Postopek : 2016/0377(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0039/2018

Predložena besedila :

A8-0039/2018

Razprave :

PV 25/03/2019 - 16
CRE 25/03/2019 - 16

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 7.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0229

POROČILO     ***I
PDF 888kWORD 96k
26.2.2018
PE 606.138v02-00 A8-0039/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES

(COM(2016)0862 – C8-0493/2016 – 2016/0377(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Flavio Zanonato

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES

(COM(2016)0862 – C8-0493/2016 – 2016/0377(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0862),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0493/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0000/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Sektor električne energije v Uniji doživlja temeljito prenovo, za katero so značilni bolj decentralizirani trgi z več akterji, boljša medsebojna povezanost sistemov in večji delež energije iz obnovljivih virov. V odgovor si Direktiva xxx/Uredba xxx [sklic na predlagano direktivo o električni energiji in uredbo o električni energiji] prizadevata nadgraditi pravni okvir, ki ureja notranji trg električne energije Unije, zato da bi zagotovili optimalno delovanje trgov in omrežij, kar bo koristilo podjetjem in odjemalcem.

(1)  Sektor električne energije v Uniji doživlja temeljito prenovo, za katero so značilni bolj decentralizirani trgi z več akterji, večji delež energije iz obnovljivih virov in bolj medsebojno povezani sistemi, ki pa so še vedno nezadostni. V odgovor si Direktiva xxx/Uredba xxx [sklic na predlagano direktivo o električni energiji in uredbo o električni energiji] prizadevata nadgraditi pravni okvir, ki ureja notranji trg električne energije Unije, zato da bi zagotovili optimalno delovanje trgov in omrežij, kar bo koristilo podjetjem in državljanom Unije. Ta uredba naj bi prispevala k izvajanju ciljev energetske unije, ki temeljijo na solidarnosti, načelu, ki je zapisano v členu 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Dobro delujoči trgi in sistemi so najboljše jamstvo za zanesljivost oskrbe. Vendar tudi če trgi in sistemi dobro delujejo, nevarnosti krize v oskrbi z električno energijo (kot posledica skrajnih vremenskih razmer, zlonamernih napadov ali pomanjkanja goriva) nikoli ni mogoče izključiti. Posledice kriznih razmer pogosto segajo prek nacionalnih meja. Tudi kadar se incidenti začnejo na lokalni ravni, se njihov učinek lahko hitro razširi prek meja. Nekatere izjemne razmere, kot so obdobje hudega mraza, vročinski val ali kibernetski napad, lahko sočasno vplivajo na celotno regijo.

(2)  Zanesljiva oskrba v Uniji se najbolje zagotovi z dobro delujočimi trgi in sistemi, ki imajo razvite in tehnološko moderne medsebojne povezave za električno energijo, s katerimi se zagotavlja prost pretok energije prek meja, ukrepov energetske učinkovitosti in nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije. Vendar tudi če trgi in sistemi dobro delujejo in so medsebojno povezani, nevarnosti krize v oskrbi z električno energijo (predvsem kot posledice skrajnih vremenskih razmer, zlonamernih napadov ali pomanjkanja goriva) nikoli ni mogoče izključiti. Posledice kriznih razmer pogosto segajo prek nacionalnih meja. Tudi kadar se incidenti začnejo na lokalni ravni, se njihov učinek lahko hitro razširi prek meja. Nekatere izjemne razmere, kot so obdobje hudega mraza, vročinski val ali kibernetski napad, lahko sočasno vplivajo na celotno regijo.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Ob medsebojni povezanosti trgov električne energije in elektroenergetskih sistemov pa preprečevanja in upravljanja kriz ni mogoče obravnavati kot nekaj, kar je izključno v nacionalni pristojnosti. Uvesti je treba skupni okvir pravil in usklajene postopke, ki bodo zagotovili, da bodo države članice in drugi akterji učinkovito čezmejno sodelovali v duhu preglednosti in solidarnosti.

(3)  Ob medsebojni povezanosti trgov električne energije in elektroenergetskih sistemov preprečevanja in upravljanja kriz ni mogoče obravnavati kot nekaj, kar je izključno v nacionalni pristojnosti, bolje pa je treba izkoristiti potencial učinkovitejših in cenejših ukrepov na ravni regionalnega sodelovanja. Uvesti je treba skupni okvir pravil in usklajene postopke, ki bodo zagotovili, da bodo države članice in drugi akterji učinkovito čezmejno sodelovali ter da se bodo povečali preglednost, zaupanje in solidarnost med državami članicami.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Smernice za obratovanje sistemov24 ter omrežni kodeks o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe25 predstavljajo podrobna pravila, kako morajo operaterji prenosnih sistemov in drugi zadevni akterji delovati in sodelovati, da zagotovijo varnost sistema. Ta tehnična pravila bi morala zagotoviti, da se večina incidentov v oskrbi z električno energijo učinkovito obravnava na operativni ravni. Ta uredba se osredotoča na krizne razmere v oskrbi z električno energijo, ki imajo lahko večji obseg in učinek. Določa, kaj bi države članice morale storiti, da se take razmere preprečijo in kakšne ukrepe lahko sprejmejo, če zgolj sistemska operativna pravila ne zadoščajo več. Vendar bi bilo treba sistemska operativna pravila v celoti upoštevati tudi v kriznih razmerah.

(5)  Smernice za obratovanje sistemov24 ter omrežni kodeks o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe25 predstavljajo podrobna pravila, kako morajo operaterji prenosnih sistemov in drugi zadevni akterji delovati in sodelovati, da zagotovijo varnost sistema. Ta tehnična pravila bi morala zagotoviti, da se bodo incidenti v oskrbi z električno energijo učinkovito obravnavali na operativni ravni. Ta uredba se osredotoča na krizne razmere v oskrbi z električno energijo, ki imajo lahko večji obseg in učinek. Določa, kaj bi države članice morale storiti, da se take razmere preprečijo in kakšne ukrepe lahko sprejmejo, če zgolj sistemska operativna pravila ne zadoščajo več. Vendar bi bilo treba tudi v kriznih razmerah v celoti upoštevati sistemska operativna pravila ter zagotoviti doslednost med določbami te uredbe in kodeksa o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe.

_________________

_________________

24 Uredba Komisije (EU).../... z dne XXX o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije (UL [...]).

24 Uredba Komisije (EU).../... z dne XXX o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije (UL [...]).

25 Uredba Komisije (EU).../... z dne XXX o vzpostavitvi omrežnega kodeksa o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe (UL [...]).

25 Uredba Komisije (EU).../... z dne XXX o vzpostavitvi omrežnega kodeksa o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe (UL [...]).

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Ta uredba določa skupni okvir pravil za preprečevanje in obvladovanje kriznih razmer v oskrbi z električno energijo ter za pripravo na take razmere, saj vnaša večjo preglednost v pripravljalno fazo in med krizo v oskrbi z električno energijo ter zagotavlja, da se električna energija celo med krizo dostavi tja, kjer je najbolj potrebna. Od držav članic zahteva, da sodelujejo na regionalni ravni in v duhu solidarnosti. Določa tudi okvir za učinkovito spremljanje zanesljivosti oskrbe v Evropi prek usklajevalne skupine za električno energijo. To bi moralo zagotoviti boljšo pripravljenost na tveganja ob nižjih stroških. Poleg tega bi moralo okrepiti notranji trg električne energije s tem, ko bi okrepilo zaupanje med državami članicami ter preprečilo neprimerne državne posege v kriznih razmerah, zlasti s preprečevanjem nepotrebnega omejevanja čezmejnih tokov.

(6)  Ta uredba določa skupni okvir pravil za preprečevanje in obvladovanje kriznih razmer v oskrbi z električno energijo ter za pripravo na take razmere, saj vnaša večjo preglednost v pripravljalno fazo in med krizo v oskrbi z električno energijo ter zagotavlja, da se tudi v času krize na usklajen in učinkovit način sprejmejo ukrepi in da se električna energija dostavi tja, kjer je najbolj potrebna. Od držav članic zahteva, da sodelujejo na regionalni ravni in v duhu solidarnosti. Določa tudi okvir za učinkovito spremljanje zanesljivosti oskrbe v Evropi prek usklajevalne skupine za električno energijo. To bi moralo zagotoviti boljšo pripravljenost na tveganja ob nižjih stroških, optimizacijo virov ter ublažiti učinek na državljane in podjetja v času krize. Poleg tega bi moralo okrepiti notranji trg električne energije s tem, ko bi okrepilo zaupanje med državami članicami ter preprečilo neprimerne državne posege v kriznih razmerah, zlasti s preprečevanjem nepotrebne uporabe netržnih ukrepov ter nepotrebnega omejevanja čezmejnih tokov in prenosne zmogljivosti med območji, s čimer bi se zmanjšali negativni učinki prelivanja na sosednje države članice.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Za lažje preprečevanje, izmenjavo informacij in naknadno vrednotenje kriz v oskrbi z električno energijo bi morale države članice kot kontaktno točko imenovati en sam pristojni organ. Ta je lahko obstoječi ali nov subjekt.

(10)  Zanesljivost oskrbe je skupna odgovornost številnih akterjev, pri čemer ima vsakdo izmed njih določeno vlogo pri upravljanju elektroenergetskih sistemov. Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnega sistema imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema v skladu s členoma 31 in 40 Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta [predlagana uredba o električni energiji, COD(2016)380]. Tudi regulativni organi in drugi zadevni nacionalnimi organi imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju in spremljanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo kot del nalog, ki so jim dodeljene s členom 59 Direktive (EU) .../... [predlagana direktiva o električni energiji]. Z namenom zagotovitve pregledne in vključujoče udeležbe vseh udeleženih akterjev, učinkovite priprave in ustreznega izvajanja načrtov pripravljenosti na tveganja in regionalnih sporazumov ter za boljše preprečevanje, izmenjavo informacij in naknadno vrednotenje kriz v oskrbi z električno energijo, bi morale države članice imenovati en sam pristojni nacionalni vladni ali regulativni organ kot kontaktno točko. Ta je lahko obstoječi ali nov subjekt.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Skupen pristop za preprečevanje in upravljanje kriz zahteva skupno opredelitev krize v oskrbi z električno energijo. Da bi presegli sedanje različne pristope v Uniji, bi morali v tej uredbi krizo v oskrbi z električno energijo v splošnem pomenu opredeliti kot obstoječe ali preteče stanje večjega pomanjkanja ali nezmožnosti dobavljanja električne energije. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da opredelijo konkretne scenarije krize v oskrbi z električno energijo na regionalni in nacionalni ravni ter nato še konkretne ukrepe, s katerimi bi v svojih načrtih pripravljenosti na tveganja take razmere reševale. Ta pristop bi moral zagotoviti, da bodo zajete vse možne krizne razmere, tako da bodo upoštevane regionalne in nacionalne posebnosti, kot so topografija omrežja, mešanica električne energije, obseg proizvodnje in porabe ter razpršenost prebivalstva.

Obrazložitev

Trenutno v Evropi ni skupnega pogleda na to, kaj pomenijo krizne razmere in kakšne so njihove posledice. Da bi bile države članice zmožne v svojih nacionalnih načrtih pripravljenosti na tveganja opredeliti/oceniti, kaj „večje pomanjkanje električne energije“ ali „nezmožnosti dobavljanja“ konkretno pomeni, mora biti opredelitev kriznih razmer široka, da lahko zajame vse možne krizne razmere po Evropi.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Skupen pristop za preprečevanje in obvladovanje kriz zahteva predvsem to, da države članice uporabljajo enake metode in opredelitve za določanje tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo ter da lahko učinkovito primerjajo svojo uspešnost in uspešnost svojih sosed na tem področju. Uredba opredeljuje dva kazalnika za spremljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo v Uniji: „pričakovana nedobavljena energija“ (EENS), izražena kot GWh/leto, in „pričakovano tveganje izklopa bremena“ (LOLE), izraženo v urah/leto. Omenjena kazalnika sta del evropske ocene zadostnosti proizvodnih virov, ki jo izvaja Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO za električno energijo) v skladu s [členom 19 predlagane uredbe o električni energiji]. Usklajevalna skupina za električno energijo izvaja redno spremljanje zanesljivosti oskrbe na podlagi rezultatov teh kazalnikov. Tudi Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agencija) bi morala uporabljati ta kazalnika pri poročanju o uspešnosti držav članic na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo v svojih letnih poročilih o spremljanju trga električne energije v skladu s [členom 16 predlagane uredbe ACER].

(11)  Države članice morajo uporabljati skupne metode in opredelitve za določanje tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo, da lahko učinkovito primerjajo svojo uspešnost in uspešnost svojih sosed na tem področju. Uredba opredeljuje dva kazalnika za spremljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo v Uniji: „pričakovana nedobavljena energija“ (EENS), izražena kot GWh/leto, in „pričakovano tveganje izklopa bremena“ (LOLE), izraženo v urah/leto. Omenjena kazalnika sta del evropske ocene zadostnosti proizvodnih virov, ki jo izvaja Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO za električno energijo) v skladu s [členom 19 predlagane uredbe o električni energiji]. Usklajevalna skupina za električno energijo izvaja redno spremljanje zanesljivosti oskrbe na podlagi rezultatov teh kazalnikov. Tudi Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agencija) bi morala uporabljati ta kazalnika pri poročanju o uspešnosti držav članic na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo v svojih letnih poročilih o spremljanju trga električne energije v skladu s [členom 16 predlagane uredbe ACER].

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Za zagotovitev skladnosti ocen tveganja, ki vnaša zaupanje med države članice v kriznih razmerah, je potreben skupen pristop za opredelitev scenarijev tveganja. Zato bi moral ENTSO za električno energijo v sodelovanju z Agencijo razviti skupno metodologijo za ugotavljanje tveganja, tako da bi ENTSO za električno energijo predlagal metodologijo, Agencija pa bi jo odobrila.

(12)  Za zagotovitev skladnosti ocen tveganja in vzpostavitev zaupanja med državami članicami v kriznih razmerah, je potreben skupen pristop za opredelitev scenarijev tveganja. Zato bi moral ENTSO za električno energijo po posvetovanju z ustreznimi deležniki, tudi s proizvajalci konvencionalne energije in energije iz obnovljivih virov, in v sodelovanju z Agencijo razviti in redno posodabljati skupno metodologijo za ugotavljanje tveganja, tako da bi ENTSO za električno energijo predlagal metodologijo in njene posodobitve, Agencija pa bi jih odobrila.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Na podlagi te skupne metodologije bi moral ENTSO za električno energijo redno pripravljati in posodabljati regionalne krizne scenarije ter opredeliti najpomembnejša tveganja za vsako regijo, kot so skrajne vremenske razmere, naravne nesreče, pomanjkanje goriva ali zlonamerni napadi. Glede na krizni scenarij pomanjkanja plina bi bilo treba tveganje za motnje v oskrbi s plinom oceniti na podlagi scenarijev motenj v oskrbi s plinom in infrastrukturi, ki jih je pripravila Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za plin v skladu s členom 6.6 uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom [predlog uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom]. Države članice bi morale svoje nacionalne krizne scenarije pripraviti in posodabljati na tej podlagi načeloma vsaka tri leta. Scenariji bi morali predstavljati osnovo za načrte pripravljenosti na tveganja. Pri določanju tveganj na nacionalni ravni bi morale države članice opisati tudi morebitna tveganja, ki jih opažajo v zvezi z lastništvom infrastrukture, pomembne za zanesljivost oskrbe, in možne ukrepe za odpravo teh tveganj, če so jih sprejele (npr. splošne ali sektorske zakone o pregledu naložb, posebne pravice za določene delničarje itn.), z navedbo, zakaj so taki ukrepi po njihovem mnenju upravičeni.

(13)  Na podlagi te skupne metodologije bi moral ENTSO za električno energijo redno pripravljati in posodabljati regionalne krizne scenarije ter opredeliti najpomembnejša tveganja za vsako regijo, kot so skrajne vremenske razmere, naravne nesreče, pomanjkanje goriva ali zlonamerni napadi. Glede na krizni scenarij pomanjkanja plina bi bilo treba tveganje za motnje v oskrbi s plinom oceniti na podlagi scenarijev motenj v oskrbi s plinom in infrastrukturi, ki jih je pripravila Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za plin v skladu s členom 6.6 uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom [predlog uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom]. Da se okrepi regionalni pristop k ocenjevanju tveganj, bi moral ENTSO za električno energijo imeti pooblastila, da lahko naloge v zvezi z opredelitvijo regionalnih kriznih scenarijev prenese na regionalne koordinacijske centre. Države članice bi morale na podlagi regionalnih kriznih scenarijev pripraviti svoje nacionalne krizne scenarije in jih načeloma posodabljati vsaka tri leta. Scenariji bi nato morali predstavljati osnovo za načrte pripravljenosti na tveganja. Pri določanju tveganj na nacionalni ravni bi morale države članice opisati tudi morebitna tveganja, ki jih opažajo v zvezi z lastništvom infrastrukture, pomembne za zanesljivost oskrbe, in vse ukrepe za odpravo teh tveganj (npr. splošne ali sektorske zakone o pregledu naložb, posebne pravice za določene delničarje itn.), z navedbo, zakaj so taki ukrepi po njihovem mnenju potrebni in sorazmerni.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Kot je navedeno v [predlogu uredbe o električni energiji], bi morali regionalni operativni centri redno ocenjevati pomembna tveganja, saj imajo nalogo operativnega upravljanja takih primerov. Da bi lahko učinkovito opravljali svoje naloge in delovali v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi organi za namene preprečevanja in blaženja večjih nesreč, bi moralo regionalno sodelovanje, kot ga zahteva ta uredba, temeljiti na strukturah regionalnega sodelovanja na tehnični ravni, in sicer skupini držav članic, ki souporabljajo isti regionalni operativni center.

(15)  Kot je navedeno v [predlogu uredbe o električni energiji], bi morali regionalni koordinacijski centri redno ocenjevati pomembna tveganja, saj imajo nalogo operativnega upravljanja takih primerov. Da bi lahko učinkovito opravljali svoje naloge in delovali v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi organi za namene preprečevanja in blaženja večjih nesreč, bi moralo regionalno sodelovanje, kot ga zahteva ta uredba, temeljiti na strukturah regionalnega sodelovanja na tehnični ravni, in sicer skupini držav članic, ki souporabljajo isti regionalni koordinacijski center.

Obrazložitev

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  [Predlog uredbe o električni energiji] določa uporabo skupne metodologije za srednjeročno do dolgoročno evropsko oceno zadostnosti proizvodnih virov (od 10 let naprej do eno leto naprej), s čimer bi zagotovili, da države članice odločitve o morebitnih potrebah po naložbah sprejemajo pregledno in na podlagi skupnega dogovora. Ta ocena se po svojem namenu razlikuje od kratkoročnih ocen zadostnosti, ki se uporabljajo za odkrivanje morebitnih težav v zvezi z zadostnostjo v krajših časovnih obdobjih, in sicer za sezonske obete (šest mesecev vnaprej) ter ocene zadostnosti znotraj dneva do en teden vnaprej. V povezavi s kratkoročnimi ocenami obstaja potreba po skupnem pristopu k temu, kako odkriti morebitne težave v zvezi z zadostnostjo. ENTSO za električno energijo bo objavil zimsko in poletno napoved, da opozori države članice in operaterje prenosnih sistemov na tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, ki se lahko pojavijo v naslednjih šestih mesecih. Za izboljšanje teh obetov bi morale te napovedi temeljiti na skupni verjetnostni metodologiji, ki jo predlaga ENTSO za električno energijo in odobri Agencija. Da se okrepi regionalni pristop k ocenjevanju tveganj, bi moral ENTSO za električno energijo imeti pooblastila, da naloge v zvezi s sezonskimi napovedmi prenese na regionalne operativne centre.

(16)  [Predlog uredbe o električni energiji] določa uporabo skupne metodologije za srednjeročno do dolgoročno evropsko oceno zadostnosti proizvodnih virov (od 10 let naprej do eno leto naprej), s čimer bi zagotovili, da države članice odločitve o morebitnih potrebah po naložbah sprejemajo pregledno in na podlagi skupnega dogovora. Ta ocena se po svojem namenu razlikuje od kratkoročnih ocen zadostnosti, ki se uporabljajo za odkrivanje morebitnih težav v zvezi z zadostnostjo v krajših časovnih obdobjih, in sicer za sezonske obete (šest mesecev vnaprej) ter ocene zadostnosti znotraj dneva do en teden vnaprej. V povezavi s kratkoročnimi ocenami obstaja potreba po skupnem pristopu k temu, kako odkriti morebitne težave v zvezi z zadostnostjo. ENTSO za električno energijo bo objavil zimsko in poletno napoved, da opozori države članice in operaterje prenosnih sistemov na tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, ki se lahko pojavijo v naslednjih šestih mesecih. Za izboljšanje teh obetov bi morale te napovedi temeljiti na skupni verjetnostni metodologiji, ki jo predlaga ENTSO za električno energijo po posvetovanju z ustreznimi deležniki, tudi z okoljskimi organizacijami in akademskimi krogi, nato jo Agencija odobri in se redno posodablja. Da se okrepi regionalni pristop k ocenjevanju tveganj, bi moral ENTSO za električno energijo imeti pooblastila, da naloge v zvezi s sezonskimi napovedmi prenese na regionalne operativne centre.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da se zagotovi skupen pristop k preprečevanju in obvladovanju kriz, bi moral pristojni organ vsake države članice po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti načrt pripravljenosti na tveganja. V načrtih bi morali biti opisani učinkoviti, sorazmerni in nediskriminatorni ukrepi, ki obravnavajo vse opredeljene krizne scenarije. Načrti bi morali zagotoviti preglednost, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi se za ublažitev kriznih razmer lahko sprejmejo netržni ukrepi. Vsi predvideni netržni ukrepi bi morali biti v skladu s pravili iz te uredbe.

(18)  Da se zagotovi skupen pristop k preprečevanju in obvladovanju kriz, bi moral pristojni organ vsake države članice na podlagi regionalnih in nacionalnih kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo in po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti načrt pripravljenosti na tveganja. V načrtih bi morali biti opisani učinkoviti, sorazmerni in nediskriminatorni ukrepi, ki obravnavajo vse opredeljene krizne scenarije. Načrti bi morali zagotoviti preglednost, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi naj bi bili za ublažitev kriznih razmer potrebni netržni ukrepi. Vsi predvideni netržni ukrepi bi morali biti v skladu s pravili iz te uredbe.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Načrte bi bilo treba redno posodabljati. Za zagotovitev, da so načrti vedno posodobljeni in učinkoviti, bi morali pristojni organi vsake regije pripraviti letne simulacije v sodelovanju z regionalnimi operativnimi centri, da se preveri njihova primernost.

(20)  Načrte bi bilo treba redno posodabljati in jih dati na voljo javnosti, pri čemer pa je treba zagotoviti zaupnost občutljivih informacij. Za zagotovitev, da so načrti vedno posodobljeni in učinkoviti, bi morali pristojni organi vsake regije pripraviti letne simulacije v sodelovanju z regionalnimi operativnimi centri, da se preveri njihova primernost.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Leta 2012 je bila ustanovljena usklajevalna skupina za električno energijo kot forum za izmenjavo informacij in spodbujanje sodelovanja med državami članicami, zlasti na področju zanesljivosti oskrbe 29. S to uredbo se njena vloga okrepi. Usklajevalna skupina bi morala izvajati posebne naloge, zlasti v povezavi s pripravo načrtov pripravljenosti na tveganja, in bo imela pomembno vlogo pri spremljanju uspešnosti držav članic na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo ter razvoju dobrih praks na podlagi tega.

(28)  Leta 2012 je bila ustanovljena usklajevalna skupina za električno energijo kot forum za izmenjavo informacij in spodbujanje sodelovanja med državami članicami, zlasti na področju zanesljivosti oskrbe 29. S to uredbo se njena vloga okrepi. Usklajevalna skupina bi morala izvajati posebne naloge, zlasti v povezavi s pripravo načrtov pripravljenosti na tveganja, in bo imela pomembno vlogo pri spremljanju uspešnosti držav članic na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo ter razvoju dobrih praks na podlagi tega. Komisija bi morala sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovila pregled usklajevalne skupine za električno energijo, da bo ta vključevala nove deležnike, kot so industrija, telo EU ODS in potrošniške organizacije.

_________________

_________________

29 Sklep Komisije z dne 15. novembra 2012 o ustanovitvi usklajevalne skupine za električno energijo (2012/C 353/02) (UL C 353, 17.11.2012, str. 2).

29 Sklep Komisije z dne 15. novembra 2012 o ustanovitvi usklajevalne skupine za električno energijo (2012/C 353/02) (UL C 353, 17.11.2012, str. 2).

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Kriza v oskrbi z električno energijo se lahko razširi onkraj meja Unije, kar vključuje tudi države Energetske skupnosti. Za zagotovitev učinkovitega kriznega upravljanja na mejah med državami članicami Unije in pogodbenicami Energetske skupnosti bi morala Unija tesno sodelovati s pogodbenicami Energetske skupnosti pri preprečevanju in obvladovanju krize v oskrbi z električno energijo ter pripravah na tako krizo.

(29)  Kriza v oskrbi z električno energijo se lahko razširi onkraj meja Unije, kar vključuje tudi države Energetske skupnosti. Kot podpisnica Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti bi se morala Unija zavzemati za spremembe Pogodbe, da bi z zagotavljanjem ustreznega in stabilnega regulativnega okvira vzpostavili integriran trg in enoten regulativni prostor. Za zagotovitev učinkovitega kriznega upravljanja na mejah med državami članicami Unije in podpisnicami Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti bi morala Unija tesno sodelovati s pogodbenicami Energetske skupnosti pri preprečevanju in obvladovanju krize v oskrbi z električno energijo ter pripravah na tako krizo.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba določa pravila za sodelovanje med državami članicami za namene preprečevanja in obvladovanja kriz v oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije.

Ta uredba določa pravila za sodelovanje med državami članicami za namene preprečevanja in obvladovanja kriz v oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije ter v skladu z energetskimi in podnebnimi cilji Unije.

Obrazložitev

Širši kontekst bi moral vsebovati sklicevanje na strateške cilje Unije na tem področju.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „kriza v oskrbi z električno energijo“ pomeni obstoječe ali preteče stanje večjega pomanjkanja električne energije ali nezmožnosti dobavljanja električne energije končnim odjemalcem;

(b)  „kriza v oskrbi z električno energijo“ pomeni obstoječe ali preteče stanje večjega pomanjkanja električne energije ali nezmožnosti dobavljanja električne energije končnim odjemalcem glede na parametre, opredeljene v nacionalnih in regionalnih kriznih scenarijih;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  „pristojni organ“ pomeni nacionalni vladni organ ali regulativni organ, ki ga imenuje država članica, da bi zagotovil izvajanje ukrepov iz te uredbe.

Obrazložitev

Dodati bi bilo treba opredelitev izraza „pristojni organ“ v skladu z opredelitvijo iz uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „netržni ukrep“ pomeni vsak ukrep na strani ponudbe ali povpraševanja, ki odstopa od tržnih pravil ali trgovinskih sporazumov, katerega namen je ublažiti krizo v oskrbi z električno energijo;

(e)  „netržni ukrep“ pomeni vsak ukrep na strani ponudbe, omrežja ali povpraševanja, ki odstopa od tržnih pravil ali trgovinskih sporazumov, katerega namen je ublažiti krizo v oskrbi z električno energijo;

Obrazložitev

V opredelitev je treba vključiti ukrepe, ki se izvajajo na strani omrežja, da bi jasno opredelili, da je na primer omejevanje razpoložljivih zmogljivosti za medsebojno povezovanje ali že dodeljene zmogljivosti med trgovalnimi območji netržni ukrep in se mu je treba izogibati.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  „makroregija“ je skupina držav članic, ki so del strukturiranega makroregionalnega partnerstva v skladu s členom 2(18)(a) Uredbe (EU) ... [predlog uredbe o upravljanju energetske unije].

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji nemudoma sporočijo ime in kontaktne podatke imenovanega pristojnega organa.

2.  Vsaka država članica Komisiji nemudoma priglasi in tudi objavi ime in kontaktne podatke svojega pristojnega organa ter morebitne spremembe teh podatkov.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se vsa tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z električno energijo ocenjujejo v skladu s pravili iz te uredbe in člena 18 uredbe o električni energiji [predlog uredbe o električni energiji]. V ta namen sodelujejo z ENTSO za električno energijo in regionalnimi operativnimi centri.

Države članice zagotovijo, da se vsa tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z električno energijo ocenjujejo v skladu s pravili iz te uredbe in evropske ocene zadostnosti virov iz Poglavja IV Uredbe (EU) ... [predlog uredbe o električni energiji]. Zanesljivost oskrbe z električno energijo vključuje učinkovito sodelovanje med ustreznimi deležniki, državami članicami, predvsem prek njihovih pristojnih organov, regionalnimi koordinacijskimi centri in Komisije z drugimi institucijami in organi Unije, in sicer v okviru njihovih področij dejavnosti in pristojnosti. V ta namen sodelujejo z ENTSO za električno energijo in regionalnimi operativnimi centri, z operaterji prenosnih omrežij, nacionalnimi regulativnimi organi in drugimi ustreznimi deležniki.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sporazumni predlog spremembe

1.  ENTSO za električno energijo do [Urad za publikacije vstavi točen datum: dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe] Agenciji predloži predlog metodologije za opredelitev najpomembnejših kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo na regionalni ravni.

1.  ENTSO za električno energijo do [Urad za publikacije vstavi točen datum: štiri mesece po začetku veljavnosti te uredbe] Agenciji predloži predlog metodologije za opredelitev najpomembnejših kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo na regionalni ravni.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pred predložitvijo predlagane metodologije ENTSO za električno energijo organizira posvetovanje, ki vključuje vsaj industrijske in porabniške organizacije, upravljavce distribucijskih omrežij, nacionalne regulativne organe in druge nacionalne organe. ENTSO za električno energijo ustrezno upošteva rezultate posvetovanj.

4.  Pred predložitvijo predlagane metodologije ENTSO za električno energijo organizira posvetovanje, ki vključuje vsaj regionalne koordinacijske centre, industrijske in porabniške organizacije, proizvajalce, operaterje prenosnih sistemov, operaterje distribucijskih omrežij, pristojne organe, nacionalne regulativne organe in druge nacionalne organe ter druge ustrezne deležnike. ENTSO za električno energijo ustrezno upošteva rezultate posvetovanj.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  ENTSO za električno energijo redno posodablja in izboljšuje metodologijo v skladu z odstavki 1 do 5. Agencija ali Komisija lahko takšne posodobitve in izboljšave zahteva na podlagi utemeljitve. V šestih mesecih od datuma zahtevka ENTSO za električno energijo Agenciji predloži osnutek predlaganih sprememb. Agencija v dveh mesecih od prejema osnutka spremeni ali potrdi spremembe in osnutek objavi na svoji spletni strani.

6.  ENTSO za električno energijo redno posodablja in izboljšuje metodologijo v skladu z odstavki 1 do 5. Agencija ali Komisija lahko takšne posodobitve in izboljšave zahteva na podlagi utemeljitve. V obdobju dveh mesecev od datuma zahtevka ENTSO za električno energijo Agenciji predloži osnutek predlaganih sprememb. Agencija v dveh mesecih od prejema osnutka potrdi ali spremeni spremembe in osnutek objavi na svoji spletni strani.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  ENTSO za električno energijo do [Urad za publikacije vstavi točen datum: deset mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] in na podlagi metodologije, sprejete v skladu s členom 5, opredeli najpomembnejše krizne scenarije oskrbe z električno energijo za vsako regijo. Naloge v zvezi z opredelitvijo regionalnih kriznih scenarijev lahko prenese na regionalne operativne centre.

1.  ENTSO za električno energijo do [Urad za publikacije vstavi točen datum: deset mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] in na podlagi metodologije, sprejete v skladu s členom 5, v tesnem sodelovanju z usklajevalno skupino za električno energijo opredeli najpomembnejše krizne scenarije oskrbe z električno energijo za vsako regijo. Naloge v zvezi z opredelitvijo regionalnih kriznih scenarijev lahko prenese na regionalne koordinacijske centre. V ta namen se regionalni koordinacijski centri posvetujejo z usklajevalno skupino za električno energijo. ENTSO za električno energijo in regionalni koordinacijski centri pri opredeljevanju zlonamernih napadov zagotovijo, da se ohrani zaupnost občutljivih podatkov.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice do [Urad za publikacije vstavi točen datum: deset mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] opredelijo najpomembnejše krizne scenarije oskrbe z električno energijo na nacionalni ravni.

1.  Države članice do [Urad za publikacije vstavi točen datum: dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] opredelijo najpomembnejše krizne scenarije oskrbe z električno energijo na nacionalni ravni, pri čemer sodelujejo vsaj operaterji distribucijskih omrežij, operaterji prenosnih sistemov in proizvajalci, zagotoviti pa je treba zaupnost občutljivih informacij.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Smernice za preprečevanje in obvladovanje kriz

 

1.   Ob upoštevanju evropske ocene zadostnosti in drugih ustreznih pravil Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev pripravi smernice na ravni Unije za preprečevanje in obvladovanje kriznih razmer, pri čemer opredeli tržne in netržne ukrepe ter sistemska operativna pravila. Pri pripravi smernic da Agencija (kolikor je to mogoče) prednost ukrepom, ki imajo najmanj vpliva na okolje.

 

2.   Smernice vključujejo tudi načela za kompenzacijske sheme in načela za opredelitev zaščitenih odjemalcev.

 

3.   Agencija te rešitve vsaka tri leta pregleda in jih po potrebi posodobi, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše preglede.

Obrazložitev

Skupne rešitve za obvladovanje kriz bi morale biti koristne pri pripravi nacionalnih načrtov. Zagotovile bi doslednost med načrti in omogočile sporazume med državami članicami, ko se pogajajo o regionalnih delih svojih načrtov. Obstaja potreba po harmonizaciji na ravni EU pri opredelitvi zaščitenih odjemalcev, da bi zagotovili zaščito najbolj ranljivih in bistvenih delov družbe ter omogočili čezmejne solidarnostne ukrepe, kot določa člen 14 te uredbe.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 8 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Metodologija za kratkoročne ocene zadostnosti

Metodologija za kratkoročne in sezonske ocene zadostnosti

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ENTSO za električno energijo do [Urad za publikacije vstavi točen datum: dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe] Agenciji predloži predlog metodologije za ocenjevanje kratkoročne zadostnosti, in sicer sezonske zadostnosti ter zadostnosti znotraj dneva do en teden vnaprej, kar zajema vsaj naslednje:

ENTSO za električno energijo do [Urad za publikacije vstavi točen datum: štiri mesece po začetku veljavnosti te uredbe] Agenciji predloži predlog metodologije za ocenjevanje kratkoročne in sezonske zadostnosti, kar zajema vsaj naslednje:

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  negotovost v zvezi z vhodnimi prvinami, kot so verjetnost izpada prenosnih zmogljivosti, verjetnost nepredvidenega izpada delovanja elektrarn, neprizanesljive vremenske razmere, spremenljivost povpraševanja in spremenljivost proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije;

(a)  negotovost v zvezi z vhodnimi prvinami, kot so verjetnost izpada prenosnih zmogljivosti, verjetnost nepredvidenega izpada delovanja elektrarn, neprizanesljive vremenske razmere, spremenljivo povpraševanje, predvsem konice, ki so odvisne od vremenskih razmer, in spremenljivost proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  verjetnost nastanka kritičnih razmer;

(b)  verjetnost nastanka krize oskrbe z električno energijo;

Obrazložitev

Uskladitev besedila z opredelitvami iz člena 2.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Metodologija zagotavlja verjetnostni pristop ter upošteva regionalno raven in raven celotne Unije, pri čemer se v največji možni meri vključijo tretje države na sinhronem območju Unije.

Metodologija zagotavlja verjetnostni pristop ter upošteva regionalno raven in raven celotne Unije, tudi raven medsebojne povezanosti med državami članicami, pri čemer se v največji možni meri vključijo tretje države na sinhronem območju Unije.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  ENTSO za električno energijo pred predložitvijo predlagane metodologije organizira posvetovanje, ki vključuje vsaj industrijske in porabniške organizacije, operaterje distribucijskih sistemov, nacionalne regulativne organe in druge nacionalne organe. ENTSO za električno energijo ustrezno upošteva rezultate posvetovanj.

2.  Pred predložitvijo predlagane metodologije ENTSO za električno energijo organizira posvetovanje, ki vključuje vsaj regionalne koordinacijske centre, industrijske in porabniške organizacije, proizvajalce, operaterje prenosnih sistemov in operaterje distribucijskih omrežij, pristojne organe, nacionalne regulativne organe ter druge nacionalne organe in ustrezne deležnike. ENTSO za električno energijo ustrezno upošteva rezultate posvetovanj.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  ENTSO za električno energijo redno posodablja in izboljšuje metodologijo v skladu z odstavki 1 do 3. Agencija ali Komisija lahko takšne posodobitve in izboljšave zahteva na podlagi utemeljitve. V šestih mesecih od datuma zahtevka ENTSO za električno energijo Agenciji predloži osnutek predlaganih sprememb. Agencija v dveh mesecih od prejema osnutka spremeni ali potrdi spremembe in osnutek objavi na svoji spletni strani.

4.  ENTSO za električno energijo redno posodablja in izboljšuje metodologijo v skladu z odstavki 1, 2 in 3. Agencija ali Komisija lahko takšne posodobitve in izboljšave zahteva na podlagi utemeljitve. V obdobju dveh mesecev od datuma zahtevka ENTSO za električno energijo Agenciji predloži osnutek predlaganih sprememb. Agencija v dveh mesecih od prejema osnutka potrdi ali spremeni spremembe in osnutek objavi na svoji spletni strani.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vse kratkoročne ocene zadostnosti se izvedejo po metodologiji, pripravljeni v skladu s členom 8.

1.  Vse kratkoročne ocene zadostnosti, izvedene na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije, se izvedejo po metodologiji, pripravljeni v skladu s členom 8.

Obrazložitev

Čeprav predlog o pripravljenosti na tveganja poziva k vseevropski in regionalni oceni kratkoročnih tveganj, bi bilo treba pojasniti, da imajo države članice še vedno možnost same izvesti ocene. V skladu s smernicami za obratovanje sistemov (člen 104) mora namreč vsak operater prenosnih sistemov izvesti kratkoročno oceno zadostnosti. Ta dodatek tudi pojasnjuje, da je treba pri vseh kratkoročnih ocenah zadostnosti uporabljati metodologijo, opredeljeno v skladu s členom 8.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Na podlagi regionalnih in nacionalnih kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo, opredeljenih v skladu s členoma 6 in 7, pristojni organ vsake države članice pripravi načrt pripravljenosti na tveganja po posvetovanju s podjetji elektrogospodarstva in plinskega gospodarstva, organizacijami, ki zastopajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev električne energije, ter nacionalnim regulativnim organom (kadar slednji ni pristojni organ).

1.  Na podlagi regionalnih in nacionalnih kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo, opredeljenih v skladu s členoma 6 in 7, pristojni organ vsake države članice pripravi načrt pripravljenosti na tveganja po posvetovanju s podjetji elektrogospodarstva in plinskega gospodarstva, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih omrežij, ustreznimi organizacijami, ki zastopajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev električne energije, ter nacionalnim regulativnim organom (kadar slednji ni pristojni organ). Zagotovi se zaupnost občutljivih podatkov v zvezi s preprečevanjem in blaženjem napadov. Če pristojni organ meni, da se določenih občutljivih podatkov ne sme razkriti, zagotovi nezaupen povzetek teh podatkov.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Države članice načrte objavijo, vendar zagotovijo, da se ohrani zaupnost občutljivih podatkov, zlasti podatkov o ukrepih za preprečevanje in ublažitev zlonamernih napadov.

črtano

Obrazložitev

Češka republika se zaveda strateškega pomena in občutljivosti informacij v zvezi z energetskim sektorjem. Varnost in zaščita informacij morata biti prednostnega pomena pri odvračanju zlonamernih napadov. Obseg objavljenih informacij mora biti vedno dobro premišljen glede na občutljivost in strateški pomen energetskega sektorja.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  opredelitev morebitnih netržnih ukrepov, ki naj se izvajajo v kriznih razmerah v oskrbi z električno energijo, pri čemer se točno določijo povod, pogoji, in postopki za njihovo izvajanje ter navede, v kakšnem smislu izpolnjujejo zahteve iz člena 15;

(g)  opredelitev morebitnih netržnih ukrepov, ki naj se izvajajo v kriznih razmerah v oskrbi z električno energijo, pri čemer se točno določijo povod, pogoji, in postopki za njihovo izvajanje (vključno z morebitnimi kompenzacijskimi shemami) ter se oceni, do kakšne mere je njihova uporaba potrebna pri reševanju krize, in navede, v kakšnem smislu izpolnjujejo zahteve iz člena 15;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  podroben načrt zmanjševanja bremena, kdaj se breme zmanjša, v kakšnih okoliščinah in v kolikšnem obsegu. Načrt določa, katere kategorije odjemalcev električne energije prejmejo posebno zaščito pred izklopom, in utemeljuje potrebo po taki zaščiti, zlasti v zvezi z javno in osebno varnostjo;

(h)  podroben načrt zmanjševanja bremena, kdaj se breme zmanjša, v kakšnih okoliščinah in v kolikšnem obsegu. Načrt določa, katere kategorije odjemalcev električne energije prejmejo posebno zaščito pred izklopom, in utemeljuje potrebo po taki zaščiti, zlasti v zvezi z javno in osebno varnostjo ter neprekinjenostjo osnovnih javnih storitev;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  opis nacionalnih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje in izvrševanje regionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 12;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ib)  upoštevanje vpliva določenih ukrepov na okolje;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  imenovanje regionalnega kriznega upravljavca ali ekipe;

(a)  imenovanje regionalnega kriznega koordinatorja ali ekipe;

Obrazložitev

Koordinator je boljši izraz, njegovo vlogo pa je treba opredeliti.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  ukrepe za ublažitev učinkov krize, tudi sočasnih kriznih razmer. Ti vključujejo regionalne načrte zmanjševanja bremena ter tehnične, pravne in finančne ureditve o vzajemni pomoči za zagotovitev dobave električne energije tja, kjer je najbolj potrebna, in na optimalen način. V takih dogovorih se med drugim določijo povod za pomoč, formula za izračun ali znesek, kdo je plačnik in kdo prejemnik ter arbitražna pravila;

(c)  ukrepe za ublažitev učinkov krize, tudi sočasnih kriznih razmer. Ti vključujejo regionalne načrte zmanjševanja bremena ter tehnične, pravne in finančne ureditve o vzajemni pomoči za zagotovitev dobave električne energije tja, kjer je najbolj potrebna, in na optimalen način. V takih dogovorih se med drugim določijo povod za pomoč, formula za izračun ali znesek, kdo je plačnik in kdo prejemnik ter arbitražna pravila. Vzpostavi se tudi mehanizem nadomestil za prizadete subjekte v skladu z načeli, opredeljenimi v skladu s členom 7a;

Obrazložitev

Da bi preprečili nesporazume v zvezi z nadomestili, bi morala načela v zvezi z njimi določiti nevtralna agencija na ravni EU, torej ACER.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  O regionalnih ukrepih, ki bodo vključeni v načrt, se dogovorijo pristojni organi držav članic v zadevni regiji. Pristojni organi vsaj osem mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrta poročajo usklajevalni skupini za električno energijo o doseženih dogovorih. Če zadevni pristojni organi ne morejo doseči dogovora, Komisijo obvestijo o razlogih za nesoglasje. V takem primeru lahko Komisija od Agencije zahteva, da po posvetovanju z ENTSO za električno energijo olajša sklenitev sporazuma.

2.  O regionalnih ukrepih, ki bodo vključeni v načrt, se dogovorijo pristojni organi držav članic v zadevni regiji, in sicer po posvetovanju z ustreznimi regionalnimi koordinacijskimi centri in pred njihovo vključitvijo v ustrezne nacionalne načrte. Države članice lahko Komisijo zaprosijo, da pomaga pri pripravi takšnega sporazuma. Da bi olajšala sprejetje dogovora, lahko Komisija Agencijo in ENTSO za električno energijo zaprosi tudi, naj zadevnim državam članicam zagotovita pomoč. Pristojni organi vsaj osem mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrta poročajo usklajevalni skupini za električno energijo o doseženih dogovorih in o vseh oblikah makroregionalnega sodelovanja v skladu z Uredbo (EU) ... [predlog uredbe o upravljanju energetske unije]. Če zadevni pristojni organi ne morejo doseči dogovora, Komisijo obvestijo o razlogih za nesoglasje. Komisija v tem primeru predlaga mehanizem sodelovanja za sklenitev dogovora o regionalnih ukrepih.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pristojni organi vsake regije v sodelovanju z regionalnimi operativnimi centri in ob udeležbi zadevnih zainteresiranih strani letno izvedejo simulacijo kriznih razmer, s katero preverjajo zlasti mehanizme za komunikacijo iz točke (b) odstavka 1.

3.  Pristojni organi vsake regije v sodelovanju z regionalnimi operativnimi centri in ob udeležbi zadevnih zainteresiranih strani letno izvedejo simulacijo odziva na krizne razmere v oskrbi z električno energijo v realnem času, s katero preverjajo zlasti mehanizme za komunikacijo iz točke (b) odstavka 1.

Obrazložitev

Namen tega pojasnila je uskladitev osrednjega dela besedila s prilogo.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Vloga Komisije pri spreminjanju načrtov pripravljenosti na tveganja

 

1.   Države članice sprejete načrte predložijo Komisiji. Komisija lahko sprejme odločitev o spremembi ali umiku ukrepa, kadar:

 

(a)   je verjetno, da ukrep lahko izkrivlja notranji trg Unije;

 

(b)   ukrep ni potreben ali sorazmeren za zagotavljanje zanesljive oskrbe;

 

(c)   je verjetno, da ukrep lahko ogrozi zanesljivost oskrbe v drugih državah članicah, ali

 

(d)   je ukrep v nasprotju s cilji podnebne politike Unije.

 

Sprejeti ukrep začne veljati šele, ko ga odobri Komisija ali je bil spremenjen v skladu z odločitvijo Komisije.

Obrazložitev

Potrebno je varovalo, da načrti ne bi ogrozili notranjega trga in zanesljivosti oskrbe. Komisija bi morala imeti pooblastila, da po potrebi zahteva spremembe.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kjer je potrebno in možno, države članice zagotavljajo medsebojno pomoč pri preprečevanju ali blažitvi krize v oskrbi z električno energijo. Taka pomoč je upravičena do nadomestila.

2.  Kjer je zahtevano in tehnično izvedljivo, si države članice medsebojno pomagajo pri preprečevanju ali blažitvi krize v oskrbi z električno energijo. Taka pomoč je upravičena do nadomestila, ki krije vsaj stroške električne energije, dobavljene na ozemlje države članice, ki prosi za pomoč, in vseh drugih ustreznih stroškov, ki so nastali pri zagotavljanju pomoči, med drugim po potrebi pomoč, ki je bila pripravljena in ni bila dejansko aktivirana, in povračilo vseh nadomestil, ki izhajajo iz sodnih, arbitražnih ali podobnih postopkov in poravnav ter stroškov, povezanih z zagotovljeno pomočjo.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Netržni ukrepi se lahko aktivirajo v kriznih razmerah in samo če so bile izčrpane vse možnosti, ki jih ponuja trg. Ti ukrepi ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence in učinkovitega delovanja trga električne energije. Biti morajo potrebni, sorazmerni, nediskriminatorni in začasni.

2.  Netržni ukrepi se v kriznih razmerah aktivirajo le v skrajni sili in samo ko so bile izčrpane vse možnosti, ki jih ponuja trg, ter če obstajajo trdni dokazi, da bi nadaljevanje tržnih dejavnosti lahko povzročilo nadaljnje poslabšanje kriznih razmer. Ti ukrepi ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence in učinkovitega delovanja trga električne energije. Biti morajo sorazmerni, nediskriminatorni in začasni. Vsi ustrezni deležniki so nemudoma obveščeni o kakršni koli uporabi netržnih ukrepov.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Omejevanje transakcij, vključno z omejitvijo že dodeljene prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, omejitvijo zagotavljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za dodeljevanje zmogljivosti ali omejitvijo izvajanja voznih redov, se lahko začne izvajati samo v skladu s pravili, določenimi v členu 14(2) uredbe o električni energiji [predlog uredbe o električni energiji] in pravili, sprejetimi za opredelitev tega.

3.  Omejevanje transakcij, vključno z omejitvijo že dodeljene prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, omejitvijo zagotavljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za dodeljevanje zmogljivosti ali omejitvijo izvajanja voznih redov, se lahko začne izvajati samo v skladu s pravili, določenimi v členu 14(2) uredbe o električni energiji [predlog uredbe o električni energiji], členu 72 Uredbe Komisije (EU) 2015/12221a in pravili, sprejetimi za opredelitev tega.

 

_______________

 

1a Uredba Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti (UL L 197, 25.7.2015, str. 24).

Obrazložitev

Za pojasnilo, da tudi drugi odstavki člena 14 obravnavajo dodeljevanje zmogljivosti, na primer odstavek 3 določa, da se najvišja možna zmogljivost povezovalnih daljnovodov in/ali prenosnih omrežij za čezmejni pretok da na voljo udeležencem na trgu. Pomembno je omeniti tudi uredbo o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Takoj ko je mogoče, in najpozneje šest tednov po razglasitvi kriznih razmer v oskrbi z električno energijo zadevni pristojni organi po posvetovanju s svojim nacionalnim regulativnim organom (če ta ni pristojni organ) usklajevalni skupini za električno energijo in Komisiji predložijo poročilo o oceni.

1.  Takoj ko je mogoče, in najpozneje šest tednov po koncu kriznih razmer v oskrbi z električno energijo zadevni pristojni organi po posvetovanju s svojim nacionalnim regulativnim organom (če ta ni pristojni organ) usklajevalni skupini za električno energijo in Komisiji predložijo natančno poročilo o oceni.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  poročilo o pomoči, ki so jo zagotovili sosednjim državam članicam in državam nečlanicam EU ali jo od njih prejeli;

(d)  poročilo o pripravljeni pomoči (če je bila dejansko aktivirana ali ne), ki so jo zagotovili sosednjim državam članicam in državam nečlanicam EU ali jo od njih prejeli;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  poročanje o gospodarskih posledicah krize v oskrbi z električno energijo in učinkih sprejetih ukrepov na sektor električne energije, zlasti o obsegu nedobavljene električne energije in ravni ročnega izklopa odjemalcev (vključno s primerjavo med ravnijo prostovoljnega in prisilnega izklopa odjemalcev);

(e)  poročanje o gospodarskih posledicah krize v oskrbi z električno energijo in učinkih sprejetih ukrepov na sektor električne energije, zlasti o obsegu nedobavljene električne energije, o omejevanju razpoložljivih ali že dodeljenih zmogljivosti med trgovalnimi območji, ravni ročnega izklopa odjemalcev (vključno s primerjavo med ravnijo prostovoljnega in prisilnega izklopa odjemalcev) in ukrepih, naloženih deležnikom, kot so proizvajalci električne energije, dobavitelji in drugi pomembni udeleženci na trgu;

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  temeljito razlago za uporabo netržnih ukrepov;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  pregled, kako naj bi bilo zasnovano prihodnje omrežje, da bi se lahko spopadlo s posledicami opredeljenih kriznih razmer v oskrbi z električno energijo, z opisom strukturnih šibkih točk sistema v skladu z načeli iz Direktive (EU) ... [o skupnih pravilih notranjega trga električne energije, COM(2016)0864] in z načrtom za periodični razvoj omrežja [besedilo se uskladi z ustreznimi določbami iz predloga direktive o zasnovi trga].

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Zadevni pristojni organi rezultate vrednotenja predložijo usklajevalni skupini za električno energijo.

4.  Zadevni pristojni organi rezultate vrednotenja predložijo usklajevalni skupini za električno energijo. Ti rezultati se odražajo v posodobljenih načrtih pripravljenosti na tveganja.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Uradni list Evropske unije.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Priloga I – del 3 – poddel 3.1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  Opišite ukrepe za ublažitev kriznih razmer v oskrbi z električno energijo, predvsem ukrepe na strani povpraševanja in ponudbe, pri čemer navedite, v kakšnih okoliščinah se lahko ti ukrepi uporabijo, zlasti povod za uporabo posameznega ukrepa. Če gre za netržne ukrepe, jih je treba ustrezno utemeljiti v skladu z zahtevami iz člena 15.

(c)  Opišite ukrepe za ublažitev kriznih razmer v oskrbi z električno energijo, predvsem ukrepe na strani povpraševanja, omrežja in ponudbe, pri čemer navedite, v kakšnih okoliščinah se lahko ti ukrepi uporabijo, zlasti povod za uporabo posameznega ukrepa. Če gre za netržne ukrepe, jih je treba ustrezno utemeljiti v skladu z zahtevami iz člena 15.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Priloga I – del 3 – poddel 3.1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  Opišite nacionalne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje in izvrševanje regionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 12.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Priloga I – del 3 – poddel 3.2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  Opišite dogovorjene ukrepe, ki se uporabijo v sočasnih kriznih razmerah, vključno s prednostno razvrstitvijo odjemalcev in regionalnimi načrti zmanjševanja bremena ter finančnimi ureditvami glede pomoči pri preprečevanju ali blažitvi krize v oskrbi z električno energijo. Pri opisu teh ureditev vključite elemente, kot so opredelitev povoda za pomoč, formula za izračun ali znesek, plačniki in prejemniki ter arbitražna pravila. Navedite, kdaj in kako se sprožijo regionalni načrti zmanjševanja bremena.

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Priloga I – del 5 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov.

(1)

UL C 288, 31.8.2017, str. 91.

(2)

UL C 342, 12.10.2017, str. 79.


OBRAZLOŽITEV

Cilj prve od petih razsežnosti strategije energetske unije je okrepiti zanesljivost oskrbe in solidarnost med državami članicami, cilj druge pa je vzpostavitev povsem integriranega notranjega trga z energijo. V nasprotju s temi načeli se energetska tveganja danes skoraj izključno obravnavajo na podlagi zakonodaje in tehničnih predpisov, ki veljajo v državah članicah.

Odsotnost določb na ravni EU predstavlja regulativno vrzel, zato kriza v oskrbi z električno energijo, kot je bila npr. tista v januarju 2017, ki je prizadela Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, škoduje prizadetim gospodarstvom, ogroža javno varnost, škoduje potrošnikom, ki so izpostavljeni povečanju cen ter ovira solidarnost in sodelovanje med sosedskimi državami. Da bi zapolnili to regulativno vrzel, mora Evropska unija vzpostaviti ambiciozen okvir za opredeljevanje, ocenjevanje, pripravo, upravljanje, spremljanje in izmenjavo informacij o krizi v oskrbi z električno energijo.

Upoštevajoč današnje trge z električno energijo in sisteme, ki so čezmejno vse bolj povezani in vse bolj decentralizirani, poročevalec meni, da je potrebna visoka stopnja sodelovanja in sodelovanja med vsemi akterji, tako znotraj držav članic kot prek meja. Pojasniti bi bilo treba vloge in odgovornost vseh relevantnih akterjev ter vzpostaviti ustrezne strukture, da bi zagotovili učinkovito sodelovanje med vsemi udeleženimi.

Skupna metodologija in načela

Nadvse pomemben element za zagotovitev regionalne pripravljenosti pri upravljanju krize v oskrbi z električno energijo je skupna metodologija za opredeljevanje in ocenjevanje stanja večjega pomanjkanje električne energije ali nezmožnost dobavljanja električne energije končnim odjemalcem.

Poročevalec sicer opozarja, da države članice ohranjajo možnost izvajanja lastnih ocen, vendar priporoča, da se te izvajajo v skladu s splošno, regionalno metodologijo, da bi se izognili nedoslednostim, podvajanju in vrzelim. Če je danes pripravljenost na tveganja osredotočena predvsem na ustreznost razpoložljive infrastrukture, bi skupna metodologija za opredeljevanje in ocenjevanje krize omogočila obravnavo operativnih vprašanj preprečevanja kriz in pripravljenosti nanje, upravljanja kriz ter njihovega naknadnega vrednotenje za naprej.

Solidarnost, vzajemna pomoč in tržna pravila

V primeru krize v oskrbi z električno energijo Komisija predlaga, da si države članice medsebojno pomagajo in tako preprečijo ali ublažijo njene posledice. Poročevalec se močno strinja s tem stališčem in predlogom, da se ocene izvedljivosti pomoči sosednji državi članici omejijo na tehnične vidike ter da se mehanizmi nadomestil po možnosti določijo vnaprej ali v začetni fazi krize, da bi se izognili poznejšim nesoglasjem.

Hkrati meni, da bi moralo biti v uredbi izrecno navedeno, da načrti pripravljenosti na tveganja ne puščajo prostora za izkrivljanje ali optimizacijo trga. V zvezi s tem bi bilo treba netržna pravila dovoliti le, če obstaja tveganje, da bi tržna pravila še poslabšala krizo v oskrbi z električno energijo.

Zaupnost

Predlog Komisije sicer zagotavlja preglednost in izmenjavo informacij, vendar je treba preprečiti javno razširjanje občutljivih informacij o delovanju elektroenergetskega sistema ter načrtih pripravljenosti na tveganja. Glede na dejanski obstoj nevarnosti zlonamernih napadov v energetskem sektorju in drugje ta uredba zagotavlja zaupnost občutljivih informacij pri opredeljevanju tveganj ter pri pripravi, izmenjavi in pregledovanju osnutkov načrtov, ki jih izvaja usklajevalna skupina za električno energijo.

Upravljanje in sodelovanje

Če ustrezni organi ne morejo doseči dogovora, je v osnutku uredbe predlagano, da Komisija lahko zaprosi Agencijo, naj po posvetovanju z ENTSO za električno energijo olajša sklenitev sporazuma. V skladu z uredbo o zanesljivi oskrbi s plinom poročevalec predlaga, da bi v takih primerih Komisija smela predlagati mehanizem sodelovanja za sklenitev regionalnega dogovora. Z mehanizmi sodelovanja ni mogoče vsiliti državam članicam rešitev proti njihovi volji.

Poročevalec meni, da bi morali pristojni organi operaterje distribucijskih sistemov in operaterje prenosnih sistemov, ki so v končni fazi odgovorni za varno in zanesljivo delovanje sistema, izrecno vključiti v opredelitev, pripravo, upravljanje, spremljanje in naknadno vrednotenje procesa. Obenem predlaga, naj se ACER pri spreminjanju ali posodabljanju metodologije posvetuje z ENTSO za električno energijo, preden sprejme spremenjeno različico.


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK

Ta seznam je bil pripravljen povsem prostovoljno, zanj pa je odgovoren izključno poročevalec. Poročevalec je pri pripravi [osnutka poročila/poročila do njegovega sprejetja v odboru] prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

Poročevalec in njegov urad sta prejela prispevke od:

ACER - Agency for the Cooperation of Energy Regulators

CEPS - Centre for European Policy Studies

CEZ - České Energetické Závody

E3G — Third Generation Environmentalism

EDSO for Smart Grids

ENEL

ENTSO-E

Eurelectric

European Commission

Finnish Energy

Iberdrola

National Grid

RTE - Réseau de Transport d'Électricité

Snam

Terna

Poročevalec in njegov urad sta se posvetovala tudi z:

AEGE - Asociación de empresas con gran consumo de energía

Association for Heat Supply

Austrian Federal Chamber of Labour

CEDEC

CEEP - Central European Energy Partners

Centrica

CEWEP - Confederation of European Waste-to-Energy Plants

CIA - The Chemical Industries Association

Confindustria

CRE – Romanian Energy Center

Czech Chamber of Commerce

EDF - Électricité de France

EDISON

EirGrid

Elering

Enedis - Électricité Réseau Distribution France

ENGIE

E-ON

EPPSA - European Power Plant Suppliers Association

ESWET - European Suppliers of Waste to Energy Technology

ETP SmartGrids

Eugine

Euracoal

Eurofuel

European Univeristy Instutute - Florence School Of Regulation

Europex

Fortia Energia S.L.

Fortum

Geode

Government of Kingdom of the Netherlands

Government of the Czech Republic

Government of the French Republic

Government of the Kingdom of Norway

Government of the Kingdom of Sweden

Government of the Republic of Latvia

Government of the Republic of Slovakia

Government of the United Kingdom

IEA - The International Energy Agency

Netz Burgenland

Oesterreichs Energie

Permanent Representation of Estonia to the EU

Permanent Representation of Italy to the EU

Polish Electricity Association

Schneider Electric

Stadtwerke München

Svenska kraftnät

Swissgrid

T&D Europe - The European Association of the Electricity Transmission and Distribution Equipment and Services Industry.

Tempus Energy Technology

TenneT

TINETZ - Tiroler Netze

Utilitalia

Verband kommunaler Unternehmen

Verbund


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

O pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije

Referenčni dokumenti

COM(2016)0862 – C8-0493/2016 – 2016/0377(COD)

Datum predložitve EP

30.11.2016

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

16.1.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

16.1.2017

ENVI

16.1.2017

IMCO

16.1.2017

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

ECON

15.12.2016

ENVI

31.1.2017

IMCO

25.1.2017

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Flavio Zanonato

2.2.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

24.4.2017

11.7.2017

12.10.2017

 

Datum sprejetja

21.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

55

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Rebecca Harms, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelia Ernst, Gerben-Jan Gerbrandy, Françoise Grossetête, Werner Langen, Florent Marcellesi, Dominique Riquet, Davor Škrlec

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jan Keller

Datum predložitve

26.2.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

55

+

ALDE

Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Kaja Kallas, Morten Helveg Petersen, Dominique Riquet, Lieve Wierinck

ECR

Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Evžen Tošenovský

EFDD

Dario Tamburrano

ENF

Angelo Ciocca, Barbara Kappel, Christelle Lechevalier

PPE

Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Christian Ehler, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jan Keller, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Dan Nica, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERT/ALE

Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Florent Marcellesi, Claude Turmes, Davor Škrlec

3

-

ECR

Edward Czesak, Zdzisław Krasnodębski

EFDD

Jonathan Bullock

4

0

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Cornelia Ernst, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 12. marec 2018Pravno obvestilo