POROČILO o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018

28.2.2018 - (2017/2226(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Hugues Bayet
Pripravljavec mnenja (*):
Jean Arthuis, Odbor za proračun
(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018

(2017/2226(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti njenih členov 121(2), 136 ter 148,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1],

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju[3],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[4],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[5],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju[6],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju[7],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo[8],

–  ob upoštevanju ocene Evropskega fiskalnega odbora z dne 20. junija 2017 glede prihodnje fiskalne naravnanosti, primerne za euroobmočje,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije[9],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe[10],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi[11],

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2017 o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2017)0821),

–  ob upoštevanju Evropske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je Komisija objavila jeseni 2017,

–  ob upoštevanju študij in poglobljenih analiz usklajenosti gospodarskih politik v euroobmočju v okviru evropskega semestra, ki so bile pripravljene za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (november 2015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti 2016 (COM(2015)0690), poročila o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2015)0700),

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic, podpisanega in razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije[12],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o priporočilu po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji[13],

–  ob upoštevanju priporočila za priporočilo Sveta z dne 22. novembra 2017 o ekonomski politiki euroobmočja,

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

–  ob upoštevanju razprave s Komisijo o svežnju evropskega semestra – letni pregled rasti za leto 2018, ki je potekala v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0047/2018),

A.  ker naj bi se po napovedih Komisije evropsko gospodarstvo še naprej povečevalo, čeprav naj bi ustvarjanje delovnih mest in rast kupne moči gospodinjstev v naslednjih dveh letih nekoliko izgubila zagon, in sicer naj bi bila leta 2017 rast v EU 2,4-odstotna, nato pa naj bi se leta 2018 rahlo upočasnila na 2,2 % in leta 2019 na 2,0 %; ker bodo vseeno potrebni nadaljnji ukrepi v politiki, da bi uredili nerešene posledice svetovne gospodarske krize;

B.  ker so zaradi sedanjih razmer v gospodarstvu EU potrebne ambiciozne in socialno uravnotežene strukturne reforme in naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno rast, zaposlovanje in konkurenčnost ter dosegli konvergenco k višjim standardom;

C.  ker naj bi se rast zasebne potrošnje naslednje leto nekoliko zmanjšala in nato leta 2019 umirila, in sicer zaradi višje inflacije v primerjavi z letom 2017, čeprav je še vedno nižja od cilja ECB, ki je pod 2 %, vendar blizu te vrednosti;

D.  ker sta Evropska investicijska banka in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) poleg evropskih strukturnih in investicijskih skladov priskrbela pomembno podporo za naložbe v EU; ker so zasebne naložbe še vedno pod ravnjo iz leta 2008, kar negativno vpliva na potencialno rast, ustvarjanje novih delovnih mest in produktivnost;

E.  ker se pričakuje, da bo zaposlenost v EU še naprej naraščala in je bilo v drugi četrtini leta 2017 zaposlenih 235,4 milijona ljudi; ker nekateri kazalniki na trgu dela nakazujejo trajne težave, kot so vedno večja segmentacija trga dela, ki poglabljajo neenakosti, zlasti kar zadeva mlade in ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe; ker je stopnja brezposelnosti v EU 7,5-odstotna in v euroobmočju 8,9-odstotna, torej še vedno previsoka, zlasti med mladimi, čeprav je v EU najnižja v zadnjih devetih, v euroobmočju pa v zadnjih osmih letih; ker med številnimi državami članicami še vedno obstajajo znatne razlike in ker je pri stopnji zaposlenosti pot, da si opomorejo od krize, in nenazadnje dosežejo nacionalne cilje Evrope 2020, še dolga; ker je bila skrita brezposelnost (brezposelne osebe, ki želijo delati, vendar zaposlitve ne iščejo aktivno) leta 2016 20-odstotna;

F.  ker je več držav članic zaradi izogibanja davkom, utaje davkov in davčnih goljufij, ki koristijo nekaterim velikim korporacijam in posameznikom, izgubilo na milijarde evrov dohodka za upravljanje javnih financ na škodo malih in srednjih podjetij ter davkoplačevalcev;

G.  ker zagotavlja izboljšanje gospodarskih razmer priložnosti za izvajanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, zlasti ukrepov za spodbujanje naložb, saj je raven naložb kot delež BDP danes še vedno nižja kot v obdobju neposredno pred finančno krizo, ter za izboljšanje razmer na področju javnih financ, ob upoštevanju bremena demografskega razvoja na vzdržnost dolga;

1.  je seznanjen z objavo svežnja o letnem pregledu rasti za leto 2018 ter s predlagano kombinacijo politik s področja naložb, ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform ter odgovornih javnih financ kot načinom za nadaljnje spodbujanje višjih stopenj rasti ter za krepitev evropskega okrevanja, konvergence k višjim standardom in konkurenčnosti; se strinja, da je za zagotavljanje rasti, delovnih mest ter za boj proti neenakostim, ki ovirajo gospodarsko rast, potreben nadaljnji napredek pri izvajanju strukturnih reform;

Poglavje 1 – Naložbe in rast

2.  poudarja trajno strukturno težavo nezadostne rasti možne proizvodnje, produktivnosti in konkurenčnosti, ki jo spremljajo prenizke javne in zasebne naložbe ter pomanjkanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform v nekaterih državah članicah;

3.  opozarja, da imajo nekatere države članice še vedno previsoke plačilnobilančne presežke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za podprtje javnih in zasebnih naložb ter spodbudo gospodarske rasti;

4.  opozarja na pomembnost javnih in zasebnih naložb ob strukturnih reformah za spodbujanje in povečanje gospodarske rasti;

5.  opozarja na pomembnost spodbujanja javnih naložb v EU, da bi izravnali sedanji upad javnih naložb; poleg tega poziva k dokončanju unije kapitalskih trgov, da bi okrepili zasebne naložbe po vsem enotnem trgu; meni, da je treba regulativni okvir za zasebne naložbe še izboljšati;

6.  poudarja, da je treba več vlagati v raziskave, razvoj in inovacije ter v tehnološko posodabljanje, da bi spodbudili produktivnost; opozarja, da lahko naložbe na področjih, kot so infrastruktura, otroško varstvo, socialna stanovanja, izobraževanje, usposabljanje, zdravje, raziskave, digitalne inovacije in krožno gospodarstvo, povečajo produktivnost in/ali zaposlovanje; poziva Komisijo, naj obravnava priporočila za posamezne države na področju energijske učinkovitosti in porabe virov ter zagotovi, da bodo ta priporočila popolnoma skladna s pariškim podnebnim sporazumom;

7.  poziva Komisijo, naj oceni sedanje ovire za pomembne infrastrukturne projekte, ki krepijo rast, v celotnem življenjskem ciklu teh naložb in naj s Parlamentom in Svetom razpravlja o tem, kako se s temi ovirami spoprijeti v sedanjem pravnem okviru;

Poglavje 2 – Odgovorne javne finance

8.   je seznanjen s splošno nevtralno fiskalno naravnanostjo, predlagano v priporočilih za euroobmočje, ugotavlja pa, da je leta 2018 v številnih državah članicah mogoče pričakovati nekoliko ekspanzivno fiskalno naravnanost; opozarja, da je dosledno izvajanje in skladnost s fiskalnimi pravili Unije, tudi popolno spoštovanje sedanjih določb o prožnosti, najpomembnejše za pravilno delovanje gospodarske in monetarne unije;

9.  poudarja, da mora fiskalna naravnanost na nacionalni ravni in ravni euroobmočja s kratkoročno makroekonomsko stabilizacijo uravnotežiti dolgoročno vzdržnost javnih financ popolnoma v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

10.  pozdravlja izboljšave v javnih financah, ki so ključne za dosego stabilnejše, trajnejše in učinkovitejše rasti, zlasti postopno zmanjševanje razmerja med javnim dolgom in BDP v EU in euroobmočju ter zmanjšanje nominalnega proračunskega primanjkljaja, pri tem pa poudarja, da je bruto razmerje med javnim dolgom in BDP v euroobmočju še vedno okoli 90 %, v nekaterih državah članicah pa znatno nad to ravnjo; poudarja, da bi morale te države članice nujno zmanjšati svoje visoko razmerje med javnim dolgom in BDP, saj je to v času gospodarskega okrevanja veliko lažje izvesti; vendar opozarja, da so starajoče se družbe in drugi demografski trendi ogromno breme za vzdržnost javnih financ; zato poziva države članice, naj bodo odgovorne do prihodnjih generacij;

11.  poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na sestavo in upravljanje nacionalnih proračunov; zato pozdravlja vse pogostejšo prakso pregleda porabe in še naprej spodbuja države članice, naj ocenijo kakovost svojih proračunov;

Poglavje 3 – Strukturne reforme

12.   opozarja, da morajo nekatere države članice še naprej izvajati socialno in okoljsko trajnostne, rasti prijazne strukturne reforme, zlasti glede na izboljšane gospodarske razmere po vsej EU in rast BDP v skoraj vseh državah članicah, da bi spodbudile konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest, rast in konvergenco k višjim standardom;

13.  vztraja, naj se odhodki za raziskave in razvoj približajo ciljem strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne politike in poskrbijo za naložbe, da bi zagotovile ali ohranile enakopraven dostop do vseživljenjskega učenja in usposabljanja, pri tem pa upoštevajo spremembe na trgu dela, tudi pojav novih poklicev;

14.  poudarja, da digitalizacija, globalizacija in tehnološke spremembe temeljito spreminjajo trg dela, kar pomeni na primer korenite spremembe v oblikah in statusih zaposlitve, za katere je potreben prilagojen prehod; zato poudarja pomen dinamičnih trgov dela z dostopnimi in kakovostnimi sistemi socialnega varstva, ki se zmorejo odzvati na te nove razmere na trgu dela;

15.  meni, da bi z reformami, ki bi odpravile ozka grla za naložbe, omogočili takojšnjo podporo gospodarski dejavnosti in obenem ustvarili pogoje za dolgoročno rast;

16.  poziva k pregledom obdavčevanja, katerih namen je doseganje dobre uravnoteženosti med obdavčitvijo kapitala, dela in potrošnje;

Poglavje 4 – Konvergenca in vključevanje

17.  poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra in priporočil za posamezne države prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, tudi tistih iz stebra socialnih pravic, in doseči cilje rasti in zaposlovanja; zato pozdravlja pregled socialnih kazalnikov kot orodja za spremljanje izvajanja socialnega stebra;

18.  poudarja, da je v nedavnem obdobju realna rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti, medtem ko so se razmere na trgu dela izboljšale; glede na to poudarja, da bi plače v nekaterih sektorjih in na nekaterih področjih še lahko rasle v skladu s cilji produktivnosti, da bi se zagotovil dober življenjski standard in upoštevali konkurenčnost in potreba po odpravi neenakosti;

19.  poudarja, da je treba pri fiskalnih politikah upoštevati monetarno politiko in spoštovati neodvisnost ECB;

20.  poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo za podporo naložbam, ki bo povečala okoljsko trajnost, in zagotovi ustrezno povezavo med cilji OZN za trajnostni razvoj ter evropskim semestrom;

21.  pozdravlja dejstvo, da se v okviru letnega pregleda rasti za leto 2018 priznava potreba po uspešnih in pravičnih davčnih sistemih, ki zagotavljajo primerne spodbude za gospodarsko dejavnost; podpira pobude Komisije za doseganje večje preglednosti in reforme sistema DDV ter opaža dosežen napredek pri skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; pozdravlja prizadevanja na mednarodni ravni za boj proti davčnim goljufijam, utaji davkov in izogibanju davkom; ugotavlja, da lahko izboljšanje učinkovitosti nacionalnih davčnih sistemov znatno poveča javnofinančne prihodke;

22.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev, ter za njihovo vključevanje, in že zgodaj predvidijo zahteve za olajšanje njihovega prehoda na trg dela, s čimer bi preprečili, da jih posrka siva ekonomija, in zagotovili, da so za javne storitve zagotovljeni zadostni viri; poudarja, da bi morali imeti socialni partnerji ključno vlogo pri omogočanju lažjega vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev ter preprečevanju, da bi utrpeli diskriminacijo na trgu dela;

23.  je zaskrbljen nad vrzelmi in diskriminacijo, ki še naprej vplivajo na trge dela v nekaterih državah članicah in prispevajo k razlikam med moškimi in ženskami pri plačah, upokojevanju in sodelovanju pri sprejemanju odločitev;

Poglavje 5 – Okvir evropskega semestra: odgovornost in izvajanje

24.  pozdravlja, da se večja pozornost namenja skupni finančni naravnanosti euroobmočja, hkrati pa opozarja na obveznosti posameznih držav članic v zvezi s skladnostjo s Paktom za stabilnost in rast, vključno s popolnim upoštevanjem sedanjih določb o prožnosti; poudarja, da pojem skupne fiskalne naravnanosti ne pomeni, da se presežki in primanjkljaji v različnih državah članicah medsebojno izravnavajo;

25.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje upoštevanja priporočil za posamezne države, tudi priporočil o pospeševanju konvergence, povečanju konkurenčnosti in zmanjšanju makroekonomskih neravnotežij; meni, da bi večja nacionalna odgovornost s pomočjo javnih razprav na nacionalni ravni privedla do boljšega izvajanja priporočil za posamezne države; meni, da je pomembno zagotoviti, da se v nacionalnih parlamentih razpravlja o poročilih o državah in priporočilih za posamezne države; meni, da bi bilo treba regionalne in lokalne oblasti bolje vključiti v proces evropskega semestra; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja za uveljavljanje teh priporočil, ki so usmerjena v obravnavanje izzivov, ki ogrožajo vzdržnost denarne unije;

26.  poudarja, da bi moral vsak nadaljnji korak k poglobitvi ekonomske in monetarne unije spremljati močnejši demokratični nadzor; zato vztraja, da je treba okrepiti tako vlogo Evropskega parlamenta kot nacionalnih parlamentov v skladu z načelom odgovornosti; poziva, naj se postopku pogajanj pridružijo tudi posvetovanja s socialnimi partnerji na nacionalni in evropski ravni;

Sektorski prispevki k poročilu o letnem pregledu rasti za leto 2018

Proračuni

27.  meni, da mora proračun EU zagotoviti spodbudo za trajnostno rast, konvergenco, naložbe in reforme s pomočjo rešitev in sinergij glede nacionalnih proračunov; zato meni, da letni pregled rasti državam članicam služi kot smernica za pripravo lastnega in evropskega proračuna, zlasti glede na to, da se pripravlja večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020;

28.  v zvezi s tem ponavlja, da je potrebna večja sinergija med nacionalnimi proračuni in proračunom EU; opozarja, da ima Komisija zaradi svojega sodelovanja v evropskem semestru ter pri pripravi in izvrševanju proračuna EU osrednjo vlogo pri tem;

29.  pozdravlja predlog za večje sinergije in preprečevanje razdrobljenosti proračuna EU, kakor je bilo zapisano v decembra 2016 objavljenem končnem poročilu in priporočilih skupine na visoki ravni za lastna sredstva z naslovom „Prihodnje financiranje EU“;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

30.  pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo spletnega portala o spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, ki bi zagotavljal najnovejše informacije o temah, povezanih s spodbujanjem zdravja in dobrega počutja, ter bi bil pomemben vir jasnih in zanesljivih informacij za državljane; poudarja, da bi moral biti ta portal v celoti dostopen vsem državljanom EU, tudi tistim, ki trpijo zaradi disleksije ali drugih podobnih težav;

31.  poziva k večji usklajenosti z drugimi politikami EU na področju preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, kot so strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, evropski strukturni in investicijski skladi, Solidarnostni sklad, okoljska zakonodaja ter politike na področju raziskav in inovacij;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski centralni banki.

• [1]  UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
• [2]  UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
• [3]  UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
• [4]  UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
• [5]  UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
• [6]  UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
• [7]  UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
• [8]  UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
• [9]  UL L 192, 18.7.2015, str. 27.
• [10]  UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
• [11]  UL C 407, 4.11.2016, str. 105.
• [12]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0469.
• [13]  Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2017)0491.

OBRAZLOŽITEV

Evropska unija je od leta 2008 v hudi ekonomski in monetarni krizi. Deset let pozneje je v euroobmočju mogoče opaziti začetek rahlega izboljšanja gospodarskih rezultatov in ponovno rast.

Vendar ti makroekonomski kazalniki ne preprečujejo povečevanja neenakosti v državah članicah, saj narašča število revnih zaposlenih, niti pomanjkanja konvergence med državami članicami v euroobmočju.

V okviru evropskega semestra 2018 bi bilo treba voditi gospodarsko politiko, ki zagotavlja rast, naložbe in polno zaposlenost. Poleg tega mora v celoti prispevati k uresničevanju ciljev, ki si jih je Evropska unija zastavila v okviru stebra socialnih pravic.

Pokazale so se omejitve sedanjega okvira evropskega ekonomskega upravljanja. Če v euroobmočju ne bo prišlo do preoblikovanja proračunske politike, ni nobenega upanja, da bi dosegli trajnostno rast in ustvarili kakovostna delovna mesta. Zato se poročevalec zavzema za reformo Pakta za stabilnost in rast, vzpostavitev proračunske zmogljivosti euroobmočja ter načrt za večje javne naložbe.

Junckerjev načrt je bil pomemben prvi korak za zasebni sektor, vendar ga mora spremljati tudi naložbeni načrt za javni sektor.

Kakovostna javna infrastruktura je eno od gonil konkurenčnosti v Evropi.

Evropa pa bi lahko to prednost izgubila zaradi sedanjega pomanjkanja naložb, ki vodi v staranje infrastrukture ter posledično v prometne zastoje, zamude v železniškem prometu in negotovosti glede naložb na trgu energije.

Poleg tega bi morala Evropska unija voditi politiko trajnostnega razvoja, ki bi zagotovila potreben ekološki prehod in Evropski uniji omogočila uresničitev zastavljenih ciljev. To prednostno nalogo je treba v celoti vključiti v evropski semester.

Poročevalec se bo zavzemal tudi za druge prednostne naloge:

  zvišanje plač in varstvo socialnih sistemov;

  uskladitev evropskih davčnih sistemov in preprečevanje izogibanja davkom, da bi dosegli davčno pravičnost;

  večje financiranje raziskav in razvoja, da bi povečali stopnjo produktivnosti na evropski ravni.

MNENJE Odbora za proračun (25.1.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018
(2017/2226(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean Arthuis

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da mora proračun EU zagotoviti spodbudo za trajnostno rast, konvergenco, naložbe in reforme s pomočjo rešitev in sinergij glede nacionalnih proračunov; zato meni, da letni pregled rasti državam članicam služi kot smernica za pripravo lastnega in evropskega proračuna, zlasti glede na to, da se pripravlja večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020;

2.  poziva Komisijo, naj v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira zagotovi znatno okrepitev Evropskega socialnega sklada s posebnim ciljem podpreti izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

3.  poziva Komisijo, naj predloži konkreten zakonodajni načrt za obdobje 2018–2019, namenjen izboljšanju življenjskih in delovnih razmer v sklopu razglasitve evropskega stebra socialnih pravic, zlasti pa naj spodbuja razglasitev socialnega protokola, ki bi ga priložili Pogodbam in tako zagotovili, da bi zagotovili, da bodo imele socialne pravice prednost pred ekonomskimi svoboščinami;

4.  glede tega ponavlja, da je potrebna večja sinergija med nacionalnimi proračuni in proračunom EU; opozarja, da ima Komisija zaradi svojega sodelovanja v evropskem semestru ter pri pripravi in izvrševanju proračuna EU osrednjo vlogo pri tem;

5.  poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozne reforme za upravljanje euroobmočja, vključno z uvedbo in uporabo posebnega instrumenta za podporo državam članicam, ki niso del euroobmočja, pri uvedbi evra; pozdravlja predlog za večje sinergije in preprečevanje razdrobljenosti proračuna EU, kakor je bilo zapisano v decembra 2016 objavljenem končnem poročilu in priporočilih skupine na visoki ravni za lastna sredstva z naslovom „Prihodnje financiranje EU“;

6.  ponovno izraža podporo vzpostavitvi fiskalne zmogljivosti euroobmočja za zagotavljanje sinergije in spopadanje z makroekonomskimi simetričnimi in asimetričnimi pretresi ter večjo konkurenčnost in stabilnost gospodarstev držav članic, kot je predlagal v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja; meni, da bi morala sredstva prihajati iz euroobmočja in drugih sodelujočih držav članic v obliki vira prihodkov, o katerem bi se morale dogovoriti sodelujoče države članice, kot del prenosa pristojnosti, in meni, da bi se morala ta fiskalna zmogljivost v stabilnih razmerah financirati tudi iz lastnih sredstev, na primer davka na finančne transakcije; meni, da bi bilo treba to proračunsko zmogljivost vključiti v proračun EU, vendar je ne bi smeli šteti k sedanjim zgornjim mejam večletnega finančnega okvira, in bi se obravnavala kot namenski prejemki in jamstva;

7.  poziva Komisijo, naj spodbuja reforme davčnih sistemov, usmerjene v povečanje zgornje stopnje davka na dohodek, zlasti obdavčitev dohodkov iz kapitala, da bi pridobili sredstva za prenos javnih dobrin in storitev ter zaustavili nevarne trende, ki izhajajo iz dohodkovne neenakosti in neenakomerne porazdelitve bogastva in ogrožajo rast in ustvarjanje delovnih mest, kar predvsem prizadene 40 % prebivalstva na dnu dohodkovne lestvice;

8.  je seznanjen s časovnim načrtom za poglobitev ekonomske in monetarne unije, ki ga je Komisija predstavila 6. decembra 2017; zlasti pozdravlja predlog za preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) v evropski denarni sklad, ki naj bi bil vključen v okvir EU; obžaluje, da predlog Komisije za vključitev medvladnih instrumentov, povezanih z evrom, v okvir EU temelji na pravni osnovi, ki ne predvideva ustreznega sodelovanja Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca; poudarja, da je treba pokazati večje ambicije v zvezi z vzpostavitvijo polne proračunske zmogljivosti za euroobmočje;

9.  opozarja na pomen boja proti davčni utaji, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju za proračunska sredstva EU in njenih držav članic; pozdravlja evropski črni seznam davčnih oaz, vendar obžaluje, da je Svet omilil merila za uvrstitev nanj; poudarja, da morajo črni seznam spremljati ostre in odvračilne sankcije proti državam, uvrščenih na seznam; poziva k javnemu poročanju po državah in uvedbi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za spodbujanje davčne preglednosti in enakih konkurenčnih pogojev;

10.  meni, da je treba spodbujati javne in zasebne naložbe v infrastrukturo, raziskave, razvoj, inovacije in izobraževanje, da bi povečali produktivnost in pozitivno vplivali na gospodarsko rast in plače; poziva k močni in učinkoviti kohezijski politiki, ki bo med drugimi prednostnimi nalogami podpirala izvajanje kombinacije ekonomskih politik za doseganje visoke ravni razvoja, rasti in ustvarjanja delovnih mest;

11.  meni, da bi bilo treba ta predlog podrobneje razviti in okrepiti kar zadeva določbe o odgovornosti Evropskega denarnega sklada do Evropskega parlamenta, sposobnosti Parlamenta, da odobri vse funkcije sklada, zlasti kot skupni varovalni mehanizem za bančno unijo, in konkretne sposobnosti odločanja sklada pri opravljanju stabilizacijske funkcije;

12.  je zaskrbljen zaradi nizke ravni inflacije v euroobmočju, na kar je večkrat opozorila ECB; meni, da se plače v nekaterih državah članicah vzdržujejo na umetno nizki ravni, kar ima škodljive posledice za celotno gospodarstvo EU;

13.  priporoča, naj vse države članice, ki so se zavezale sprejetju evra in tega še niso storile, odobrijo oprijemljive načrte, da bi karseda hitro sprejele skupno valuto;

14.  poudarja, da brezposelnost med mladimi v EU znaša 17 %, in pozdravlja dejstvo, da je EU namenila proračunska sredstva za reševanje tega vprašanja, zlasti v okviru pobude za zaposlovanje mladih; želi spomniti, da je bilo 75 % celotnega proračuna pobude za zaposlovanje mladih do leta 2020 dodeljeno projektom in da so države članice 19 % že porabile, zaradi česar je stopnja izvrševanja proračuna za to pobudo najvišja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva Komisijo in države članice, naj glede na to, kako pomembno je to vprašanje, sprejmejo ukrepe, da bi še izboljšali črpanje sredstev.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	24.1.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 6 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Richard Ashworth, Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Zbigniew Kuźmiuk, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Tiemo Wölken
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Xabier Benito Ziluaga, Heidi Hautala, Ivana Maletić, Stanisław Ożóg, Ivan Štefanec
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Rosa Estaràs Ferragut, Dietmar Köster, Monika Smolková

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25	+
ALDE	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez
ECR	Zbigniew Kuźmiuk,
PPE	Rosa Estaràs Ferragut, José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Ivan Štefanec, Patricija Šulin, Inese Vaidere
S&D	Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, John Howarth, Dietmar Köster, Răzvan Popa, Monika Smolková, Isabelle Thomas, Tiemo Wölken, Manuel dos Santos

6	-
ECR	Richard Ashworth, Stanisław Ożóg
ENL	André Elissen
GUE/NGL	Xabier Benito Ziluaga, Liadh Ní Riada
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

3	0
VERTS/ALE	Heidi Hautala, Indrek Tarand, Monika Vana

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (2.2.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018
(2017/2226(INI))

Pripravljavec mnenja: Nuno Melo

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da varstvo okolja ni ovira za gospodarsko rast in zaposlovanje, ravno obratno, razogljičenje gospodarstva bi morali obravnavati kot glavni vir nove in trajnostne rasti ter zaposlovanja; meni, da bi morala EU vlagati več, da bi ohranila svoj vodilni položaj v svetu pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo ter sistem trajnostne proizvodnje in potrošnje;

2.  poudarja, da mora imeti okoljska in trajnostna politika vidnejšo vlogo v evropskem semestru, zlasti pri osrednjih vprašanjih, kot so učinkovitost virov, naravni kapital in ekosistemske storitve, zelena delovna mesta, trajnostne inovacije ter zeleno financiranje;

3.  ponovno poudarja, da bi moral prispevek za leto 2018 glede na to, da je treba vsaj 20 % proračuna EU za obdobje 2014–2020 porabiti za dejavnosti, ki so povezane s podnebnimi spremembami, preseči skupni cilj, da bi izravnal nižje dodelitve iz prve polovice sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da je stabilno in ustrezno financiranje bistvenega pomena za doseganje zavez Evropske unije, zlasti v zvezi s Pariškim sporazumom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo mehanizem vključevanja podnebnih sprememb v celoti optimiziran;

4.  pozdravlja zavezo Komisije, da cilje trajnostnega razvoja vključi v vse politike in pobude EU; poudarja, da je bistveno, da so cilji Agende 2030 celovito izraženi v evropskem semestru, da bi jih EU lahko dosegla; poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi dolgoročni načrt za celovito izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v EU s priznavanjem njihovih medsebojnih odvisnosti in enakega pomena vsakega od njih; poleg tega poziva Komisijo, naj v evropski semester vključi vse nerešene vidike Agende 2030 in sedmega okoljskega akcijskega programa;

5.  poudarja, da je razprava o evropskem semestru posebej pomembna v zvezi s potrebo, da bi našli nov razvojni model strukturnih reform in selektivnih naložb, tj. naložb v strateška področja;

6.  poudarja okoljski pomen in socialno-ekonomske koristi biotske raznovrstnosti, kot je omrežje Natura 2000, ki z zagotavljanjem ekosistemskih storitev, kot so skladiščenje ogljika, čiščenje vode, opraševanje in turizem, prispeva med 1,7 in 2,5 % BDP EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da cilji EU na področju biotske raznovrstnosti za leto 2020 ne bodo izpolnjeni brez znatnih dodatnih prizadevanj in ustreznih finančnih zavez, za katere je evropski semester bistveno orodje;

7.  obžaluje, da letni pregled rasti Komisije za leto 2018 še vedno ne umešča prihodnosti gospodarstva EU v kontekst nujnega postopnega opuščanja emisij ogljika ter prehoda na krožno gospodarstvo in zato zamuja priložnost, da bi gospodarstvo EU usmeril na bolj stabilno, vključujočo, produktivno in odporno pot;

8.  poudarja, da je potrebna horizontalna uporaba trajnostnih meril in ciljev na podlagi uspešnosti za vse strukturne in naložbene sklade EU, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, če želimo doseči celovit prehod na trajnostno in vključujočo gospodarsko rast; poziva Komisijo in države članice, naj naložbe preusmerijo v trajnostne tehnologije in podjetja, da bi dolgoročno in na trajnostni način financirali rast;

9.  meni, da bi bilo treba v okviru pregleda makroekonomskih neravnotežij v evropski semester in v pregled strategije Evropa 2020 vključiti metodologije merjenja in primerjalne analize za učinkovitost virov in intenzivnost toplogrednih plinov;

10.  pozdravlja večjo količino institucionalnega in zasebnega kapitala, namenjenega financiranju ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo merila o trajnostnem razvoju za institucionalno porabo EU, opredelijo morebitne regulativne ovire in spodbude za naložbe v povezavi s cilji trajnostnega razvoja ter preučijo možnosti za konvergenco in sodelovanje med javnimi in zasebnimi naložbami;

11.  priporoča, naj bodo ukrepi za podporo in nadaljnje okrevanje osredotočeni na izvajanje naložb, ki podpirajo prehod na brezfosilno, učinkovito gospodarstvo obnovljivih virov v podporo domači zaposlenosti in povpraševanju;

12.  poudarja, da bodo naložbe v učinkovitost virov, prihranke energije in zmanjševanje emisij povečale produktivnost celotnega gospodarstva ter zmanjšale zunanje stroške in vplive; poudarja priložnosti za podporo prehoda na krožno gospodarstvo za ustvarjanje delovnih mest v inovativnih storitvah ter storitvah vzdrževanja in popravil ter pri ustvarjanju novih, bolj trajnostnih proizvodov;

13.  meni, da bi morala Komisija v okviru razprave o evropskem semestru predlagati nove politike in pobude, da bi države članice spodbudila k hitremu opuščanju subvencij za fosilna goriva do leta 2020, saj so te subvencije ena od največjih ovir pri doseganju podnebnih ciljev EU na področju podnebnih sprememb in obnovljivih virov, ciljev EU za leto 2020 in ciljev trajnostnega razvoja;

14.  znova poudarja, da je treba do leta 2020 postopoma ukiniti druge okolju škodljive subvencije in davčno obremenitev preusmeriti z dela na okoljsko obdavčitev;

15.  pozdravlja, da je bil na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu razglašen evropski steber socialnih pravic, ki temelji na 20 načelih, vključno s pravico dostopa do kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva po dostopnih cenah na področju zdravstvenega varstva;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za razvoj, reformo in učinkovito izvajanje politik, namenjenih spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, vključno s tehnično podporo programa Komisije za podporo strukturnim reformam;

17.  pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo spletnega portala o spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, ki bi zagotavljal najnovejše informacije o temah, povezanih s spodbujanjem zdravja in dobrega počutja, ter bi bil pomemben vir jasnih in zanesljivih informacij za državljane; poudarja, da bi moral biti ta portal v celoti dostopen vsem državljanom EU, tudi tistim, ki trpijo zaradi disleksije ali drugih podobnih težav;

18.  poudarja, da je treba v okviru pregleda evropskega mehanizma na področju civilne zaščite učinkovito oblikovati rezervo sredstev civilne zaščite, kot dopolnilo nacionalnim virom, za odziv EU na področju civilne zaščite, da bi se okrepila skupna evropska zmogljivost za odzivanje na nesreče, kot so gozdni požari in potresi; poudarja, da je treba spodbujati obsežnejše sodelovanje pri predhodnem načrtovanju evropskih operacij odzivanja na nesreče, med drugim z ukrepi, kot so razporejanje sredstev države članic, priprava kriznih načrtov in izboljšanje načrtovanja obvladovanja tveganj;

19.  poziva k večji usklajenosti z drugimi politikami EU na področju preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, kot so strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, evropski strukturni in investicijski skladi, Solidarnostni sklad, okoljska zakonodaja ter politike na področju raziskav in inovacij;

20.  poudarja, da morajo podpisnice Pariškega sporazuma zaradi izrednih dogodkov, kot so suša v južnih evropskih državah, orkani in katastrofalne poplave, povečati svoje ambicije, da bi dosegle zastavljene cilje;

21.  poziva Komisijo, naj oblikuje realno strategijo za trajnostno upravljanje in varstvo za gozdove, da bi pomagala preprečevati učinke podnebnih sprememb, in sicer s poudarkom na „trajnosti“ ter z dodanim poudarkom na vrstah dreves, ki rastejo v omenjenih gozdovih; nadalje poziva Komisijo, naj izvaja in promovira projekt za spodbujanje rasti dreves in grmičevja vzdolž obal vodotokov in rek, s čimer bi ublažili učinke daljših obdobij močnih padavin;

22.  poziva k obsežnejšemu in strukturnemu sodelovanju civilne družbe in okoljskih organizacij v procesu evropskega semestra ter k večji udeležbi okoljskih ministrstev v procesu evropskega semestra na ravni Sveta.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU ZA MNENJE

Datum sprejetja	24.1.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	50 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Seb Dance, Stefan Eck, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Gentile, Martin Häusling, Norbert Lins, Nuno Melo, Ulrike Müller, Christel Schaldemose, Bart Staes, Keith Taylor, Carlos Zorrinho
Namestnik (člen 200(2) Poslovnika), navzoč pri končnem glasovanju	Jiří Maštálka

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

50	+
ALDE	Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Ulrike Müller, Frédérique Ries
ECR	Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter, Jadwiga Wiśniewska
EFDD	Piernicola Pedicini
GUE/NGL	Stefan Eck, Jiří Maštálka
EPP	Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Nuno Melo, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean
S&D	Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Christel Schaldemose, Daciana Octavia Sârbu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho
Verts/ALE	Marco Affronte, Martin Häusling, Bart Staes, Keith Taylor

1	-
EFDD	Julia Reid

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (20.2.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018
(2017/2226(INI))

Pripravljavka mnenja: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  se zaveda, da evropsko gospodarstvo v zadnjih 18 četrtletjih kaže spodbudne znake okrevanja, v državah članicah je rast pozitivna in vztrajna, brezposelnost pa dosega najnižje ravni, odkar je prišlo do krize; poudarja pa, da tudi najnovejši rezultati indeksa blaginje, ki ga pripravlja OECD, kažejo nedvomne in globoke vrzeli med družbami in posamezniki glede na stopnjo izobrazbe, dohodke, bogastvo, starost in kraj rojstva; želi opozoriti, da elementi neenakosti, zlasti brezposelnost mladih, dolgotrajna brezposelnost in revščina, v več regijah, kjer je okrevanje počasnejše, še vedno ostajajo na krizni ravni; ob tem opozarja na problem strukturne brezposelnosti in njene škodljive ekonomske, socialne in politične posledice; ima pomisleke, da so pri tem najbolj prizadeti mladi do 25. leta, pri katerih je verjetnost za brezposelnost za 60 % večja kot pri ljudeh med 25. in 54. letom; poudarja, da bi bilo pomembno podaljšati pobudo za zaposlovanje mladih za obdobje 2017–2020 in ji povečati proračun za 1,2 milijarde EUR;

2.  zato poudarja, da je treba spodbujati intenzivnejše zbliževanje in vključevanje; pozdravlja, da Komisija prepoznava vse večjo podporo nadaljnjemu okrevanju z gospodarsko rastjo, socialnim zbliževanjem, strukturnimi reformami in teritorialno kohezijo ter da se oddaljujemo od preteklega pristopa varčevanja; poudarja, da mora Evropska unija za spodbujanje splošno usklajenega razvoja oblikovati in izvajati ukrepe za okrepitev svoje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, s katerimi bo zmanjšala razlike v stopnji razvoja v različnih regijah in zaostalost najbolj zapostavljenih regij v EU, zlasti tistih z nizkimi dohodki in nizko rastjo (regije, ki zaostajajo v razvoju); poudarja, da je treba kvalitativno celovito spremeniti aktualno kombinacijo politik in dati prednost nujnemu izvajanju načel in pravic na podlagi evropskega stebra socialnih pravic; glede tega poudarja, da bo treba za kohezijsko politiko zagotavljati primerna finančna sredstva tudi v obdobju po letu 2020, in Komisijo poziva, naj pripravi ustrezen predlog; ugotavlja, da so za večjo produktivnost, ki je eden od pogojev za boljšo rast, potrebne naložbe v inovacije, izobrazba ter nova znanja in spretnosti;

3.  pozdravlja racionalizacijo in osredinjenost priporočil za posamezne države; ima pa pomisleke glede neenotnega izvajanja teh priporočil med različnimi politikami in državami; želi spomniti, kako pomemben je sinergijski pristop za uporabo vseh razpoložljivih skladov EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo in usklajujejo ta proces, da bi podprle okrepljeno ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter spodbodle naložbe, zaposlovanje in rast, ter naj priznajo podporno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v tem procesu; poudarja, da so potrebni ukrepi za krepitev zmogljivosti in nadaljnje poenostavitve pri izvajanju skladov EU, saj so v priporočilih za posamezne države za leto 2017 obravnavana večinoma vprašanja upravnih zmogljivosti; poudarja, da bi morala priporočila bolj odražati posebnosti držav članic; poudarja, da je za uresničevanje prednostnih nalog iz pregleda rasti in za izvajanje priporočil za posamezne države potrebna večja sinergija med proračunom EU in proračuni držav članic;

4.  poudarja, da ima v procesu okrevanja pomembno vlogo kohezijska politika, saj je to osrednja politika za javne naložbe, rast in razvoj ter je usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; želi spomniti, da je kohezijska politika med letoma 2015 in 2017 zagotovila financiranje v višini 8,5 % javnih kapitalskih naložb v Evropski uniji, in ta delež je v zadnjih 13 državah članicah, ki so se EU pridružile po letu 2004, dosegel 41 %, v sedmih državah članicah celo več kot 50 %; meni, da bi bilo treba to politiko v prihodnjem večletnem finančnem okviru ohraniti vsaj na podobni proračunski ravni; sodi pa, da vzajemno delovanje te politike z evropskim semestrom ne bi smelo onemogočati doseganja njenih ciljev, določenih v primarnih pogodbah EU, na primer njene teritorialne razsežnosti, da bi moralo biti to vzajemno delovanje uravnoteženo in bi moralo okrepiti izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter še bolj povečati multiplikacijski učinek kohezijskih izdatkov in prispevek te politike k trajnostni in vključujoči rasti, ki vodi v ustvarjanje dostojnih delovnih mest in socialni razvoj; v zvezi s tem je treba k opredeljevanju parametrov evropskega semestra pritegniti lokalne in regionalne oblasti; poudarja, da je potrebna večja prožnost pri opredeljevanju dejavnosti in projektov, ki bi jih bilo treba financirati iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter jih povezati z vsako leto opredeljenimi priporočili za posamezne države in letnimi pregledi rasti;

5.  poudarja, da je treba pospešiti izvajanje teh skladov, saj so izjemno pomembno orodje gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in ustvarjanja delovnih mest ter zagotavljajo pomembno podporo nacionalnim naložbenim politikam in prispevajo k ustreznim strukturnim reformam; poziva države članice, naj za večjo učinkovitost in uspešnost vzpostavijo močne usklajevalne, načrtovalne in upravljavske strukture, poskrbijo za učinkovitejšo javno upravo in zmanjšajo upravno breme; poziva tudi Komisijo, naj državam članicam pri tem pomaga z vsemi orodji in sredstvi, da bi preprečili tveganje prekinitve prevzetih obveznosti in kopičenje zaostankov pri izplačilih;

6.  odobrava, da je bil Evropski sklad za strateške naložbe podaljšan do leta 2020 in razširjen, kar bo pomagalo spodbuditi naložbe, preprečiti motnje pri financiranju in nosilcem projektov zagotoviti, da bodo projekte lahko načrtovali tudi po začetnem naložbenem obdobju; poudarja, da je treba poskrbeti za dopolnjevanje in sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, skladom za strateške naložbe in drugimi finančnimi instrumenti ter s horizontalnimi programi Skupnosti, vseeno pa strukturne in investicijske sklade ohraniti kot osrednjo naložbeno politiko EU; vztraja, da je treba Evropski sklad za strateške naložbe izvajati teritorialno bolj uravnoteženo ter tako prispevati k usklajenemu razvoju EU in preprečiti nadaljnje povečevanje razlik med državami članicami, regijami in ljudmi; želi spomniti, da bi se morali projekti v okviru podaljšanega in razširjenega sklada za strateške naložbe še naprej usmerjati v neoptimalne naložbene razmere in tržne vrzeli; poziva, da bi ponovno uravnotežili teritorialno razporejenost naložb in si prizadevali za več sofinanciranja projektov v manj razvitih regijah; zato poudarja, da je treba na tem področju še bolj olajšati združevanje sredstev sklada za strateške naložbe z drugimi viri financiranja EU;

7.  poudarja, da ima program za podporo strukturnim reformam pomembno vlogo, saj podpira ustrezno prikrojeno pomoč državam članicam pri izvajanju reform za večjo kohezijo, omogoča pravočasno uporabo prava Unije ter učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo sredstev EU; poudarja, da so po dosedanjih izkušnjah za pomoč v okviru tega programa zaprosile številne države članice in da prošnje za pomoč zadevajo vsa področja te politike; poziva Komisijo, naj v zvezi z izvajanjem programa zagotovi popolno preglednost pri letnem poročilu o spremljanju, kar zadeva konkretne rezultate posameznih projektov; glede tega poudarja, da je pomembno poiskati in izvajati ustrezne strukturne reforme na vseh ravneh upravljanja in pri že potekajočih naložbah odpraviti pretirane upravne obremenitve ter tako izboljšati izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov pa tudi podjetniško in naložbeno okolje;

8.  poudarja, da je treba zagotoviti sredstva za financiranje programa za podporo strukturnim reformam za obdobje po letu 2020, pri tem pa se ne bi smela uporabljati sredstva, namenjena za cilje evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	20.2.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 7 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mercedes Bresso, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Raymond Finch, John Flack, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Paul Nuttall, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Andor Deli, Ivana Maletić, Urmas Paet, Tonino Picula, Georgi Pirinski, Bronis Ropė, Milan Zver
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Eleonora Evi, Anna Hedh, Bogdan Brunon Wenta

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31	+
ALDE	Ivan Jakovčić, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Paet Urmas
ECR	John Flack, Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić
PPE	Daniel Buda, Andor Deli, Krzysztof Hetman, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Bogdan Brunon Wenta, Milan Zver, Lambert van Nistelrooij
S&D	Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Anna Hedh, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Tonino Picula, Georgi Pirinski, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Kerstin Westphal
VERTS/ALE	Bronis Ropė

7	-
EFDD	Eleonora Evi, Raymond Finch, Paul Nuttall
ENL	Steeve Briois
GUE/NGL	Martina Michels, Ángela Vallina
PPE	Joachim Zeller

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov (11.1.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018

(2017/2226(INI))

Poročevalka: Evelyn Regner

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojnemu odboru naslednji predlog spremembe:

Predlog spremembe    1 Predlog resolucije Odstavek 4 a (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   4a. poudarja, da je treba evropsko gospodarsko upravljanje od ožjega cilja rasti BDP preusmeriti k blaginji in zbliževanju z visokimi minimalnimi standardi za enakost spolov; meni, da bi morala gospodarska politika, ki bi bila usmerjena v blaginjo, temeljiti na magičnem mnogokotniku, ki ga sestavljajo pravično razdeljeno materialno blagostanje, kakovost življenja, finančna stabilnost, stabilnost cen, polna zaposlenosti in dostojna delovna mesta, ekološka trajnost, stabilna dejavnost javnega sektorja in uravnoteženi zunanji ekonomski odnosi;

Predlog spremembe    2 Predlog resolucije Odstavek 6 a (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   6a. ugotavlja, da razprava o pametni razporeditvi javnih odhodkov in prednostnih nalogah proračunske politike EU redno poteka, ter da je tako kritično ocenjevanje nujno potrebno za izboljšanje kakovosti javnih proračunov držav članic v srednje- in dolgoročnem obdobju ter za preprečevanje linearnih rezov proračunskih sredstev, ki bi med drugim zlasti prizadeli ženske;

Predlog spremembe    3 Predlog resolucije Odstavek 6 b (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   6b. meni, da je izboljšanje strukture in kakovosti javnih proračunov ključni vzvod za zagotavljanje skladnosti s fiskalnimi pravili EU ter za omogočanje financiranja nujnih izdatkov, na primer v zvezi s sistemi socialne varnosti, ki so še posebej pomembni za ženske, ustvarjanje rezerv za nepredvidene potrebe in nazadnje za financiranje neobveznih odhodkov;

Predlog spremembe    4 Predlog resolucije Odstavek 7 a (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   7a. poudarja nujnost poglobljene analize in celovitejše ocene socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra; poziva Komisijo, naj doda še druge socialne kazalnike, ki bi morali imeti enako težo kot gospodarski kazalniki;

Predlog spremembe    5 Predlog resolucije Odstavek 7 b (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   7b. je še vedno zaskrbljen zaradi neupoštevanja vidika enakosti spolov in pomanjkanja kazalnikov v okviru evropskega semestra ter poziva k večjemu vključevanju vidika vključevanje načela enakosti spolov pri oblikovanju priporočil za posamezne države, konvergenčnih programov in nacionalnih programov reform; poudarja, da je treba nepretrgano spremljati napredek v socialnih zadevah in na področju enakosti spolov ter vpliv reform; zato zahteva uporabo podatkov, ločenih po spolu, izračun novih kazalnikov in vključitev novih informacij, ki zajemajo vsakega od petih krovnih ciljev strategije Evropa 2020, vključno s cilji glede raziskav in razvoja ter energije, da bi spremljali napredek in izpostavili razlike med spoloma;

Predlog spremembe    6 Predlog resolucije Odstavek 7 c (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   7c. poziva k povišanju minimalne plače, večji preglednosti plač in revizijam plačil, ki naj se izvajajo na ravni podjetij, da bi dosegli enako plačilo za enako delo v vseh sektorjih in poklicih; poleg tega poziva države članice, naj prenehajo blokado direktive o ženskah v upravnih odborih; poudarja tudi pomen prizadevanj za doseganje učinkovitega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem za vse ženske in moške, da lahko uskladijo zasebno in poklicno življenje;

Predlog spremembe    7 Predlog resolucije Odstavek 7 d (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   7d. poudarja, da je treba nameniti prednost ukrepom za odpravljanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, ki v največji meri prizadevajo ženske, pa tudi trajnostnemu zaposlovanju in kakovostnim delovnim mestom, naložbam in kakovostnim javnim storitvam, ki zagotavljajo socialno vključenost, zlasti na področju izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva, skrbi za vzdrževane osebe, javnega prevoza in socialnih storitev;

Predlog spremembe    8 Predlog resolucije Odstavek 7 e (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   7e. poziva, naj se v evropski semester v celoti vključi drugo načelo evropskega stebra socialnih pravic, ki narekuje, da je treba zagotoviti in podpirati enako obravnavanje in enake možnosti za ženske in moške na vseh področjih, tudi pri udeležbi na trgu dela, pogojih za zaposlitev in poklicnem napredovanju, pa tudi pri temu, da imajo ženske in moški pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti;

Predlog spremembe    9 Predlog resolucije Odstavek 16 a (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   16a. je zaskrbljen, ker je neenakost še vedno velika, segregacija na trgu dela pa v vsej Evropski uniji še vedno visoka, kar prispeva k poglabljanju razlik med spoloma, tudi k velikim razlikam v plačilu, pokojninah in bogastvu, neenakosti v postopkih odločanja in krajši poklicni poti za ženske; poudarja, da je stopnja zaposlenosti žensk sicer dosegla rekordno visoko raven, vendar je še vedno za 11 % nižja kot pri moških; poudarja, da je vrzel stopnje zaposlenosti še posebej velika pri materah in ženskah z obveznostmi varstva in oskrbe;

Predlog spremembe    10 Predlog resolucije Odstavek 16 b (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   16b. je zaskrbljen zaradi obsežnega vpliva varčevalnih ukrepov na ženske; v zvezi s tem poudarja, da so bile ženske dolgoročno močneje prizadete, in sicer zaradi zmanjševanja javne porabe, prerazporeditev v politiki za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter rezov v sistemih socialne varnosti;

Predlog spremembe    11 Predlog resolucije Odstavek 16 c (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   16c. poudarja, da je diskriminacija na podlagi spola še močno prisotna, kar dokazujejo razlike v plačilu med spoloma in razlike v stopnji zaposlenosti moških in žensk, pri čemer je povprečna bruto plača na uro zaposlenih moških približno za 16 % višja od plače zaposlenih žensk; poudarja, da so te vrzeli posledica premajhne zastopanosti žensk v dobro plačanih sektorjih, diskriminacije na trgu dela in visokega deleža žensk, ki delajo s skrajšanim delovnim časom; poziva, da je potreben nadaljnji napredek, da bi zmanjšali te razlike; glede tega poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020 vključi steber enakosti spolov in splošni cilj enakosti spolov; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za odpravo razlik v plačilu med spoloma in sprejmejo dejavnejše ukrepe za večjo udeležbo žensk na trgu dela;

Predlog spremembe    12 Predlog resolucije Odstavek 19 a (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe   19a. poziva pristojnega komisarja, naj z Odborom za pravice žensk in enakost spolov vsako leto razpravlja o vidikih spola v letnem pregledu rasti;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	4.12.2017

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	21.2.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	45 7 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Hugues Bayet, Udo Bullmann, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos)), Werner Langen, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Matt Carthy, Bas Eickhout, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Luigi Morgano, Laurenţiu Rebega, Joachim Starbatty, Lieve Wierinck

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

45	+
ALDE	Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck
ECR	Sander Loones, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Joachim Starbatty, Kay Swinburne
PPE	Burkhard Balz, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos)), Alain Lamassoure, Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan
S&D	Hugues Bayet, Udo Bullmann, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker
VERTS/ALE	Bas Eickhout, Sven Giegold, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

7	-
EFDD	Marco Valli
ENL	Bernard Monot
GUE/NGL	Matt Carthy, Paloma López Bermejo, Martin Schirdewan, Miguel Viegas
PPE	Markus Ferber

1	0
ENL	Laurenţiu Rebega

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani