezani z energetskim prehodom EU, tudi globlji pomen. Evropa lahko z njimi prispeva h gradnji prihodnosti, ki jo želimo zagotoviti za prihodnje generacije Evropejcev.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (25.10.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije

(2017/2084(INI))

Pripravljavec mnenja: Stefan Eck

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  se zaveda, da je Evropska unija na področju čiste energije ena od vodilnih v svetu in med največjimi javnimi financerji; meni, da so raziskave in inovacije z vloženimi več kot 10 milijardami EUR ključnega pomena za podpiranje svetovne konkurenčnosti in vodilne vloge Evrope na področju naprednih energetskih tehnologij in energijsko učinkovitih rešitev;

2.  meni, da so državljani kot odjemalci, proizvajalci in ponudniki glavni kanal prevzemanja nizkoogljičnih rešitev v družbi in močno prispevajo k uporabi „zelene“ energije; zato poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za lažji in boljši dostop državljanov do teh rešitev, tudi na domači ravni in zlasti na ravni lokalnih skupnosti; v zvezi s tem podpira namero Komisije, da do leta 2050 doseže razogljičenje stavbnega fonda EU, saj porabi več kot 40 % končnega povpraševanja po energiji v Uniji; ima pomisleke glede orodij in finančne podpore za reševanje tega pomembnega izziva iz sporočila Komisije;

3.  pozdravlja, da je Komisija znova potrdila svojo namero, da bo pospešila prehod na konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo s celovito strategijo glede pobud za zasebne naložbe, prilagojene finančne instrumente in financiranje za raziskave in inovacije; v zvezi s tem pozdravlja odločitev Komisije, da bo vložila več kot dve milijardi EUR skupnih sredstev programa Obzorje za obdobje 2018–2020 v raziskave in inovacije na področju čiste energije, v električno mobilnost, razogljičenje stavbnega fonda in vključevanje obnovljivih virov energije;

4.  opozarja, da je Evropa boljši kraj za življenje in delo prav zaradi raziskav in inovacij, saj spodbujajo konkurenčnost ter krepijo rast in ustvarjanje delovnih mest; ugotavlja, da bi bilo treba ukrepe za pospeševanje inovacij na področju čiste energije močno spodbujati s promoviranjem javnih in zasebnih naložb in spodbujanjem industrijske konkurenčnosti EU, hkrati pa bi bilo treba ublažiti socialni učinek prehoda na čisto energijo;

5.  poudarja, da imajo politike na področju podnebja in čiste energije osrednjo vlogo katalizatorja inovacij v realnem gospodarstvu; želi opomniti, da zavezujoči standardi in cilji krepijo vodilno vlogo EU pri ekoloških inovacijah, in je zaskrbljen, da EU brez višje zastavljenih ciljev pri politikah glede podnebja in čiste energije že izgublja vodilni položaj na trgu novih tehnologij in konceptualnih inovacij;

6.  priznava, da bo več financiranja za raziskovalne projekte znižalo stroške in pripomoglo h konkurenčnejši evropski panogi skladiščenja energije; spodbuja države članice, naj združijo svoja sredstva za izvajanje obsežnih projektov na področju nizkoogljičnih inovacij, da bi izboljšale sodelovanje med najpomembnejšimi evropskimi raziskovalnimi deležniki; meni, da bo to pospešilo usklajevanje med temi deležniki ter s tem tudi povečalo njihovo konkurenčnost;

7.  poudarja, da ima zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida potencial inovativne rešitve za učinkovito zmanjšanje emisij zaradi uporabe fosilnih goriv v industrijskih procesih;

8.  želi spomniti, da sta za naložbe v čisto energijo, inovacije in infrastrukturo izredno pomembni dve razsežnosti javnega upravljanja, namreč kakovost in celovitost javnega sektorja; podpira intenzivnejše izvajanje različnih finančnih instrumentov za uveljavitev inovativnih rešitev na področju čiste energije, tako v javnih kot zasebnih organizacijah; se zaveda vrzeli v zasebnem financiranju inovativnih tehnologij in poziva k boljši uporabi javnih sredstev, da bi okrepili vhodne zasebne naložbe;

9.  poudarja, da je agenda EU za mesta pomembna, in pozdravlja politični prenos pristojnosti za zelene naložbe na občinske in regionalne organe, kar bo olajšalo sodelovanje na tem področju; poudarja, da je pomembna tudi svetovna konvencija županov za podnebne spremembe in energijo, saj je sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti bistvenega pomena za prehod na nizkoogljično gospodarstvo;

10.  ugotavlja, da so naša morja in oceani ogromen obnovljiv vir energije, zlasti vzdolž atlantske obale, in bi lahko postali pomemben vir čiste energije; ugotavlja, da obnovljivi morski viri, ki zajemajo tako morske vetrove kot morja sama, EU ponujajo možnost ustvarjanja gospodarske rasti in delovnih mest ter okrepitve zanesljive oskrbe z energijo in konkurenčnosti s tehnološkimi inovacijami;

11.  poudarja, da javne naprave za čiščenje vode in odpadnih voda porabljajo veliko energije in prispevajo k emisijam plinov iz nepredelanih odpadnih voda; ugotavlja, da je treba v krožnem gospodarstvu spodbujati dosledne politike, zlasti ob upoštevanju osrednjega pomena energije in vode, da je treba učinkoviteje uporabljati vodo, zmanjšati porabo energije ter spodbujati zagotavljanje surovin s tržno ceno in uvajanje novih sistemov avtomatizacije, učinkovitih in dostopnih podatkovnih sistemov ter inovacij in nove tehnologije;

12.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo prihodnji evropski prehod na nizkoogljično družbo v interesu vseh in bo osredotočen predvsem na potrebe odjemalcev, malih in srednjih podjetij in javnih služb; spodbuja javna naročila na področju inovativnih nizkoogljičnih rešitev;

13.  priporoča povečanje prizadevanj za naložbe v raziskave in inovacije, v izobraževanje dijakov in študentov o tehnologiji in zdravju, ter v sodelovanje v trikotniku znanja – (izobraževanje, znanost in podjetništvo), tudi glede obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti ter njihovega učinka na okolje in na zdravje državljanov;

14.  meni, da bi morali biti evropski politiki o vodi in energiji povezani, spodbujati sodelovanje in tesnejše povezovanje z drugimi industrijskimi sektorji, promovirati inovativne modele financiranja ter spodbujati k večji uporabljati energije iz obnovljivih virov namesto fosilnih goriv za cikel vode v mestih, ne da bi pri tem žrtvovali zanesljivost ali učinkovitost;

15.  poudarja, da morajo breme uničenega okolja, onesnaženega zraka in zdravstvenih stroškov zaradi pridobivanja in izgorevanja fosilnih goriv nositi vsi deležniki; meni, da so subvencije za fosilna goriva velika ovira za inovacije na področju čiste energije, in vztraja, da jih je treba odpraviti in ta sredstva preusmeriti v financiranje inovacij na področju čiste energije in njihovega uveljavljanja; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj zasnujejo načrt za postopno opustitev subvencij za fosilna goriva do leta 2020, ki bi jih nadomestile z ustreznimi subvencijami za domače projekte in projekte skupnosti na področju čiste energije s strogimi roki ter merljivimi rezultati po državah članicah;

16.  je seznanjen s svežnjem za zeleno energijo, ki ga je Komisija predstavila 30. novembra 2016 in s katerim želi uvesti regulativni okvir za obnovljive vire energije in notranji energetski trg ter zagotoviti zanesljivo oskrbo in energijsko učinkovitost v Evropski uniji po letu 2020; vendar obžaluje, da ta sveženj ne posega v subvencije za fosilna goriva in jedrsko energijo in ne uvaja pravil za internalizacijo zunanjih stroškov, ki nastanejo zaradi teh dejavnosti;

17.  poudarja, da so pri inovacijah na področju čiste energije pomembni prihranki energije in energijska učinkovitost; poudarja, da je treba energijsko učinkovitost upoštevati tako pri proizvodnji goriv in energije kot pri njihovi porabi;

18.  želi spomniti na zavezo podpisnic Pariškega sporazuma, da bodo ohranjale in okrepile gozdne ponore, ter se zaveda, da ima bioenergija le omejen potencial, saj lahko tudi negativno vpliva na podnebje, ekosistemske storitve in okolje;

19.  priznava pomen novega evropskega soglasja o razvoju, ki je bilo podpisano junija 2017 in v katerem sta določena skupna vizija in okvir delovanja EU in njenih držav članic na področju razvojnega sodelovanja; ugotavlja, da je 17 ciljev trajnostnega razvoja in z njimi povezani cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2030, prvič splošno veljavnih za vse države, in da ima EU zavezo, da prevzame vodilno vlogo pri uresničevanju teh ciljev; ugotavlja, da se je s soglasjem tudi razvojna politika Unije uskladila z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in da so bili opredeljeni pomembni ukrepi na področju trajnostne energije in podnebnih sprememb;

20.  priznava, da so predelava gnoja, biofermentacija in obogatena hranila pomembni za kmetijsko gospodarstvo in energetski prehod v Uniji in državah članicah, na primer zaradi proizvodnje zelenega plina, električne energije in toplote ter njihovih rezultatov, namreč prihranka energije, izboljšanja kakovosti zraka in tal ter zmanjšanja količine emisij;

21.  poudarja, da energetska revščina prizadene okrog 54 milijonov državljanov EU (10,8 % prebivalstva EU), ki v letu 2012 niso mogli ustrezno ogrevati svojega stanovanja; poziva Komisijo, naj spodbuja odločno politiko energijske učinkovitosti v stavbah, saj se zanje porabi največji delež energije, porabljene v EU (40 %), in sicer naj spodbuja obnovitvena dela z dolgoročnim ciljem razogljičenja evropskega stavbnega fonda, ki v smislu energijske učinkovitosti še vedno močno zaostaja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

55

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Jo Leinen, Peter Liese, Norbert Lins, Rupert Matthews, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Julia Reid, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Merja Kyllönen, Ulrike Müller, Christel Schaldemose, Bart Staes, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Howarth, Răzvan Popa, Sven Schulze

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

55

+

ALDE

Catherine Bearder, Gerben-Jan Gerbrandy, Valentinas Mazuronis, Ulrike Müller, Nils Torvalds

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, Rupert Matthews

EFDD

Piernicola Pedicini

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Luke Ming Flanagan, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Herbert Dorfmann, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Peter Liese, Norbert Lins, Annie Schreijer-Pierik, Sven Schulze, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, John Howarth, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Răzvan Popa, Christel Schaldemose, Daciana Octavia Sârbu, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Marco Affronte, Benedek Jávor, Bart Staes, Keith Taylor

1

-

EFDD

Julia Reid

3

0

ENF

Sylvie Goddyn, Jean-François Jalkh

NI

Zoltán Balczó

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za promet in turizem (24.11.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije

(2017/2084(INI))

Pripravljavka mnenja: Isabella De Monte

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker prometni sektor predstavlja tretjino porabe energije v EU, ima ogromen potencial za energetsko učinkovitost in zmanjšanje ogljikovih emisij ter bi moral zato imeti bistveno vlogo pri prehodu na nove energetske rešitve in nizkoogljično družbo; ker so zato potrebne napredne inovativne rešitve in infrastruktura za skladiščenje, ki temeljijo na alternativnih virih, pa tudi digitalne inovacije, da bi podprli turistična podjetja in storitve pametne mobilnosti, predvsem mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in nove poslovne modele v prometnem sektorju;

B.  ker ima prometni sektor osrednjo vlogo pri izvajanju pariškega podnebnega sporazuma in pri zagotavljanju omejitve dviga temperature na svetovni ravni na precej pod 2 °C; ker je razogljičenje prometnega sektorja odvisno od nadaljnjega razvoja obnovljivih virov energije in so zato potrebne močne vezi med energijo in prometom in učinkovita povezava med evropsko industrijsko bazo in znanstvenim raziskovanjem, da bi ob polnem spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti dosegli sektorsko povezovanje;

C.  ker bomo z večjimi spodbudami in podporo energetski učinkovitosti, tehnologiji za obnovljive vire energije ter električni mobilnosti skupaj z digitalizacijo, inteligentnimi prevoznimi sistemi in inteligentno infrastrukturo, ki optimizirajo proizvodnjo energije, pospešili prehod na konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, zagotovili delovna mesta, rast in naložbe ter okrepili evropska gospodarstva;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije(1) in ukrepe, ki jih je v njem predlagala, vključno z namero Komisije in Evropske investicijske banke, da bi ustanovili program za čistejši promet, kot je sedanji program Green Shipping Facility, in tako podprli uporabo in razvoj novih alternativnih rešitev in inovacije v zvezi z njimi; prav tako pozdravlja vlogo Evropskega sklada za strateške naložbe pri mobilizaciji zasebnih naložb na tem področju; poudarja, da bi javno-zasebna partnerstva in skupna podjetja na področju raziskav, razvoja in inovacij (kot je skupno podjetje za gorivne celice in vodik) lahko zmanjšala dejavnik tveganja in s tem zagotovila ustrezne spodbude in pogoje za privabljanje vlagateljev v čisto energijo;

2.  poziva Komisijo, naj oceni infrastrukturne potrebe za razvoj alternativnih goriv, da bi obravnavali vse posebne izzive v zvezi z energijo glede na različne prometne sektorje, tudi železnice, lahka in težka gospodarska vozila, letalstvo, morski prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh;

3.  je trdno prepričan, da morajo oblikovalci politik izboljšati naložbene pogoje, ne le v zvezi z naložbeno politiko, ampak tudi s konkurenčno, trgovinsko in finančno politiko, če želimo doseči cilje EU na področju uporabe obnovljivih virov energije; opozarja, da so naložbeni pogoji med glavnimi dejavniki, ki zadržujejo naložbe in inovacije na področju obnovljivih virov energije, ter da širši naložbeni okvir ne bi smel biti v nasprotju z naložbami in inovacijami na področju obnovljivih virov energije;

4.  poudarja, da je v okviru pristopa, ki poteka od spodaj navzgor, je osredotočen na uporabnika, tehnološko nevtralen in interdisciplinaren, pomembno podpirati in spodbujati najobetavnejše inovacije v Evropi na presečišču energetskih, prometnih in digitalnih tehnologij, predvsem tiste tehnologije, ki zagotovijo precejšnje prihranke toplogrednih plinov z vidika življenjskega kroga (vključno z vozili na vodikov pogon in električnimi vozili); pozdravlja delo Evropskega raziskovalnega sveta na področju temeljnih raziskav in pobudo Komisije za ustanovitev evropskega sveta za inovacije; meni, da je treba v prihodnjih večletnih finančnih okvirih močneje podpreti sinergije med vseevropskim prometnim omrežjem, telekomunikacijami in omrežji z obnovljivimi viri energije;

5.  je seznanjen z znatnimi prizadevanji v okviru programa EU za raziskave in razvoj Obzorje 2020, da bi do leta 2050 dosegli 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju v primerjavi z ravnjo iz leta 1990(2); opozarja, da so raziskave in inovacije EU bistvenega pomena za tržno uvajanje inovacij na področju energije in IKT ter inteligentnih prometnih sistemov; poziva Komisijo, naj razpoložljiva finančna sredstva v prihodnje izraziteje usmeri v medsebojno povezane strateške prednostne naloge, kot so mobilnost z nizkimi emisijami, infrastruktura za polnjenje z alternativnimi gorivi in povezan sistem mestnega prometa, pri tem pa naj posebno pozornost nameni vsem onesnažujočim emisijam, zmanjšanju hrupa, cestni varnosti in zastojem, hkrati pa naj sledi načelu tehnološke nevtralnosti; prav tako opozarja na pomen razvoja naprednih biogoriv, povečanja deleža železniškega prometa in kolesarjenja;

6.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija podprla tržno uvajanje inovativnih rešitev na področju čiste energije prek javnih naročil in pregleda direktive o vozilih, ter priznava morebitne koristi za organe javnega prevoza in prevoznike, izdelovalce avtobusov, dobavitelje v panogi, dobavitelje energije, nacionalna in mednarodna združenja in raziskovalna središča; poziva Komisijo, naj hitro pripravi predloge v zvezi s tem;

7.  spodbuja oblikovanje strateške agende za raziskave in inovacije na področju prometa, z načrti, pripravljenimi po posvetovanju z državami članicami, Komisijo, pa tudi lokalnimi in regionalnimi organi in operaterji, in ustreznim mehanizmom upravljanja, da bi podprli nujno potrebne raziskave, inovacije in uvedbo novih tehnologij v prometnem sektorju ter spodbudili mobilnost z nizkimi emisijami; poziva, naj se zaključki teh načrtov uvrstijo v letni program dela Evropske komisije;

8.  poudarja, da je treba deliti in širiti dobro prakso ter izmenjavo informacij med državami članicami o pametnih, trajnostnih in vključujočih mestnih projektov; poudarja koristi strožjih standardov za CO2 za obdobje 2020-2021 v skladu s cilji EU na področju razogljičenja kot gonila za inovacije in učinkovitost; poziva, da je treba s celovitim in usklajenim pristopom upoštevati mestno razsežnost evropskih in nacionalnih politik in zakonodaje ter razvoj načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, da bi državam članicam omogočili izboljšanje zdravja in kakovosti življenja državljanov v mestih ter jih pri tem podprli in spodbujali; spodbuja razvoj kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS) in avtonomnih vozil ter razvoj komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje visoke zmogljivosti in nizke latence za omrežja 5G; poziva k dejavnim prizadevanjem za zmanjšanje razlik v kakovosti infrastrukture med mesti in podeželjem ter bolj razvitimi območji in tistimi, ki zaostajajo, ter za izboljšanje sodelovanja med njimi;

9.  ugotavlja, da promet prispeva skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov v Evropi in je glavni vzrok za onesnaženost zraka v mestih; poudarja, da so avtobusi pomemben del vsakega sistema javnega prevoza in so edini način javnega prevoza v številnih mestih EU ter da elektrifikacija avtobusov skupaj s številnimi drugimi trajnostnimi rešitvami z alternativnimi gorivi pomeni spodbudno priložnost za zmanjšanje ogljikovega odtisa storitev javnega prevoza v EU;

10.  poudarja, da če želimo imeti čist promet, moramo biti tudi sposobni proizvajati čisto energijo; meni, da električna vozila, ki energijo dobijo iz termoelektrarn na premog, preprosto ne sodijo v koncept brezogljičnega gospodarstva;

11.  poudarja, da mora naložbe v raziskave in razvoj prihodnjih tehnologij, potrebnih za čisto in brezogljično mobilnost, spremljati osnovna zahteva za spremembo vložkov energije;

12.  podpira splošne cilje, ki jih je določila Komisija, zlasti potrebo po prednostni obravnavi energetske učinkovitosti, vključno z enotnim pametnim omrežjem električne energije v EU, večji finančni podpori za mala in srednja podjetja in turizem, ter sprejetju politik in sistemov obdavčevanja na področju čiste energije, da bi pospešili prehod na nizkoogljične alternativne vire energije; poziva države članice, naj se pridružijo pobudi Misija: inovativnost in naj v prihodnjih letih povečajo izdatke za raziskave na področju čiste energije; poziva Komisijo, naj vlaga tudi v ciljno usmerjene komunikacijske kampanje, katerih namen je ozaveščati o ciklu proizvodnje energije, izzivih za raziskave na tem področju in tveganjih, povezanih z netrajnostnim modelom potrošnje;

13.  ugotavlja, da je pri transportu jasno, da je elektrika, ki se proizvede iz obnovljivih virov in drugih alternativnih in trajnostnih energetskih virov, obetajoče nadomestilo za fosilna goriva; vendar poudarja, da bo potreben velik vložek za razvoj potrebne infrastrukture; opozarja, da je pomembno priznati, da bodo imeli nekateri sektorji večje težave kot drugi pri prehodu na čistejše oblike energije; poudarja, da je treba okrepiti raziskave inovativnih sistemov obnovljive energije v prometu, na primer z uporabo sončne in vetrne energije za ladje ter povezovanjem obnovljivih virov energije z električnimi železniškimi omrežji, ter raziskave na področju rešitev v zvezi z vrednostnimi verigami v letalstvu, ki bi utegnile kar najbolj zmanjšati okoljske učinke proizvodnje in inovacij, čeprav bo letalstvo v bližnji prihodnosti verjetno še naprej odvisno od tekočih ogljikovodikovih goriv.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Pavel Telička, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Mark Demesmaeker, Jill Evans, Maria Grapini, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Jozo Radoš, Olga Sehnalová

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Juan Fernando López Aguilar

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33

+

ALDE

GUE/NGL

 

PPE

 

S&D

 

Verts/ALE

Gesine Meissner, Jozo Radoš, Dominique Riquet, Pavel Telička

Merja Kyllönen

Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Massimiliano Salini, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp,

Lucy Anderson, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Juan Fernando López Aguilar, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Olga Sehnalová, Janusz Zemke

Michael Cramer, Jakop Dalunde, Jill Evans

2

-

EFDD

Peter Lundgren, Jill Seymour

5

0

ECR

ENF

Mark Demesmaeker, Jacqueline Foster, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

Marie-Christine Arnautu

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

COM(2016)0763.

(2)

  Kot je določeno v beli knjigi Komisije z naslovom „Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144).


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (8.12.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije

(2017/2084(INI))

Pripravljavka mnenja: Monika Smolková

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da se po členu 8 uredbe o skupnih določbah cilji evropskih strukturnih in investicijskih skladov uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja in s tem, da EU spodbuja ohranjanje, varstvo in izboljševanje kakovosti okolja in da se je zavezala Pariškemu sporazumu; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna večja skladnost med sektorskimi politikami in politikami financiranja EU; poziva Komisijo in države članice, naj k temu pritegnejo mesta, regije in civilno družbo in jim dajo dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju namenskih ukrepov;

2.  želi spomniti, da je namen partnerskih sporazumov in programov v okviru uredbe o skupnih določbah spodbujati učinkovito rabo virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter horizontalna načela partnerstva, upravljanja na več ravneh, nediskriminacije in enakosti spolov;

3.  želi spomniti, da evropski strukturni in investicijski skladi nudijo tehtne priložnosti za inovacije na področju energije in njihovo uveljavljanje na trgu ter imajo s tem lahko pomembno vlogo pri energetskem prehodu v Evropi; odobrava, da namerava Komisija uvesti namenske finančne instrumente, s katerimi bi vzpostavila dobro ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti, ter poudarja, da bi mogla javno-zasebna partnerstva in skupna podjetja na področju raziskav, razvoja in inovacij spodbuditi naložbe zasebnega sektorja v čisto energijo; poudarja, da je treba povečati podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov na področju energetskega prehoda; izrecno poudarja, da bi bilo treba povečati podporo in finančna sredstva za izvajanje lokalnih programov energetske obnove; poziva države članice in Komisijo, naj nehajo neposredno ali posredno podpirati izkrivljajoče ali okolju škodljive subvencije, da bi preusmeriti finančne tokove k raziskavam na področju čiste energije; želi spomniti na zavezo v strategiji EU do leta 2020, da bo prednostno obravnavala pobude za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

4.  je seznanjen s splošnim napredkom pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, kar zadeva prehod na energijo iz obnovljivih virov; poudarja pa, da se rezultati med državami članicami znatno razlikujejo; poudarja, da bi lahko večje naložbe v znanstvene projekte na področju čiste energije pomagale pri doseganju načrtovanih nalog in oprijemljivih rezultatov; želi opomniti, da lahko zavezujoči standardi in cilji pomagajo pri reševanju podnebnih in okoljskih vprašanj, zagotovijo trajnostno in zanesljivo oskrbo in pomagajo ohraniti konkurenčno prednost EU pri podnebju prijazni energetski tehnologiji; poudarja, da je večina sedanje tehnologije čiste energije (npr. vetrne, sončne) močno odvisna od spremenljivih naravnih dejavnikov, kar lahko ogrozi stabilnost oskrbe z energijo v posameznih regijah ali celo državah članicah, zato poziva, naj se ustrezna pozornost nameni medsebojni povezljivosti elektroenergetskih omrežij, izravnavi rezerv moči, skladiščenju in drugim ukrepom, ki so potrebni za popolnoma delujoč skupni energetski trg; poziva, naj se pri naložbah v raziskave ter inovativne projekte nameni posebna pozornost zadrugam za obnovljive vire energije, pobudam za decentralizacijo in lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter inovativnim ukrepom malih in srednjih podjetij; poleg tega poudarja, da je treba ohraniti ozemeljsko ravnotežje v Evropski uniji in močneje podpreti regije in mesta, ki so na tem področju manj razvita;

5.  meni, da bi bilo treba nadalje razviti pristop pametne specializacije (ki je prinesel več kot 120 strategij za raziskave in inovacije v zvezi s pametno specializacijo), ki je bil vzpostavljen s pregledano kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020; v zvezi s tem spodbuja k vzpostavljanju medregionalnih partnerstev, tudi na področju energije, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti čezmejnemu sodelovanju; poudarja, da je treba na lokalni in regionalni ravni izboljšati obveščanje upravičencev, da se omogoči čim boljše vključevanje malih in srednjih podjetij, ki so dejavna na tem področju, in mladih podjetnikov, ter sodelovanje z univerzami za čim hitrejše izvajanje inovativnih rešitev; poudarja, da bo za obdobje po letu 2020 potrebna stalna in okrepljena kohezijska politika, da bi dosegli cilje EU glede čistih virov energije;

6.  poudarja, da so nekatera območja, na primer najbolj oddaljene regije, posebna in imajo posebne priložnosti za inovacije in čisto energijo; ob tem poudarja, da je potrebna dodatna podpora za manj razvite, oddaljene in podeželske regije, da bi zagotovili energetsko zbliževanje v vseh regijah EU;

7.  vztraja, da je pomemben multidisciplinaren in tehnološko nevtralen pristop od spodaj navzgor, pri katerem bodo vsi ustrezni deležniki – lokalni, regionalni in nacionalni organi, univerze ter mala in srednja podjetja – sodelovali v tehnološkem smislu in s sklepanjem partnerstev v okviru Evropskega sveta za inovacije, kar lahko prispeva k inovativnim projektom, zlasti z ukrepi za zagon in širitev malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi bilo treba za uspešen energetski prehod v proces oblikovanja politike pritegniti regionalne in lokalne organe in deležnike, tudi manjše;

8.  je zaskrbljen zaradi raznolikosti in zapletenosti aktualnih finančnih instrumentov (Obzorje 2020, evropski strukturni in naložbeni skladi, Evropski sklad za trajnostni razvoj, Evropski sklad za strateške naložbe itd.), ki bi se smeli kot dodatno orodje uporabljati le v tistih sektorjih, kjer so dokazano ustreznejši za doseganje ciljev kohezijske politike kot nepovratna sredstva, ter vztraja, da si je treba prizadevati za poenostavitev in uskladitev teh instrumentov, tako da bodo regionalni in lokalni organi in mali nosilci projektov lažje dostopali do virov financiranja ter s pripomogli k splošni ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; poudarja, da bi morali biti ti instrumenti prikrojeni specifičnim potrebam posameznih regij; poudarja, da bi bilo treba za večjo sinergijo in bolj zamejeno dopolnilno vlogo skladov EU še naprej razvijati svetovalno točko „vse na enem mestu“ in evropski portal naložbenih projektov, da bi potencialne vlagatelje usmerili k ustreznim instrumentom financiranja; poudarja, da zgolj poenostavitev in stopnjevanje finančnih instrumentov EU s pritegnitvijo zasebnih naložb ne bo zadostovalo, pač pa bodo za nujne in ambicioznejše infrastrukturne projekte potrebna javna sredstva EU, saj upravičenci kot poglavitno prepreko navajajo težave pri dostopanju do finančnih instrumentov in zapletenost postopkov; meni, da v kohezijski politiki po letu 2020 ne bi smelo biti obveznega cilja glede uporabe finančnih instrumentov; podpira zamisel, da bi v kohezijski politiki po letu 2020 povečali porabo za podnebne ukrepe;

9.  poudarja, da je za razvoj inovativnih projektov potrebno stabilno, trajnostno, pregledno in predvidljivo regulativno okolje s tematsko in geografsko razporeditvijo virov in bolj neposredno razširjanje inovacij med državljane; meni, da imajo države članice odločilno vlogo na področju energetskega prehoda, in poudarja, da je treba za uresničitev energetskih ciljev EU usklajevati raziskovalne in inovacijske ukrepe, usmerjene v energetski prehod na ravni EU; poudarja, da si je treba intenzivneje prizadevati za prehod manj razvitih regij, tako da bodo lahko izkoristile potencial čiste energije in krožnega gospodarstva, s tem pa bo zagotovljena hitrejša kohezija; poziva države članice, naj se pridružijo pobudi Misija: inovativnost in naj v prihodnjih letih povečajo izdatke za raziskave; meni, da bi bilo treba prihodnje načrtovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolj vključiti v nacionalne energetske in podnebne načrte do leta 2030;

10.  meni, da je agenda EU za mesta pomembno orodje za pritegnitev mest pa tudi za spodbujanje energetskega prehoda v EU, in poudarja, da je za čim večje zmanjšanje porabe energije do leta 2050 pomembno spodbujati inovacije na področju energetske učinkovitosti stavb; poziva k prožnemu, prilagojenemu pristopu k izvajanju agende za mesta, ki bo zagotavljal spodbude in smernice, s katerimi bi v celoti izkoristili potencial mest; poudarja, da so regije in mestna območja najprimernejši za preskušanje in izvajanje celostnih energetskih rešitev v neposredni povezavi z državljani; meni, da bi bilo treba sinergijo med politikami EU okrepiti z enotnim in usklajenim stališčem EU do protidampinških ukrepov, tako da bo lahko predelovalna industrija dodobra izkoristila energetski prehod;

11.  pozdravlja, da bo kmalu pregledana direktiva o energetski učinkovitosti stavb; vseeno poziva države članice, naj začnejo še druge pobude, s katerimi bodo izboljšale razmere za gospodinjstva, ki jih pesti energetska revščina; meni, da je večja energijska učinkovitost priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti v gradbeništvu; zato priporoča spodbujanje biogospodarstva, zlasti mladih podjetnikov v tej panogi;

12.  poudarja, da je treba naložbeni načrt za Evropo čim bolj razširiti na financiranje malih in srednjih podjetij ter ga prilagoditi njihovim potrebam;

13.  meni, da bi morali biti v središču energetskega prehoda državljani in da bo gonilo inovacij bolj decentraliziran energetski sistem od spodaj navzgor, ki bo osredotočen na uporabnike in v katerem bodo lahko sodelovali tudi odjemalci, lokalne energetske skupnosti, mesta in mala zagonska podjetja ter spodbujali prihodnji razvoj in inovacije; zato odobrava prizadevanja, da bi podprli in uskladili tehniško izobraževanje pri otrocih in mladostnikih v EU; poudarja, da so pri tem pomembne upravne zmogljivosti in ozaveščenost državljanov o končnih ciljih in možnostih za udeležbo pri prehodu na čisto energijo;

14.  poudarja, da je treba prepoznati in odpraviti čezmerno birokracijo in nepoštene tržne prakse, saj negativno vplivajo na prve faze revolucionarnih novih tehnologij;

15.  priznava, da imajo regije, mesta in občine po vsem svetu osrednjo vlogo pri spodbujanju odgovornosti za energetski prehod in podpiranju inovacij na področju podnebja in energije; poziva, naj se za vso energetsko tehnologijo, ki vstopa na trg EU, uporabljajo isti standardi okoljske kakovosti; je zaskrbljen glede varovanja zelenih površin v mestih.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

7.12.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Victor Boştinaru, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, John Flack, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Konstantinos Papadakis, Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Viorica Dăncilă, Andor Deli, Tunne Kelam, Norica Nicolai, Bronis Ropė, Claudia Schmidt, Milan Zver

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg, Norica Nicolai

ECR

John Flack, Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D’Amato

GUE/NGL

Ángela Vallina

PPE

Pascal Arimont, Andor Deli, Krzysztof Hetman, Tunne Kelam, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Claudia Schmidt, Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller, Milan Zver

S&D

Victor Boştinaru, Andrea Cozzolino, Viorica Dăncilă, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Monika Vana

1

-

NI

Konstantinos Papadakis

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

11.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

55

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jonathan Bullock, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Fredrick Federley, Ashley Fox, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Csaba Molnár, Nadine Morano, Aldo Patriciello, Miroslav Poche, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Patrizia Toia, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Boni, Mario Borghezio, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Werner Langen, Morten Løkkegaard, Florent Marcellesi, Marian-Jean Marinescu, Rupert Matthews, Clare Moody, Răzvan Popa, Dennis Radtke, Michèle Rivasi, Sofia Sakorafa, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Mihai Ţurcanu


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

55

+

ALDE

Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Kaja Kallas, Morten Løkkegaard, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Rupert Matthews, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

David Borrelli

ENF

Barbara Kappel

PPE

Bendt Bendtsen, Michał Boni, Jerzy Buzek, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Marian-Jean Marinescu, Nadine Morano, Aldo Patriciello, Dennis Radtke, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská, Mihai Ţurcanu

S&D

José Blanco López, Jens Geier, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Csaba Molnár, Clare Moody, Miroslav Poche, Răzvan Popa, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Max Andersson, Reinhard Bütikofer, Florent Marcellesi, Michèle Rivasi, Claude Turmes

3

-

EFDD

Jonathan Bullock

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Sofia Sakorafa

2

0

ENF

Mario Borghezio, Christelle Lechevalier

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 5. februar 2018Pravno obvestilo