Postopek : 2018/0801(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0027/2018

Predložena besedila :

A8-0027/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 01/03/2018 - 8.4
CRE 01/03/2018 - 8.4

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0046

POROČILO     
PDF 532kWORD 56k
22.2.2018
PE 616.842v02-00 A8-0027/2018

o imenovanju Annemie Turtelboom za članico Računskega sodišča

(C8-0008/2018 – 2018/0801(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Indrek Tarand

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS ANNEMIE TURTELBOOM
 PRILOGA 2: ODGOVORI ANNEMIE TURTELBOOM NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Annemie Turtelboom za članico Računskega sodišča

(C8-0008/2018 – 2018/0801(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0008/2018),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0027/2018),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 20. februarja 2018 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Annemie Turtelboom imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS ANNEMIE TURTELBOOM

Javni uradi in naloge

2016–  Poslanka belgijskega zveznega parlamenta

2014–2016  Namestnica ministrskega predsednika, ministrica za proračun, finance in energijo, Vlada Flandrije

2012–2014  Ministrica za pravosodje, Zvezna vlada Belgije

2009–2012  Ministrica za notranje zadeve, Zvezna vlada Belgije

2008–2009  Ministrica za azil in migracije, Zvezna vlada Belgije

2008–2014  Članica Sveta za pravosodje in notranje zadeve, Evropska unija

2010  Predsednica Sveta za pravosodje in notranje zadeve, Evropska unija

2003–2007  Poslanka belgijskega zveznega parlamenta

2012–  Članica mestnega sveta Antwerpna

2012–  Članica upravnega odbora, pristanišče Antwerpen

2006–2012  Članica mestnega sveta občine Puurs

2000–2006  Članica javnega centra za socialno pomoč občine Puurs

2008  Zaposlena v uradu predsednika vlade

2001–2003  Vodja oddelka za trženje, Katholieke Hogeschool Leuven

1993–2001  Predavateljica, Katholieke Hogeschool Leuven

Izobrazba

1993    Magisterij iz ekonomije (z odliko), Katholieke Universiteit Leuven

1988    Spričevalo o usposobljenosti za poučevanje, Guardini

Jeziki

nizozemščina   materni jezik

angleščina  tekoče

francoščina    tekoče


PRILOGA 2: ODGOVORI ANNEMIE TURTELBOOM NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna oziroma proračunskega nadzora ali revizije.

Čeprav so v življenjepisu navedene vse moje poklicne izkušnje, bi rada poudarila, da sem se z zgoraj navedenimi področji prvič srečala že med študijem ekonomije. Zlasti pri predmetu Javne finance sem pridobila poglobljeno znanje o osnovnih načelih načrtovanja, upravljanja in nadzora javnih financ. Pozneje v svoji karieri sem to znanje nadgradila s poučevanjem računovodstva in fiskalne politike na univerzi.

Med opravljanjem funkcije namestnice ministrskega predsednika ter ministrice za proračun, finance in energijo flamske vlade sem bila zadolžena predvsem za javne finance ter odgovorna za poročanje o porabi javnih sredstev in njeno revidiranje. Odgovorna sem bila za pripravo in nadzor proračuna za leti 2014 in 2015. V tem obdobju sem tesno sodelovala z belgijskim računskim sodiščem in zahtevala letna poročila o flamskem proračunu in tudi posebna poročila, med drugim o varnosti informacij flamske davčne agencije in izvajanju Evropskega sistema računov (ESR) s strani flamske vlade. Poleg tega sem sodelovala pri vrednotenju finančnega in proračunskega vpliva šeste belgijske državne reforme.

V okviru politične kariere in pri mojem delu imajo javne finance vseskozi ključno vlogo. Po več mandatih v belgijskem zveznem predstavniškem domu ter osmih letih v zvezni in flamski vladi se dobro zavedam temeljnih odgovornosti, ki izhajajo iz upravljanja in nadzora javnih financ.

Kot ministrica v belgijski vladi, kjer sem bila pristojna za varnost, in sicer najprej na Ministrstvu za azil in migracije, nato Ministrstvu za notranje zadeve in nazadnje na Ministrstvu za pravosodje, sem pripravila načrte proračuna za vsako ministrstvo in tudi usklajevala njihov nadzor. Vseskozi si prizadevam za optimizacijo učinkovitosti in uspešnosti, zato sem zahtevala, naj belgijsko računsko sodišče izvede več revizij.

Poleg tega sem kot ministrica za notranjo varnost tesno sodelovala s stalnim odborom za nadzor policije in belgijskim stalnim odborom za preverjanje obveščevalnih služb. Oba organa izvajata revizije smotrnosti poslovanja v okviru belgijske varnostne in obveščevalne strukture ter sta bila zelo pomembna pri učinkovitem vodenju in reformiranju ustreznih ministrstev za varnost.

Sodelovala sem tudi z visokim svetom za pravosodje, ki z zunanjim nadzorom prek revizij med drugim prispeva k boljšemu delovanju belgijskega pravosodnega sistema.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Kot belgijska ministrica za pravosodje sem se osredotočala na prvo temeljito reformo struktur belgijskega sodišča vse od Napoleona. Reforma je med drugim vključevala zmanjšanje števila sodnih okrajev s 27 na 12, splošno okrepitev tretje veje oblasti z večjo avtonomijo sodnikov in prehodom na kulturo, usmerjeno k rezultatom, v skladu s katero bi belgijska vrhovna revizijska institucija uporabljala in revidirala pogodbe o upravljanju za povečanje učinkovitosti in oceno uspešnosti. Povečanje učinkovitosti je bilo cilj vseh mojih reform v tem obdobju. Poleg tega sem v tem obdobju nadzorovala pripravo belgijskega arbitražnega zakonika, ki omogoča, da podjetja namesto s sodnimi postopki rešujejo spore z arbitražo in mediacijo.

Učinkovitost in preglednost sta bili tudi vodilni načeli reform, ki sem jih izvedla kot ministrica za notranje zadeve. Pod mojim nadzorom je bila izvedena reforma gasilske službe, poleg tega pa se je zmanjšalo število policijskih okrožij. Te reforme so sovpadale z burnimi leti na ministrstvu za notranje zadeve, ki je bilo pristojno za obvladovanje številnih nesreč, kot so bile huda eksplozija plina, trčenje vlaka in poplave. Vodila sem tudi nepričakovane volitve in belgijsko predsedovanje Svetu Evropske unije.

Kot članica flamske vlade sem se ukvarjala predvsem z davčno reformo. Pristojna sem bila za znižanje davkov na delitev nepremičnin za pare, ki so v postopku ločitve. Usmerjala sem tudi pripravo davčnega zakonika za okolju prijazen osebni prevoz z zagotovitvijo bonusov za avtomobile z nizkimi emisijami ali brez njih. Ne nazadnje sem naredila zasnovo tudi za temeljito reformo dednega prava in davkov na dediščino, ki jo zdaj zaključuje moj naslednik.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Delo v mednarodnem okolju je stalnica v moji karieri. Med opravljanjem funkcije ministrice za varnost je bila ena od mojih nalog zastopanje Belgije v Svetu za pravosodje in notranje zadeve, katerega članica sem bila šest let in mu predsedovala med belgijskim predsedstvom leta 2010. Kot predsednica Sveta za pravosodje in notranje zadeve sem sodelovala v več tristranskih pogovorih o varnosti v Washingtonu in Bruslju ter o terorizmu in radikalizaciji v Madridu. Poleg tega sem imela redne stike z mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov, Svet Evrope, OECD, Europol in Eurojust, ter se udeleževala njihovih srečanj, sodelovala pa sem tudi v dvostranskih pogovorih s številnimi partnerskimi državami, kot sta Maroko in Grčija. Kot ministrica za energijo v flamskem parlamentu sem pogosto obiskovala inovativne energetske projekte v tujini in redno sodelovala s Svetom Beneluksa.

Poleg tega sem imela kot poslanka številne priložnosti za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Udeležila sem se veliko različnih konferenc, na katerih sem bila osrednja govornica, in sodelovala pri številnih mednarodnih pobudah. Še posebej bi rada izpostavila osrednji govor na vrhu GLOBSEC Tatra leta 2016 in poznejše delo v zvezi s pobudo organizacije GLOBSEC za reformo obveščevalne dejavnosti. Sodelovala sem v misiji OVSE za opazovanje volitev v Armeniji leta 2016.

Poleg tega sem od avgusta do decembra 2017 živela in študirala v večkulturnem in večjezičnem okolju, saj sem se udeležila programa Greenberg World Fellows Univerze Yale. Na tej univerzi iz združenja Ivy League nisem obiskovala le predavanj v okviru zahtevnega programa, ampak sem tudi sama večkrat predavala o Evropski uniji in svetovala številnim mednarodnim študentom glede načrtovanja kariere med njihovim študijem.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

V skladu z belgijskim pravom parlament potrdi letno poročilo vlade o izvrševanju proračuna ob upoštevanju presoje belgijskega računskega sodišča. Podoben postopek se uporablja za izvrševanje proračuna v flamski regiji. S pravnega stališča se ti postopki v številnih vidikih razlikujejo od postopka razrešnice v Evropskem parlamentu.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Kot je pojasnjeno v mojem življenjepisu in mojih odgovorih na prejšnja vprašanja, sem opravljala štiri različne ministrske funkcije, in sicer v naslednjem zaporedju: (1) ministrica za azil in migracije, (2) ministrica za notranje zadeve in (3) ministrica za pravosodje (vse v belgijski vladi) ter (4) namestnica ministrskega predsednika, ministrica za proračun, finance in energijo v flamski vladi. Vse te funkcije so bile rezultat političnih imenovanj.

Poleg tega sem bila kot izvoljena svetnica mestnega sveta Antwerpna imenovana za zastopanje sveta v upravnem odboru pristanišča Antwerpen in njegovem revizijskem odboru. V obdobju 2006–2012 sem bila imenovana za občinsko svetnico občine Puurs in članico odbora lokalnega javnega centra za socialno pomoč (OCMW/CPAS).

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Kot je opisano pri prejšnjem vprašanju, je splošna reforma Ministrstva za pravosodje, ki sem jo nadzorovala, eden od največjih dosežkov v moji poklicni karieri. V okviru navedene reforme so bile sprejete najpomembnejše odločitve, pri katerih sem sodelovala. Glavni cilj te reforme je prenos finančne pristojnosti, ki sodnim okrajem zagotavlja večjo finančno avtonomijo in za revizijo katere je pristojno belgijsko računsko sodišče. S temi reformami se znatno povečujeta kakovost delovanja in učinkovitost celotnega pravosodnega sistema.

Sodelovala sem pri pogajanjih in končnih odločitvah o šesti belgijski državni reformi, ki je vključevala pomemben nadaljnji prenos pristojnosti z nacionalne na regionalno raven. Ta reforma je bila rezultat oblikovanja belgijske vlade za obdobje 2010–2011, z njo pa so bile regijam dodeljene pristojnosti na področju gospodarstva in zaposlovanja, skupnostim pa odgovornost za družinsko politiko. Poleg tega se skupnosti in regije od izvedbe reforme financirajo drugače in imajo večjo fiskalno avtonomijo.

Bila sem prva belgijska ministrica, ki je bila v težavnih okoliščinah pristojna za ločeno področje azila in migracij. Moje prizadevno delo v vladi me je pripeljalo do funkcije ministrice za notranje zadeve, pri čemer sem bila prva ženska na tej funkciji v zgodovini Belgije.

V svoji politični karieri sem sodelovala tudi pri številnih drugih pomembnih odločitvah. Podrobnosti v zvezi s tem so navedene v mojih odgovorih na vprašanja 1–3.

Neodvisnost

7.  V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Neodvisnost je bistveni predpogoj za delovanje vsake vrhovne revizijske institucije. Določena je v členih 285–287 PDEU in izčrpno opisana v izjavi iz Lime, ki jo je izdala Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij. V celoti podpiram ta načela in jih bom kot članica Sodišča brezpogojno spoštovala. Name ne bodo vplivale revidirane organizacije in ne bom odvisna od takih organizacij, prav tako pa ne bom sprejemala navodil od nobene vlade ali drugih stani.

Da bi zagotovila svojo popolno neodvisnost, bom odstopila s političnih funkcij in ne bom opravljala nobene dejavnosti, ki bi v prihodnosti lahko ogrozila mojo neodvisnost. Pri opravljanju svojih nalog članice bi se izogibala kakršnemu koli navzkrižju interesov, vključno z opravljanjem nepoklicnih dejavnosti ali političnih funkcij. Izogibala bi se tudi morebitnim situacijam, v katerih bi lahko veljala za konfliktno.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Niti sama niti nihče od mojih bližnjih sorodnikov nimamo poslovnih ali finančnih interesov oziroma drugih obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z mojimi nalogami, ki bi jih imela kot članica Sodišča.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Da, seveda. Kot izvoljena uradnica v Belgiji sem že morala predložiti izjavo o interesih, ki sem jo vseskozi pravočasno in pravilno izpolnjevala.

10.  Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne, trenutno nisem udeležena v nobenem sodnem postopku.

11.  Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Da. Leta 2014 sem bila na splošnih volitvah izvoljena v belgijsko poslansko zbornico. Funkcijo sem prevzela junija 2016. V parlamentu sem članica Odbora za zunanje zadeve. Poleg tega sem od 1. januarja 2013 izvoljena svetnica v mestnem svetu Antwerpna. Sem tudi članica flamske stranke (Open Vld) in njenega predsedstva.

12.  Ali boste po imenovanju za članico Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Da. Da bi lahko neodvisno opravljala svoje naloge revizorke, bom nemudoma odstopila z vseh sedanjih funkcij.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Pri goljufijah in korupciji ni razlik med narodnostmi in prav tako jih ne bi smelo biti pri njihovem obravnavanju. Vsi člani Sodišča bi morali delovati popolnoma nepristransko in pošteno ter spoštovati notranja pravila in standardni postopek Sodišča. Pri obravnavanju večje nepravilnosti, goljufije ali korupcije, ki vključuje eno ali več oseb iz moje države članice, bi zato ravnala profesionalno in nič drugače kot v katerem koli drugem primeru v kateri koli drugi državi članici, pri čemer bi uporabila proaktivni pristop.

V primeru suma goljufije bi o zadevi takoj poročala predsedniku Sodišča in zagotovila, da se primeri goljufije posredujejo Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), kot zahteva odločba Sodišča o sodelovanju med Evropskim računskim sodiščem in uradom OLAF v zvezi s primeri suma goljufije, ki jih odkrije Sodišče med svojim revizijskim delom ali ovadbe, ki jih predložijo tretje strani.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Glavna značilnost kulture dobrega finančnega poslovodenja v javni službi so vzpostavljeni delujoči operativni in nadzorni sistemi. Sistemi bi morali temeljiti na modelu „treh zaščitnih mehanizmov“:

–  funkcijah, ki vključujejo in obvladujejo tveganje;

–  funkcijah, ki nadzorujejo obvladovanje tveganja in zagotavljanje skladnosti ali so specializirane zanju;

–  funkcijah, ki dajejo neodvisno zagotovilo, vključno z revizijo.

Pri celotnem upravljanju denarja davkoplačevalcev v kateri koli javni službi bi bilo treba upoštevati naslednja tri načela iz finančne uredbe, ki se uporabljajo za splošni račun Unije: gospodarnost (pravočasno pridobivanje surovin ustrezne količine in kakovosti po najboljši ceni), uspešnost (proizvodnja čim večjega števila uporabnih proizvodov iz določene količine surovin) in učinkovitost (doseganje določenih ciljev in želenih rezultatov dejavnosti). Sodišče lahko spoštuje ta načela finančnega poslovodenja s pravočasnim zagotavljanjem ustreznih neodvisnih revizijskih poročil.

Notranji nadzor finančnega poslovodenja je ključni element dobrega upravljanja. Sodišče ima ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti v institucionalnem okviru Evropske unije. Z objavljanjem poročil, v katerih so podrobno opredeljene dobre prakse, in odkrivanjem primerov, kjer so potrebne izboljšave, ima Sodišče edinstven položaj za nepristransko obveščanje Evropskega parlamenta in državljanov EU o upravljanju njihovih sredstev. Taka vloga in odgovornost nalagata Sodišču deljeno odgovornost za povečanje zaupanja državljanov v institucionalni okvir EU in finančno poslovodenje.

Kot je poudarjeno v mojem odgovoru na prvo vprašanje, sem v svoji karieri spoznala, kako pomembne so revizije smotrnosti poslovanja, ki jih poleg rednih finančnih revizij in revizij skladnosti vključuje dobro finančno poslovodenje. Ključnega pomena je, da Sodišče oceni, ali kakršna koli kultura finančnega poslovodenja v institucionalnem okviru EU zagotavlja gospodarno in uspešno uresničevanje določenih ciljev politike. Ustrezno vodstvo bi moralo v svojih postopkih v največji možni meri uporabljati ugotovitve in priporočila Sodišča.

Zato je Sodišče z brezhibnim opravljanjem svoje vloge ključno pri zagotavljanju preglednosti, celovitosti in jasne verige odgovornosti v Evropski uniji. Letno poročilo Sodišča je temeljni element pri postopnem izboljševanju dobrega finančnega poslovodenja v EU in bi ga bilo treba pripraviti na način, ki zagotavlja največjo možno pomembnost in uporabnost.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Evropsko računsko sodišče je neodvisna institucija, vendar to ne pomeni, da deluje v vakuumu. Na podlagi členov 287 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije je dober odnos med Evropskim parlamentom in zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor ključnega pomena za nadzor izvrševanja proračuna EU. Ugotovitve in priporočila Sodišča bodo imela večji vpliv, če bo na podlagi poročil Sodišča delo Evropskega parlamenta boljše. Za povečanje učinkovitosti sodelovanja je potreben prispevek Parlamenta že v začetni fazi načrtovanja delovnega programa Sodišča. V ta namen so potrebni stalen dialog ter pogosti stiki med Sodiščem in Parlamentom. Poskušala bom ugotoviti, kakšne so informacijske potrebe Evropskega parlamenta v smislu revizijskega pristopa in ciljev, ter bom podpirala letni delovni program Sodišča z vključitvijo več revizij, ki bodo osredotočene na prednostne naloge Evropskega parlamenta za državljane EU.

Poleg tega bi si moralo Sodišče za povečanje prepoznavnosti prizadevati za sodelovanje s številnimi odbori, zlasti kar zadeva poročila za posamezne sektorje. Čeprav Evropski parlament seveda neodvisno odloča o tem, kako organizirati svoje notranje delovanje, bi lahko Sodišče opredelilo in predlagalo področja, na katerih bi bilo širše sodelovanje lahko koristno za obe instituciji.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Revidiranje smotrnosti poslovanja je v priročniku Sodišča za revizijo smotrnosti poslovanja in drugih mednarodnih standardih opredeljeno kot neodvisno, objektivno in zanesljivo preverjanje, ali podjetja, sistemi, operacije, programi, dejavnosti ali organizacije delujejo v skladu z načeli gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti ter ali se upoštevajo drugi pomembni elementi, kot so enakost, okolje in etika. Zato mora revidiranje smotrnosti poslovanja dopolnjevati finančno revidiranje, zlasti ker se povečujeta obseg in kompleksnost vladnih programov, za katere se uporablja denar davkoplačevalcev. Zato bi si želela, da Sodišče vzpostavi večje ravnovesje med finančnimi revizijami in revizijami smotrnosti poslovanja. Revizije smotrnosti poslovanja zagotavljajo Evropskemu parlamentu in državljanom EU boljši nadzor nad porabo njihovega denarja ter s tem povečujejo preglednost in demokratično odgovornost.

Revizije smotrnosti poslovanja in z njimi povezana (posebna) poročila lahko bolje kot finančne revizije opredelijo področja, na katerih je mogoče povečati gospodarnost, uspešnost in učinkovitost. Te ugotovitve bi bilo treba nato jasno in praktično sporočiti Evropskemu parlamentu, ustreznim ustanovam in širši javnosti, da bi se povečali ozaveščenost in verjetnost izvajanja dobrih praks ter drugih priporočil.

Poleg tega je treba ustrezno načrtovati časovni okvir teh revizij smotrnosti poslovanja. Skrbno načrtovanje bo zagotovilo, da bodo ugotovitve in priporočila pravočasno na voljo, da bi se lahko upoštevali pri procesu odločanja EU. Prav tako so lahko v pomoč pri prihodnjih revizijah predpisov in ponovni opredelitvi ciljev politike ter se uporabljajo kot podlaga za razprave o večletnih finančnih okvirih in/ali oblikovanje prihodnjih programov EU.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Čeprav je relativna neodvisnost med evropskimi in nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami še vedno bistvenega pomena, kot je navedeno v členu 287(3) PDEU, je potrebno tesnejše sodelovanje v duhu zaupanja med temi ravnmi. Odbor za stike Sodišča bi moral okrepiti to sodelovanje, ki zajema različne pristope. Prvič, Sodišče in nacionalne revizijske institucije bi lahko povečali izmenjavo dobrih praks. Kar zadeva revidiranje skladnosti, bi moralo Sodišče razširiti ustrezne metodologije med navedenimi zainteresiranimi nacionalnimi institucijami in obratno. Kar zadeva revizije smotrnosti poslovanja, bi lahko institucije na evropski in nacionalni ravni sodelovale na področjih, ki zahtevajo širše soglasje v družbi, čeprav bi to vključevalo določene izzive. Drugič, revizije na nacionalni in evropski ravni bi se lahko uskladile, da bi se preprečilo prekrivanje in povečala učinkovitost.

Seznanjena sem z željo Evropskega parlamenta po tesnejšem sodelovanju pri revidiranju proračuna EU. Kot članica bi si prizadevala za okrepitev odnosa s Parlamentom ter dejavno sodelovala v dialogu z Odborom za proračunski nadzor in drugimi ustreznimi deležniki.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Vsa poročila, ki jih objavi Sodišče, bi morala biti predvsem jasna. Ta zahteva je izčrpno opisana v strategiji Evropskega računskega sodišča za obdobje 2018–2020. Poleg tega bi morala biti poročila primerna, koristna in pravočasna.

Da bi lahko Sodišče pripravilo jasna poročila, potrebuje zanesljive in točne informacije, ki jih države članice predložijo Komisiji. Ker Sodišče ne more neposredno zaprositi držav članic za te informacije, bi moralo v dialogu z državami članicami poudariti pomen kakovosti podatkov za Komisijo.

Cilj Sodišča bi moral biti vseskozi ustvarjanje dodane vrednosti za delo Evropskega parlamenta. V zvezi s tem pozdravljam ustanovitev delovne skupine na visoki ravni s strani Sodišča za preučitev možnosti za dodatno povečanje dodane vrednosti njegovih letnih poročil za njegove uporabnike, zlasti Evropski parlament. To je mogoče doseči z zagotavljanjem boljšega geografskega vpogleda, ocenjevanjem uspešnosti za dodatna področja proračuna EU ter zanašanjem na notranje kontrole na ravni EU in ravni držav članic. Ker so bili predlogi sprejeti leta 2017, z zanimanjem pričakujem dodano vrednost pri prihodnjem poročanju Sodišča.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča - belgijski kandidat

Referenčni dokumenti

05161/2018 – C8-0008/2018 – 2018/0801(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

11.1.2018

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CONT

18.1.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Indrek Tarand

17.1.2018

 

 

 

Datum sprejetja

20.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Monica Macovei, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Brian Hayes, Miroslav Poche, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Monika Smolková, Hilde Vautmans

Datum predložitve

22.2.2018

Zadnja posodobitev: 23. februar 2018Pravno obvestilo