Postopek : 2017/2071(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0013/2018

Predložena besedila :

A8-0013/2018

Razprave :

PV 07/02/2018 - 17
CRE 07/02/2018 - 17

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0039

POROČILO     
PDF 721kWORD 77k
30.1.2018
PE 612.063v02-00 A8-0013/2018

o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke

(2017/2071(INI))

Odbor za proračun

Poročevalka: Eider Gardiazabal Rubial

Pripravljavec mnenja (*):

Ludek Niedermayer, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke

(2017/2071(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in njenega Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke (EIB),

–  ob upoštevanju poslovnega načrta skupine EIB za obdobje 2017–2019, objavljenega na spletišču EIB,

  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2016,

  ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2016 in statističnega poročila EIB za leto 2016;

  ob upoštevanju poročila EIB z naslovom Ocena delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) (Evaluation of the Functioning of the European Fund for Strategic Investments (EFSI)) iz septembra 2016,

–  ob upoštevanju sporazuma, ki sta ga maja 2017 sklenila Evropski parlament in EIB, o informacijah, ki se izmenjujejo na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(1),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (COM(2016)0583),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (COM(2016)0582),

–  ob upoštevanju pobude EIB za ekonomsko odpornost,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD(2),

–  ob upoštevanju prve seje strateškega odbora EFSD v Bruslju 28. septembra 2017,

–  ob upoštevanju socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu 17. novembra 2017 ter evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju strategije skupine EIB o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2015 in poročila EIB o upravljanju podjetij za leto 2016,

–  ob upoštevanju okoljskega in socialnega priročnika EIB,

–  ob upoštevanju sedanje revizije pritožbenega mehanizma EIB – načela, referenčni pogoji in poslovnik iz leta 2010,

–  ob upoštevanju politike EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (politika NCJ) z dne 15. decembra 2010 in dodatka k tej politiki z dne 8. aprila 2014,

–  ob upoštevanju dejstva, da je EIB odobrila ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU z dne 4. oktobra 2016,

  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja OZN,

–  ob upoštevanju govora predsednika Junckerja o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu 13. septembra 2017,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A8-0013/2018),

A.  ker Evropska investicijska banka (EIB) velja za finančno vejo EU in glavno institucijo za izvajanje javnih in zasebnih naložb znotraj EU, hkrati pa ima zaradi svojih dejavnosti zunanjega posojanja pomembno vlogo tudi zunaj EU;

B.  ker finančne dejavnosti skupine EIB vključujejo tako posojanje lastnih sredstev kot izpolnjevanje različnih mandatov, za katere je pooblaščena, s podporo proračuna EU in tretjih strani, na primer držav članic EU;

C.  ker bi bilo treba redno spremljati razvoj dobre prakse na področju politike delovanja, vodenja, upravljanja in preglednosti skupine EIB;

D.  ker je EIB v letu 2016 ohranila trden finančni položaj, saj je njen letni neto presežek znašal 2,8 milijarde EUR, kar je bilo skladno z napovedjo;

E.  ker bi morala EIB, da bi se zmanjšale razlike med regijami, še naprej krepiti prizadevanja za učinkovito širitev svojih posojilnih dejavnosti z zagotavljanjem tehnične pomoči in svetovanja, zlasti v regijah z nizko stopnjo naložb, pri tem pa zmanjšati upravno breme za prosilce;

F.  ker bi morala EIB kot institucija, odgovorna za delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), še naprej stremeti k visokokakovostnemu, geografsko uravnoteženemu portfelju sredstev, z dolgoročnimi gospodarskimi koristmi, ki ustvarjajo kakovostna delovna mesta, ter to postaviti za svojo glavno prednostno nalogo po celotnem ozemlju EU;

G.  ker bi moral imeti Evropski investicijski sklad ključno vlogo pri dopolnjevanju ukrepov EIB, saj je kot specializirani instrument EU za tvegani kapital in jamstva namenjen predvsem spodbujanju malih in srednjih podjetij ter evropske integracije in ekonomske, socialne in regionalne kohezije;

H.  ker so v pogodbe, sklenjene med skupino EIB in nasprotnimi strankami, vključene pogodbene določbe, ki vsebujejo klavzule proti goljufijam, vključno z davčnimi goljufijami in pranjem denarja, ter proti tveganjem financiranja terorizma; ker bi morala skupina EIB od nasprotnih strank zahtevati, da ravnajo v skladu z vso veljavno zakonodajo; ker bi morala skupina EIB na podlagi rezultatov skrbnega pregleda zahtevati dodatne pogodbene določbe za obravnavo posebnih vprašanj glede preglednosti in integritete;

I.  ker je skupina EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

J.  ker bi morala skupina EIB kot temeljno prednost svojega poslovnega modela ohranjati visoko bonitetno oceno ter visokokakovosten, trden portfelj premoženja, ki zajema pametne naložbene projekte v okviru EFSI in vseh finančnih instrumentov, s katerimi posluje;

Globalni izzivi in glavne politike

1.  poudarja, da je gospodarska kriza znatno oslabila gospodarsko rast v EU in da je med glavnimi posledicami upad naložb v EU; poudarja, da je v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, krčenje javnih in zasebnih naložb doseglo zaskrbljujočo raven, kar je razvidno iz ugotovitev Eurostata; je zaskrbljen zaradi makroekonomskih neravnotežij in stopenj brezposelnosti, ki so v nekaterih državah članicah še vedno visoke;

2.  pričakuje, da bo EIB še naprej sodelovala s Komisijo in državami članicami pri obravnavi sistemskih pomanjkljivosti, zaradi katerih nekatere regije ali države ne morejo polno izkoriščati dejavnosti financiranja EIB;

3.  pozdravlja pripravljenost skupine EIB, da okrepi konkurenčnost EU, zagotovi dejansko podporo za rast in ustvarjanje delovnih mest ter prispeva k reševanju socialno-ekonomskih izzivov znotraj EU in izven nje z zasledovanjem svojih vsesplošnih ciljev javne politike, povezanih z inovacijami, MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, infrastrukturo, okoljem, gospodarsko in socialno kohezijo ter podnebjem; spominja, da je za te cilje potrebno tudi zagotavljanje javnih dobrin; vztraja, da bi morale biti vse dejavnosti skupine EIB ekonomsko vzdržne ter da bi morale tudi prispevati k pametnejši, bolj zeleni in bolj vključujoči EU, da bi se uspešno dosegli cilji strategije Evropa 2020; v zvezi s tem poziva EIB, naj sodeluje z manjšimi udeleženci na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi povezali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako zagotovili, da bi bili primerni za financiranje EIB; poudarja, da morajo biti instrumenti usklajeni, da se ti cilji dosežejo;

4.  v zvezi s tem pozdravlja delo Komisije, ki združuje več virov financiranja, vključno z EFSI, finančnimi instrumenti, ki se upravljajo centralno na ravni EU, programskimi sredstvi skladov ESI ter sredstvi držav članic in nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, in tako omogoča bolj tvegane projekte in tiste, ki imajo omejen dostop do finančnih sredstev, v korist malih in srednjih podjetij;

5.  pozdravlja dejstvo, da je EIB potrdila svojo zavezo, da bo podpirala uresničevanje Pariškega sporazuma; meni, da bo revizija meril za posojila za energetske projekte EIB, načrtovana v letu 2018, za banko priložnost, da oceni podporo, ki jo namenja sektorju fosilnih goriv, ter objavi izčrpne in s tem povezane celovite podatke; v zvezi s tem poziva banko, naj objavi konkretne akcijske načrte, ki izhajajo iz njene podnebne strategije iz leta 2015, ter naj svoj portfelj uskladi s ciljem globalne omejitve rasti povprečne temperature na 1,5 C v skladu s Pariškim sporazumom, in sicer s hitrim in popolnim ukinjanjem projektov na področju fosilnih goriv in z dajanjem prednosti projektom energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije; pozdravlja sklepe Sveta z dne 10. oktobra 2017 o podnebnem financiranju(3) in poudarja, da je treba za trajnostne zelene naložbe, tudi za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase(4), zagotoviti dovolj finančnih sredstev; poziva EIB, naj še naprej finančno podpira trajnostne lokalne vire energije, da bi se presegla visoka stopnja odvisnosti Evrope od zunanjih virov energije ter zagotovila zanesljivost oskrbe; poziva EIB, naj preuči sprejetje podnebnih označevalcev OECD iz Ria, ki se uporabljajo za sledenje odhodkom evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spremljanje teh odhodkov, da bi se pri oceni vloge skladov ESI pri obravnavanju podnebnih sprememb bolje upoštevale dejavnosti EIB v zvezi s kohezijsko politiko;

6.  poudarja, da je EIB na področju ukrepov proti podnebnim spremembam dosegla precej mešane rezultate, čeprav je za las dosegla svoj skupni cilj v višini 25 %; je zaskrbljen, da v 16 državah članicah podpora EIB za boj proti podnebnim spremembam ni dosegla niti 20 % in da so se naložbe v te dejavnosti v letu 2016 opravljale predvsem v močnejših gospodarstvih EU, pri čemer je bilo 70 % podpore EFSI za obnovljive vire energije namenjene zgolj eni državi, Belgiji, 80 % naložb v energetsko učinkovitost iz EFSI pa je bilo namenjenih Franciji, Finski in Nemčiji;

7.  pozdravlja dejstvo, da se je EIB odzvala na krizo tako, da je znatno razširila svoje dejavnosti, tudi v najbolj prizadetih državah; poziva EIB, naj dodatno podpira države EU in tako prispeva k njihovemu gospodarskemu okrevanju;

8.  opozarja, da je nujno treba pojasniti posledice izstopa Združenega kraljestva iz Unije za sedanji proračun EIB in njene dejavnosti, da bi lahko institucija še naprej opravljala svoje naloge; je seznanjen, da je Združeno kraljestvo zagotavljalo 16,11 % kapitala EIB, in sicer 3,5 milijarde EUR vplačanega kapitala in 35,7 milijarde EUR kapitala banke na vpoklic; poudarja, da je pomembno pojasniti, kakšen je znesek, ki ga Združeno kraljestvo prispeva za proračun EIB, in kakšno bo sodelovanje Združenega kraljestva v prihodnosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da izstop Združenega kraljestva ne bo ogrozil sposobnosti EIB, da podpira gospodarstvo EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba pri projektih v teku, ki jih EIB sofinancira v Združenem kraljestvu, čim prej zagotoviti pravno varnost; meni, da bi bilo treba sicer pri naložbah Združeno kraljestvo do njegovega uradnega izstopa iz Unije obravnavati kot katero koli drugo državo članico, a EIB povsem upravičeno pogojuje naložbe z zagotovili, da bodo merila za upravičenost naložb, zlasti na področju okoljskih standardov, izpolnjena ves čas trajanja zadevnih naložb;

9.  poudarja pomen financiranja EIB za vzhodno in južno sosedstvo v podporo državam, ki izvajajo težke gospodarske in demokratične reforme na poti proti EU; spominja, da bi se morali z glavnimi dejavnostmi financiranja odzivati tako na nujne potrebe kot na dolgoročne izzive, kot so obnova infrastrukture, zagotavljanje ustreznih stanovanj, infrastruktura za ukrepanje v izrednih razmerah in boj proti brezposelnosti mladih; poudarja, da mora EIB izvajati zunanje operacije tako, da bodo njene dejavnosti posebej osredotočene na področja, ki so za EU zelo pomembna; v zvezi s tem opozarja na razširitev mandata EIB za zunanja posojila, s katerim želi banka okrepiti dejavnosti v južnem sosedstvu, Sredozemlju, Latinski Ameriki in Aziji; poudarja tudi, da je v operacijah EIB velik potencial za izboljšanje gospodarskih razmer v regijah, ki so ključnega geopolitičnega pomena, zlasti v Ukrajini, ki se sooča s precejšnjimi gospodarskimi težavami zaradi oboroženega konflikta na vzhodu države, ki še traja;

10.  meni, da mora EIB kot banka EU, ki je ustanovljena in urejena s Pogodbama in ustreznim priloženim protokolom, delovati skladno s tem statusom, ki s seboj prinaša edinstvene pravice in dolžnosti; ugotavlja, da ima EIB ključno vlogo pri izvajanju vse večjega števila finančnih instrumentov, pri katerih se kot vzvod uporabljajo proračunska sredstva EU;

11.  ugotavlja, da v skladu s poslovnim načrtom za obdobje 2017–2019 napovedi kažejo ponovno povečanje vrednosti posojil, ki jih odobri EIB, v letu 2019 (na 76 milijard EUR, po znižanju na 73 milijard EUR leta 2016 s 77 milijard leta 2014); opozarja, da bi morale sedanje razmere banko spodbuditi k sprejetju ambicioznejših ciljev in povečanju zneska posojil, ki jih odobri; želi spomniti, da bi morala imeti EIB ključno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 prek instrumentov, kakršna sta Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope;

12.  pozdravlja zavezo EIB, da se bo spoprijela z vzroki migracij ter ukrepala v državah, ki jih je migracijska kriza še posebej prizadela, tudi z okrepitvijo in dopolnjevanjem humanitarne dejavnosti in zagotavljanjem podpore za gospodarsko rast, razvoj in naložbe, ki so potrebne za urbane, zdravstvene, izobraževalne in socialne, moderne in trajnostne infrastrukture, spodbujanjem gospodarskih dejavnosti za ustvarjanje delovnih mest ter spodbujanjem čezmejnega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami; pričakuje, da bo skupina EIB v ta namen okrepila prizadevanja pri usklajevanju svoje pobude za ekonomsko odpornost in spremenjenega mandata za zunanja posojila z Evropskim skladom za trajnostni razvoj (EFSD); poziva k povečanju finančne pomoči za projekte, ki bi pomagali ublažiti ekonomske stroške, povezane z migracijsko krizo, ter bi hkrati pozitivno vplivali na državljane, begunce in ostale migrante v državah članicah, ki sprejmejo največje število beguncev in migrantov;

13.  v zvezi s tem pozdravlja pobudo EIB za krizno odzivanje in odpornost, v okviru katere namerava povečati znesek za pomoč, namenjeno državam v južnem sosedstvu Evrope in na Balkanu za 6 milijard EUR; poziva, naj pobuda ustvari pravo dodatnost glede na sedanje dejavnosti EIB v regiji;

14.  je seznanjen s predlogom EIB, da bi v okviru skupine oblikovala podružnico po vzoru Evropskega investicijskega sklada, ki bi bila namenjena financiranju zunaj Evrope; pričakuje, da bo napredku v zvezi s tem pravočasno obveščen;

15.  pozdravlja strategijo skupine EIB o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk, ki je bila objavljena v letu 2017; meni, da bi bilo treba vidik enakosti spolov uporabljati pri vseh finančnih operacijah skupine EIB; pričakuje, da se bo kmalu začel izvajati akcijski načrt za enakost spolov, s katerimi bodo določeni ambiciozni cilji, pospremljen pa bo tudi s konkretnimi kazalniki;

16.  pozdravlja dogovor o podaljšanju in prilagoditvi Evropskega sklada za strateške naložbe in pričakuje, da bosta revidiran sklad ter okrepljeno Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe omogočila rešitev težav, ki so se pokazale v sedanji ureditvi, in sicer kar zadeva dodatnost, trajnost, podnebne ukrepe, geografsko uravnoteženost in dejavnosti svetovalnega vozlišča; poudarja, da se je treba pri dejavnosti posojanja EIB izogniti geografskemu neravnovesju, da se zagotovi širše geografsko in sektorsko dodeljevanje finančnih sredstev, ne da bi bila ogrožena kakovost projektov; poziva EIB, naj še okrepi sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, da se poveča doseg in se nadalje razvijejo svetovalne dejavnosti in tehnična pomoč za dolgoročno reševanje vprašanja geografskega ravnovesja; je seznanjen z bogatimi izkušnjami s projekti sklada EFSI; podpira in spodbuja nadaljnjo izmenjavo primerov najboljše prakse med EIB in državami članicami, da bi se zagotovila gospodarska učinkovitost Junckerjevega načrta in ustrezni finančni vzvod zanj, kar bo vplivalo na življenja državljanov EU;

17.  opaža, da EIB v socialnem sektorju povprečno na leto posodi milijardo EUR za projekte socialnih stanovanj (ki so se v zadnjih letih občutno povečali, projektanti in posojilodajalci pa so se dodatno diverzificirali), 1,5 milijarde EUR za zdravstveno infrastrukturo in 2,4 milijarde EUR za projekte izobraževalne infrastrukture; poudarja, da bi nadaljnji razvoj financiranja EIB v tem sektorju odražal sedanji napredek v smeri podpiranja evropskega stebra socialnih pravic ter – skladno s pričakovanji – zagotavljal, da skupina EIB namenja prednost projektom, ki najbolj vplivajo na ustvarjanja trajnih lokalnih delovnih mest;

18.  pozdravlja, da je po podatkih iz izjave oddelka EIB za gospodarstvo z dne 28. septembra 2017 skupina EIB v letih 2015 in 2016 odobrila skupne naložbe, ki naj bi do leta 2020 prispevale 2,3 % k BDP EU in 2,25 milijona delovnih mest, kar kaže na precejšen makroekonomski učinek EIB; spodbuja EIB, naj še razširi svoje zmogljivosti za makroekonomske analize, vključno z raziskavami o makroekonomskem učinku njenih dejavnosti ter splošnim analitičnim delom in sektorskimi študijami, ter na poskrbi za več empiričnih člankov in publikacij, tako da bi postala tudi „banka znanja“; poziva EIB, naj še naprej izboljšuje ocenjevanje projektov z uporabo bogatejših, natančnejših in bolj izpopolnjenih kazalnikov učinka;

19.  priznava pomen proticiklične vloge, ki jo je EIB odigrala v zadnjih letih; meni, da bi morala biti ena od ključnih nalog EIB, ko se gospodarstvo vrne na predkrizne ravni naložb, osredotočanje na pomoč pri premoščanju naložbene vrzeli v regijah, kjer trgi niso uspešni, na primer zaradi poudarjanja kratkoročnih rezultatov in nesposobnosti pravilnega določanja cen dolgoročnih eksternalij, da bi se podprli trajnostne naložbe, tehnološki napredek in inovacije, ki vodijo v trajnostno rast; poudarja, da je treba prednost nameniti projektom, ki temeljijo na inovacijah in imajo očitno dodano vrednost za EU, pa tudi projektom, ki podpirajo regionalni razvoj, kot je oživljanje podeželja in drugih manj dostopnih in manj razvitih območij;

20.  poudarja, da EIB ima in bo še imela pozitivno vlogo pri zmanjševanju vrzeli v javnih naložbah; poudarja, da morajo biti naložbe, odgovorne in vzdržne strukturne reforme ter preudarna proračunska politika sestavni del splošne strategije; poziva k uskladitvi dejavnosti EIB v državah članicah ter dejavnosti, politik in ciljev vlad, ki so določeni v nacionalnih reformnih programih in v priporočilih za posamezne države, kadarkoli je takšna uskladitev mogoča;

21.  poudarja, da so na ravni EU pomembni strukturni razlogi za rast vrzeli v naložbah med državami članicami; poziva EIB, naj poveča tehnično pomoč, da bi se rešila težava premajhnih zmogljivosti za ustvarjanje projektov v nekaterih državah članicah; poziva EIB, naj zagotovi podrobnejše informacije o delovnih mestih, ki se neposredno in posredno ustvarijo z vsakim financiranim projektom;

22.  poudarja, da je EIB pogodbeno zavezana, da prispeva k uravnoteženemu in enakomernemu razvoju notranjega trga s svojo primarno posojilno dejavnostjo, da bi podprla projekte za razvoj manj razvitih regij in projekt, ki imajo čezmejno naravo, v sinergiji z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; zato poudarja potencial pomembne dopolnilne vloge EIB pri izvajanju kohezijske politike, vloge, ki bi morala vedno temeljiti na uspešnosti in biti usmerjena v rezultate, tudi z preko izvajanja dejavnosti, namenjenih krepitvi zmogljivosti za pripravo projektov, storitvam svetovanja in analiziranja ter posojilom za nacionalno sofinanciranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva Komisijo in EIB, naj bolje uskladita svoja prizadevanja za nadaljnje spodbujanje izmenjave najboljših praks in širjenje priložnosti za naložbe v vseh evropskih regijah, tudi tistih, ki niso vključene v Kohezijski sklad, da bi boljše dosegali cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

23.  poudarja, da bi morala EIB kot javna finančna institucija, ki financira projekte za uresničevanje politik in prednostnih nalog EU, prispevati k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, tudi v manj razvitih regijah, kot določa Pogodba o delovanju Evropske unije; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo, kakor je razvidno iz geografske razčlenitve posojil glede na državo, v kateri se ti projekti izvajajo, petim državam članicam, največjim gospodarstvom EU, dodeljenih 54,11 % vseh posojil, odobrenih za leto 2016; poziva EIB in Komisijo, naj preučita razloge, ki so privedli do tega položaja in o tem poročata Parlamentu do sredine leta 2018; poudarja, da je potrebna širša teritorialna razdelitev finančnih sredstev, vključno v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe, ki bi moral vedno dopolnjevati sklade ESI, da bi dosegli cilj zmanjšanja regionalnih razlik; poudarja, da je treba okrepiti vlogo EIB pri financiranju socialnega podjetništva in zagonskih podjetij, pospeševanju rasti socialne infrastrukture, projektih za energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in krožno gospodarstvo; v zvezi s tem opozarja, da je EIB tudi velika vlagateljica v državah, ki niso članice EU;

24.  je seznanjen z vmesno oceno vseh finančnih instrumentov Obzorja 2020 (InnovFin), s katerimi upravlja skupina EIB in s 15 priporočili iz te ocene; pričakuje, da bo skupina EIB oblikovala podrobno strategijo o poti, po kateri namerava uresničiti ta priporočila;

Skladnost

25.  ponavlja svoje stališče, da bi moral evropski pravni okvir, vključno s statutom EIB, uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), štirimi uredbami o skupni kmetijski politiki (CAP) in petimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo) prepovedati financiranje s sredstvi EU tistih končnih upravičencev ali finančnih posrednikov, ki so dokazano vpleteni v utajo davkov ali davčne goljufije;

26.  želi spomniti, da mora biti politika EIB o nekooperativnih jurisdikcijah (politika NCJ) ambiciozna; ugotavlja, da je opiranje na skupni seznam EU, na katerem so jurisdikcije tretjih držav, ki ne izpolnjujejo standardov dobrega davčnega upravljanja, ter ga je 5. decembra 2017 podprl Svet EU, v primeru navzkrižij pa bo imel prednost pred seznami drugih vodilnih organizacij, pozitiven, vendar nezadosten korak, in poziva, da poročanje za vsako državo posebej brez izjem postane del strategije družbene odgovornosti EIB; poziva EIB, naj: upošteva ustrezne standarde in zakonodajo, ki se uporablja na področju preprečevanja pranja denarja, boja proti terorizmu ter davčnim goljufijam in davčnim utajam; ne uporablja struktur za izogibanje davkom niti sodeluje v njih, predvsem ko gre za sisteme ali prakse agresivnega davčnega načrtovanja, ki niso v skladu z merili za dobro davčno upravljanje, kot je določeno v zakonodaji Unije, sklepih Sveta, sporočilih Komisije in drugih formalnih obvestilih Komisije; nima poslovnih odnosov s subjekti, registriranimi ali s sedežem v jurisdikcijah, ki ne sodelujejo z Unijo pri uporabi mednarodno sprejetih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij; poziva EIB, naj po posvetovanju s Komisijo in deležniki revidira in posodobi svojo politiko o nekooperativnih jurisdikcijah ob upoštevanju sprejetja prej omenjenega seznama nekooperativnih jurisdikcij; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o izvajanju te politike;

27.  je seznanjen, da je Komisija v preteklosti blokirala nekatere projekte, ki so jih predložile mednarodne finančne ustanove(5), ker so ti vključevali neupravičeno zapletene davčne ureditve zaradi škodljivih ali neobstoječih davčnih režimov v tretjih državah; poziva Komisijo in EIB, naj v letno poročilo vključita informacije o projektih, pri katerih so bila sredstva prenesena v offshore jurisdikcije; poudarja, da morajo mednarodne finančne ustanove odpraviti tveganje, da bi sredstva EU neposredno ali posredno pripomogla k izogibanju davkom in davčnim goljufijam;

28.  ugotavlja, da so bili izraženi pomisleki o projektih, ki jih financira EIB in ki vključujejo offshore strukture in nekooperativne jurisdikcije; poziva Komisijo, naj vsako leto objavi javno poročilo o uporabi sredstev EU v zvezi z offshore strukturami ter prenosi denarja iz Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj v te strukture, ki bo vključevalo število in vrsto zaustavljenih projektov, pojasnila o razlogih za njihovo zaustavitev in nadaljnje ukrepe za preprečitev, da bi sredstva EU neposredno ali posredno pripomogla k izogibanju davkom in davčnim goljufijam;

29.  pozdravlja dejstvo, da EIB upošteva vpliv davkov v državah, v katerih vlaga, in načine, na katere te naložbe prispevajo h gospodarskemu razvoju, ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju neenakosti;

30.  meni, da bi morala EIB kot banka Evropske unije okrepiti svoja prizadevanja, da bi zagotovila, da finančni posredniki, s katerimi sodeluje, ne bodo uporabljali struktur za izogibanje davkom in v njih ne bodo sodelovali, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z načeli o dobrem davčnem upravljanju, kot je določeno v zakonodaji EU, tudi v priporočilih in sporočilih Komisije; poudarja, da bi EIB tudi morala zagotoviti, da finančni posredniki niso vpleteni v korupcijo, pranje denarja, organizirani kriminal ali terorizem;

31.  poudarja, da mora imeti EIB zanesljive in popolne informacije o dejanskem lastništvu končnih prejemnikov sredstev EIB, tudi v primerih, ko se financiranje opira na sklade zasebnega kapitala; zato odločno poziva EIB, naj okrepi svoj postopek primerne skrbnosti in preglednost pri sodelovanju s finančnimi posredniki; meni, da je uporaba meril za izbiro finančnih posrednikov in razpolaganje s posodobljenimi informacijami o dejanskem lastništvu podjetij, vključno s skladi, fundacijami in davčnimi oazami, najboljša praksa, ki jo je treba vedno upoštevati; je seznanjen, da EIB v postopku skrbnega preverjanja ugotavlja, kdo so dejanski lastniki takih podjetij; poziva skupino EIB, naj dodatno okrepi svoje pogodbene pogoje z vključitvijo klavzule o dobrem upravljanju ali s sklicevanjem na dobro upravljanje, da bi ublažila tveganja na ravni integritete in ugleda; vztraja pri tem, da mora EIB izdelati javno dostopen natančen seznam meril za izbor finančnih posrednikov, da se okrepijo prizadevanja EU v boju proti davčnim zlorabam in na najučinkovitejši način prepreči nevarnost korupcije in vključevanja kriminalnih združb;

32.  pozdravlja prizadevanja EIB, da opravi skrbni pregled strani in izvajalcev, s katerimi ima skupina EIB sklenjene pogodbe, vključno z dejavnostmi stalnega spremljanja na nadzora, da bi zagotovila, da EIB ne bi nenamerno spodbujala korupcije, goljufij, nedovoljenega dogovarjanja, prisile, pranja denarja, davčnih goljufij, škodljivih davčnih praks ali financiranja terorizma, zlasti z objavljanjem rednih poročil o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja (OCCO) in njegovim tesnim sodelovanjem z generalnim inšpektoratom EIB; poziva EIB, naj se uskladi z novim sistemom zgodnjega opozarjanja in izključitve, ki ga pripravlja Komisija;

33.  pozdravlja sodelovanje in izmenjave skupine EIB z različnimi službami Komisije o ukrepih, ki jih vsebuje sveženj proti izogibanju davkom, da bi se pojasnili področje uporabe in ključni elementi zakonodajnega svežnja, vloga in vključenost skupine EIB ter njeno sodelovanje pri dialogu z organizacijami civilne družbe o teh vprašanjih tako na ravni upravnega odbora skupine EIB kot na ravni služb EIB, kot na primer OCCO; poziva EIB, naj v svojih skrbnih preverjanjih bolje obravnava izogibanje davkom;

Odgovornost

34.  meni, da je treba okrepljeno gospodarsko vlogo skupine EIB, njene večje naložbene zmogljivosti in uporabo proračuna EU kot jamstva za njene operacije dopolniti z večjo preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo, da bi zagotovili resnični javni nadzor nad njenimi dejavnostmi, izborom projektov in prednostnim financiranjem;

35.  potrjuje, da EIB Parlamentu na leto predloži tri poročila o svojih dejavnostih ter da so predsednik in zaposleni EIB na zahtevo Parlamenta in njegovih odborov redno navzoči na predstavitvah; vseeno spominja na svojo zahtevo, da bi bila EIB v večji meri odgovorna Parlamentu in bolj pregledna; v zvezi s tem ponovno poziva k podpisu medinstitucionalnega sporazuma o izmenjavi informacij med EIB in Parlamentom, v katerem bo opredeljena tudi možnost, da poslanci naslovijo pisna vprašanja na predsednika EIB;

36.  opozarja, da preglednost pri izvajanju politik EU krepi splošne odgovornosti in verodostojnosti skupine EIB z jasnim prikazom vrste finančnih posrednikov in končnih upravičencev ter skupaj s pristopom nične tolerance do goljufij in korupcije v posojilnem portfelju EIB prispeva tudi k večji učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov;

37.  pozdravlja dejstvo, da politika preglednosti skupine EIB temelji na domnevi razkritja ter da lahko vsakdo dostopa do dokumentov in informacij EIB; opozarja na svoje priporočilo, naj skupina EIB na svojem spletnem mestu objavi dokumente, ki niso zaupni, kot so medinstitucionalni sporazumi in memorandumi, ter poziva skupino EIB, naj se ne zadovolji s tem, temveč naj nenehno išče načine za izboljšave;

38.  predlaga, naj skupina EIB sledi zgledu Mednarodne finančne korporacije iz Skupine Svetovne banke in začela razkrivati informacije o podprojektih z visokim tveganjem, ki jih financira prek komercialnih bank (glavni posredniki/finančni nosilci, ki jih skupina EIB uporablja za financiranje malih in srednjih podjetij);

39.  pozdravlja dejstvo, da skupina EIB na zahtevo razkrije vso projektno dokumentacijo, ki jo hrani; poziva skupino EIB, naj opredeli smernice za informacije, ki niso občutljive narave, in osnovne informacije, ki bi se lahko razkrile v zvezi z zahtevki za proaktivno razkritje na ravni projektov;

40.  poziva, naj politika razkritja skupine EIB zagotavlja vedno višjo raven preglednosti, kar zadeva načela, ki urejajo njeno cenovno politiko in upravne organe; v zvezi s tem pozdravlja razkritje zapisnikov sej upravnega odbora skupine EIB iz januarja 2017, javni register dokumentov in objavo podatkov o projektih prek pobude za preglednost mednarodne pomoči(6); poziva, naj se objavijo zapisniki sej upravljalnega odbora;

41.  je seznanjen z revizijami politike skupine EIB glede razkrivanja nepravilnosti, ki so v teku; poziva skupino EIB, naj poveča neodvisnost, legitimnost, dostopnost, predvidljivost, pravičnost in preglednost svojega pritožbenega mehanizma, tudi z vključitvijo direktorjev in izboljšanjem zaščite vlagateljev pritožb; meni, da so ti ukrepi nedvomno v interesu banke, deležnikov in institucij EU;

42.  ugotavlja, da je 53 % od 120 primerov, ki so bili leta 2016 prijavljeni oddelku generalnega inšpektorata za preiskave goljufij, posredovalo osebje skupine EIB; pozdravlja dejstvo, da je mehanizem za sporočanje goljufij na spletnem mestu EIB sedaj na voljo v 30 jezikih(7); meni, da bi morala EIB pozorno spremljati tekoče delo na področju zaščite prijaviteljev nepravilnosti na ravni EU in posledično še izboljševati zmožnost poročanja;

43.  poziva skupino EIB, naj nenehno poudarja spremljanje uspešnosti na podlagi ocen uspešnosti in dokazanega učinka; spodbuja skupino, naj nadaljuje z izboljšavami svojih kazalnikov spremljanja, natančneje kazalnikov dodatnosti, da bi se čim prej v fazi priprave projektov začelo ocenjevanje učinka in da bi se upravnemu odboru zagotovilo dovolj informacij o predvidenem učinku, zlasti kar zadeva prispevek projektov k politikam EU, na primer njihov učinek na zaposlovanje (med izvajanjem in delovanjem); nadalje opozarja, da uspešnosti financiranja skupine EIB ni mogoče ocenjevati zgolj na podlagi njegovega finančnega učinka, in zato poziva k ohranitvi ustreznega ravnotežja med operativnimi cilji, opredeljenimi kot obseg poslovanja, in nefinančnimi cilji osebja skupine EIB; poziva na primer, naj ocene uspešnosti nujno kažejo, katere specifične cilje v okviru ciljev trajnostnega razvoja zasleduje projekt in v kakšni meri je prispeval k njihovi uresničitvi; meni, da je nujno, da so prebivalci območij v bližini financiranih infrastrukturnih projektov dejavno vključeni v njihovo ocenjevanje;

44.  pozdravlja dejstvo, da EIB še naprej izpopolnjuje svojo metodologijo za poročanje o učinku, da bi denimo natančno zajemalo naložbe, ki so bile mobilizirane prek različnih posredniških posojilniških struktur in novih produktov, ter skupne korake z drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami pri usklajevanju ključnih vidikov poročanja o učinku, kot je nedavno pripravljeno poročilo o poročanju o podnebnem financiranju in poročilo o posojili vsem sektorjem, ki pa je še v pripravi;

45.  pozdravlja dejstvo, da merjenje rezultatov (ReM+) postopoma prinaša „spremembo kulture“ v skupini EIB; poziva k harmonizaciji in razširitvi tega postopka, v katerega naj se, kolikor je to mogoče, vključijo tudi kazalniki iz akcijske agende iz Adis Abebe in Pariškega sporazuma; meni, da bi lahko nadaljnja prilagoditev teh kazalnikov z vključitvijo lokalnih pogledov zmanjšala njihovo odmaknjenost, ne da bi vplivala na njihovo neodvisnost;

46.  poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; poudarja, da naložbe v tretje države ne smejo temeljiti le na pristopu povečevanja dobička, temveč morajo biti namenjene tudi ustvarjanju dolgoročne trajnostne gospodarske rasti, ki jo spodbuja zasebni sektor, in zmanjšanju revščine z ustvarjanjem delovnih mest in boljšim dostopom do proizvodnih virov;

47.  ugotavlja, da so v številnih državah, v katerih deluje EIB, na različne načine ogrožene človekove pravice, zlasti svoboda izražanja, zbiranja in združevanja, od nasilnega zatiranja protestov in kriminalizacije svobodnega govora, do samovoljnih aretacij, pridržanj zagovornikov človekovih pravic ter omejevanja organizacij civilne družbe; poziva EIB, naj sprejme akcijski načrt za človekove pravice za namene izvajanja ciljev strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo, akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo ter vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, da prepreči morebitne negativne učinke projektov EIB na človekove pravice, zagotovi, da bodo njeni projekti pomagali krepiti in uresničevati človekove pravice, ter da zagotovi pravna sredstva v primeru kršitve človekovih pravic;

48.  pozdravlja objavo metodologije okvira ReM, vendar je prepričan, da bi bilo treba rezultate takšnih ocen razkriti za vse operacije, vključno z oceno vpliva na okolje in družbo na ravni projektov ali podprojektov; pozdravlja vmesni pregled mandata EIB za zunanja posojila, na podlagi katerega bo EIB zdaj na zahtevo Parlament obveščala o dokumentih o merjenju rezultatov za projekte, ki jih krije proračunsko jamstvo EU; vendar poziva EIB, naj objavi dodatne dokumente o merjenju rezultatov za posamezne projekte zunaj EU in o ocenjevanju na podlagi treh stebrov za projekte v EU, da bi okrepila preglednost banke;

49.  pozdravlja, da je skupina EIB sprejela standarde za visoko raven preglednosti in odgovornosti za svojo dejavnost posojanja malim in srednjim podjetjem ter da bo obvezno poročanjem finančnih posrednikov o vsakem malem in srednjem podjetju, ki je prejelo pomoč EIB, upoštevalo te rezultate pri obravnavi nadaljnjih transakcij z istim posrednikom;

50.  poudarja, da bo Evropsko javno tožilstvo po začetku veljavnosti Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(8), ter Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(9), preveri dejavnosti EIB v državah članicah, kadar bo nacionalni organi ali Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) upravičeno sumil, da je bilo v zvezi s tem storjeno kaznivo dejanje;

51.  je seznanjen z omejenimi obstoječimi informacijami o tem, kako posojilne dejavnosti EIB prispevajo k doseganju ciljev kohezijske politike; zato poziva EIB, naj po potrebi predstavi posebna poglavja v svojem letnem poročilu, ki je namenjeno ocenjevanju učinka dejavnosti EIB v podporo izvajanju kohezijske politike, vključno z dejavnostmi v zvezi z Interreg, ter zagotovi podrobne informacije o uporabi posojil v projektih in programih kohezijske politike, pri čemer naj se sklicuje tudi na geografsko porazdelitev podpore, njen dejanski prispevek k ciljem kohezijske politike, vključno s horizontalnimi načeli in cilji strategije Evropa 2020 ter konkretnimi zmogljivostmi za uporabo zasebnih sredstev; v zvezi s tem poudarja odgovornost EIB, da zagotavlja Evropskemu parlamentu, Računskemu sodišču in drugim dovolj podatkov, tudi o stroških in upravljanju svojih proizvodov, in upošteva tudi dodano vrednost skupnih podatkov na ravni EU o združevanju naložb v zvezi s kohezijsko politiko in EIB;

Finančne dejavnosti skupine EIB

52.  poziva skupino EIB, naj dejavno sodeluje s Komisijo v procesu racionalizacije števila in vrst finančnih instrumentov v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira ter naj se na ta postopek vnaprej pripravi, tako da na podlagi svojih izkušenj sprva opozori na morebitna podvajanja ali prekrivanja;

53.  je prepričan, da bi morali finančni instrumenti skupine EIB služiti projektom, izbranim na podlagi njihovih prednosti, njihovega potenciala za ustvarjanje dodane vrednosti za celotno EU ter dejanske dodatnosti, zlasti na območjih, kjer trg ne financira in podpre projektov, ter da bi morali biti ustrezno uravnoteženi med potencialnim višjim tveganjem in temeljno potrebo po ohranjanju visoke bonitetne ocene banke;

54.  glede tega opozarja, da se utegne s tržno usmerjenimi instrumenti pojaviti tveganje, da se bo osredotočenost proračuna EU preusmerila stran od javnega dobrega EU, ter spodbuja skupino EIB, naj okrepi kvalitativni vidik svojega poročanja Komisiji o finančnih instrumentih, ne pa kvantitativnega;

55.  ugotavlja, da je skupina EIB z namenom polnega izkoriščanja dodatne sposobnosti za prevzemanje tveganj razvila različne nove proizvode, ki bodo omogočili prevzemanje večjih tveganj (npr. podrejeni dolg, vlaganje v lastniški kapital, delitev tveganj z bankami), pregledala pa je tudi svojo politiko na področju kreditnega tveganja in merila za izbiro, da bi omogočila večjo prilagodljivost;

56.  poziva skupino EIB, naj dodatno razvije svojo kulturo tveganja, da bi izboljšala svojo učinkovitost ter dopolnjevanje in sinergije med svojimi posredovanji in različnimi politikami EU, zlasti s podpiranjem inovativnih podjetij, infrastrukturnih projektov in MSP, ki prevzemajo tveganja ali se razvijajo v gospodarsko prikrajšanih regijah oziroma regijah, ki niso najbolj stabilne, v skladu s stalnim in dolgoročnim ciljem zagotavljanja lažjega dostopa do financiranja za MSP, a brez popuščanja pri načelih dobrega poslovodenja in brez ogrožanja visoke bonitetne ocene EIB; opozarja, da instrumenti, temelječi na tveganih prenosih, ne morejo biti brez tveganja, če želimo, da prispevajo h gospodarskemu razvoju EU, pa tudi h gospodarski, socialni in teritorialni koheziji; poudarja, da se morajo EIB in njeni deležniki tega v celoti zavedati; spodbuja EIB, naj oceni možnost ponudbe obveznic EIB v neposreden nakup;

57.  ugotavlja, da je leta 2016 pomoč skupine EIB malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo znašala rekordnih 33,6 milijarde EUR in je podprla odpiranje 4,4 milijona delovnih mest; poudarja, da je pomembno, da skupina EIB s krepitvijo dostopa do financiranja nenehno nudi pomoč malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poudarja, da so mala in srednja podjetja steber evropskega gospodarstva in bi morala ostati glavni cilj posojilnih dejavnosti skupine EIB z nadaljnjo krepitvijo instrumentov financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

58.  spominja, da je več kot 90 % malih in srednjih podjetij v EU mikropodjetij, ki zaposlujejo skoraj 30 % delavcev v zasebnem sektorju; poudarja, da so mikropodjetja v gospodarskih pretresih bolj ranljiva kot velika podjetja in lahko ostanejo prikrajšana pri zagotavljanju posojil, še posebej, če so v regijah, v katerih imajo sedež, gospodarske in bančne razmere neugodne; poziva EIB, naj pripravi strategijo za odpravljanje težav, s katerimi se mala in srednja podjetja soočajo pri dostopu do financiranja projektov;

59.  priznava, da je dostop do financiranja še vedno osnovna ovira za rast kulturnega in ustvarjalnega sektorja; poudarja, da so nujno potrebne pobude za financiranje, s katerimi bi okrepili tovrstne sektorje; spominja na potencial, ki ga imata EIB in EFSI pri zagotavljanju podpore ustvarjalnemu sektorju, zlasti s financiranjem malih in srednjih podjetij; poziva EIB, naj preuči, zakaj se kulturni in ustvarjalni sektor ne financira s sredstvi EFSI, in razišče morebitno povezavo s programom Ustvarjalna Evropa;

60.  poziva skupino EIB, naj še bolj izkorišča finančno solidne posrednike, kot so nacionalne spodbujevalne banke in institucije za določene vrste projektov, ki ne bodo ogrozili visoke bonitetne ocene;

61.  meni, da so številna pravila za upravljanje skupine EIB pripravljena tako, da varujejo njeno visoko bonitetno oceno, vendar je na voljo zelo malo informacij o tem, kako blizu je skupina EIB nižji bonitetni oceni;

62.  poudarja, da bi moralo skrbno upravljanje naložbenih projektov, ki jih financira skupina EIB, temeljiti na dejavnikih, povezanih s finančnimi donosi, in dejavnikih, ki niso povezani s finančnimi donosi, temveč z uresničevanjem ciljev drugih vrst, kot sta prispevanje projekta k gospodarski konvergenci navzgor in kohezije v EU ali uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 oziroma ciljev trajnostnega razvoja; meni, da bi morala skupina EIB ustrezno pojasniti ta nefinančna merila institucionalnim in zasebnim vlagateljem (na primer pokojninskim skladom in zavarovalnicam) ter tako spodbuditi, da se v celotnem finančnem sektorju več pozornosti nameni družbeno-ekonomskim in okoljskim učinkom;

63.  je prepričan, da bi v primerih, ko bi neurejeni pogoji na finančnem trgu preprečevali uresničitev izvedljivega projekta ali bi bilo treba spodbuditi ustanovitev naložbene platforme ali financiranje projektov v sektorjih ali na območjih, kjer je trg zelo neučinkovit ali razmere z vidika naložb niso optimalne, skupina EIB morala izvajati in beležiti spremembe, zlasti pri nadomestilu za jamstvo EU, ki se plačuje EIB, da bi prispevala k zmanjšanju stroškov financiranja operacij, ki jih nosi upravičenec do financiranja skupine EIB prek finančnih instrumentov, ter tako podprla izvedbo projektov; meni, da bi bila potrebna podobna prizadevanja v primerih, ko bi bilo treba zagotoviti podporo finančnih instrumentov za majhne projekte, in da bi bilo treba razmisliti o tovrstnem postopanju tudi v primerih, ko uporaba lokalnih ali regionalnih posrednikov omogoča zmanjšanje stroškov financiranja s finančnimi instrumenti za majhne projekte;

64.  pozdravlja, da nedavno sprejeta strategija kapitalskih naložb vključuje več ocenjevanja operacij v zvezi z lastniškim kapitalom, da bi se obravnavala vrzel v lastniškem financiranju inovacij in na prednostnih infrastrukturnih območjih v EU, zlasti na dveh tržnih območjih: posredno lastniško financiranje (kapitalske naložbe v infrastrukturne sklade in skupne programe naložb) in neposredno financiranje v zvezi z lastniškim kapitalom (posojila z navideznim lastniškim kapitalom za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo) z mešanico posrednih in neposrednih instrumentov (kapitalski skladi in konzorcijska posojila);

65.  pozdravlja podporo Evropskega investicijskega sklada, ki je že bila namenjena platformam za množično financiranje v okviru obstoječih dejavnosti, pripravljenost za nadaljnjo podporo platform v okviru področja uporabe ali prek razširitve obstoječih programov ter delo, ki je bilo opravljeno skupaj s Komisijo, na potencialnem pilotnem projektu za dolžniško in investicijsko množično financiranje; predlaga, naj Evropski investicijski sklad najde načine za prepoznavanje in doseganje finančnih posrednikov pod vodstvom FinTech, ki potrebujejo podporo;

66.  poziva Komisijo, naj oceni in pozorno spremlja stroške, povezane s številom mandatov, dodeljenih EIB; spominja, da utegnejo s tem povezani upravni stroški vplivati na splošno uspešnost, glede na sedanjo raven finančnih in človeških virov;

67.  poudarja, da se vloga EIB v kohezijski politiki krepi, zlasti zaradi povečane uporabe finančnih instrumentov skupaj z nepovratnimi sredstvi; vendar poudarja, da je njihova dostopnost za končne prejemnike še vedno zelo nizka in da države članice ter regije kot enega od razlogov za to navajajo zapletenost postopkov, določenih v finančni uredbi in uredbi o skupnih določbah, vključno z nesorazmernimi stroški in pristojbinami ter konkurenco s privlačnejšimi nacionalnimi in regionalnimi instrumenti; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev platforme fi-compass kot enotne kontaktne točke za svetovalne storitve o finančnih instrumentih v okviru kohezijske politike; vendar poziva k nadaljnji tehnični pomoči in poenostavitvi obstoječih postopkov, pa tudi večji osredotočenosti na krepitev zmogljivosti v razmerju do finančnih posrednikov, in opozarja, da je treba bolje povezati stroške upravljanja in provizije z uspešnostjo upravitelja sklada finančnih instrumentov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov; opozarja pa, da je treba nepovratna sredstva, ki so učinkovita oblika podpore na številnih področjih javnega posredovanja, ohraniti kot glavno orodje kohezijske politike, finančne instrumente pa bi bilo treba osredotočiti le v tistih sektorjih, kjer imajo višjo vrednost kot nepovratna sredstva, o njihovi uporabi pa bi morali še naprej odločati organi upravljanja; poudarja, da je treba spodbujati močnejši okvir za sodelovanje EIB z Evropskim parlamentom, da bi omogočili boljši nadzor nad dejavnostmi EIB;

Komunikacijske in svetovalne dejavnosti skupine EIB

68.  obžaluje, da potencialni upravičenci do financiranja skupine EIB praviloma niso v zadostni meri obveščeni o produktih, ki jih razvija skupina EIB; sprašuje, če je dobavna veriga skupine EIB dovolj raznolika in vključujoča;

69.  meni, da bi bilo treba v sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi partnerji izboljšati komuniciranje skupine EIB, da bi ozaveščali mala in srednja podjetja o možnostih financiranja, ki so jim na voljo, in bolje seznanili državljane z lokalnimi in konkretnimi projekti, ki jih financira EU;

70.  v zvezi s tem pozdravlja partnerstva, ki se sklepajo z mednarodnimi in nacionalnimi ustanovami, da bi se zagotovilo dopolnjevanje s svetovalnimi storitvami EIB;

71.  obžaluje pomanjkanje razpoložljivih podatkov o vlogi EIB v vsaki fazi cikla izvajanja kohezijske politike in omejene informacije o tem, kako posojilne dejavnosti EIB prispevajo k ciljem kohezijske politike; poudarja potrebo po prizadevanjih in poziva k njihovi okrepitvi, da bi dosegli boljšo preglednost in boljše komuniciranje ter zagotovili, da informacije dosežejo končne prejemnike na regionalni in lokalni ravni ter povečajo prepoznavnost projektov;

72.  pričakuje, da bodo Komisija, skupina EIB ter nacionalni, regionalni in lokalni organi še naprej sodelovali z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in ustanovami ter to sodelovanje okrepili sodelovanje, da bi ustvarjali več sinergij med skladi ESI in instrumenti financiranja ter posojili EIB, da bi zmanjšali upravna bremena, poenostavili postopke, povečali upravno zmogljivost, spodbudili teritorialni razvoj in kohezijo ter izboljšali razumevanje skladov ESI in financiranja EIB, saj nacionalne spodbujevalne banke in ustanove dobro poznajo svoja ozemlja in so sposobne lokalno izvajati prilagojene finančne instrumente;

o

o  o

73.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, EIB ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(2)

UL L 249, 27.9.2017, str. 1.

(3)

http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/10/10/conclusions-climate-change/pdf

(4)

Na primer preudarni in dobro ocenjeni projekti, ki ne prejemajo financiranja Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase.

(5)

Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad in Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

(6)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014. Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.

(7)

http://www.eib.org/attachments/general/reports/ig_fraud_investigations_activity_report_2016_en.pdf

(8)

UL L 198, 28.7.2017, str. 29.

(9)

UL L 283, 31.10.2017, str. 1.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (23.11.2017)

za Odbor za proračun

o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke

(2017/2071(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Luděk Niedermayer

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava prispevek EIB k obnovitvi naložbenih dejavnosti v EU po gospodarski in finančni krizi; poudarja, da je treba dejavnosti EIB v sedanjem obdobju gospodarskega okrevanja ter večje razpoložljivosti kreditov v večini držav in sektorjev pazljivo usmeriti v proizvode in projekte, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost, obenem pa še posebej upoštevati regije z nizko ravnjo naložbenih dejavnosti in države s prikritim primanjkljajem pri naložbah v javnem in zasebnem sektorju; poudarja, da bi morala EIB nadaljevati svoje svetovalne storitve in financiranje na osrednjih področjih, ki so financiranje infrastrukture, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, razvoj mestnih območij ter podpiranje malih in srednjih podjetij; poudarja, da razširitev dejavnosti financiranja EIB ni nadomestilo za družbeno uravnotežene in trajnostne strukturne reforme ter vzdržno fiskalno politiko v državah članicah;

2.  pozdravlja, da je po podatkih iz izjave oddelka EIB za gospodarstvo z dne 28. septembra 2017 skupina EIB v letih 2015 in 2016 odobrila skupne naložbe, ki naj bi do leta 2020 prispevale 2,3 % k BDP EU in 2,25 milijona delovnih mest, kar kaže na precejšen makroekonomski učinek EIB; spodbuja EIB, naj še razširi svoje zmogljivosti za makroekonomske analize, vključno z raziskavami o makroekonomskem učinku njenih dejavnosti ter splošnim analitičnim delom in sektorskimi študijami, ter na poskrbi za več empiričnih člankov in publikacij, tako da bi postala tudi „banka znanja“; poziva EIB, naj še naprej izboljšuje ocenjevanje projektov z uporabo bogatejših, natančnejših in bolj izpopolnjenih kazalnikov učinka;

3.  poudarja, da je treba v čim večji meri zmanjšati tveganje, da bo zasebni sektor izrinjen zaradi osredotočanja EIB na dolgoročno financiranje, ki sicer strankam EIB na trgu ne bi bilo na voljo, ali zaradi prevzemanja večjega tveganja ob ohranjanju visoke bonitetne ocene EIB, in sicer s podpiranjem financiranja projektov, ki v nasprotnem primeru ne bi dobili sredstev, zlasti inovativnih zagonskih podjetij ter MSP; podpira pristop EIB, da s posojili in jamstvi prispeva k zbiranju zasebnega kapitala; nadalje poudarja, da dodano vrednost financiranja EIB predstavljata tudi tehnično svetovanje in gradnja zmogljivosti, da se projektom pomaga, da postanejo pripravljeni na naložbe in hitro pridobijo sredstva, kar je pogosto hitreje kot v zasebnem sektorju;

4.  priznava pomen proticiklične vloge, ki jo je EIB odigrala v zadnjih letih; meni, da bi morala biti ena od ključnih nalog EIB, ko se gospodarstvo vrne na predkrizne ravni naložb, osredotočanje na pomoč pri premoščanju naložbene vrzeli v regijah, kjer trgi niso uspešni, na primer zaradi poudarjanja kratkoročnih rezultatov in nesposobnosti pravilnega določanja cen dolgoročnih eksternalij, da bi se podprli trajnostne naložbe, tehnološki napredek in inovacije, ki vodijo v trajnostno rast; poudarja, da je treba prednost nameniti projektom, ki temeljijo na inovacijah in imajo očitno dodano vrednost za EU, pa tudi projektom, ki podpirajo regionalni razvoj, kot je oživljanje podeželja in drugih manj dostopnih in manj razvitih območij; želi spomniti, da bi morala imeti EIB ključno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 prek programa Obzorje 2020;

5.  poziva EIB, naj še naprej finančno podpira trajnostne lokalne vire energije, da bi se presegla visoka stopnja odvisnosti Evrope od zunanjih virov energije ter zagotovila zanesljivost oskrbe;

6.  spominja, da je več kot 90 % MSP v EU mikropodjetij, ki zaposlujejo skoraj 30 % delavcev v zasebnem sektorju; poudarja, da so mikropodjetja v gospodarskih pretresih bolj ranljiva kot velika podjetja in lahko ostanejo prikrajšana pri zagotavljanju posojil, še posebej, če so v regijah, v katerih imajo sedež, gospodarske in bančne razmere neugodne; poziva EIB, naj razmisli o strategiji za odpravljanje težav, s katerimi se soočajo MSP pri dostopu do financiranja projektov;

7.  poudarja, da je EIB že in še bo odigrala pozitivno vlogo pri zmanjševanju vrzeli v javnih naložbah; poudarja, da morajo biti naložbe, odgovorne in vzdržne strukturne reforme ter preudarna proračunska politika sestavni del splošne strategije; poziva k uskladitvi dejavnosti EIB v državah članicah ter dejavnosti, politik in ciljev vlad, ki so določeni v nacionalnih reformnih programih in v priporočilih za posamezne države, kadarkoli je takšna uskladitev mogoča;

8.  poudarja, da so na ravni EU pomembni strukturni razlogi za rast vrzeli v naložbah med državami članicami; poziva EIB, naj poveča tehnično pomoč, da bi se rešila težava premajhnih zmogljivosti za ustvarjanje projektov v nekaterih državah članicah; poziva EIB, naj zagotovi podrobnejše informacije o delovnih mestih, ki se neposredno in posredno ustvarijo z vsakim financiranim projektom;

9.  opozarja, da je nujno treba pojasniti posledice izstopa Združenega kraljestva iz Unije za sedanji proračun EIB in njene dejavnosti, da bi lahko institucija še naprej opravljala svoje naloge; je seznanjen, da je Združeno kraljestvo zagotavljalo 16,11 % kapitala EIB, in sicer 3,5 milijarde EUR vplačanega kapitala in 35,7 milijarde EUR kapitala banke na vpoklic; poudarja, da je pomembno pojasniti, kakšen je znesek, ki ga Združeno kraljestvo prispeva za proračun EIB, in kakšno bo sodelovanje Združenega kraljestva v prihodnosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da izstop Združenega kraljestva ne bo ogrozil sposobnosti EIB, da podpira gospodarstvo EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba pri projektih v teku, ki jih EIB sofinancira v Združenem kraljestvu, čim prej zagotoviti pravno varnost; meni, da bi bilo treba sicer pri naložbah Združeno kraljestvo do njegovega uradnega izstopa iz Unije obravnavati kot katero koli drugo državo članico, a EIB povsem upravičeno pogojuje naložbe z zagotovili, da bodo merila za upravičenost naložb, zlasti na področju okoljskih standardov, izpolnjena ves čas trajanja zadevnih naložb;

10.  pozdravlja sklepe Sveta z dne 10. oktobra 2017 o podnebnem financiranju(1) in zavezo EIB, da bo podpirala obveznosti Unije v okviru Pariškega sporazuma; poudarja pomen razpoložljivosti zadostnega financiranja za vzdržne okolju prijazne naložbe, tudi za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase(2); meni, da bi bilo treba na podlagi pregleda energetske politike EIB, ki bo potekal predvidoma v letu 2018, pripraviti ambiciozen akcijski načrt za uskladitev naložb s ciljem 1,5 stopinje, saj bi tako s postopnim ukinjanjem projektov na področju fosilnih goriv in z dajanjem prednosti projektom, ki z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo povečujejo razpoložljivo energijo, občutno zmanjšali tveganje in posledice podnebnih sprememb;

11.  opaža, da podpora EIB za ukrepe preprečevanja podnebnih sprememb sicer dosega splošni cilj 25 %, a ostaja odraz različnih tržnih razmer in tako v 16 državah članicah ni dosegla ravni 20 %; poudarja, da so bile naložbe v podnebne ukrepe v letu 2016 pretežno v močnejših gospodarstvih EU;

12.  poziva EIB, naj sodeluje z manjšimi udeleženci na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi povezali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako zagotovili, da bi bili primerni za financiranje EIB;

13.  poziva Komisijo, naj oceni in pozorno spremlja stroške, povezane s številom mandatov, dodeljenih EIB; spominja, da utegnejo s tem povezani upravni stroški vplivati na splošno uspešnost, glede na sedanjo raven finančnih in človeških virov;

14.  poudarja, da mora EIB izvajati zunanje operacije tako, da bodo njene dejavnosti posebej osredotočene na področja, ki so za EU zelo pomembna; v zvezi s tem opozarja na razširitev mandata EIB za zunanja posojila, s katerim želi banka okrepiti dejavnosti v predpristopnih državah, v južnem sosedstvu, Sredozemlju, Latinski Ameriki in Aziji. poudarja tudi, da je v operacijah EIB velik potencial za izboljšanje gospodarskih razmer v regijah, ki so ključnega geopolitičnega pomena, zlasti v Ukrajini, ki se sooča s precejšnjimi gospodarskimi težavami zaradi oboroženega konflikta na vzhodu države, ki še traja;

15.  poziva k povečanju finančne pomoči za projekte, ki bi pomagali ublažiti ekonomske stroške, povezane z migracijsko krizo, ter bi hkrati pozitivno vplivali na državljane, begunce in ostale migrante v državah članicah, ki sprejmejo največje število beguncev in migrantov;

16.  pozdravlja pripravljenost EIB, da sprejme najvišje standarde za preprečevanje davčnih goljufij in utaj, izogibanja davkom, agresivnega davčnega načrtovanja, pranja denarja in financiranja terorizma(3); vseeno meni, da še vedno obstajajo možnosti za izboljšave; v zvezi s tem poziva EIB, naj konča sodelovanje s posredniki, jurisdikcijami in državami, ki ne spoštujejo standardov OECD in EU, vključno s tistimi, ki delujejo v državah s seznama EU z visoko tveganimi tretjimi državami na področju pranja denarja in s prihajajočega seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;

17.  poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; poudarja, da naložbe v tretje države ne smejo temeljiti le na pristopu povečevanja dobička, temveč morajo biti namenjene tudi zagotavljanju dolgoročne trajnostne gospodarske rasti, ki jo spodbuja zasebni sektor, in zmanjšanju revščine z ustvarjanjem delovnih mest in boljšim dostopom do proizvodnih virov;

18.  poudarja, da mora imeti EIB zanesljive in popolne informacije o dejanskem lastništvu končnih prejemnikov sredstev EIB, tudi v primerih, ko se financiranje opira na sklade zasebnega kapitala; zato odločno poziva EIB, naj okrepi svoj postopek primerne skrbnosti in preglednost pri sodelovanju s finančnimi posredniki;

19.  je seznanjen, da je Komisija v preteklosti blokirala nekatere projekte, ki so jih predložile mednarodne finančne ustanove(4), ker so ti vključevali neupravičeno zapletene davčne ureditve zaradi škodljivih ali neobstoječih davčnih režimov v tretjih državah; poziva Komisijo in EIB, naj v letno poročilo vključita informacije o projektih, pri katerih so bila sredstva prenesena v offshore jurisdikcije; poudarja, da morajo mednarodne finančne ustanove odpraviti tveganje, da bi sredstva EU neposredno ali posredno pripomogla k izogibanju davkom in davčnim goljufijam;

20.  znova poziva Komisijo, naj spremeni evropsko zakonodajo, tudi tisto, ki zadeva statut EIB, uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), štiri uredbe o skupni kmetijski politiki (CAP) in pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo), da bi prepovedala financiranje s sredstvi EU tistih končnih upravičencev ali finančnih posrednikov, ki so dokazano vpleteni v utajo davkov ali davčne goljufije;

21.  ugotavlja, da je 53 % od 120 primerov, ki so bili leta 2016 prijavljeni oddelku generalnega inšpektorata za preiskave goljufij, posredovalo osebje skupine EIB; pozdravlja dejstvo, da je mehanizem za sporočanje goljufij na spletnem mestu EIB sedaj na voljo v 30 jezikih(5); meni, da bi morala EIB pozorno spremljati tekoče delo na področju zaščite prijaviteljev nepravilnosti na ravni EU in posledično še izboljševati zmožnost poročanja;

22.  je seznanjen z bogatimi izkušnjami s projekti sklada EFSI; podpira in spodbuja nadaljnjo izmenjavo primerov najboljše prakse med EIB in državami članicami, da bi se zagotovila gospodarska učinkovitost Junckerjevega načrta in ustrezni finančni vzvod zanj, kar bo vplivalo na življenja državljanov EU;

23.  priznava, da je dostop do financiranja še vedno osnovna ovira za rast kulturnega in ustvarjalnega sektorja; poudarja, da so nujno potrebne pobude za financiranje, s katerimi bi okrepili tovrstne sektorje; spominja na potencial, ki ga imata EIB in EFSI pri zagotavljanju podpore ustvarjalnemu sektorju, zlasti s financiranjem malih in srednjih podjetij; poziva EIB, naj preuči, zakaj se kulturni in ustvarjalni sektor ne financira s sredstvi EFSI, in razišče morebitno povezavo s programom Ustvarjalna Evropa;

24.  opozarja, da instrumenti, temelječi na tveganih prenosih, ne morejo biti brez tveganja, če želimo, da prispevajo h gospodarskemu razvoju EU, pa tudi h gospodarski, socialni in teritorialni koheziji; poudarja, da se morajo EIB in njeni deležniki tega v celoti zavedati. spodbuja EIB, naj oceni možnost ponudbe obveznic EIB v neposreden nakup;

25.  pozdravlja strategijo skupine EIB o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk, ki je bila objavljena v letu 2017; predlaga, da skupina EIB razmisli o vključitvi načela enakosti spolov v svoje finančne operacije; poziva, naj se začne čim prej izvajati akcijski načrt za enakost spolov z ambicioznimi cilji, spremljajo pa naj ga konkretni kazalniki;

26.  meni, da bi bilo treba v sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi partnerji izboljšati komuniciranje skupine EIB, da bi ozaveščali mala in srednja podjetja o možnostih financiranja, ki so jim na voljo, in bolje seznanili državljane z lokalnimi in konkretnimi projekti, ki jih financira EU;

27.  potrjuje, da EIB Parlamentu na leto predloži tri poročila o svojih dejavnostih ter da so predsednik in zaposleni EIB na zahtevo Parlamenta in njegovih odborov redno navzoči na predstavitvah; vseeno spominja na svojo zahtevo, da bi bila EIB v večji meri odgovorna Parlamentu in bolj pregledna; v zvezi s tem ponovno poziva k podpisu medinstitucionalnega sporazuma o izmenjavi informacij med EIB in Parlamentom, v katerem bo opredeljena tudi možnost, da poslanci naslovijo pisna vprašanja na predsednika EIB;

28.  poziva, naj poročanje za vsako državo posebej brez izjem postane ključni del strategije družbene odgovornosti EIB;

29.  priporoča, naj Evropsko javno tožilstvo preuči možnost, da bi v okviru svojih dejavnosti pokrivalo operacije EIB v zadevnih državah članicah;

30.  poziva skupino EIB, naj čim prej sprejme revizijo politike glede razkrivanja nepravilnosti ter poveča neodvisnost, legitimnost, dostopnost, predvidljivost in preglednost pritožbenega mehanizma, tudi z vključitvijo direktorjev in izboljšanjem zaščite vlagateljev pritožb; meni, da so ti ukrepi nedvomno v interesu banke, deležnikov in institucij EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

4

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Thierry Cornillet, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Barbara Kappel, Wajid Khan, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Andrea Cozzolino, Herbert Dorfmann, Frank Engel, Ashley Fox, Ramón Jáuregui Atondo, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Siegfried Mureşan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bogdan Brunon Wenta, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos), Wim van de Camp

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

44

+

ALDE

Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells, Thierry Cornillet

ECR

Ashley Fox, Kay Swinburne, Pirkko Ruohonen-Lerner, Stanisław Ożóg, Sander Loones

ENL

Barbara Kappel

PPE

Anne Sander, Bogdan Brunon Wenta, Brian Hayes, Frank Engel, Gabriel Mato, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Gunnar Hökmark, Herbert Dorfmann, Ivana Maletić, Luděk Niedermayer, Markus Ferber, Siegfried Mureşan, Theodor Dumitru Stolojan, Thomas Mann, Tom Vandenkendelaere, Wim van de Camp

S&D

Alfred Sant, Andrea Cozzolino, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Hugues Bayet, Jakob von Weizsäcker, Jonás Fernández, Neena Gill, Olle Ludvigsson, Pedro Silva Pereira, Pervenche Berès, Peter Simon, Ramón Jáuregui Atondo, Roberto Gualtieri, Udo Bullmann, Wajid Khan

VERTS/ALE

Ernest Urtasun, Molly Scott Cato, Philippe Lamberts, Sven Giegold

4

-

ENL

Gerolf Annemans, Marco Zanni

GUE/NGL

Miguel Viegas

NI

Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

5

0

EFDD

Marco Valli

ENL

Bernard Monot

GUE/NGL

Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Matt Carthy, Paloma López Bermejo

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

http://www.consilium.europa.eu/pressreleases-pdf/2017/10/47244665508_en.pdf

(2)

Na primer preudarni in dobro ocenjeni projekti, ki ne prejemajo financiranja Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase.

(3)

http://www.eib.org/about/compliance/tax-good-governance/index.htm in http://www.eib.org/infocentre/publications/all/eib-group-anti-money-laundering-policy-and-combating-finance-of-terrorism-framework.htm

(4)

Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad in Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

(5)

http://www.eib.org/attachments/general/reports/ig_fraud_investigations_activity_report_2016_en.pdf


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (24.11.2017)

za Odbor za proračun

o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke

(2017/2071(INI))

Pripravljavka mnenja: Ivana Maletić

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je EIB pogodbeno zavezana, da prispeva k uravnoteženemu in enakomernemu razvoju notranjega trga s svojo primarno posojilno dejavnostjo, da bi podprla projekte za razvoj manj razvitih regij in projekt, ki imajo čezmejno naravo, v sinergiji z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; zato poudarja potencial pomembne dopolnilne vloge EIB pri izvajanju kohezijske politike, vloge, ki bi morala vedno temeljiti na uspešnosti in biti usmerjena v rezultate, tudi z preko izvajanja dejavnosti, namenjenih krepitvi zmogljivosti za pripravo projektov, storitvam svetovanja in analiziranja ter posojilom za nacionalno sofinanciranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva Komisijo in EIB, naj bolje uskladita svoja prizadevanja za nadaljnje spodbujanje izmenjave najboljših praks in širjenje priložnosti za naložbe v vseh evropskih regijah, tudi tistih, ki niso vključene v Kohezijski sklad, da bi boljše dosegali cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

2.  je seznanjen z omejenimi obstoječimi informacijami o tem, kako posojilne dejavnosti EIB prispevajo k doseganju ciljev kohezijske politike; zato poziva EIB, naj po potrebi predstavi posebna poglavja v svojem letnem poročilu, ki je namenjeno ocenjevanju učinka dejavnosti EIB v podporo izvajanju kohezijske politike, vključno z dejavnostmi v zvezi z Interreg, ter zagotovi podrobne informacije o uporabi posojil v projektih in programih kohezijske politike, pri čemer naj se sklicuje tudi na geografsko porazdelitev podpore, njen dejanski prispevek k ciljem kohezijske politike, vključno s horizontalnimi načeli in cilji strategije Evropa 2020 ter konkretnimi zmogljivostmi za uporabo zasebnih sredstev; v zvezi s tem poudarja odgovornost EIB, da zagotavlja Evropskemu parlamentu, Računskemu sodišču in drugim dovolj podatkov, tudi o stroških in upravljanju svojih proizvodov, in upošteva tudi dodano vrednost skupnih podatkov na ravni EU o združevanju naložb v zvezi s kohezijsko politiko in EIB;

3.  poudarja, da bi morala EIB kot javna finančna institucija, ki financira projekte za uresničevanje politik in prednostnih nalog EU, prispevati k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, tudi v manj razvitih regijah, kot določa Pogodba o delovanju Evropske unije; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo, kakor je razvidno iz geografske razčlenitve posojil glede na državo, v kateri se ti projekti izvajajo, petim državam članicam, največjim gospodarstvom EU, dodeljenih 54,11 % vseh posojil, odobrenih za leto 2016; poziva EIB in Komisijo, naj preučita razloge, ki so privedli do tega položaja in o tem poročata Parlamentu do sredine leta 2018; poudarja, da je potrebna širša teritorialna razdelitev finančnih sredstev, vključno v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe, ki bi moral vedno dopolnjevati sklade ESI, da bi dosegli cilj zmanjšanja regionalnih razlik; poudarja, da je treba okrepiti vlogo EIB pri financiranju socialnega podjetništva in zagonskih podjetij, pospeševanju rasti socialne infrastrukture, projektih za energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in krožno gospodarstvo; v zvezi s tem opozarja, da je EIB tudi velika vlagateljica v državah, ki niso članice EU;

4.  poudarja, da se vloga EIB v kohezijski politiki krepi, zlasti zaradi povečane uporabe finančnih instrumentov skupaj z nepovratnimi sredstvi; vendar poudarja, da je njihova dostopnost za končne prejemnike še vedno zelo nizka in da države članice ter regije kot enega od razlogov za to navajajo zapletenost postopkov, določenih v finančni uredbi in uredbi o skupnih določbah, vključno z nesorazmernimi stroški in pristojbinami ter konkurenco s privlačnejšimi nacionalnimi in regionalnimi instrumenti; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev platforme fi-compass kot enotne kontaktne točke za svetovalne storitve o finančnih instrumentih v okviru kohezijske politike; vendar poziva k nadaljnji tehnični pomoči in poenostavitvi obstoječih postopkov, pa tudi večji osredotočenosti na krepitev zmogljivosti v razmerju do finančnih posrednikov, in opozarja, da je treba bolje povezovati stroške upravljanja in provizije z uspešnostjo upravitelja sklada finančnih instrumentov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov; opozarja pa, da je treba nepovratna sredstva, ki so učinkovita oblika podpore na številnih področjih javnega posredovanja, ohraniti kot glavno orodje kohezijske politike, finančne instrumente pa bi bilo treba osredotočiti le v tistih sektorjih, kjer imajo višjo vrednost kot nepovratna sredstva, o njihovi uporabi pa bi morali še naprej odločati organi upravljanja; poudarja, da je treba spodbujati močnejši okvir za sodelovanje EIB z Evropskim parlamentom, da bi omogočili boljši nadzor nad dejavnostmi EIB;

5.  meni, da bi morala EIB kot banka Evropske unije okrepiti svoja prizadevanja, da bi zagotovila, da finančni posredniki, s katerimi sodeluje, ne bodo uporabljali struktur za izogibanje davkom in v njih ne bodo sodelovali, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z načeli o dobrem davčnem upravljanju, kot je določeno v zakonodaji EU, tudi v priporočilih in sporočilih Komisije; poudarja, da bi EIB tudi morala zagotoviti, da finančni posredniki niso vpleteni v korupcijo, pranje denarja, organizirani kriminal ali terorizem;

6.  poudarja dejstvo, da je bilo leta 2016 več kot 50 % vseh odobrenih posojil, tudi v okviru EFSI, vloženih v promet, energetiko, industrijo, podnebne ukrepe ter upravljanje voda in ravnanje z odpadki, kar kaže na ustrezno tematsko osredotočenost; kljub temu poziva k dodatni podpori za inovativnost na področju čiste energije, znanstvene raziskave in razvoj na področju strategij pametne specializacije ter za sektorje, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialna infrastruktura; poudarja, da bi morali projekti za podporo MSP in oživitev čezmejnih regij ter podeželja in drugih manj poseljenih območij, poleg manj dostopnih, deindistrualiziranih in manj razvitih območij z dolgotrajno brezposelnostjo, imeti prednost v vseh sektorjih; ugotavlja tudi pomembno dopolnilno vlogo, ki jo ima EIB pri podpiranju agende za mesta in spodbuja prizadevanja za obnovo mest, vključno z naložbami v energetsko učinkovitejše stavbe, ki bodo tudi strukturno trdne; v zvezi s tem ponavlja, da bi morala vsaka regija še naprej izkoristiti naložbe kohezijske politike;

7.  poziva EIB, naj preuči sprejetje podnebnih označevalcev OECD iz Ria, ki se uporabljajo za sledenje odhodkom skladov ESI in spremljanje teh odhodkov, da bi se pri oceni vloge skladov ESI pri obravnavanju podnebnih sprememb bolje upoštevale dejavnosti EIB v zvezi s kohezijsko politiko;

8.  poudarja pomen dopolnjevalne vloge, ki jo imajo nacionalne banke in institucije pri izvajanju finančnih instrumentov, prilagojenih za izpolnjevanje lokalnih potreb;

9.  obžaluje pomanjkanje razpoložljivih podatkov o vlogi EIB v vsaki fazi cikla izvajanja kohezijske politike in omejene informacije o tem, kako posojilne dejavnosti EIB prispevajo k ciljem kohezijske politike; poudarja potrebo po prizadevanjih in poziva k njihovi okrepitvi, da bi dosegli boljšo preglednost in boljše komuniciranje ter zagotovili, da informacije dosežejo končne prejemnike na regionalni in lokalni ravni ter povečajo prepoznavnost projektov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Mercedes Bresso, Rosa D’Amato, John Flack, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Stanislav Polčák, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andor Deli, John Howarth, Ivana Maletić, Jan Olbrycht, Bronis Ropė, Davor Škrlec, Damiano Zoffoli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

John Flack, Sławomir Kłosowski, Ruža Tomašić

GUE/NGL

Younous Omarjee

PPE

Pascal Arimont, Andor Deli, Krzysztof Hetman, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Stanislav Polčák, Joachim Zeller, Lambert van Nistelrooij

S&D

Mercedes Bresso, John Howarth, Constanze Krehl, Monika Smolková, Damiano Zoffoli

Verts/ALE

Bronis Ropė, Davor Škrlec

1

-

NI

Konstantinos Papadakis

1

0

EFDD

Rosa D’Amato

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Richard Ashworth, Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Zbigniew Kuźmiuk, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Tiemo Wölken

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Heidi Hautala, Ivana Maletić, Stanisław Ożóg, Ivan Štefanec

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa Estaràs Ferragut, Dietmar Köster, Monika Smolková


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

30

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Richard Ashworth, Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Ivan Štefanec, Patricija Šulin, Inese Vaidere

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, John Howarth, Dietmar Köster, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Monika Smolková, Isabelle Thomas, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Indrek Tarand, Monika Vana

3

-

ENF

André Elissen

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

1

0

GUE/NGL

Liadh Ní Riada

 

Popravki glasovanja

+

 

-

Liadh Ní Riada

0

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 14. februar 2018Pravno obvestilo