Postopek : 2017/2054(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0007/2018

Predložena besedila :

A8-0007/2018

Razprave :

PV 07/02/2018 - 4
CRE 07/02/2018 - 4

Glasovanja :

PV 07/02/2018 - 7.2
CRE 07/02/2018 - 7.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0029

POROČILO     
PDF 718kWORD 66k
26.1.2018
PE 608.038v02-00 A8-0007/2018

o sestavi Evropskega parlamenta

(2017/2054(INL) – 2017/0900(NLE))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalca: Danuta Maria Hübner in Pedro Silva Pereira

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA
 MANJŠINSKO MNENJE
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU I
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU II

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o sestavi Evropskega parlamenta

(2017/2054(INL)2017/0900(NLE))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 10 PEU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sestavi Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije in priloženega predloga sklepa Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta 2013/312/EU z dne 28. junija 2013 o sestavi Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju Velikonočnega sporazuma z dne 10. aprila 1998,

–  ob upoštevanju členov 45, 52 in 84 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A8-0007/2018),

A.  ker mora sestava Evropskega parlamenta izpolnjevati merila iz prvega pododstavka člena 14(2) PEU, in sicer da število predstavnikov državljanov Unije ne preseže števila sedemsto petdeset poleg predsednika, da mora biti zastopanost proporcionalno upadajoča, pri čemer je minimalni prag šest poslancev na državo članico in se nobeni državi članici ne dodeli več kot šestindevetdeset sedežev;

B.  ker člen 14(2) PEU določa, da je Evropski parlament sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije;

C.  ker PEU in Pogodba o delovanju Evropske unije poudarjata pomen enakosti in enakega obravnavanja državljanov s strani Evropskih institucij; ker je nujno treba izboljšati enakopravnost predstavljanja, da bi povečali legitimnost Evropskega parlamenta kot zakonodajnega organa, ki predstavlja državljane Unije;

D.  ker je Evropski parlament preučil številne predloge za stalni sistem razdelitve sedežev na podlagi matematičnih formul, ki so bile naročene in predložene;

E.  ker je vlada Združenega kraljestva 29. marca 2017 v skladu s členom 50(2) PEU Evropski svet uradno obvestila o svoji nameri, da izstopi iz Evropske unije, in ker se dveletni časovni okvir za pogajanja o sporazumu o izstopu in podpis sporazuma zaključi 29. marca 2019, razen če Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno sklene, da bo to obdobje podaljšal;

F.  ker razen v primeru, da se sedanje pravne razmere spremenijo, Združeno kraljestvo v času prihodnjih evropskih volitev leta 2019 ne bo več članica Evropske unije;

G.  ker je Evropski parlament dne 11. novembra 2015 v predlogu sklepa Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, izrazil stališče o oblikovanju enotnega volilnega okrožja, v katerem bi bili nosilci volilnih list kandidati političnih skupin za mesto predsednika Komisije;

H.  ker je nedavno več držav članic podprlo oblikovanje enotnega volilnega okrožja za evropske volitve leta 2019; ker je predpogoj za vzpostavitev enotnega volilnega okrožja sprememba Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki bi jo bilo treba sprejeti vsaj eno leto pred evropskimi volitvami, kot to določa Kodeks dobre volilne prakse Beneške komisije;

I.  ker bi uvedba tega volilnega okrožja okrepila pojem evropskega državljanstva in evropski značaj volitev v Evropski parlament;

J.  ker v enotnem volilnem okrožju kot nadnacionalne liste za evropske volitve ne bi smele biti dopustne le liste, ki jih predložijo uveljavljene evropske politične stranke, temveč tudi liste, ki jih predložijo nacionalne politične stranke in gibanja, ki niso pridruženi nobeni evropski politični stranki, vendar izpolnjujejo vnaprej določena evropska merila;

K.  ker je Evropski parlament dne 11. novembra 2015 v predlogu sklepa Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, zahteval uvedbo obveznega praga za volilna okrožja in države z enim volilnim okrožjem, v katerih se uporabi sistem list, in ki zajemajo več kot določeno število sedežev; meni, da je treba pri novi razdelitvi sedežev upoštevati ta prag;

1.  ugotavlja, da sedanja razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu, ki je bila določena s Sklepom Evropskega sveta 2013/312/EU, velja le za zakonodajno obdobje 2014-2019; zato poudarja, da je treba sprejeti nov sklep o sestavi Evropskega parlamenta za zakonodajno obdobje 2019-2024;

2.  priznava dejstvo, da sedanja razdelitev sedežev v številnih primerih ne spoštuje načela upadajoče proporcionalnosti, zato jo je treba pred sestavo Evropskega parlamenta po evropskih volitvah leta 2019 popraviti;

3.  priznava, da številne države članice menijo, da je treba pri odločanju o razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu upoštevati volilni sistem v Svetu;

4.  poudarja, da je kljub temu, da matematične formule ponujajo različne možnosti za stalni sistem razdelitve sedežev v prihodnosti, politično nevzdržno, da bi Parlament v tej fazi predlagal stalni sistem;

5.  priznava, da razen v primeru, da se sedanje pravne razmere spremenijo, Združeno kraljestvo v času prihodnjih evropskih volitev leta 2019 ne bo več država članica;

6.  predlaga, da bi od prihodnjih volitev leta 2019 dalje veljala nova razdelitev sedežev v Parlamentu, ki bi spoštovala merila iz člena 14 PEU; v primeru, da bi se zgoraj omenjene pravne razmere v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije spremenile, bi se morala uporabiti razdelitev sedežev, ki je bila uporabljena za zakonodajno obdobje 2014-2019, vse dokler izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ne začne pravno učinkovati;

7.  poudarja, da bodo sedeži, ki se bodo sprostili po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, olajšali sprejetje novega sistema razdelitve v Parlamentu, s katerim se bo uveljavilo načelo upadajoče proporcionalnosti; poudarja, da bi predlagana nova razdelitev omogočila, da se velikost Parlamenta zmanjša; ugotavlja, da bi uporaba le dela sedežev, ki jih bo sprostilo Združeno kraljestvo, omogočila, da nobena država članica ne bi izgubila sedeža ter da bi se številni sedeži dodelili enotnemu volilnemu okrožju;

8.  podarja, da bi z zmanjšanjem velikosti Parlamenta ostalo kar nekaj sedežev za morebitne prihodnje širitve Evropske unije in poslance, izvoljene na nadnacionalnih listah v enotnem volilnem okrožju;

9.  ponovno opozarja, da imajo v skladu z Velikonočnim sporazumom prebivalci Severne Irske neodtujljivo pravico do bodisi britanskega ali irskega državljanstva ali do obeh ter na podlagi irskega državljanstva tudi pravico do državljanstva Unije;

10.  ponovno opozarja, da upadajoča proporcionalnost, kot jo opredeljujejo pogodbe, temelji na številu sedežev na državo članico in ne na narodnosti kandidatov;

11.  poziva Svet, naj čim prej predlaga spremembe Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami;

12.  poudarja, da bo reforma Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki jo predlaga Evropski parlament, okrepila evropski značaj volitev in prinesla pozitivno sporočilo za prihodnost evropskega projekta;

13.  poudarja, da bo reforma Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami ustvarila pravno podlago za oblikovanje enotnega volilnega okrožja;

14.  meni, da predlagana razdelitev, ki temelji na načelih iz Pogodb, ustvarja trdne temelje za prihodnjo metodo dodelitve sedežev, ki bo upoštevala merila iz člena 14 PEU, zlasti načelo upadajoče proporcionalnosti, in je poštena, pregledna, objektivna, v skladu z najsodobnejšimi demografskimi premiki in razumljiva za evropske državljane;

15.  na podlagi svoje pravice do pobude v skladu s členom 14(2) PEU posreduje Evropskemu svetu priloženi predlog sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta; poudarja, kako nujno je sprejetje navedenega sklepa, ki ga mora Evropski parlament odobriti, da bodo lahko države članice pravočasno uveljavile potrebne nacionalne določbe za izvedbo evropskih volitev v za zakonodajno obdobje 2019-2024;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priloženi predlog sklepa Evropskega sveta skupaj z navedenim poročilom Odbora za ustavne zadeve posreduje Evropskemu svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Člen določa, da so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0082

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0395


PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Predlog

sklepa Evropskega sveta

o sestavi Evropskega parlamenta

EVROPSKI SVET JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14(2) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Prvi pododstavek člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji določa merila za sestavo Evropskega parlamenta, in sicer da število predstavnikov državljanov Unije ne preseže števila sedemsto petdeset poleg predsednika, da je zastopanost proporcionalno upadajoča, pri čemer je minimalni prag šest članov na državo članico in se nobeni državi članici ne dodeli več kot šestindevetdeset sedežev.

(2)  Člen 10 Pogodbe o Evropski uniji med drugim določa, da delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji, kjer so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu, in države članice predstavljajo v Svetu njihove vlade, ki so demokratično odgovorne bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom. Člen 14(2) Pogodbe o Evropski uniji o sestavi Evropskega parlamenta se zato uporablja v okviru širših institucionalnih ureditev, določenih v pogodbah, ki vključujejo tudi določbe o sprejemanju odločitev v Svetu.

(3)  Ustrezna pravna podlaga za enotno volilno okrožje, ki bo zajemalo vse ozemlje Unije, mora biti določena s sklepom Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki bo v skladu s členom 223(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določal pogoje za oblikovanje enotnega volilnega okrožja;

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ob uporabi določb iz člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji se upoštevajo naslednja načela:

pri razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu se v celoti uporablja s Pogodbo o Evropski uniji določeni najnižji in najvišji prag za države članice, s čimer se v največji možni meri odraža število prebivalstva v državah,

–  upadajoča proporcionalnost se opredeli tako: razmerje med prebivalstvom in številom sedežev vsake države članice pred zaokroženjem na cela števila se prilagaja dejanskemu številu njenih prebivalcev, tako da vsak poslanec Evropskega parlamenta iz države članice z večjim številom prebivalstva predstavlja več državljanov kot poslanec države z manj prebivalci in obratno – kolikor več prebivalcev ima država, večja je njena pravica do večjega števila sedežev.

  razdelitev sedežev odraža demografski razvoj v državah članicah.

Člen 2

  Skupno število prebivalcev držav članic izračuna Komisija (Eurostat) na podlagi najsodobnejših podatkov, ki jih posredujejo države članice, v skladu z metodo iz Uredbe (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(1).

Člen 3

1. Za zakonodajno obdobje 2019-2024 je za vsako državo članico število predstavnikov v Evropskem parlamentu določeno, kakor sledi:

Belgija

21

Bolgarija

17

Češka

21

Danska

14

Nemčija

96

Estonija

7

Irska

13

Grčija

21

Španija

59

Francija

79

Hrvaška

12

Italija

76

Ciper

6

Latvija

8

Litva

11

Luksemburg

6

Madžarska

21

Malta

6

Nizozemska

29

Avstrija

19

Poljska

52

Portugalska

21

Romunija

33

Slovenija

8

Slovaška

14

Finska

14

Švedska

21

2. Vendar v primeru, da bi Združeno kraljestvo na začetku zakonodajnega obdobja 2019-2024 še bilo država članica Evropske unije, ostane število predstavnikov iz posameznih držav članic v Evropskem parlamentu ob prevzemu funkcije tisto iz člena 3 Sklepa Evropskega Sveta 2013/312/EU(2) vse dokler izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije začne pravno učinkovati.

Ko pa bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije začel pravno učinkovati, bo število poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v vsaki državi članici, tisto iz odstavka 1 tega člena.

Istočasno prevzamejo svoj sedež v Parlamentu predstavniki, ki bodo zapolnili sedeže, nastale zaradi razlike med številom sedežev, dodeljenih državi članici v prvem in drugem pododstavki tega odstavka.

Člen 4

Po uveljavitvi ustrezne pravne podlage za nadnacionalne liste, se oblikuje enotno volilno okrožje, ki bo zajemalo vse ozemlje Unije. Pogoji za to volilno okrožje se določijo s sklepom Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami.

Vendar v primeru, da bi Združeno kraljestvo na začetku zakonodajnega obdobja 2019-2024 še bilo država članica Evropske unije, in če se v Evropski parlament izvolijo predstavniki nadnacionalnih list, ti prevzamejo svoje sedeže šele, ko izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije začne pravno učinkovati.

Število predstavnikov, izvoljenih v enotnem volilnem okrožju, se določi na podlagi števila držav članic.

Člen 5

Evropski parlament bo Evropskemu svetu dovolj zgodaj pred začetkom zakonodajnega obdobja 2024-2029 v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji predstavil predlog za posodobljen sistem razdelitve sedežev.

Člen 6

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V,

Za Evropski svet

Predsednik

(1)

Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (UL L 330, 10.12.2013, str. 39).

(2)

Sklep Evropskega sveta št. 2013/312 z dne 28. junija 2013 o sestavi Evropskega parlamenta (UL L 181 z dne 29.6.2013, str. 57).


OBRAZLOŽITEV

Dodelitev sedežev v Parlamentu je politično občutljivo vprašanje, saj neposredno vpliva na zastopanost državljanov v edini neposredno izvoljeni evropski instituciji. Zato je izjemno pomembno zagotoviti, da sestava Evropskega parlamenta temelji na poštenih, preglednih, objektivnih, trajnostnih in pravičnih načelih.

Pri dodeljevanju sedežev v Evropskem parlamentu je treba upoštevati splošne določbe člena 14 Pogodbe o Evropski uniji. Te določbe se nanašajo na velikost Parlamenta, največje in najmanjše število sedežev, dodeljenih vsaki državi članici, in obvezno dodeljevanje sedežev po načelu upadajoče proporcionalnosti. To načelo trenutno opredeljuje Sklep Evropskega sveta 2013/312/EU.

Sedanja porazdelitev sedežev v Evropskem parlamentu le delno upošteva načelo upadajoče proporcionalnosti, opredeljeno v sekundarni zakonodaji. Sedanja porazdelitev je bila sprejeta kot pragmatična rešitev, s katero bi delno izravnali neravnovesja, ki izhajajo iz sedanjega sistema glasovanja v Svetu. Leta 2013 je ta pragmatična rešitev temeljila na načelu „nihče ne pridobi in nihče ne izgubi več kot enega sedeža“, ki je bilo rezultat sklenjenega političnega kompromisa. Takšen politični kompromis je pomenil, da so v nekaterih primerih poslanci Evropskega parlamenta iz držav članic z manjšim prebivalstvom zastopali več državljanov na poslanca kot njihovi kolegi iz razmeroma bolj poseljenih držav članic(1). To je v nasprotju s sedanjo opredelitvijo načela upadajoče proporcionalnosti.

Evropski parlament je vedno zavzeto zagovarjal, da je treba razmisliti o vzpostavitvi sistema za porazdelitev sedežev v povezavi s pregledom in morebitno spremembo sistema glasovanja v Svetu, da bi zagotovili medinstitucionalno ravnotežje(2). Na to vprašanje je opozorjeno v Sklepu Evropskega sveta z dne 28. junija 2013 o sestavi Evropskega parlamenta (2013/312/EU). Vseeno je treba opozoriti, da bi sprememba pravil glasovanja v Svetu zahtevala spremembo Pogodb.

Sčasoma je Parlament priznal pomembnost stalnega sistema za pošteno, objektivno in pregledno(3) porazdelitev sedežev pred vsakimi novimi evropskimi volitvami v skladu z določbami iz Pogodb. Zato je naročil več študij o različnih matematičnih modelih za dodeljevanje sedežev, da bi poiskal primerno metodo. Kljub temu stalni sistem še ni vzpostavljen.

Evropski parlament se je v resoluciji z dne 13. marca 2013 o sestavi Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014(4) zavezal, da bo predlagal sistem za dodeljevanje sedežev v Parlamentu. To idejo je prevzel Evropski svet v členu 4 Sklepa iz junija 2013, s katerim je določil sestavo Evropskega parlamenta(5) (in s katero se je Parlament strinjal). Sklep je Parlament zavezal, da bo do konca leta 2016 predstavil predlog za opredelitev „sistema, ki bo v prihodnosti pred vsakimi novimi volitvami v Evropski parlament omogočil dodelitev poslanskih sedežev državam članicam“. Parlament zaradi utemeljenih političnih razlogov, povezanih z referendumom v Združenem kraljestvu 23. junija 2016, ni mogel pripraviti predloga pred koncem leta 2016, kot je bilo zahtevano v Sklepu Evropskega sveta.

Poročevalca sta preučila številne predloge za stalni sistem razdelitve sedežev na podlagi matematičnih formul(6). Med predlogi, ki so se najbolj približali upoštevanju vseh meril, je bila metoda FPS – Fix, Proportional to population and Square root to population (fiksna, proporcionalna glede na prebivalstvo in kvadratni koren prebivalstva). Z njo dobimo zanimive rezultate, ki zahtevajo dodatno analizo in bi jih bilo treba upoštevati pri prihodnji razdelitvi sedežev od volitev leta 2024 dalje.

Ta formula in druge sicer spoštujejo formalne pogoje, da bi se dosegla sestava Parlamenta, ki bi v celoti izpolnjevala zahteve iz člena 14(2) TEU, vendar ne ponujajo rešitve, ki bi bila politično sprejemljiva tako dolgoročno kot tudi v sedanjih razmerah. Zaradi trenutnih političnih razmer se je sedaj zelo težko zavezati k stalnemu sistemu razdelitve sedežev v Parlamentu. Politično negotovost otežuje pravna negotovost, ker je Združeno kraljestvo sprožilo postopek po členu 50. Temu je tako zlasti, ker je treba zaradi pravnih omejitev nekaterih držav članic postopek finalizacije Sklepa Evropskega sveta iz priloge k tej resoluciji dokončati pred poletjem 2018. Dotlej postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU ne bo zaključen. Zato pravno in politično ni izvedljivo, da bi v tej fazi predlagali stalni sistem razdelitve sedežev v Parlamentu.

Poleg tega, glede na to, da je Parlament že poudaril pomen povezave med stalnim sistemom razdelitve sedežev in pregledom ter po potrebi spremembo sistema glasovanja v Svetu, česar pa ni mogoče doseči brez spremembe Pogodb, poročevalca menita, da bi bilo treba vzpostavitev sistema preložiti na čas, ko bodo politične razmere zrele za celovito razpravo o medinstitucionalnem ravnotežju.

Predlog poročevalcev: na načelih temelječa rešitev

Poročevalca predstavljata osnutek Sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta, ki določa pošteno in objektivno razdelitev sedežev med države članice, ki bo temeljila na jasnih načelih. Ob upoštevanju potrebe držav članic po pravni gotovosti glede števila poslancev, ki jih bodo izvolile za zakonodajno obdobje 2019-2024, dovolj zgodaj pred volitvami, poročevalca predlagata, da se za obdobje, ko je Združeno kraljestvo še vedno članica Unije, ohrani trenutna veljavna razdelitev sedežev. Ko bo Združeno kraljestvo formalno in pravno izstopilo iz Unije, bi pričela vejati nova razdelitev,

ki bo temeljila na treh načelih:

1.  Spoštovanje načela upadajoče proporcionalnosti, kot določa člen 14 PEU.

2.  Prepoved izgube sedežev za vse države članice.

3.  Minimalna prerazporeditev sedežev, ki jih bo izpraznil izstop Združenega kraljestva iz EU.

Predlagana rešitev je izvedljiva v sedanjih političnih razmerah in v celoti spoštuje omenjana tri načela ter vsa merila iz člena 14 PEU. Po predlogu poročevalcev bi se uporabilo minimalno število sedežev, ki se bodo sprostili, ko bo izstop Združenega kraljestva iz EU formalno pravno zaključen, s čimer bi se število sedežev v Parlamentu zmanjšalo na 705. Kar bi pomenilo, da bi 46 sedežev ostalo na voljo za morebitne prihodnje širitve ali zato, da se delno uporabijo za enotno volilno okrožje.

Poleg tega bi nova razdelitev na podlagi teh meril popravila kršitve načela upadajoče proporcionalnosti brez izgube sedežev za države članice, hkrati pa bi zmanjšala velikost Parlamenta.

Priloga I prikazuje učinek predloga poročevalcev na razdelitev sedežev med države članice. Zlasti dokazuje, da predlagana rešitev spoštuje načelo upadajoče proporcionalnosti tako, da spoštuje ti merili:

(1)  nobena država z manj prebivalci ne prejme več sedežev kot država z več prebivalci,

(2)  razmerje med številom prebivalcev in številom sedežev se povečuje s številom prebivalcev, preden se zaokroži na cela števila.

V zvezi z vprašanjem enotnega okrožja poročevalca poudarjata, da bi bilo to treba rešiti v okviru reforme evropske volilne zakonodaje. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije je opisala stališče Parlamenta o možnosti oblikovanja enotnega volilnega okrožja, v katerem bi bili nosilci volilnih list kandidati političnih skupin za mesto predsednika Komisije. Za prihodnje volitve bi bilo treba torej po sprejetju pravne podlage razmisliti o oblikovanju enotnega okrožja in dodelitvi dela sedežev Parlamenta v ta namen.

(1)

Francoski, britanski in španski poslanci Evropskega parlamenta so zastopali več državljanov kot nemški poslanci, nizozemski poslanci Parlamenta so zastopali več državljanov kot romunski poslanci, švedski in avstrijski poslanci več kot madžarski, Danci so imeli več predstavnikov na člana kot Bolgari ter Irci več kot Slovaki.

(2)

Parlament je to vprašanje izpostavil v resolucijah P6_TA(2007)0429 in P7_TA-PROV(2014)0082.

(3)

Opomba o dodelitvi sedežev državam članicam v Parlamentu

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/note/join/2011/432760/IPOL-AFCO_NT(2011)432760_EN.pdf in o podrobni analizi reforme Evropskega parlamenta: sestava, postopek in legitimnost: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/510002/IPOL_IDA(2015)510002_EN.pdf

(4)

P6_TA(2013) 0082

(5)

Sklep Evropskega sveta z dne 28. junija 2013 o sestavi Evropskega parlamenta

(6)

In-depth analysis on the Composition of the European Parliament, Policy Department C, PE583.117 and the proposals for the FPS method by Prof. Victoriano Ramírez González and the “700 No-loss Composition” solution proposed by Prof. Grimmett, Prof. Pukelsheim, Prof. Ramírez González, Prof. Słomczyński and Prof. Życzkowski


PRILOGA

Na načelih temelječa rešitev za razdelitev sedežev v Parlamentu za zakonodajno obdobje 2019–2024:

 

Prebivalstvo 2017(1)

Sedanja razdelitev sedežev

Prebivalstvo / poslanci EP

Nova razdelitev

Prebivalstvo / poslanci EP

Nemčija

82064489

96

854838

96

854838

Francija

66661621

74

900833

79

854636

Združeno kraljestvo

65341183

73

895085

 

 

Italija

61302519

73

839761

76

806612

Španija

46438422

54

859971

59

800662

Poljska

37967209

51

744455

52

744455

Romunija

19759968

32

617499

33

617499

Nizozemska

17235349

26

662898

29

615548

Belgija

11289853

21

537612

21

537612

Grčija

10793526

21

513977

21

513977

Češka

10445783

21

497418

21

497418

Portugalska

10341330

21

492444

21

492444

Madžarska

9830485

21

468118

21

468118

Švedska

9998000

20

499900

21

476095

Avstrija

8711500

18

483972

19

458500

Bolgarija

7153784

17

420811

17

420811

Danska

5700917

13

438532

14

407208

Finska

5465408

13

420416

14

390386

Slovaška

5407910

13

415993

14

386279

Irska

4664156

11

424014

13

358781

Hrvaška

4190669

11

380970

12

349222

Litva

2888558

11

262596

11

262596

Slovenija

2064188

8

258024

8

258024

Latvija

1968957

8

246120

8

246120

Estonija

1315944

6

219324

7

187992

Ciper

848319

6

141387

6

141387

Luksemburg

576249

6

96042

6

96042

Malta

434403

6

72401

6

72401

SKUPAJ

510860699

751

 

705

 

23.1.2018

(1)

Določeno z Odločbo Sveta 2016/2353/ES


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

Kazimierz Ujazdowski v imenu skupine ECR

Ne strinjamo se z odločitvijo o prerazporeditvi sedežev po Brexitu. Evropski parlament bi s tem izgubil veliko priložnost, da zmanjša število svojih članov na 678. Manjši Evropski parlament bi bil učinkovitejši in državljani bi pozdravili zmanjšanje proračuna. Poleg tega avtorja poročila nista, tako kot dosedanje resolucije Parlamenta, predstavila objektivnih meril za novo razdelitev, zato je dodelitev sedežev samovoljna.

ECR nasprotuje tudi pozivom k oblikovanju nadnacionalnih list v prihodnje. Zaradi nadnacionalnih poslancev, ki jih ne bodo vezale tradicionalne volilne omejitve, se bodo državljani počutili še bolj odmaknjene od EU. Naivno je misliti, da bo to povečalo odgovornost in sodelovanje na evropskih volitvah, saj bo žal imelo ravno nasproten učinek.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

23.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Boni, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Guy Verhofstadt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Pervenche Berès, Roberto Gualtieri, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Georg Mayer, Rainer Wieland


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU I

o osnutku predloga sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta

21

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Guy Verhofstadt

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

PPE

Michał Boni, Elmar Brok, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin

S&D

Pervenche Berès, Mercedes Bresso, Ramón Jáuregui Atondo, Jo Leinen, Claudia Țapardel, Pedro Silva Pereira

VERTS/ALE

Pascal Durand, Josep-Maria Terricabras

4

-

ECR

Morten Messerschmidt, Kazimierz Michał Ujazdowski

ENL

Georg Mayer

NI

Diane James

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU II

o osnutku predloga resolucije Evropskega parlamenta

20

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Guy Verhofstadt

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

PPE

Michał Boni, Elmar Brok, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Paulo Rangel, György Schöpflin

S&D

Pervenche Berès, Mercedes Bresso, Ramón Jáuregui Atondo, Jo Leinen, Claudia Țapardel, Pedro Silva Pereira

VERTS/ALE

Pascal Durand, Josep-Maria Terricabras

4

-

ECR

Morten Messerschmidt, Kazimierz Michał Ujazdowski

ENL

Georg Mayer

NI

Diane James

1

0

PPE

Markus Pieper

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 5. februar 2018Pravno obvestilo