Postopek : 2017/2053(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0041/2018

Predložena besedila :

A8-0041/2018

Razprave :

PV 13/03/2018 - 13
CRE 13/03/2018 - 13

Glasovanja :

PV 14/03/2018 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0076

POROČILO     
PDF 965kWORD 96k
26.2.2018
PE 616.543v02-00 A8-0041/2018

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Odbor za proračun

Soporočevalca: Gérard Deprez, Janusz Lewandowski

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Evropski parlament,

  ob upoštevanju členov 311 in 332(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

  ob upoštevanju členov 106a in 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije(2),

  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev(3),

  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg (COM(2017)0547),,

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije(4),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(5),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: pridobljene izkušnje in pot naprej(6),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(7),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(8),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020(9),

  ob upoštevanju poročila z naslovom Future financing of the EU – Final report and recommendations of the High Level Group on Own Resources (Prihodnje financiranje EU – zaključno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva) iz decembra 2016,

  ob upoštevanju člena 1 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za ustavne zadeve (A8-0041/2018),

A.  ker je bilo v okviru Rimske pogodbe z dne 25. marca 1957 določeno, da se Evropska gospodarska skupnost financira z nacionalnimi prispevki le v prehodnem obdobju, nato pa s sistemom virov lastnih sredstev;

B.  ker se je Evropski svet v Luksemburgu aprila 1970 odločil za sistem virov lastnih sredstev, s čimer je odpravil nacionalne prispevke in uvedel dva vira resničnih lastnih sredstev, in sicer kmetijske prelevmane in carine, dopolnil pa ju je s tretjim virom na podlagi davka na dodano vrednost (DDV);

C.  ker je Evropski svet junija 1988 uvedel vir lastnih sredstev na podlagi BND držav članic z utemeljitvijo, da prihodki iz obstoječih virov lastnih sredstev ne zadostujejo za kritje vseh odhodkov iz proračuna EU;

D.  ker se je delež sredstev iz naslova BND precej povečal, in sicer s približno 11 % leta 1988 na 69 % leta 2014, tako da je to „preostalo sredstvo“ in „sredstvo za uravnoteženje“ danes dejansko največji vir financiranja proračuna EU; ker vir sredstev na podlagi DDV trenutno znaša približno 12 % proračuna EU, tradicionalni viri lastnih sredstev (carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo) približno 13 %, preostanek pa sestavljajo drugi prihodki, vključno z davki, ki jih plačuje osebje EU, ali globami, ki jih plačujejo podjetja, ki kršijo zakone o konkurenci;

E.  ker so bili od leta 1984, ko je bil na zasedanju Evropskega sveta v Fontainebleauju uveden britanski rabat, po katerem se Združenemu kraljestvu povrne 66 % neto prispevkov, postopoma uvedeni številni drugi rabati in popravni mehanizmi za obravnavanje pomanjkljivosti tako imenovanih „operativnih neto položajev“ določenih držav članic; ker se takšni popravki trenutno nanašajo predvsem na zmanjšanje financiranja popravka za Združeno kraljestvo ali na bruto zmanjšanje letnega prispevka na podlagi BND ali DDV;

F.  ker je Parlament v številnih resolucijah v zadnjem desetletju poudaril težave in zapletenost sistema virov lastnih sredstev EU in je vedno znova pozval k poglobljeni reformi, da bi sistem postal bolj preprost, pregleden in demokratičen, kar bi vključevalo uvedbo novih in resničnih virov lastnih sredstev, ki naj bi postopoma in v čim večji možni meri nadomestili prispevke na podlagi BND;

G.  ker je Komisija leta 2011 predložila ambiciozen zakonodajni sveženj o virih lastnih sredstev (COM(2011)0510), ki je bil predstavljen skupaj s predlogi za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, z namenom poenostaviti prispevke držav članic, uvesti nove vire lastnih sredstev – prenovljen DDV ter davek na finančne transakcije – ter izvesti reformo popravnih mehanizmov; ker je Svet te predloge prezrl;

H.  ker je bila na podlagi pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ustanovljena skupina na visoki ravni za lastna sredstva, ki vključuje predstavnike vseh treh glavnih institucij EU, predsedoval pa ji je Mario Monti; ker je ta skupina decembra 2016 predložila svoje končno poročilo in priporočila, ki so osnova za pripravo stališča Parlamenta, kot je določeno v tem poročilu; poudarja, da so to poročilo soglasno sprejeli vsi člani skupine, tudi tisti, ki jih je imenoval Svet;

1.  je seznanjen, da bo Komisija do maja 2018 predstavila predloge o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020; zahteva, naj se v prihodnji večletni finančni okvir, ki ga bo predlagala Komisija, vključijo ambiciozni predlogi za spremembo sklepa o virih lastnih sredstev in vsi s tem povezani zakonodajni akti ter naj se uvedejo novi viri lastnih sredstev; poudarja, da se bodo v prihodnjih pogajanjih med Svetom in Parlamentom odhodki in prihodki naslednjega večletnega finančnega okvira obravnavali kot en sam sveženj; meni, da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev;

2.  predstavlja to poročilo, da bi izrazil svoje stališče o glavnih elementih reforme sistema virov lastnih sredstev EU, vključno s sestavo nabora novih virov lastnih sredstev, pa tudi o elementih sedanjega sistema, ki bi jih bilo treba ohraniti; poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta ustrezno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov o lastnih sredstvih EU, ki bi morali imeti široko področje uporabe in bi jih bilo treba predložiti skupaj s predlogi za večletni finančni okvir po letu 2020; je prepričan, da je nujno treba doseči znaten napredek pri prihodkih proračuna EU, da bi tako olajšali dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru;

I.  Pravni okvir in proces odločanja

3.  želi spomniti, da člen 311 PDEU določa: „Unija si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva. Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev“; zato poudarja, da pravna obveznost proračunu EU zagotoviti resnične vire lastnih sredstev izhaja neposredno iz Pogodbe;

4.  želi spomniti, da člen 310 PDEU navaja, da morajo biti „prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, [...] uravnoteženi“; v skladu s tem ugotavlja, da bi morali prihodki v celoti kriti odhodke, kot jih vsako leto sprejme proračunski organ; poudarja, da proračun EU ne sme imeti letnega primanjkljaja ali se financirati z izposojanjem denarja na finančnih trgih;

5.  je seznanjen, da glavni zakonodajni akt, ki vsebuje določbe o sistemu virov lastnih sredstev, tako imenovani sklep o virih lastnih sredstev, Svet sprejme soglasno po posvetovanju s Parlamentom in da morajo ta sklep ratificirati vse države članice; poudarja, da je to eden najobsežnejših zakonodajnih postopkov, predvidenih v Pogodbi;

6.  je seznanjen, da Svet v tem zakonodajnem aktu med drugim določi zgornjo mejo virov lastnih sredstev in lahko uvede nove kategorije teh virov ali odpravi katero od obstoječih kategorij; poudarja, da je sklep o virih lastnih sredstev, čeprav nima datuma poteka, neposredno povezan z ustreznim večletnim finančnim okvirom, ki določa najvišjo raven odhodkov za isto obdobje, za katerega velja;

7.  želi spomniti, da so bile z Lizbonsko pogodbo uvedene nove določbe v zvezi z izvajanjem zakonodaje o virih lastnih sredstev, ki predvidevajo možnost, da Svet sprejme uredbo s kvalificirano večino, potem ko pridobi soglasje Parlamenta; vendar obžaluje, da številne izvedbene določbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na izračun sredstev na podlagi BND, ostajajo v sklepu o virih lastnih sredstev; zato poziva k bolj nemotenemu postopku sprejemanja sklepa o virih lastnih sredstev, ki se sprejme po rednem zakonodajnem postopku, kar pomeni s kvalificirano večino v Svetu in s soodločanjem Parlamenta; opozarja, da lahko Evropski svet v skladu s členom 48(7) PEU sprejme sklep, ki omogoča, da se akti, ki ne spadajo v redni zakonodajni postopek, vseeno obravnavajo po tem postopku, kar je veliko bolj demokratično in odprto; poziva Evropski svet, naj brez odlašanja sproži ta mehanizem;

8.  želi spomniti, da so države članice odgovorne za svoje fiskalne politike, in poudarja, da je davčna pristojnost v osrčju suverenosti držav članic; poudarja, da reforma sistema virov lastnih sredstev EU ne pomeni prenosa suverenosti posameznih držav na tem področju, temveč usklajuje sedanji sistem z duhom in črko Pogodb EU;

II.  Razlogi za reformo sedanjega sistema virov lastnih sredstev

i.  Potreba po obravnavi pomanjkljivosti obstoječega sistema

9.  poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; izpostavlja zlasti nejasnost izračunov v zvezi z nacionalnimi rabati in popravnimi mehanizmi, ki veljajo za sistem virov lastnih sredstev ali sredstva, ki temeljijo na statističnem DDV; poudarja tudi, da ta sistem ni podvržen dejanskemu parlamentarnemu nadzoru na ravni EU, v praksi pa mu manjkata demokratična legitimnost in odgovornost;

10.  poudarja, da način, kako se je sistem lastnih sredstev razvijal in resnična lastna sredstva postopno nadomestil s tako imenovanimi nacionalnimi prispevki, nesorazmerno poudarja neto razlike med prihodki in odhodki držav članic ter tako večinoma ne upošteva prispevka proračuna EU za uresničevanje skupnih evropskih ciljev v korist vseh državljanov EU; zato obžaluje, da skupni delež nacionalnih prispevkov v proračun EU, izračunan na podlagi BND ali kot delež sredstev, ki temeljijo na statističnem DDV, predstavlja približno 83 % skupnih prihodkov EU;

11.  je prepričan, da je prevlada sredstev na podlagi BND okrepila proračunsko logiko „pravičnega povračila“, ki povsem prevladuje v razpravah v Svetu, tako pri prihodkih kot odhodkih proračuna EU; v zvezi s tem opozarja na uvedbo britanskega rabata ter vrste s tem povezanih rabatov in drugih popravnih mehanizmov pri prihodkih na eni strani ter nezmožnost doseči dogovor o zadostni ravni odobritev za proračun EU v letnem proračunskem postopku na drugi; meni, da se mora EU oddaljiti od koncepta neto operativne bilance, saj so v praksi vse države članice upravičenke proračuna EU;

12.  meni zlasti, da na odločitev o velikosti letnega proračuna EU vplivajo politični in finančni premisleki na nacionalni ravni, zaradi katerih prihaja do omejitev pri proračunskih pogajanjih, ki pogosto privedejo do igre z ničelno vsoto med neto plačniki in neto prejemniki v Svetu, pri katerih se pozablja na zaveze Unije, tudi tiste, ki jih je sprejel Svet; meni, da zaradi tega številne politike EU, ki izkazujejo največjo evropsko dodano vrednost, pogosto zadevajo področja, na katerih se predlagajo prihranki stroškov, in da je zato projekt EU kot tak oslabljen;

13.  je seznanjen, da so nacionalni prispevki v proračun EU jasno opredeljeni pri odhodkih nacionalnih proračunov in se pogosto dojemajo kot finančno breme, ki je večje od koristi, do katerih prihaja zaradi področij odhodkov EU, ki so pogosto manj prepoznavna; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati slabo ozaveščenost javnosti o koristih proračuna EU;

14.  je zato prepričan, da sedanji sistem virov lastnih sredstev v svojem bistvu krši črko in duh Pogodbe; znova ponavlja dolgoletno stališče, da je bistvena poglobljena reforma sredstev EU, da bi financiranje proračuna EU znova uskladili z zahtevami pogodbe in potrebami Unije kot celote;

ii.  Potreba po tem, da se Uniji omogoči financiranje politik in izpolnjevanje novih ciljev

15.  poudarja, da bo treba v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 zagotoviti ustrezno financiranje politik in programov EU z jasno evropsko dodano vrednostjo, pa tudi dodatna sredstva za obravnavanje izzivov, ki so že bili opredeljeni na področjih, kot so rast in delovna mesta, podnebne spremembe, varstvo okolja, konkurenčnost, kohezija, inovacije, migracije, nadzor nad zunanjimi mejami EU, varnost in obramba;

16.  poudarja tudi, da je treba preprečiti pomanjkljivosti sedanjega večletnega finančnega okvira ter že od začetka omogočiti raven sredstev, ki bo Uniji omogočila, da z zadostnimi sredstvi izvaja svoj politični program ter se učinkovito odziva na nepredvidene dogodke ali krize, do katerih bi utegnilo priti v obdobju naslednjega finančnega okvira; poudarja, da je treba rešiti ponavljajočo se težavo nezadostnih sredstev za plačila v letnem proračunskem postopku; želi spomniti na obsežno uporabo določb večletnega finančnega okvira glede prožnosti, ki je bila potrebna že zgolj za soočanje z migracijsko in begunsko krizo;

17.  pričakuje, da bodo – brez poseganja v finančno poravnavo – posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU pomenile pomemben izziv tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru in pri vseh s tem povezanih proračunskih odločitvah; je prepričan, da bi bilo treba „vrzel brexita“ premostiti pred odločitvijo o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, obenem pa zagotoviti, da se proračun EU ne bo zmanjšal in da ne bo čutiti negativnih posledic za programe EU;

18.  pozdravlja predlog predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja za uvedbo posebne proračunske vrstice za euroobmočje v proračunu EU, ki je bil vključen v njegov govor o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu in nadalje razdelan v sporočilu Komisije z dne 6. decembra 2017 o novih proračunskih instrumentih za stabilno euroobmočje v okviru Unije (COM(2017)0822); v ta namen poziva, naj se v okviru proračuna EU zagotovi proračunska zmogljivost nad sedanjimi zgornjimi mejami;

III.  Na poti k sprejemljivemu in uravnoteženemu sistemu virov lastnih sredstev

Načela in predpostavke, ki veljajo za uvedbo novega sistema virov lastnih sredstev

19.  je za zagotovitev stabilnih financ na ravni EU naklonjen vzpostavitvi preglednega, preprostejšega in pravičnejšega novega sistema virov lastnih sredstev, ki se bo opiral na elemente sedanjega sistema, ki so se izkazali za učinkovite; meni, da bi morala reforma sistema virov lastnih sredstev temeljiti na nizu vodilnih načel;

20.  poudarja, da je treba povezati prihodke s cilji politike, zlasti z enotnim trgom, energetsko unijo ter okoljsko, podnebno in prometno politiko; je v zvezi s tem prepričan, da bi se moral proračun EU osredotočiti na politike z evropsko dodano vrednostjo, kot so opredeljene v resoluciji Evropskega parlamenta o razmisleku o prihodnosti financ EU(10);

21.  poudarja, da s praktičnega vidika ni mogoče hkrati uvesti vseh novih virov lastnih sredstev, in poudarja potrebo po postopnem uvajanju; zato meni, da bi lahko reformo sistema virov lastnih sredstev uresničili s pristopom v dveh korakih: najprej bi se uvedli tehnično manj zapleteni viri lastnih sredstev, katerih pobiranje se lahko upravlja preprosto in za razumno ceno, temu pa bi sledila postopna uvedba vseh drugih novih virov lastnih sredstev, in sicer na podlagi določenega časovnega okvira, dokler ne bodo vsi začeli ustaljeno delovati;

22.  meni, da bi morala imeti uvedba novih virov lastnih sredstev dvojni namen, in sicer prvič, prinesti bi morala znatno zmanjšanje (cilj je 40 %) deleža prispevkov na podlagi BND, s čimer bi se ustvarili prihranki za proračune držav članic, in drugič, omogočiti bi morala financiranje višje ravni porabe EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020 in zapolniti tudi vrzel, ki bo nastala zaradi izstopa Združenega kraljestva; v tem kontekstu želi spomniti, da cilj novih virov lastnih sredstev ni povečati skupne fiskalne obremenitve davkoplačevalca EU, na katerega uvedba novih virov lastnih sredstev ne bi smela vplivati;

23.  poziva k ukinitvi vseh rabatov in popravkov, pri čemer naj se zagotovi pravična obravnava med državami članicami; v zvezi s tem poudarja, da bodo z brexitom rabat za Združeno kraljestvo in z njim povezani „rabati na rabate“ postali nepotrebni in bodo prenehali obstajati, pri tem pa bo reforma vira lastnih sredstev na podlagi statističnega DDV postala neizbežna;

24.  meni, da so tradicionalni viri lastnih sredstev, in sicer carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo, zanesljiv in resničen vir prihodkov EU, saj izhajajo neposredno iz dejstva, da je EU carinska unija, ter iz pravnih pristojnosti in skupne trgovinske politike, ki so povezane s tem; zato meni, da bi bilo treba tradicionalne vire lastnih sredstev ohraniti kot vir prihodkov proračuna EU; meni, da bi se lahko za proračun EU zagotovil večji delež tega prihodka, če bi se zmanjšal delež stroškov pobiranja, ki jih zadržijo države članice;

25.  priznava, da prispevek na podlagi BND zagotavlja zanesljiv, stabilen in pošten vir prihodkov za proračun EU in da uživa zelo odločno podporo velike večine držav članic; zato meni, da bi ga bilo treba ohraniti, vendar zgolj kot sredstvo za uravnoteženje in preostalo sredstvo proračuna EU, kar bi odpravilo proračunsko logiko „pravičnega povračila“; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bo prispevek na podlagi BND na enak način uvrščen v vse nacionalne proračune, in sicer kot prihodek, dodeljen EU, in ne kot odhodek nacionalnih vlad;

Merila za opredelitev novih virov lastnih sredstev

26.  se strinja s poročilom skupine na visoki ravni za lastna sredstva, v katerem je navedeno, da se bodo za opredelitev morebitnih novih virov lastnih sredstev upoštevala naslednja merila: pravičnost/poštenost, učinkovitost, zadostnost in stabilnost, preglednost in preprostost, demokratična odgovornost in proračunska disciplina, osredotočenost na evropsko dodano vrednost, načelo subsidiarnosti in fiskalna suverenost držav članic ter omejevanje stroškov političnih transakcij;

27.  na podlagi navedenega poziva Komisijo, naj preuči uvedbo naslednjega nabora novih virov lastnih sredstev;

Nabor morebitnih novih virov lastnih sredstev

a.  Cilj: utrditi enotni trg, povečati njegovo preglednost ter izboljšati enake konkurenčne pogoje

•  Davek na dodano vrednost

28.  želi spomniti, da se DDV že vse od uvedbe pred skoraj 50 leti uporablja kot osnova za izračun enega od virov lastnih sredstev proračuna EU in da ta vir trenutno predstavlja približno 12 % prihodka EU;

29.  vendar ugotavlja, da ima sedanji sistem resne pomanjkljivosti: vir sredstev se izračuna na statistični osnovi, je nepotrebno zapleten in nima neposredne povezave z državljani, predstavlja zgolj prenos dela prihodkov, ki jih poberejo države članice, in tako ne prinaša nobene dodane vrednosti v primerjavi z virom sredstev na podlagi BND, osnova za prispevek ni pregledna, prav tako ni pravičnosti med davkoplačevalci;

30. obžaluje, da je Evropski urad za boj proti goljufijam odkril več resnih primerov carinskih goljufij v državah članicah, zaradi katerih je prišlo do znatne izgube prihodkov v proračun Unije; spominja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU ter se boji, da bodo goljufi za kraj vnosa v carinsko unijo še naprej izbirali najšibkejši člen med državami članicami in da bi utegnil proračun Unije tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru utrpeti izgube; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev teh dejavnosti, ki škodijo proračunu Unije;

31.  želi spomniti na zakonodajni predlog iz leta 2011 o novem viru sredstev DDV, na podlagi katerega bi se po vsej EU uporabljala fiksna stopnja na podlagi neto vrednosti dobave blaga in storitev ali na podlagi uvoza blaga, za katerega bi se uporabila standardna, skupna stopnja DDV; je seznanjen, da ta predlog sicer ni bil uspešen, da pa je Evropski svet februarja 2013 spodbudil Svet, naj še naprej obravnava ta dokument; verjame, da sedanji okvir nudi priložnost, ki bi morebiti omogočila napredek v zvezi s tem;

32.  pozdravlja predlog skupine na visoki ravni za vizijo lastnih sredstev iz naslova DDV, katerega namen je poenostaviti sistem, zmanjšati upravne stroške ter okrepiti povezavo med politiko EU v zvezi z DDV in dejanskimi prejemki iz naslova DDV;

33.  je seznanjen z akcijskim načrtom Komisije o DDV („Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU – čas za odločitev“), objavljenim 7. aprila 2016 (COM(2016)0148), ter z nadaljnjim predlogom z dne 4. oktobra 2017 v zvezi z vrsto temeljnih načel in ključnih reform območja DDV v EU; podpira poglobljeno reformo sistema DDV v EU, katere cilj bi morala biti razširitev davčne osnove, zmanjšanje možnosti za goljufije in stroškov izpolnjevanja obveznosti ter ustvarjanje novih prihodkov; meni, da bi moral biti manjši del takšnih novih prihodkov dodeljen proračunu EU;

34.  meni, da bi moral poenostavljeni vir sredstev DDV temeljiti na skupnem imenovalcu sistemov DDV po vsej EU, in je seznanjen, da zaradi tega ne bi odpravil vseh nacionalnih posebnosti, ki so upravičene iz različnih razlogov;

35.  odobrava določitev enotne stopnje dajatve (1 % do 2 %) na prihodek od prenovljenega DDV, ki bi jo v celoti pobirale uprave držav članic kot vir lastnih sredstev Unije; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

36.  poudarja, da je Komisija že predložila zakonodajne predloge za večjo reformo pravil EU na področju DDV in da se v letu 2018 pričakujejo dodatne pobude; vztraja, da je treba reformo DDV zaključiti čim prej, najpozneje pa pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira;

37.  poziva Komisijo, naj v primeru sprejetja ustrezne zakonodaje o DDV v okviru svojega prihodnjega zakonodajnega svežnja o virih lastnih sredstev EU predloži predlog za prenovljen vir lastnih sredstev na podlagi DDV; verjame, da bi bilo treba v takem predlogu upoštevati glavne rezultate reforme DDV, o kateri trenutno poteka razprava:

•  Davek od dobička pravnih oseb

38.  želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(11) pozval Komisijo, naj predstavi predlog za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, „skupaj z metodo za ustrezno in pošteno porazdelitev, ki bi določal celovito rešitev za škodljive davčne prakse v Uniji, zagotovil jasnost in enostavnost za podjetja, zmanjšal njihovo upravno breme in olajšal čezmejne gospodarske dejavnosti v Uniji“;

39.  je seznanjen s predlogi Komisije za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, pri tem pa želi spomniti na svoj poziv, naj ta konsolidirana osnova po prehodnem obdobju velja za vsa podjetja; poudarja, da bi morali sedanji predlogi za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb zajemati tudi digitalno gospodarstvo; na podlagi teh predlogov priporoča, naj se digitalna prisotnost podjetja obravnava na enak način kot njegova fizična poslovna enota z opredelitvijo in identifikacijo stalne digitalne poslovne enote;

40.  se strinja z oceno skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot podlage za nov vir lastnih sredstev, ki jo je pripravila skupina na visoki ravni za lastna sredstva in iz katere izhaja, da konsolidirana osnova izpolnjuje vsa merila, ki jih je določila skupina; poudarja, da je skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ključni element pri razvoju enotnega trga, ki je evropska javna dobrina, saj preprečuje tako neprimerno davčno konkurenco med državami članicami kot fiskalno optimizacijo, ki škodi enakim konkurenčnim pogojem;

41.  opozarja, da EU zaradi vseh oblik izogibanja davkom po ocenah Komisije vsako leto izgubi 1 bilijon EUR; poudarja, da je treba primanjkljaj davčnih prihodkov zapolniti z usklajeno politiko boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter okvirom, ki temelji na preglednosti, sodelovanju in usklajevanju;

42.  poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev pregleda direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) predlaga vzpostavitev novega vira za proračun Unije, ki se bo izračunal na podlagi prihodkov držav članic, ustvarjenih s CCCTB; zagovarja določitev enotne stopnje dajatev na prihodke iz naslova CCCTB, ki se bodo zbirale kot vir lastnih sredstev; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

•  Izdajanje bankovcev

43.  meni, da bi moral prihodek, ki izvira iz dobičkov Evropske centralne banke (prihodek ECB od izdajanja valute) in je torej neposredno povezan z monetarno unijo EU, oblikovati podlago novega vira lastnih sredstev, namesto da se izplačuje nacionalnim blagajnam;

b.  Cilj: zmanjšati obseg finančnih špekulacij in okrepiti davčno poštenost v sektorjih, ki uporabljajo instrumente za agresivno davčno načrtovanje ali agresivno davčno optimizacijo

•  Davek na finančne transakcije na evropski ravni

44.  spodbuja prizadevanja 11 držav članic, da bi v okviru okrepljenega sodelovanja uvedle davek na finančne transakcije, kot izhaja iz predloga Komisije iz leta 2011; poziva vse druge države članice, naj se pridružijo tej skupini, da bi preprečile motnje na finančnih trgih in zagotovile neovirano delovanje enotnega trga;

45.  se strinja z oceno skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki je davek na finančne transakcije odobrila kot morebitno osnovo za nov vir lastnih sredstev za proračun Unije, pri tem pa meni, da bi bilo treba preučiti tudi druge načine obdavčitve finančnih dejavnosti;

46.  zato poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi se izračunal na podlagi izbranega načina obdavčitve finančnih dejavnosti;

•  Obdavčenje podjetij v digitalnem sektorju

47.  pozdravlja sklepe neformalnega Sveta finančnih ministrov z dne 16. septembra 2017, v katerih je ta pozval k pripravi novih pravil za digitalno obdavčitev in ki so bili sprejeti kot odgovor na pismo štirih finančnih ministrov, ki so Komisijo pozvali, naj preuči „učinkovite rešitve na podlagi koncepta vzpostavitve tako imenovanega izravnalnega davka“ na prihodek, ki ga v EU ustvarijo digitalna podjetja; poudarja, da je Komisija v svojem sporočilu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg znova poudarila, da skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ponuja dober okvir za revizijo pravil za sodobno in stabilno ureditev za obdavčitev podjetij v digitalnem sektorju in obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo; poziva k usklajenemu pristopu na ravni EU tudi za kratkoročne rešitve, da bi preprečili izkrivljanje enotnega trga zaradi enostranskih ukrepov ter oblikovanje davčnih oaz za digitalna podjetja;

48.  se strinja, da bi moralo imeti digitalno gospodarstvo sodoben in stabilen fiskalni okvir, da bi se spodbudile inovacije in odpravila razdrobljenost trga in nepoštena konkurenca ter da bi vsi udeleženci lahko izkoristili nove pravične in uravnotežene pogoje, obenem pa bi zagotovili, da bi digitalne platforme in podjetja plačevala ustrezen delež davkov tam, kjer ustvarjajo dobiček; poudarja tudi, da je bistveno zagotoviti varnost na davčnem področju za poslovne naložbe, odpraviti sedanje vrzeli ter preprečiti pojav novih davčnih vrzeli na enotnem trgu;

49.  meni, da je bistveno sprejeti davčne ukrepe za digitalni trg, da bi omejili davčne utaje in izkrivljanje, sheme agresivnega davčnega načrtovanja ali fiskalne optimizacije ter zlorabo evropskih mehanizmov z namenom izogibanja davkom; meni, da te prakse izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu in države članice prikrajšajo za pričakovane davčne prihodke;

50.  načeloma poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi izhajal iz obdavčitve transakcij v digitalnem gospodarstvu; vendar meni, da je glede na pomembna potekajoča pogajanja na ravni EU in na ravni OECD prezgodaj, da bi se odločili glede podrobnosti uvedbe takšnega vira sredstev;

51.  kljub vsemu meni, da bi kakršne koli ureditve, ki bi jih sprejeli organi EU, kot so sistemi za registracijo ali spremljanje ali regulativni mehanizmi, morale omogočati takojšnje zbiranje dajatev ali prelevmanov v korist proračuna Unije na podlagi njihove evropske dodane vrednosti; meni, da so to javne dobrine EU, ki pomenijo, kot je navedla skupina na visoki ravni za lastna sredstva, osnovo za določitev dajatve, ki bi prinesla „druge prihodke“, izhajajoče iz politik Unije;

c.  Cilj: spodbuditi energetski prehod in boj proti globalnemu segrevanju

•  Okoljski davek in dajatve

52.  potrjuje, da so boj proti podnebnim spremembam in prehod na trajnostno, krožno nizkoogljično gospodarstvo ter skupni dogovorjeni cilji energetske unije med glavnimi cilji politik EU;

53.  ponovno izraža prepričanje, da lahko le skupni energetski ali okoljski davki na ravni EU zagotovijo pošteno konkurenco med podjetji in pravilno delovanje enotnega trga, s tem pa spodbujajo prehod na naprednejši in bolj trajnosten razvojni model;

54.  poudarja, kako pomembna je zelena obdavčitev, saj je ta mehanizem še posebej primeren za prispevanje k evropskim lastnim sredstvom; poziva Komisijo, naj še naprej vključuje predloge za dodatne ekološke vire lastnih sredstev, kot navajata poročilo skupine na visoki ravni za lastna sredstva in komisar za proračun EU, ki so v skladu z nekaterimi politikami Unije, kot so energetska politika (davek na energijo), okoljska in podnebna politika (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, davek na plastiko in sistem trgovanja z emisijami) ter prometna politika (davek na motorna goriva in letalske vozovnice), da bi spodbudili dodatne prihodnje vire lastnih sredstev Unije;

55.  poziva, naj se znaten del prihodkov od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami od 4. faze (2021) naprej šteje za nov vir lastnih sredstev EU; spominja, da se je o tej možnosti razpravljalo v skupini na visoki ravni za lastna sredstva, izrecno pa jo predlaga tudi Komisija v svojem sporočilu z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098); vzporedno poziva, naj se uvede mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun EU, ki bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa internalizirati stroške podnebnih sprememb v cene uvoženega blaga;

56.  poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi na ravni EU uvedla dajatev za plastiko in proizvode za enkratno uporabo, da bi spodbujali uporabo bolj trajnostnih alternativ;

57.  meni, da bi se lastna sredstva, ki bi temeljila na davku na električno energijo, lahko prekrivala s področjem uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami in vzbudila pomisleke glede stabilnosti naložbenih pogojev in finančnega bremena za gospodinjstva;

58.  meni, da bi, če bi država članica zaradi katerega koli vira lastnih sredstev nosila preveliko breme, tega lahko zmanjšali z dodatno podporo iz naslova programov EU v omejenem obdobju in znesku ter v skladu s cilji Unije; meni, da takšne podpore ni mogoče dodeliti z uvedbo novih rabatov ali popravkov na strani prihodkov v proračun EU;

59.  poudarja, da bi morale države članice kljub uvedbi z okoljem povezanih davkov ali dajatev ohraniti pravico, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, izbiro med različnimi viri energije in splošno strukturo svoje oskrbe z energijo;

Drugi viri prihodkov

60.  želi spomniti, da bi morala biti lastna sredstva sicer glavni element prihodkov proračuna EU, da pa jih vseeno dopolnjujejo drugi prihodki, kot je navedeno v členu 311 PDEU, mednje pa sodijo: davki na plače osebja EU, prihodki iz upravnega poslovanja institucij, kot so prihodki od prodaje blaga, oddajanje v najem ali najemanje, zagotavljanje storitev in bančne obresti, prispevki držav zunaj EU k nekaterim programom EU, zamudne obresti, globe, ki jih plačujejo podjetja, večinoma zaradi kršenja konkurenčnega prava EU, ter prihodki od najemanja in dajanja posojil EU;

61.  je seznanjen, da se bilanca posameznega proračunskega leta v primeru presežka vnese v proračun naslednjega leta kot prihodek in da drugi prihodki, bilance in tehnične prilagoditve, vključno s presežkom iz prejšnjega leta, znašajo približno 6 % vseh prihodkov; poudarja, da so v zadnjih letih „druge prihodke“ večinoma sestavljale globe, ki same predstavljajo 2,5 % vseh prihodkov (brez namenskih prejemkov);

62.  obžaluje, da je bil potencial takšnih drugih prihodkov v razpravi o financiranju EU doslej zapostavljen; meni, da takšni prihodki zaradi svoje ravni, nestabilnosti in nepredvidljivosti morda ne predstavljajo alternative drugim virom lastnih sredstev, da pa vseeno pomenijo morebitno sredstvo za kritje povečanih finančnih potreb v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

63.  želi spomniti, da so pravni postopki, ki veljajo za takšne prihodke in morebitne spremembe, bolj prožni od tistih za vire lastnih sredstev, saj niso določeni v sklepu o virih lastnih sredstev, ampak v sekundarni zakonodaji, zato zanje ne velja zahteva za soglasje;

64.  ponovno izraža svoje dolgoletno stališče, da bi morali vsi prihodki, ki izhajajo iz glob, naloženih podjetjem zaradi kršenja konkurenčnega prava EU ali povezanih z zamudami pri plačilih nacionalnih prispevkov v proračun EU, pomeniti dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi zaradi tega prišlo do ustreznega zmanjšanja prispevkov na podlagi BND;

65.  zaradi tega poziva, naj se pri prihodkih proračuna EU uvede posebna rezerva, ki bi se postopoma polnila z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov; meni, da bi bilo treba to rezervo uporabiti za kritje dodatnih plačilnih potreb, zlasti tistih, povezanih z mobilizacijo skupne razlike do zgornje meje za obveznosti ali posebnimi instrumenti večletnega finančnega okvira;

66.  poudarja potencial, ki ga imajo za proračun EU pristojbine, ki se plačujejo za izvajanje politik EU in zlasti evropskih sistemov, kot je evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) za državljane tretjih držav; meni, da bi bilo mogoče v nekaterih primerih takšne prihodke predvideti za isto politiko ali namen; meni, da bi bilo treba pri pripravljanju programov in politik EU v obdobju po letu 2020 to vrsto morebitnih prihodkov obravnavati bolj sistematično, da bi proračunu EU zagotovili dodaten vir prihodkov;

67.  poudarja, da so prihodki decentraliziranih agencij EU, kot so pristojbine in takse, ki jih plačuje industrija, in prispevki iz nacionalnih proračunov v letu 2016 znašali približno 1 milijardo EUR; poziva Komisijo, naj predlaga skladen pristop v zvezi s financiranjem agencij iz naslova pristojbin v naslednjem večletnem finančnem okviru;

***

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(2)

UL L 168, 7.6.2014, str. 29.

(3)

UL L 168, 7.6.2014, str. 39.

(4)

UL C 27E, 31.1.2008, str. 214.

(5)

UL C 380E, 11.12.2012, str. 89.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0378.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0432.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0097.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (22.1.2018)

za Odbor za proračun

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Wim van de Camp

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva k reformam virov lastnih sredstev, ki bi se osredotočale na sodobne prednostne naloge, bile stroškovno učinkovite in omogočale učinkovito finančno upravljanje, prav tako pa vzpostavile predvidljivo in stabilno osnovo za neodvisen, pregleden in uravnotežen proračun EU, obravnavale vse večji pritisk, ki se izvaja nanj, poenostavile trenutno zapletene in nejasne dogovore glede rabatov ter jih poskusile odpraviti, da bi bilo mogoče priskrbeti potrebna finančna sredstva, s katerimi bi izpolnili potrebe naših državljanov;

2.  poziva, naj se zmanjša odvisnost EU od nacionalnih prispevkov na podlagi DDV in BND, pri tem pa upošteva možnost sistema, pri katerem bi lastna sredstva na podlagi DDV nadomestil prenos deleža DDV, pobranega na nacionalni ravni;

3.  pozdravlja pobude za celovito reformo virov lastnih sredstev EU, s katero bi povečali podporo držav članic in državljanov za dejansko verodostojen in neodvisen proračun EU, spodbudili trajnostno gospodarstvo EU in ustvarili dodano vrednost EU;

4.  poudarja, da je carinska unija temeljni steber EU in kot eden največjih trgovinskih blokov na svetu izjemno pomembna pri pogajanjih EU o trgovinskih sporazumih; poudarja, da je mednarodna trgovina EU neposredno povezana z njenimi tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki zajemajo tudi uvozne dajatve iz držav zunaj EU in prelevmane na sladkor, leta 2015 pa je predstavljala 12,8 % vseh prihodkov EU;

5.  poudarja, da je treba analizirati učinek sklepanja (prosto) trgovinskih sporazumov EU na tradicionalna lastna sredstva ter dodeliti vire dohodka, da se nadomesti morebitno zmanjšanje teh sredstev in posledična nestabilnost;

6.  poziva, naj se opravi temeljita pravna ocena ter študija izvedljivosti v zvezi z možnostmi vzpostavitve carin in prelevmanov, ki temeljijo na trajnosti in emisijah, za trgovino z blagom in storitvami ter za morebitno vključitev teh ukrepov v mednarodne trgovinske politike in sporazume EU, da bi po eni strani spodbudili trgovinske partnerje k proizvodnji na okolju prijazne načine, po drugi strani pa oblikovali vir lastnih sredstev; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba takšne ukrepe sprejeti le, če so brez dvoma združljivi s pravili STO ter zagotavljajo enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni in konkurenčnost podjetij EU, med katerimi so pomemben element mala in srednja podjetja;

7.  spominja na svoje prejšnje pozive v zvezi s sodobnejšim, učinkovitejšim, uspešnejšim in očitnejšim ter bolj osredotočenim pristopom k carinskim pravilom in postopkom EU, da bi optimizirali in izboljšali sedanji carinski sistem EU, spodbudili sodelovanje z jasnim ciljem obravnave in odpravljanja davčnih utaj in vseh vrst nepoštene konkurence ter zagotovili učinkovito zbiranje dajatev in prelevmanov za sistem virov lastnih sredstev EU;

8.  ugotavlja, da so instrumenti trgovinske zaščite vir lastnih sredstev EU, vendar pa se zaradi svoje narave ne morejo in ne smejo uporabljati kot predvidljiva in trdna osnova za stalne prispevke k virom lastnih sredstev EU; poudarja, da se ti instrumenti v prvi vrsti ne bi smeli uporabljati kot vir lastnih sredstev EU, saj jih je treba vzpostaviti ustrezno in sorazmerno ter v skladu z veljavnimi pravili.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

6

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Seán Kelly, Sander Loones, Fernando Ruas, Lola Sánchez Caldentey, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Virginie Rozière

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ALDE

Nadja Hirsch, Hannu Takkula

EFDD

Tiziana Beghin, David Borrelli

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Reimer Böge, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Seán Kelly, Sorin Moisă, Artis Pabriks, Fernando Ruas, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Virginie Rozière, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Yannick Jadot

6

-

ECR

David Campbell Bannerman, Sander Loones, Emma McClarkin, Joachim Starbatty

ENF

France Jamet, Franz Obermayr

4

0

EFDD

William (earl) Dartmouthski

GUE/NGL

Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur, Lola Sánchez Caldentey

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (27.11.2017)

za Odbor za proračun

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker bi bilo treba v razmerah, ko so viri skromni, znova pripisati pomen zaščiti finančnih interesov EU pri povečevanju prihodkov proračuna EU iz virov lastnih sredstev; ker bi bilo treba tak pomen znova pripisati tudi poglobljenemu sodelovanju in skupnemu delu Komisije in držav članic;

B.  ker je proračun EU prvenstveno naložbeni proračun z določenimi funkcijami prerazporejanja med državami članicami ter služi predvsem podpiranju skupnih politik in ciljev EU, tako da zagotavlja začetni kapital za srednje do dolgoročne naložbe;

C.  ker bi moral biti eden glavnih ciljev proračuna EU podpirati pospešeno rast in zaposlovanje manj razvitih regij, da bi se dosegla enaka raven gospodarske in družbene razvitosti v vseh državah članicah, k temu cilju pa bi morala občutno prispevati tudi povečana raba lastnih sredstev;

1.  meni, da bi bilo treba vire lastnih sredstev osredotočiti v projekte, ki lahko ustvarijo največjo evropsko dodano vrednost; poudarja, da bi bilo treba odhodke osredotočati na področja, za katera je financiranje na evropski ravni nepogrešljivo, oziroma tja, kjer bi bilo financiranje na nacionalni ravni premajhno za uresničitev evropskega cilja;

2.  poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev prezapleten in daje nesorazmeren poudarek neto saldom med državami članicami; podpira uvedbo novih virov lastnih sredstev, saj bo to zmanjšalo odvisnost proračuna EU od prispevkov držav članic na osnovi BND in poenostavilo dodeljevanje finančnih sredstev EU politikam in prednostnim nalogam EU; meni, da bi se moral delež dejanskih novih lastnih sredstev povečati na vsaj 50 % prihodkov proračuna EU;

3.  meni, da so bližnja pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru in brexitu priložnost, da EU reformira sistem virov lastnih sredstev; meni, da bi morale Komisija in države članice pripraviti reformo na osnovi jasnih in splošno dogovorjenih načel; zato poziva države članice, naj se lotijo poglobljene reforme tega sistema in omogočijo zanesljivejše, bolj vzdržno in predvidljivo financiranje EU, ki bo tudi preglednejše in odgovornejše do državljanov EU; poziva Komisijo, naj razmisli o priporočilih, ki jih je skupina na visoki ravni za lastna sredstva predstavila v poročilu o prihodnjem financiranju EU;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru reforme uvedejo spodbude in spodbujajo države članice k naložbam v evropski projekt, prav tako pa opustijo rabate in popravne mehanizme, saj bo tako struktura preprostejša, stabilnejša, pravičnejša in preglednejša; v zvezi s tem meni, da bi morali biti državni prispevki v proračun EU izključeni iz izračuna primanjkljaja v okviru pakta za stabilnost in rast;

5.  poziva države članice, naj upoštevajo tveganja, ki jih lahko povečanje lastnih sredstev pomeni za sistem zbiranja prispevkov, saj bi bilo treba v tem primeru uvesti potrebna varovala;

6.  opozarja, da je treba utrditi obstoječe sisteme nadzora in uvesti nove mehanizme za preprečevanje goljufij in nepravilnosti, ki lahko škodujejo finančnim interesom EU pri zbiranju novih lastnih sredstev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bo pripravljena in naj predlaga ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov EU, če in ko bodo države članice uvedle nove vire lastnih sredstev proračuna EU;

7.  obžaluje neskladnosti v carinskih kontrolah, ki se izvajajo v EU, in obsežne goljufije, ki vplivajo na sistem zbiranja lastnih sredstev; poudarja pomen carinskih inšpekcij in s tem povezanega pobiranja carinskih dajatev; opozarja na izgubo prihodkov zaradi vrzeli na področju DDV in čezmejnih goljufij pri njegovem obračunavanju; poudarja, da prihaja zaradi tihotapljenja visoko obdavčenih proizvodov do precejšnje izgube prihodkov v proračunih EU in držav članic; poziva Komisijo, naj z dejansko uskladitvijo, ki bi izboljšala zbiranje tradicionalnih virov lastnih sredstev, okrepila skupno politiko na področju carinskih kontrol;

8.  opominja, kako pomembno je omogočiti in pospešiti izmenjavo informacij z organi, kot sta OLAF in Europol, da se bo mogoče boriti proti carinskim goljufijam in čezmejnemu davčnemu kriminalu; zlasti opozarja na čedalje več primerov nadnacionalnih goljufij na področju DDV, znanih tudi pod imenom „davčni vrtiljaki“, in poziva Komisijo, naj dodatno zaostri ukrepe za preprečevanje in odpravljanje tovrstnih goljufij; meni, da je treba obvezno optimizirati sredstva iz naslova DDV na praktični ravni, pri tem pa se ne sme dodatno obremeniti državljanov EU in držav članic;

9.  meni, da bi morali na novo sprejeti viri lastnih sredstev ustrezati trem osnovnim merilom: preprostosti, enakopravnosti in demokratičnemu nadzoru; opominja, da bi bilo treba pri iskanju novih virov financiranja upoštevati načela, ki jih je omenila skupina na visoki ravni za lastna sredstva; poudarja, da bi moral biti novi sistem evropskim davkoplačevalcem razumljiv in pregleden, in obžaluje, da nekatere države EU trenutno izvajajo politiko igre z ničelno vsoto; meni, da proračunskih pogajanj ne vodi načelo evropske dodane vrednosti, temveč logika „pravičnega donosa“ za države in proračunskih saldov;

10.  spodbuja Komisijo in države članice, naj preučijo tudi druga davčna sredstva, ki jih imajo države članice EU na voljo in ki bi lahko zagotovila večjo evropsko dodano vrednost na nekaterih področjih politike, povezanih s tveganjem, hkrati pa povečala proračun EU ter zmanjšala vire, temelječe na BND in DDV; meni, da je treba sedanji sistem virov lastnih sredstev na osnovi DDV nadomestiti z dejanskim prenosom deleža DDV, odvedenega na državni ravni; meni, da bi lahko nove vire poiskali tudi na področju evropskih politik, kot so okoljska, energetska, podnebna in prometna;

11.  poudarja, da bi morala biti uporaba virov lastnih sredstev usmerjena v evropsko javno dobro, ki lahko v enaki meri koristi vsem državam članicam in za katerega ukrepanje na ravni EU ni samo pomembno, temveč nepogrešljivo, na primer če državne možnosti financiranja ne zadostujejo za uresničevanje prednostnih nalog in ciljev EU; v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je proračun EU za pomoč pri nadaljnjem povezovanju EU in koheziji med državami članicami; ugotavlja, da dve področji s povečano evropsko dodano vrednostjo uživata tudi visoko podporo med državljani, in sicer raziskave in razvoj ter notranja in zunanja varnost;

12.  poudarja, da bi morala EU razmisliti o tem, da bi omejila delovanje na področjih, za katera velja, da ima omejeno dodano vrednost ali da ne more izpolniti obljub; poudarja pa, da je treba pri opredeljevanju ambicioznih evropskih ciljev ustrezno dodeliti zadostna sredstva pri določanju novih ciljev pa poiskati nove finančne vire;

13.  izraža prepričanje, da se bodo državljani pozitivno odzvali na porabo lastnih sredstev za projekte notranje in zunanje varnosti, s čimer se bo povečala tudi njihova evropska dodana vrednost; je zaskrbljen zaradi nizke ravni odhodkov na nekaterih ključnih varnostnih področjih, kot so pripravljalni ukrepi za sodelovanje in raziskave na področju obrambe in varnosti;

14.  pozdravlja večjo porabo lastnih sredstev pri projektih, povezanih z raziskavami in razvojem, čeravno ostajajo dvomi glede tega, kakšne vrste projekti se financirajo; poudarja, da bi bilo treba odhodke osredotočati na projekte, ki so dolgoročno donosni in prinašajo koristi za EU, namesto da se financirajo programi, ki prinašajo le kratkoročne koristi;

15.  izraža zaskrbljenost, ker je za odhodke, povezane s podnebnimi spremembami, namenjen majhen delež proračuna Unije; vztraja, da bi bilo treba prihodke iz virov lastnih sredstev, porabiti za projekte, ki ustvarijo višjo evropsko dodano vrednost, tudi za boj proti podnebnim spremembam;

16.  poziva k odprti razpravi o ohranitvi ravni plačil za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko v naslednjem programskem obdobju, pri čemer je treba upoštevati njuno dodatnost in visoko dodano vrednost za evropsko stabilnost, konkurenčnost in gospodarsko rast;

17.  poziva k ciljno usmerjenemu vzpostavljanju zmogljivosti v državah članicah, ki imajo težave s centralno upravljanimi programi, kot so instrument za povezovanje Evrope, Obzorje 2020 in Evropski sklad za strateške naložbe;

18.  poziva Komisijo, naj v teku naslednjega leta Parlamentu predloži sporočilo, v katerem bo pojasnila, kako namerava dolgoročne politične cilje, kot je strategija Evropa 2020, uskladiti z razmerami, ki bodo nastopile po večletnem finančnem okviru 2020; je trdno prepričan, da bi moral program EU za naslednje desetletje odigrati odločilno vlogo v postopku oblikovanja zaporednih večletnih finančnih okvirov;

19.  opozarja, da bi bilo treba pri dodeljevanju virov lastnih sredstev upoštevati dolgoročne projekte, kot sta Obzorje 2020 in 10 prednostnih nalog Junckerjeve Komisije; poziva Komisijo, naj svoje prednostne naloge usmeri v uspešno uresničevanje teh dolgoročnih projektov;

20.  meni, da bodo enostavnejša in jasnejša pravila prispevala k nemotenemu dodeljevanju sredstev ter povečala učinkovitost in preglednost, zaradi tega pa bo tudi manj napak; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju navedenega pripravi akcijski načrt;

21.  je zaskrbljen glede načina merjenja razdelitve odhodkov; meni, da sistem proračunskega salda ni primeren za obravnavo projektov, ki vključujejo evropsko dodano vrednost, saj bi utegnilo biti mogoče te projekte izvesti v samo eni državi članici, s tem pa bi prišlo do neravnotežja med bilancami držav;

22.  poudarja, da politike, ki bi koristile vsem državljanom EU in zagotavljale večjo evropsko dodano vrednost, niso privlačne z vidika neto salda; zato je prepričan, da bi bilo treba razviti novo metodo merjenja vrednosti projektov ter uvesti racionalizirano poročanje;

23.  ponovno poudarja, da je bistvenega pomena namenjati lastna sredstva za projekte, ki lahko ustvarijo največjo evropsko dodano vrednost, ne pa zgolj gledati račune držav članic; spodbuja Komisijo, naj pripravi velikopotezne predloge za nove vire lastnih sredstev; meni, da bi se tako lahko zmanjšal relativni delež na BND temelječih državnih prispevkov v proračun EU in s tem odpravila protievropska osredotočenost na golo donosnost neto salda;

24.  meni, da bi morala Komisija preučiti možnost dajatve za CO2 z oblikovanjem cen proizvodov, ki povzročajo emisije, pri tem pa uporabiti obdavčitev ali tržne instrumente, ter tako povečati proračun EU; meni, da bi lahko ta instrument prinesel precejšnjo evropsko dodano vrednost, saj bi lahko davek služil kot spodbuda za spremembo vedenja potrošnikov in proizvajalcev v smeri ogljično manj intenzivne prihodnosti; meni pa, da bi morala biti vsakršna davčna rešitev na ravni EU čim bolj nevtralna za skupni delež davkov posamezne države članice; poudarja, da bi bilo treba pri tej dajatvi upoštevati tudi obstoječi sistem za trgovanje z emisijami, da bi preprečili prekrivanje in navzkrižje sredstev in ciljev.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Monica Macovei, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Hannu Takkula, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Karin Kadenbach, Younous Omarjee, Julia Pitera

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tiziana Beghin, Tiemo Wölken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17

+

ALDE

ECR

GUE/NGL

PPE

S&D

Greens

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová, Hannu Takkula

Monica Macovei

Younous Omarjee

Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Arndt Kohn, Karin Kadenbach, Inés Ayala Sender, Tiemo Wölken

Bart Staes

1

-

EFDD

Tiziana Beghin

1

0

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (29.1.2018)

za Odbor za proračun

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Luigi Morgano

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker nedavne raziskave kažejo, da večina evropskih državljanov podpira več ukrepov EU na področjih, kot so obramba in varnost, izobraževanje in inovacije ter socialne in gospodarske politike, ter da to vpliva na proračun;

B.  ker bo izstop Združenega kraljestva iz EU imel znatne posledice za prihodke v proračun EU;

C.  ker so bili prispevki iz naslova bruto nacionalnega dohodka uvedeni, da bi izravnali stroške, ki niso kriti z drugimi prihodki na ravni EU, zato so le dopolnilne narave; ker se je delež prispevkov iz naslova bruto nacionalnega dohodka s 13,2 % leta 1991 povečal na 66,3 % leta 2016 in je danes glavni vir financiranja proračuna Evropske unije;

1.  pozdravlja pristop iz dokumenta o razmisleku o prihodnosti financ EU, v skladu s katerim mora biti osnovno načelo proračuna EU zagotovitev evropske dodane vrednosti v primerjavi z nacionalnimi proračuni, da bi dosegli ekonomije obsega in zagotovili karseda učinkovito in usmerjeno uporabo sredstev EU, da se kar najbolj poveča učinkovitost vsakega porabljenega evra;

2.  poudarja, da reformiran sistem lastnih sredstev EU ne bi smel nalagati dodatnega bremena državljanom EU in bi moral preprečiti širitev regresivnosti sistema lastnih sredstev EU;

3.  meni, da pretirano zanašanje na prispevke iz naslova bruto nacionalnega dohodka kot glavni vir financiranja proračuna EU ohranja logiko „pravičnega povračila“; pozdravlja delo skupine na visoki ravni za lastna sredstva, zlasti predlagane ukrepe za izravnavo deleža prispevkov iz naslova bruto nacionalnega dohodka; meni, da bi bilo mogoče s tradicionalnimi in novimi resnično lastnimi sredstvi vsaj delno nadomestiti in tako zmanjšati prispevke iz naslova bruto nacionalnega dohodka;

4.  meni, da bi morala reforma sistema lastnih sredstev temeljiti na načelih preprostosti, stabilnosti, prožnosti, preglednosti, pravičnosti, demokratičnosti in evropske dodane vrednosti, da se državljanom omogoči boljše razumevanje financiranja proračuna EU;

5.  meni, da bi morali dati prednost resničnim evropskim lastnim sredstvom z jasno evropsko razsežnostjo, kot je bilo poudarjeno v poročilu skupine na visoki ravni;

6.  pozdravlja predlog skupine na visoki ravni za vizijo lastnih sredstev iz naslova DDV, katerega namen je poenostaviti sistem, zmanjšati upravne stroške ter okrepiti povezavo med politiko EU v zvezi z DDV in dejanskimi prejemki iz naslova DDV; meni, da bi takšna reforma lastnih sredstev iz naslova DDV prispevala k učinkovitejšemu boju proti davčnim goljufijam, utajam in izogibanju davkom; poleg tega meni, da bi le z dokončnim sistemom EU za DDV in povezanimi lastnimi sredstvi vzpostavili sistem glede proračuna EU, ki bo pravičen za evropske državljane;

7.  meni, da bi morala Komisija na podlagi ugotovitev pregleda direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) predlagati pogoje za dodelitev dela davčnih prihodkov, ustvarjenih s CCCTB, v proračun Unije, da bi sorazmerno zmanjšali prispevke držav članic v proračun;

8.  pozdravlja razpravo o možnosti uvedbe davkov, s katerimi bi podprli prizadevanja EU za obravnavanje okoljskih izzivov;

9.  poudarja, da bi bilo treba odpraviti vse popuste na dohodkovni strani; meni, da delež stroškov upravljanja, ki ga prejmejo nacionalni carinski organi iz pobranih tarif in pristojbin, ne bi smel preseči s tem povezanih upravnih stroškov;

10.  pozdravlja namero Komisije, da bo predstavila predlog za oblikovanje posebne proračunske vrstice za euroobmočje v proračunu EU;

11.  poudarja, da je pomembno, da se ne zviša davčna obremenitev državljanov, čeprav so za EU potrebna zadostna finančna sredstva;

12.  je seznanjen s svežnjem Komisije o EMU z dne 6. decembra 2017, v katerem je opisan predlog za oblikovanje uvedbo tako imenovanega evropskega ministra za gospodarstvo in finance, za preoblikovanje evropskega mehanizma za stabilnost v Evropski denarni sklad ter za uvedbo novih proračunskih instrumentov za stabilno euroobmočje v okviru EU;

13.  meni, da bi lahko z oblikovanjem proračunske zmogljivosti za euroobmočje s posebno proračunsko vrstico v proračunu EU pomagali zagotoviti, da euroobmočje koristi vsem državljanom, in sicer v okviru Unije, vendar nad izračuni zgornjih meja za obveznosti in plačila v večletnem finančnem okviru in s pravnimi omejitvami Pogodb, pri tem pa bi bilo treba preprečiti prekrivanje z obstoječimi politikami ter razdrobljenost proračuna; se zavzema zato, da bi tej proračunski zmogljivosti namenili sredstva in orodja, da bi izvajala funkcijo makroekonomske stabilizacije; vendar poudarja, da morajo države članice spoštovati pakt za stabilnost in rast ter obstoječe klavzule o prožnosti; poudarja, da je treba zaščititi naložbe, preprečevati brezposelnosti in negotovost in zagotavljati pobude za strukturne reforme, da bi posodobili gospodarstva držav članic, dosegli gospodarsko in socialno konvergenco ter okrepili finančni sistem v Evropi kot celoti;

14.  meni, da bi bilo treba, kot je predlagala skupina na visoki ravni, proračunsko zmogljivost euroobmočja delno financirati z lastnimi sredstvi, ki jih je lažje izvajati v euroobmočju, kot je delež prihodkov iz davka na finančne transakcije; vendar poudarja, da v proračunu ne bi smelo biti povezave med določenimi vrstami prihodkov in stroškov;

15.  meni, da je treba vzpostaviti jasno povezavo med proračunsko porabo in strateškimi cilji, da se zagotovi demokratična legitimnost ukrepov, o katerih je bil dosežen dogovor na evropski ravni; meni, da bi morala evropska lastna sredstva imeti jasno dodano vrednost na ravni EU, da bi se povečala javna podpora zanje;

16.  meni, da demokracija, preglednost in jasna povezava med odločanjem, odgovornostjo in obveznostmi podpirajo legitimnost javne politike na ravni EU in na nacionalni ravni, zlasti v primeru proračunske in fiskalne politike; je seznanjen s predlogom predsednika Komisije, da bi v Komisiji uvedli položaj tako imenovanega evropskega ministra za gospodarstvo in finance; meni, da bi to lahko izboljšalo demokratično odgovornost gospodarskega upravljanja EU, zlasti v odnosu do Evropskega parlamenta;

17.  meni, da bi bilo treba sklep Sveta o lastnih sredstvih sprejeti v tesnejšem sodelovanju z Evropskim parlamentom.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

13

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, David Coburn, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Barbara Kappel, Wajid Khan, Wolf Klinz, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Matt Carthy, Mady Delvaux, Herbert Dorfmann, Ramón Jáuregui Atondo, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Luigi Morgano, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edward Czesak, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

PPE

Burkhard Balz, Herbert Dorfmann, Markus Ferber, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Esther de Lange, Werner Langen, Verónica Lope Fontagné, Ivana Maletić, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Anne Sander, Tom Vandenkendelaere, Rainer Wieland

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Mady Delvaux, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Wajid Khan, Olle Ludvigsson, Luigi Morgano, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

13

-

ALDE

Caroline Nagtegaal

ECR

Edward Czesak, Sander Loones, Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Kay Swinburne

EFDD

David Coburn, Marco Valli

ENL

Gerolf Annemans, Bernard Monot

GUE/NGL

Matt Carthy, Martin Schirdewan

3

0

ALDE

Wolf Klinz

ENL

Barbara Kappel

GUE/NGL

Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (8.12.2017)

za Odbor za proračun

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da so za spodbujanje prehoda v trajnostno, krožno in nizkoogljično gospodarstvo, uresničitev ciljev, o katerih je bil dosežen dogovor v energetski uniji, in izpolnjevanje zavez, sprejetih v okviru Pariškega sporazuma, potrebne znatne naložbe v obdobju 2020–2030;

2.  je prepričan, da sta vključevanje podnebnih vprašanj in temeljita reforma proračuna EU bistvenega pomena za oprijemljiv napredek pri teh ključnih politikah EU in doseganju ničelne stopnja neto emisij do sredine stoletja; spominja, da je v členu 2(c) Pariškega sporazuma poudarjena potreba, „da se finančne tokove uskladi z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja“;

3.  meni, da bi morala reforma proračuna EU temeljiti na načelih subsidiarnosti, solidarnosti in trajnosti, da bi oblikovali učinkovitejši proračun EU na podlagi kombinacije novih in obstoječih lastnih sredstev, ki neposredno in pregledno prispevajo k naložbam v projekte z očitno evropsko dodano vrednostjo za državljane, podjetja in okolje;

4.  želi spomniti, da bi proračun EU z uvedbo novih lastnih sredstev ali drugih vrst prihodka EU postal manj odvisen od prispevkov držav članic na podlagi bruto nacionalnega dohodka in bi se omenjeni prispevki zmanjšali;

5.  meni, da bi se lastna sredstva, ki bi temeljila na davku na električno energijo, lahko prekrivala s področjem uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami in vzbudila pomisleke glede stabilnosti naložbenih pogojev in finančnega bremena za gospodinjstva;

6.  je seznanjen, da na GD za okolje pripade drugi največji skupni znesek glob, izrečenih zaradi nespoštovanja zakonodaje EU, ki je v obdobju 2014–2017 znašal 284 milijonov EUR; poziva, naj se prihodki, ki izhajajo neposredno iz zakonodaje EU in njenega izvajanja, usmerijo v proračun EU kot „drugi prihodki“ in namenijo za naložbe in projekte, ki ustvarjajo največjo evropsko dodano vrednost na področju okolja; vendar opozarja, da prihodki od glob niso stabilen vir prihodkov za proračun Unije;

7.  poziva, naj se del prihodkov od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami od 4. faze (2021) naprej usmeri v konkretne trajnostne in nizkoogljične projekte EU, kot so povečanje uporabe obstoječe in po potrebi razvoj nove čezmejne energetske infrastrukture (denimo za spodbujanje vključevanja obnovljivih virov energije), shranjevanje energije ter naložbe v pomembne inovacije v industriji, da bi prispevali k pravičnemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo; poziva Komisijo, naj podrobneje pojasni, kako bi bilo mogoče obstoječe in prihodnje sklade in programe EU uporabiti v podporo pravičnemu prehodu v regijah, ki se opirajo na premog, in ogljično intenzivnih regijah; ugotavlja, da naj bi se prihodki iz dražbe pravic do emisij povečali od faze 4 dalje;

8.  poziva k analizi, ali lahko prihodki iz splošno dogovorjenih nacionalnih sistemov cestninjenja, ki temeljijo na prevoženi razdalji, času potovanja in emisijah prometa, prispevajo k financiranju projektov EU, ki spodbujajo razvoj mobilnosti z nizkimi emisijami oziroma brez njih, vključno s spodbudami za vozila z nizkimi emisijami oziroma brez njih, alternativne vire energije z nizkimi emisijami za promet ter trajnostni multimodalni promet, zlasti hitre železnice in celinsko plovbo z nizkimi emisijami; poziva Komisijo in države članice, naj pri razvoju sistemov cestninjenja upoštevajo posebni položaj oddaljenih in podeželskih območij, katerih značilnost so na primer dolge razdalje in pomanjkanja javnega prevoza;

9.  meni, da bi bilo treba dodatne prihodke, ustvarjene s prispevki letalskega prometa znotraj EU na podlagi emisij, uporabiti predvsem za povečanje raziskav in naložb v nizkoogljične zrakoplove v EU ter za dodatne izboljšave učinkovite rabe zračnega prostora;

10.  meni, da je treba razmisliti o trošarini na polete, ki bi temeljila na ogljični intenzivnosti, če ne bodo sprejeti usklajeni mednarodni ukrepi za obdavčevanje kerozina;

11.  meni, da bi bilo treba morebitne prihodnje prispevke ladijskega prometa na podlagi emisij ponovno vložiti v evropski sektor ladijskega prometa prek financiranja raziskav in razvoja za čistejšo tehnologijo in trajnostna plovila;

12.  meni, da bi bilo treba prihodke iz Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) za državljane tretjih držav uporabiti za naložbe v raziskave in razvoj na področju čistega zračnega prometa in zračnega prometa z nizkimi emisijami ter v dodatne izboljšave učinkovite rabe zračnega prostora, pa tudi za povečanje financiranja evropske mejne in obalne straže;

13.  poziva, naj se razišče možnost uvedbe lastnih sredstev, ki bi odražala vsebnost ogljika v potrošniškem blagu, ki se prodaja na enotnem trgu, vključno z blagom, uvoženim na enotni trg, kot bi bil ogljični mehanizem prilagajanja na mejah ali davek na ogljik, ki bi postopoma nadomestil del sedanjih lastnih sredstev, ki temeljijo na davku na dodano vrednost.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

7.12.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

7

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Rory Palmer, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, John Procter, Julia Reid, Annie Schreijer-Pierik, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Krzysztof Hetman, Merja Kyllönen, Gesine Meissner, Nuno Melo, Ulrike Müller, Gabriele Preuß, Bart Staes, Claude Turmes

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Sven Schulze

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Gesine Meissner, Ulrike Müller

EFDD:

Piernicola Pedicini

GUE/NGL:

Stefan Eck, Merja Kyllönen

NI:

Zoltán Balczó

PPE:

Ivo Belet, Angélique Delahaye, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Karl-Heinz Florenz, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Krzysztof Hetman, Peter Liese, Norbert Lins, Nuno Melo, Annie Schreijer-Pierik, Sven Schulze

S&D:

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Susanne Melior, Rory Palmer, Pavel Poc, Gabriele Preuß, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE:

Marco Affronte, Bas Eickhout, Martin Häusling, Bart Staes, Claude Turmes

7

-

ECR:

Jørn Dohrmann, Arne Gericke, Urszula Krupa, John Procter, Jadwiga Wiśniewska

EFDD:

Julia Reid

ENL:

Sylvie Goddyn

1

0

GUE/NGL:

Luke Ming Flanagan

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (24.1.2018)

za Odbor za proračun

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Nicola Caputo

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva k temeljitemu reformiranju sistema virov lastnih sredstev, ne da bi se povečalo davčno breme za evropske davkoplačevalce, z odločnimi prednostnimi nalogami in novimi viri lastnih sredstev, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati delež prispevkov na podlagi bruto nacionalnega dohodka (BND), ki so leta 2016 predstavljali 65,4 % prihodkov Unije; poudarja, da večina prihodkov EU še vedno izvira iz prispevkov držav na podlagi BND in DDV, ki pa niso zares vir lastnih sredstev; poudarja, da EU potrebuje stabilno reformo vira lastnih sredstev, zato na primer carinskih kazni ne moremo opredeliti kot prihodek, torej ne morejo veljati za predvidljiv vir prihodkov; poziva tudi, naj se postopno odpravijo vse oblike rabatov; poudarja, da sedanji sistem vsebuje kompleksne in nepregledne popravne mehanizme, ki vsako leto prispevajo k nezadostnim odobritvam plačil;

2.  poudarja, da so bili v poročilu skupine na visoki ravni za lastna sredstva predstavljeni novi predlogi, vključno z reformo virov lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in sistema EU za trgovanje z emisijami, davkom na emisije CO2, obdavčitvijo prevoza in električne energije ter s prihodki od enotnega digitalnega trga; poudarja, da bi uvedba novih virov lastnih sredstev lahko pripomogla k večji skladnosti politike med prihodkovno in odhodkovno stranjo proračuna; poudarja, da morajo prispevki držav članic kljub tem predlogom ostati osrednji vir lastnih sredstev, a v preprostejšem, preglednejšem in bolj pravičnem sistemu, v katerem bi veljala demokratična odgovornost in kjer bi prihodke porabljali modro;

3.  poziva vse strani, naj na podlagi poročila skupine na visoki ravni za lastna sredstva oblikujejo ustrezne zaključke in preučijo, ali bi priporočila lahko prispevala k temu, da bi proračun Unije postal bolj stabilen, enostaven, samostojen, pravičen in predvidljiv, obenem pa bi bilo spoštovano načelo subsidiarnosti in bi bil sistem bolj osredotočen na solidarnost in prerazporeditev sredstev med bogatimi in revnimi državami; glede tega opozarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev precej kompleksen, kar botruje premajhni preglednosti, to pa morajo s skupnimi prizadevanji rešiti institucije EU in države članice;

4.  poudarja, da so te nove oblike virov lastnih sredstev bistvenega pomena za financiranje novejših prednostnih nalog Unije, kot so migracije, notranja varnost in obramba, ter za nadomestitev izgube prihodkov v višini med 9 in 12 milijardami EUR na leto, ki bi lahko nastala zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU; poleg tega ugotavlja, da so za ohranitev evropske dodane vrednosti v proračunu EU novi viri lastnih sredstev potrebni zato, da bi lahko EU ustrezno financirala tako svoje tradicionalne politike kot nove prednostne naloge in da bi preprečili morebitno zmanjševanje porabe za skupno kmetijsko politiko, kot je bilo predstavljeno v dokumentu Komisije z naslovom Razmislek o prihodnosti financ EU;

5.  poudarja, da so kmetijske dajatve tako instrument politike kot orodje za financiranje skupne kmetijske politike in da se bodo zaradi prostotrgovinskih sporazumov zmanjšali prihodki iz dajatev; ugotavlja, da skupina na visoki ravni v svojem poročilu priporoča, naj se dajatve v proračunu skupne kmetijske politike v prihodnosti ohranijo, saj so preprost, učinkovit in dejanski vir lastnih sredstev Unije; poudarja, da se delež tradicionalnih lastnih sredstev v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje, saj se zmanjšanja povprečnih tarif ne nadomeščajo v zadostni meri s povečanim obsegom trgovine;

6.  poudarja, da dodatni prihodki, vključno z globami v zvezi s konkurenco in carinskimi pristojbinami, ki so višje od pričakovanih, ne vodijo k dodatnim možnostim porabe, marveč k nižjim prispevkom na podlagi BND;

7.  poudarja, da bi prenovljena lastna sredstva na osnovi DDV (ki bi nadomestila sedanja), lastna sredstva na osnovi davka od dohodkov pravnih oseb, davek na finančne transakcije ali davek na druge finančne dejavnosti imeli to prednost, da bi izboljšali delovanje enotnega trga;

8.  poudarja dodano vrednost skupne kmetijske politike pri spodbujanju inovacij, konkurenčnosti in trajnosti v kmetijskem sektorju ter pri krepitvi dolgoročne prehranske in okoljske varnosti Unije ter jamstev za stabilne cene hrane zaradi stabilnejših prihodkov kmetij in trajnostnih ukrepov za razvoj podeželja, s katerimi se vlaga v podeželske skupnosti in kmetije in tako preprečuje odseljevanje s podeželja ter pomaga izkoriščati njegov potencial; poudarja, da mora skupna kmetijska politika za povečanje zaupanja in logike trajne podpore nekmetijske javnosti zagotoviti več okoljskih javnih dobrin ter zagotoviti pravičnejšo porazdelitev plačil med državami članicami in znotraj držav članic, in poudarja tudi, da je treba ohraniti prispevek kmetijskih dajatev k finančnim sredstvom EU;

9.  opominja, da skupna kmetijska politika omogoča predvsem to, da ima približno 500 milijonov evropskih državljanov vsak dan na voljo visokokakovostno in cenovno dostopno hrano; želi tudi opomniti, da vsak državljan EU v povprečju dnevno prispeva 32 centov za zdrava in varna živila ter pestro kmetijsko krajino; zato poudarja, da skupna kmetijska politika kot edina popolnoma povezana politika na ravni EU zagotavlja najvišjo evropsko dodano vrednost in da bi bila nacionalno financirana kmetijska politika bistveno dražja;

10.  poudarja, da je mogoče prihodke posredno izboljšati tudi s poenostavitvijo in debirokratizacijo skupne kmetijske politike;

11.  poziva, naj se sredstva, ki so bila dodeljena prek mehanizma finančne discipline v kmetijskem sektorju in niso bila porabljena, v naslednjem proračunskem letu v celoti namenijo za neposredna plačila;

12.  meni, da je skupna kmetijska politika učinkovita in da mora ponovno potrditi svojo legitimnost kot eno glavnih orodij ukrepanja EU za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest na podeželju, zlasti v kmetijskem sektorju.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

7

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurențiu Rebega, Bronis Ropė, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Stefan Eck, Jens Gieseke, Maria Heubuch, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Hannu Takkula, Tom Vandenkendelaere, Thomas Waitz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Ulrike Müller, Hannu Takkula

EFDD

Marco Zullo

ENF

Rebega Laurențiu

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Jens Gieseke, Esther Herranz García, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Czesław Adam Siekierski, Tom Vandenkendelaere

S & D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Karin Kadenbach, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

7

-

ECR

Jørn Dohrmann, Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson, Stanisław Ożóg

EFDD

John Stuart Agnew

GUE/NGL

Stefan Eck, Luke Ming Flanagan

5

0

ECR

Richard Ashworth

ENF

Philippe Loiseau

VERTS/ALE

José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (11.10.2017)

za Odbor za proračun

o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

(2017/2053(INI))

Pripravljavka mnenja: Mercedes Bresso

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponovno izraža svojo odločno podporo celoviti reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije; opozarja, da sedanji sistem lastnih sredstev nasprotuje duhu Pogodb, glede na to, da člen 310(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija ne sprejme nobenega akta, ki bi lahko bistveno vplival na proračun, ne da bi zagotovila, da se s tem aktom povezani odhodki lahko financirajo v mejah lastnih sredstev Unije, in da člen 311 PDEU določa, da se proračun Unije v celoti financira iz lastnih sredstev; vseeno poudarja, da v praksi večina prihodkov EU izvira iz nacionalnih prispevkov v obliki deleža na podlagi BND (69,1 %) in DDV (12,4 %), ki se ne obravnavajo kot pristna lastna sredstva, saj so vodili k igri z ničelno vsoto med državami članicami;

2.  poudarja, da sta za sedanji sistem lastnih sredstev značilna velika zapletenost in pomanjkanje preglednosti; zato poziva institucije in države članice EU, naj učinkovito in konstruktivno odpravijo te pomanjkljivosti;

3.  meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo Parlamenta v postopku za sprejemanje virov lastnih sredstev; verjame, da bi prehod s soglasnega odločanja na glasovanje s kvalificirano večino in redni zakonodajni postopek za sprejemanje virov lastnih sredstev Parlamentu in Svetu podelil enake pravice pri sprejemanju odločitev tako o prihodkih kot o odhodkih proračuna EU;

4.  poudarja, kako pomembno je izkoristiti priložnost, ki jo ponuja brexit, in spodbuja države članice in Komisijo, naj prenovijo sedanji sistem rabatov in popravkov, ki niso zgolj v nasprotju z duhom Pogodb, temveč se je prav tako izkazalo, da preusmerjajo žarišče razprav z evropske dodane vrednosti proračuna EU na neto bilančni učinek na prispevke držav članic, pri čemer se ne upošteva učinek prelivanja proračuna EU;

5.  poudarja, da bi bilo treba proračunu EU nameniti sistem resničnih lastnih sredstev v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

6.  poziva Komisijo, naj začne razmislek o tem, kako bi lahko sredstva, ki jih neposredno ustvarjajo politike EU, postala prihodek proračuna EU;

7.  verjame, da bi morala vsakršna reforma sistema virov lastnih sredstev temeljiti na načelih pravičnosti, stabilnosti, enotnosti, solidarnosti, vzdržnosti, subsidiarnosti in razumljivosti za evropske državljane; želi spomniti na načela iz Montijevega poročila, ki jih je skupina na visoki ravni za lastna sredstva uporabljala za ocenjevanje morebitnih novih lastnih sredstev, in meni, da so ta načela koristne smernice za razmislek o reformah; poleg tega poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostne prihodke za proračun EU, da se bodo lahko politike EU ustrezno in verodostojno financirale, zlasti po brexitu;

8.  meni, da bi morala reformo na strani prihodkov pospremiti tudi reforma na strani odhodkov, da bi povečali evropsko dodano vrednost odhodkov EU, tako da bi v skladu s priporočili iz Montijevega poročila(1) vidno ponazorili povezavo med odhodki EU ter politikami in prednostnimi nalogami EU ter podprli politike EU na ključnih področjih, ki so v pristojnosti EU in imajo velik potencial za evropsko dodano vrednost, na primer enotni trg, varstvo okolja in podnebni ukrepi, energetska unija, skupna obrambna politika in zmanjševanje fiskalne heterogenosti enotnega trga;

9.  želi spomniti, da je pri izvajanju prihodnjih reform pomembno ohraniti enotnost proračuna EU ter omejiti uporabo programov in instrumentov, ki so vzporedni proračunu EU, izključno na utemeljene primere in zanje uvesti ustrezen nadzor, kot je predlagala skupina na visoki ravni za lastna sredstva;

10.  opozarja, da je potreben temeljit razmislek o učinkih razprave o prihodnosti Evrope, ki jo je marca 2017 začela Komisija, na reformo sistema lastnih sredstev; meni, da bi vseh pet scenarijev za prihodnost EU, ki jih je marca 2017 predstavila Komisija, potrebovalo dodatno financiranje, ki bi izhajalo iz lastnih sredstev, za uresničevanje ciljev iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki je zdaj vključen med nove prednostne naloge Unije; vztraja, da je pomembno spoštovati enotnost proračuna ter zmanjšati, ne pa povečati, njegovo zapletenost, da bi zagotovili skladnost politik EU navznoter in navzven.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Diane James, Alain Lamassoure, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ashley Fox, Enrique Guerrero Salom, Jérôme Lavrilleux, Jasenko Selimovic

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tadeusz Zwiefka

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

PPE

Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Jérôme Lavrilleux, Paulo Rangel, György Schöpflin, Tadeusz Zwiefka

S&D

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Enrique Guerrero Salom, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Pascal Durand

3

-

ECR

Ashley Fox, Kazimierz Michał Ujazdowski

NI

Diane James

0

0

 

 

Opomba: Markus Pieper (PPE) je izjavil, da je tudi on glasoval za osnutek mnenja

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Končno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva o prihodnjem financiranju EU, sprejeta decembra 2016.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, John Howarth, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Jean-Paul Denanot, Janusz Lewandowski, Ivana Maletić, Stanisław Ożóg, Pavel Poc, Nils Torvalds, Helga Trüpel, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anders Primdahl Vistisen


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

31

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Gérard Deprez, Urmas Paet, Nils Torvalds

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Janusz Lewandowski, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský

S&D

Jean-Paul Denanot, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, John Howarth, Vladimír Maňka, Pavel Poc, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Manuel dos Santos

VERTS/ALE

Jordi Solé, Indrek Tarand, Helga Trüpel

4

-

ECR

Anders Primdahl Vistisen

ENF

André Elissen, Marco Zanni

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

1

0

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. marec 2018Pravno obvestilo