Postopek : 2017/2191(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0049/2018

Predložena besedila :

A8-0049/2018

Razprave :

PV 18/04/2018 - 24
CRE 18/04/2018 - 24

Glasovanja :

PV 19/04/2018 - 10.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0187

POROČILO     
PDF 743kWORD 95k
1.3.2018
PE 612.214v02-00 A8-0049/2018

o letnem poročilu o politiki konkurence

(2017/2191(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Ramon Tremosa i Balcells

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o politiki na področju konkurence

(2017/2191(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 39, 42, od 101 do 109 ter 174 Pogodbe,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. maja 2017 o politiki konkurence za leto 2016 (COM(2017)0285) ter objavljenega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe(1),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 9. julija 2014 z naslovom Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami (COM(2014)0449),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov(2),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov za konkurenco v državah članicah, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga (COM(2017)0142),

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 19. julija 2016 o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence – pot naprej(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov(5),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2016 o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(7) in svojih poročil iz prejšnjih let na to temo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah(8),

–  ob upoštevanju ustreznih pravil, smernic, sklepov, resolucij, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o poročilu o politiki konkurence za leto 2016,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(9),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0049/2018),

1.  pozdravlja poročilo o politiki konkurence za leto 2016 z dne 31. maja 2017 (COM(2017)0285), ki kaže, da so v poštenem konkurenčnem okolju naložbe in inovacije ključne za prihodnost Evrope;

2.  močno podpira neodvisnost Komisije in nacionalnih organov za konkurenco pri njihovi nalogi oblikovanja in učinkovitega izvrševanja pravil EU o konkurenci v korist vseh državljanov EU in podjetij, ki delujejo v Uniji;

3.  pozdravlja in nadalje spodbuja prizadevanja Komisije, da poleg strukturnega dialoga s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager ohranja redne stike s člani pristojnega odbora Parlamenta in njegovo delovno skupino za konkurenco; je prepričan, da je letno poročilo Komisije o politiki konkurence ključna dejavnost v smislu demokratičnega nadzora, in pozdravlja povratne informacije Komisije o vseh posebnih zahtevah, ki jih sprejme Parlament;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi redne informacije o pripravljanju in izvajanju zakonodaje EU, mednarodnih sporazumov ter drugega mehkega prava o politiki konkurence in njihovo izmenjavo s Parlamentom, kot je določeno v medinstitucionalnem sporazumu med Komisijo in Parlamentom; ugotavlja, da zagotavljanje in izmenjava informacij sedaj nista zadovoljiva, na primer pri postopku posvetovanja o sporazumu med EU in Kanado o izmenjavi informacij v konkurenčnih postopkih; poziva Svet, naj čim prej ratificira sporazum med EU in Kanado; namerava spodbujati redne izmenjave mnenj v pristojnem odboru z Evropsko mrežo za konkurenco (ECN) in nacionalnimi organi za konkurenco;

5.  poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje zakonodaje, povezane z uresničitvijo enotnega trga, na primer v energetskem (vključno s samoporabo) in prometnem sektorju, digitalnega trga in trga maloprodajnih finančnih storitev, da bi se izboljšalo izvrševanje pravil EU o konkurenci in doseglo dosledno izvajanje v državah članicah;

6.  poudarja, da je treba poglobiti enotni trg in tako tlakovati pot za njegovo novo dokončno vzpostavitev in svobodo ustanavljanja v vseh sektorjih; poudarja, da so potrebne strukturne reforme in fiskalna konsolidacija v okviru Pakta za stabilnost in rast; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se ponovno vzpostavi verodostojnost Pakta za stabilnost in rast, in sicer tako, da se zagotovi, da vse države članice upoštevajo pravila, ne pa da pozivajo k pripravi novih pravil in ustanavljanju novih institucij;

7.  ugotavlja, da je tako v energetskem kot v prometnem sektorju državna pomoč včasih nujna za zagotavljanje potrebne infrastrukture in oskrbe, zlasti v Evropi, kjer poteka prehod na čistejše in podnebju prijaznejše prometne sisteme in oskrbo z energijo;

8.  ugotavlja, da je državna pomoč včasih nujna za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tudi na področju energije, prometa in telekomunikacij; poudarja, da je državna pomoč pogosto najboljše orodje politike za zagotavljanje storitev, nujnih za podpiranje odročnih, oddaljenih in obrobnih regij ter otokov v Uniji;

9.  meni, da je treba zagotoviti konkurenco, kar zajema tudi možnost čezmejne uporabe storitev znotraj evropskega trga finančnih storitev, vključno z zavarovanjem;

10.  poudarja, da je povezljivost obrobnih regij in otokov nujna za ohranjanje in višanje sprejemljivih ravni gospodarske in socialne pobude z ohranjanjem pomembnih poslovnih povezav;

11.  poudarja, da je dostop do gotovine prek bankomatov bistvena storitev, ki mora biti na voljo brez diskriminatornih, protikonkurenčnih ali nepoštenih praks in katere stroški zato ne smejo biti previsoki;

12.  pozdravlja nadaljnja prizadevanja GD za konkurenco v letu 2016 pri oblikovanju stabilne in uravnotežene strukture zaposlenih; poleg tega pozdravlja izboljšave pri upravljanju človeških virov v GD za konkurenco in to, da je fluktuacija osebja sedaj na najnižji ravni, odkar se je začela beležiti (s 13,9 % v letu 2015 na 10,8 % v letu 2016(10)); poziva Komisijo, naj prerazporedi ustrezne finančne in človeške vire za GD za konkurenco in zagotovi stabilna finančna sredstva za posodobitev elektronskih in informacijskih orodij tega direktorata, da bi tako obvladali vse večje delovne obremenitve in tehnološki napredek; znova poziva k strogi ločitvi služb, ki pripravljajo smernice, od tistih, ki so odgovorne za njihovo uporabo;

13.  pozdravlja napredek, ki ga je GD za konkurenco dosegel na področju enakih možnosti, vključno s 36-odstotno zastopanostjo žensk na srednji vodstveni ravni;

14.  ponovno poudarja, da ima korupcija pri javnih naročilih resne posledice za evropsko konkurenčnost v obliki izkrivljanja trga; ponavlja, da sodijo javna naročila med tiste dejavnosti vlade, ki so najbolj dovzetne za korupcijo; poudarja, da je tveganje za korupcijo v nekaterih državah članicah večje pri javnih naročilih, ki jih financira EU, kot pri tistih, ki jih financira država; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za preprečevanje zlorabe sredstev EU in spodbuja odgovorno ravnanje pri javnih naročilih; poleg tega pozdravlja ustanovitev Evropskega javnega tožilstva;

15.  ugotavlja, da v pravilih EU ni določen ciljni časovni okvir za protimonopolne preiskave, kar pomeni, da so zaradi tega odločitve včasih sprejete prepozno, ko so konkurenčna podjetja že morala zapustiti trg;

16.  poziva Komisijo, naj sprejme okvirne smernice za skrajšanje trajanja protimonopolnih preiskav in tudi postopkov v zvezi z zlorabo prevladujočega položaja na trgu, da bi se preprečila negotovost ali pretirano breme za podjetja in ustvarilo konkurenčno okolje, ki potrošnikom prinaša koristi; opozarja, da bi daljši in fleksibilnejši časovni okviri morali biti dopustni le v zapletenih primerih, kjer bi se preiskave razširile na druga podjetja;

17.  poudarja, da mora biti hitrost preiskav sicer primerna, da se ustrezno ohranijo pravice do obrambe ter kakovost preiskav, vendar pa bi okvirni časovni okviri lahko pomagali protimonopolnim organom učinkoviteje izkoriščati njihove vire; ugotavlja, da bi se za pospešitev večjih protimonopolnih preiskav Komisija in deležniki lahko bolj posluževali racionaliziranih protimonopolnih postopkov in izboljšali dostop do ustreznih dokumentov;

18.  ugotavlja, da se večina odločitev o protimonopolnih vprašanjih sprejme na nacionalni ravni; zato poziva Komisijo, naj s podporo Evropske mreže za konkurenco spremlja globalno usklajenost in neodvisnost politike konkurence in njeno izvrševanje na notranjem trgu, pri čemer naj upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja, da je neodvisnost nacionalnih organov za konkurenco izjemno pomembna, zato pozdravlja predlog Komisije o novi Evropski mreži za konkurenco (ECN +) z namenom okrepiti zmožnosti teh organov za zagotavljanje učinkovitejšega izvrševanja konkurenčnega prava EU;

19.  meni, da bi morala Komisija preveriti, ali imajo nacionalni organi za konkurenco ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojega dela v popolni neodvisnosti, in ali je izvolitev ali imenovanje direktorjev in višjega vodstva pregledna in ni pod političnim vplivom; poudarja, da je samostojnost teh organov, tudi v proračunskem smislu, bistvena za zagotovitev učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava EU; poziva države članice, naj zagotovijo, da nacionalni organi za konkurenco javno objavljajo letna poročila, v katera vključijo statistične podatke in utemeljen povzetek dejavnosti, in poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letna poročila o teh ključnih vprašanjih; meni, da morajo imeti nacionalni organi za konkurenco vzpostavljene postopke za zagotovitev, da njihovo osebje in direktorji v razumnem obdobju po prenehanju delovnega razmerja ne zasedejo delovnih mest, ki bi lahko pomenila navzkrižje interesov v zvezi z zadevami, s katerimi so se ukvarjali pri nacionalnem organu za konkurenco; poudarja pomen Evropske mreže za konkurenco, ki zagotavlja platformo za redne izmenjave med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco, da se zagotovi učinkovita in dosledna uporaba pravil o konkurenci; poziva Komisijo, naj upošteva mnenje nacionalnih organov za konkurenco;

20.  meni, da bi bila študija o poznavanju in razumevanju pravil EU o konkurenci in določb EU o državni pomoči podjetij, posebej malih in srednjih podjetij, lahko koristna za krepitev izvajanja pravil EU o konkurenci, hkrati pa bi nudila koristne smernice;

21.  meni, da so lahko začasni ukrepi, še posebej v digitalnem gospodarstvu, pomembno orodje za zagotavljanje, da v času preiskave preiskovana kršitev ne povzroči resne in nepopravljive škode; poziva Komisijo, naj preuči razpoložljive možnosti, da bi pri organih za konkurenco pospešila postopek za uporabo členov 101 in 102 PDEU ali poenostavila sprejetje začasnih ukrepov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izvede študijo in rezultate predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi predloži zakonodajni predlog;

22.  poziva Komisijo, naj v okviru morebitne reforme uredbe o združitvah natančno preuči, ali se pri sedanji ocenjevalni praksi dovolj upošteva posebnosti digitalnih trgov; meni, da bi lahko bila potrebna prilagoditev meril za upravičenost za oceno združitev v digitalnem gospodarstvu; nadalje poudarja, da bi bilo treba neodvisnost nacionalnih organov za konkurenco zagotoviti ne samo pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, ampak tudi pri izvajanju evropskih pravil o nadzoru nad združitvami; zato poudarja potrebo po enakovrednih pravilih na tem področju na ravni EU;

23.  pozdravlja stalna prizadevanja Komisije za razjasnitev različnih vidikov opredelitve državne pomoči, ki jih dokazuje z obvestilom o pojmu državne pomoči iz člena 107(1) PDEU, ki predstavlja pomemben gradnik pobude za posodobitev področja državne pomoči; posebej izpostavlja prizadevanja Komisije za razjasnitev pojmov podjetja in gospodarske dejavnosti; vendar ugotavlja, da je zlasti pri socialnih zadevah še vedno težko ločevati med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi; izpostavlja tudi, da je za zagotavljanje, da se ustanovne pogodbe ustrezno razlagajo, pristojno Evropsko sodišče;

24.  ponavlja, da je poštena davčna konkurenca pomembna za celovitost notranjega trga in da bi morali za enakovredno konkuriranje vsi subjekti na trgu, tudi digitalna podjetja, pošteno plačati svoj delež davkov tam, kjer ustvarijo dobiček; pozdravlja temeljite preiskave Komisije na tem področju ter poudarja, da je treba za preprečevanje davčnih goljufij in agresivnega davčnega načrtovanja zagotoviti enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu ter konsolidirati trdne javne proračune; poudarja, da se pravila o državni pomoči uporabljajo tudi za oprostitve davka in da je nujno treba odpraviti izkrivljajoče protikonkurenčne prakse, kot so selektivne davčne ugodnosti; poziva države članice, naj Komisiji zagotovijo dostop do vseh informacij, izmenjanih med nacionalnimi davčnimi organi, da bi ocenili združljivost njihovih davčnih stališč in sporazumov s pravili EU o konkurenci;

25.  izraža zaskrbljenost zaradi neukrepanja organov za konkurenco proti retroaktivni odpravi programov podpore za energijo iz obnovljivih virov; poudarja, da se je zaradi tega neukrepanja konkurenca dodatno izkrivila, saj so mednarodni vlagatelji lahko dobili odškodnino, lokalni pa ne; poziva Komisijo, naj preišče učinke izkrivljanja, ki jih imajo obstoječa plačila za zmogljivost in plačila v zvezi z jedrskim moratorijem na trge z električno energijo;

26.  poziva k pregledu smernic o državni pomoči za obdavčevanje ter vanje poleg davčnih stališč in oblikovanja transfernih cen vključi še druge primere nepoštene konkurence;

27.  poudarja, da so potrebne preproste in pregledne davčne politike in ureditve;

28.  močno podpira sklep Komisije glede nezakonitih davčnih ugodnosti, odobrenih podjetju Amazon, in njene prejšnje pomembne sklepe glede nezakonitih selektivnih davčnih ugodnosti ter poudarja, da je pravočasna izterjava nezakonite pomoči bistvenega pomena; ugotavlja, da je Luksemburg napovedal, da bo izpodbijal sklep o primeru Amazon, tako kot je Irska izpodbijala sklep o primeru Apple; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja razmere v vseh državah članicah in sprejme sklepe zoper vsakršno nezakonito državno pomoč v vseh podobnih primerih in s tem zagotovi enako obravnavo ter ponovno vzpostavi enake konkurenčne pogoje;

29.  poudarja, da je treba obdavčiti digitalna podjetja v skladu z njihovo dejansko dejavnostjo v državah članicah, in sicer tako, da se zajamejo njihovi prihodki, doseženi prek digitalnih platform, s čimer bi preprečili slabši konkurenčni položaj za podjetja, ki poslujejo s stalno fizično prisotnostjo;

30.  meni, da lahko davčno načrtovanje ovira pošteno konkurenco na notranjem trgu, saj so novi udeleženci ter mala in srednja podjetja, ki poslujejo samo v eni državi, v slabšem položaju v primerjavi z multinacionalnimi podjetji, ki lahko preusmerjajo svoje dobičke ali izvajajo druge oblike agresivnega davčnega načrtovanja z vrsto odločitev in instrumentov, ki so na voljo izključno njim; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da multinacionalnim podjetjem po plačilu davkov zaradi nižjih davčnih obveznosti ostane večji dobiček, kar zanje na enotnem trgu ustvarja neenake konkurenčne pogoje v primerjavi s tekmeci, ki nimajo dostopa do agresivnega davčnega načrtovanja ter ohranjajo povezavo med državo, kjer ustvarjajo dobiček, in državo, v kateri so obdavčeni;

31.  poziva Komisijo, naj začne pogajanja z vsemi državami in ozemlji, ki imajo dober dostop do skupnega trga in nimajo učinkovitega nadzora nad državno pomočjo, ki bi preprečeval nepošteno davčno konkurenco;

32.  je seznanjen z možnostjo uporabe javnih sredstev za reševanje bank, ki so pomembne za določeno regijo; poziva Komisijo, naj pojasni, pod katerimi pogoji se ta možnost lahko uporabi, zlasti v zvezi s pravili EU o državni pomoči in o reševanju s sredstvi upnikov; meni, da je sedanji pravni okvir nejasen in poziva Komisijo, naj ga izboljša;

33.  opozarja, da bi bilo treba sisteme zajamčenih vlog za preprečitev propada kreditne institucije v skladu z direktivo o sistemih zajamčenih vlog izvajati v jasno določenem okviru in pri tem v vsakem primeru spoštovati pravila o državni pomoči;

34.  poziva Komisijo, naj enkrat letno oceni, ali so zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU v finančnem sektorju še vedno izpolnjene;

35.  meni, da se je po finančni krizi v nekaterih državah članicah in regijah povečala koncentracija v bančnem sektorju, v nekaterih primerih pa so jo spodbujali evropski in nacionalni nadzorni organi; poziva Komisijo, naj spremlja ta pojav in opravi študijo po posameznih evropskih državah ter preuči njegov učinek na konkurenco;

36.  pozdravlja zaveze komisarke Vestager na strukturiranem dialogu z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve 21. novembra 2017, da bo preučila morebitno izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča program Evropske centralne banke za nakup vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, in sporočila kvalitativne ugotovitve; v zvezi s tem poudarja, da je koncept selektivnosti pri državni pomoči bistveno merilo, ki ga je treba temeljito preiskati; v zvezi s tem opozarja na člen 4(3) PEU, ki vsebuje t. i. načelo zvestobe;

37.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja dejavnosti v sektorju bančništva na drobno in sektorju finančnih storitev, da bi zaznala morebitne kršitve protimonopolnih pravil in kartelsko delovanje, ter pri izvrševanju protimonopolnih pravil EU tesno sodeluje z nacionalnimi organi za konkurenco;

38.  meni, da je treba pri reševanju bodočih bančnih kriz zagotoviti strogo in nepristransko spoštovanje pravil o državni pomoči, tako da so davkoplačevalci zaščiteni pred bremenom reševanja bank;

39.  podpira ugotovitev v okviru preiskave sektorja elektronskega trgovanja, ki jo je izvedla Komisija, da lahko čezmejno elektronsko trgovanje prispeva k nadaljnjemu povezovanju enotnega trga, prinaša konkurenčne prednosti za podjetja in večjo izbiro za potrošnike, vendar geografsko blokiranje še vedno predstavlja znatno oviro na tem področju; ponovno poudarja, da bi v nekaterih okoliščinah to utegnilo biti v nasprotju s členom 101; pozdravlja zavezanost Komisije, da se bo osredotočila na izvrševanje pravil EU o konkurenci, ki so bila oblikovana ali so se bolj razširila zaradi pojava digitalnega gospodarstva in njegovega vse večjega pomena; prav tako pozdravlja njeno namero, da razširi dialog z nacionalnimi organi za konkurenco, da bi se zagotovila dosledna uporaba pravil EU o konkurenci v zvezi s praksami elektronskega trgovanja;

40.  poziva glavnega pogajalca EU o brexitu, naj v sodelovanju s komisarko Vestager čim prej odpre pošteno in pregledno razpravo o prihodnosti odnosov med EU in Združenim kraljestvom na področju konkurence;

41.  meni, da brexit ne bi smel ogroziti preiskav(11) morebitnih kršitev evropskega prava o konkurenci s strani Združenega kraljestva in podjetij s sedežem v Združenem kraljestvu ter da bi morala biti vsaka končna odločitev, ki jo Komisija sprejme po 29. marcu 2019, kljub izstopu zavezujoča;

42.  je seznanjen z obvestilom Komisije o nasprotovanju in njeno predhodno ugotovitvijo, da je Google zlorabil prevladujoč položaj na trgu iskalnikov tako, da je na nezakonit način dal prednost enemu od svojih proizvodov, storitvi za primerjavo cen; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Google dejansko in nemudoma začel izvajati ta ukrep, da se prepreči nadaljnja zloraba prevladujočega položaja; poudarja, da mora Komisija opraviti poglobljeno analizo in spremljati, kako bi Googlov predlog deloval v praksi, da bi ponovno vzpostavili enake in ugodne pogoje za konkurenco in inovacije; ugotavlja, da pristop na podlagi dražbe morda ne bi mogel zagotoviti enake obravnave, če se ne izvede popolna strukturna ločitev med Googlovimi splošnimi in specializiranimi iskalnimi storitvami; vabi Komisijo in izvršnega direktorja Googla, naj se udeležita skupne javne obravnave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO); meni, da bi morala vsa podjetja, tudi v digitalnem sektorju, sodelovati s Parlamentom, vključno z udeležbo na javnih predstavitvah;

43.  poziva Komisijo, naj sprejme bolj ambiciozne ukrepe za odpravo nezakonitih ovir za spletno konkurenco, da bi zagotovili neovirano spletno nakupovanje potrošnikov EU pri prodajalcih, ki imajo sedež v drugi državi članici, hkrati pa ne bi ustvarili novih ovir zaradi obstoječih razlik v potrošniškem pravu;

44.  poziva Komisijo, naj skrbno izvede in čim prej dokonča vse druge odprte protimonopolne preiskave, kot sta zadevi Android in AdSense, ter preiskave iskanja potovanj in lokalnega iskanja, kjer Google domnevno zlorablja prevladujoč položaj v škodo obstoječih in potencialnih konkurentov, ki jim preprečuje vstop in razvoj na tem trgu; poudarja, da se mora Komisija dobro pripraviti in opremiti za prvi primer masovnih podatkov, ki predstavlja približno 5.2 terabajta podatkov; v zvezi s tem poudarja, da še nikoli prej velika tehnološka podjetja niso uporabljala toliko osebnih podatkov in da se potrošniki pogosto ne zavedajo oziroma niso obveščeni o tem, v kolikšni meri se njihovi podatki uporabljajo, na primer za oblikovanje profilov ali ciljno usmerjeno oglaševanje; meni, da so digitalna podjetja posebej velik izziv za organe za konkurenco in davčne organe, zlasti v zvezi z algoritmi, umetno inteligenco ali vrednostjo podatkov; spodbuja Komisijo, naj razvije instrumente politike in izvrševanja za obravnavanje pojava digitalnih gospodarstev ter pri tem zagotovi, da ima na voljo popolno ekipo inženirjev s področja visokih tehnologij in strokovnjakov s področja najnovejših tehnologij za spremljanje in reševanje protikonkurenčnih zadev na področju digitalnega gospodarstva in gospodarstva platform;

45.  poudarja, kako pomembne so trenutne preiskave v farmacevtskem sektorju, saj se kopičijo dokazi o izkrivljanju trga na tem področju, kar vključuje količinske omejitve, prikrojene cene in ovire glede razpoložljivosti generičnih zdravil;

46.  izraža zadovoljstvo, da je Komisija v informativnem listu z dne 6. oktobra 2017 potrdila izvedbo nenapovedanih inšpekcijskih pregledov v zvezi z dostopom konkurenčnih storitev do podatkov o bančnih računih; poziva Komisijo, naj bo glede tega vprašanja še naprej pozorna, zlasti po začetku veljavnosti regulativnih tehničnih standardov o močni avtentikaciji strank in varni komunikaciji;

47.  pozdravlja preiskavo Komisije glede kartela podjetij v sektorju tovornih vozil in zaključke te preiskave;

48.  poziva Komisijo, naj razjasni pravila državne pomoči za evropske in neevropske letalske prevoznike, da bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za njihovo delovanje tako na evropskih kot na neevropskih trgih; meni, da bi lahko bila pomoč za prestrukturiranje v nekaterih primerih izkrivljajoča; meni, da bi morala za vse letalske prevoznike, ki nudijo lete v EU in iz nje, ter nacionalne in nizkocenovne prevoznike veljati enaka pravila o konkurenci, hkrati pa bi bilo treba upoštevati položaj prevoznikov, ki s svojim delovanjem nimajo znatnega vpliva na trg; ugotavlja, da je Komisija odobrila Lufthansin prevzem hčerinske družbe Air Berlin, LGW, pod pogojem, da izpolni nekatere zaveze, s katerimi bi preprečili izkrivljanje konkurence; poziva Komisijo, naj srednjeročno oziroma dolgoročno spremlja razmere in obravnava vse protikonkurenčne prakse v letalski industriji, ki spodkopavajo zakonodajo o varstvu potrošnikov;

49.  poziva Komisijo, naj preišče prevladujoči položaj nizkocenovnih letalskih prevoznikov na različnih letalskih povezavah v Evropi in vzorce določanja cen na omenjenih povezavah; opozarja, da do tega položaja pogosto pridejo z agresivnim, predatorskim ravnanjem na trgu, s katerim izrinejo konkurenco, na koncu pa obremenijo potrošnike z višjimi tarifami in cenami; 

50.  poziva Komisijo, naj pravila o državni pomoči dosledno uporablja tudi za podjetja v železniškem prometu, zlasti tista, ki so že prejela pomoč za prestrukturiranje;

51.  poziva Komisijo, naj skrbno oceni vse združitve letalskih prevoznikov v skladu s postopkom EU za nadzor nad združitvami, pri čemer naj oceni tudi vpliv teh združitev na konkurenco na trgu ter morebitno škodo za potrošnike, predvsem v obliki višjih cen in omejitev neposrednega dostopa do destinacij;

52.  poziva Komisijo, naj dokončno vzpostavi enotno evropsko železniško območje, zagotovi popolno preglednost denarnih tokov med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu ter preveri, ali imajo države članice močne in neodvisne nacionalne protimonopolne regulatorje;

53.  je zaskrbljen zaradi protikonkurenčnih učinkov skupnega lastništva s strani velikih institucionalnih vlagateljev; meni, da ti vlagatelji z lastništvom znatnega dela delnic neposrednih konkurentov v istem sektorju, na primer letalskih prevoznikov, vzpostavijo neke vrste oligopol, ki ima negativne učinke za potrošnike in gospodarstvo kot celoto, saj omejuje konkurenco; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za obravnavo morebitnih protikonkurenčnih učinkov skupnega lastništva; poleg tega poziva Komisijo, naj preišče področje skupnega lastništva in pripravi poročilo o njegovih učinkih na evropske trge, zlasti na cene in inovacije, ki naj ga predstavi Parlamentu;

54.  pozdravlja revizijo Uredbe (ES) št. 868/2004 za zaščito pravične konkurence, zagotavljanje vzajemnosti in odpravo nepoštenih praks, vključno z domnevno državno pomočjo letalskim prevoznikom iz nekaterih tretjih držav, ter za obravnavo regulativnih vprašanj, kot so delovni pogoji, in okoljskih vprašanj; strinja se s Komisijo, da bi bilo najbolje sprejeti nov celovit pravni instrument, ki bi obravnaval izkrivljanje trga mednarodnega prevoza, spodbujanje sodelovanja Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede konkurence pri regionalnih letalskih prevoznikih in pošteno konkurenco na osnovi sporazumov o zračnih prevozih; meni, da je preglednost klavzule o pošteni konkurenci bistvena prvina za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev; meni, da bi morala ta uredba ali drugi ustrezni zakonodajni ukrepi preprečiti protikonkurenčno ravnanje pri distribuciji vozovnic, kot sta uvedba doplačil pri nekaterih letalskih prevoznikih in omejen dostop do informacij za potnike, ki vozovnice niso kupili neposredno pri njih;

55.  ponovno poudarja, da letalstvo bistveno prispeva k povezljivosti EU, tako med samimi državami članicami kot s tretjimi državami, ima ključno vlogo pri povezovanju in konkurenčnosti EU in bistveno prispeva h gospodarski rasti in zaposlovanju; ugotavlja, da se splošna povezljivost EU v veliki meri zanaša na zračne storitve, ki jih opravljajo letalski prevozniki iz EU;

56.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija poenostavila pravila za javne naložbe v pristanišča in letališča, kulturo ter najbolj oddaljene regije; poudarja, da bi moralo financiranje letališč, ki se financirajo iz proračuna EU ali jih financira Evropska investicijska banka, ob upoštevanju potrebe po povezljivosti oddaljenih in obrobnih regij in v skladu z veljavnimi smernicami Komisije, temeljiti na pozitivni analizi stroškov in koristi ter srednje- in dolgoročni operativni in ekonomski izvedljivosti, da bi preprečili financiranje zapuščenih letališč v Evropi;

57.  poudarja, da je pomembno zaščititi preglednost in nevtralnost informacij za letenje, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na trgu in posledično evropskim potrošnikom še naprej zagotavljali možnost, da se informirano odločajo; zato poziva Komisijo, naj ta načela upošteva pri pregledu kodeksa ravnanja o računalniških sistemih rezervacij in uredbe o zračnih prevozih;

58.  poziva Komisijo, naj za uresničitev enotnega trga zagotovi pošteno konkurenco v prometnem sektorju, pri čemer naj upošteva javni interes in okoljske vidike ter varuje povezljivost otoških in obrobnih regij ostane; poziva Komisijo, naj spremlja primere javnih pristaniških in letaliških omrežij, ki se upravljajo v obliki monopola;

59.  poudarja, da je za učinkovito izvajanje načel konkurenčnega prava v dobi globalizacije bistveno mednarodno sodelovanje; v zvezi s tem podpira stalno sodelovanje Komisije in nacionalnih organov za konkurenco v večstranskih forumih, kot je Mednarodna mreža za konkurenco, odbor za konkurenco pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovna banka ter Konferenca OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD); poziva Komisijo, naj v mednarodne trgovinske in naložbene sporazume vključi dele o konkurenci; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja zbliževanje instrumentov in praks politike konkurence, tudi prek dvostranskega sodelovanja s tretjimi državami, podobno kot pri sporazumu o sodelovanju druge generacije med EU in Švico iz leta 2013; pozdravlja začetek dialoga o nadzoru nad državno pomočjo med Komisijo in Kitajsko in pozorno spremlja sprejetje sistema pregledovanja za pošteno konkurenco na Kitajskem, katerega namen je zagotoviti, da državni ukrepi nimajo negativnega vpliva na vstop na trg in izstop z njega ter na prost pretok blaga; znova poziva komisarko Vestager, naj dejansko zagotovi, da Komisija redno obvešča pristojni odbor Parlamenta o svojih zunanjih dejavnosti na področju politike konkurence;

60.  poudarja, da učinkovita konkurenca na evropskem notranjem trgu koristi predvsem potrošnikom; meni, da je mogoče s strogim in nepristranskim izvrševanjem politike konkurence znatno prispevati h ključnim političnim prednostnim nalogam, kot so bolj poglobljeni in pravičnejši notranji trg, povezani enotni digitalni trg ter povezana in podnebju prijazna energetska unija; ponavlja, da modeli politike konkurence, osnovani za tradicionalne trge, niso nujno primerni za digitalni trg, za katerega so značilni poslovni modeli, ki temeljijo na platformah, in večstranski trgi;

61.  opozarja, da bi enoten sklop predpisov za izračun osnove za davek od dohodkov pravnih oseb lahko odpravil nepošteno davčno konkurenco, kot je sklepanje davčnih dogovorov med nekaterimi multinacionalkami in državami članicami; je seznanjen s tem, da potekajo pogajanja o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB); 

62.  se zaveda pomena ugodnega regulativnega okolja, da lahko letališča pritegnejo in spodbujajo zasebne naložbe; meni, da bi morala ocena direktive o letaliških pristojbinah s strani Komisije v povezavi z učinkovitim posvetovanjem z letalskimi prevozniki in letališči pomagati razjasniti, ali veljavne določbe učinkovito spodbujajo konkurenco in so v interesu evropskih potrošnikov ali so potrebne reforme;

63.  pozdravlja dejstvo, da je španska vlada pripravljena skleniti letalski sporazum med Španijo in Rusijo in tako omogočiti direktne lete med Barcelono in Tokiom;

64.  poziva Komisijo, naj pregleda dvostranske letalske sporazume med državami članicami in tretjimi državami, da bi zagotovila pošteno konkurenco;

65.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnih učinkih izstopa brexita na letalski sektor in jih začne obravnavati, zlasti v zvezi s članstvom Združenega kraljestva v Evropskem sporazumu o skupnem letalstvu, saj bi Združeno kraljestvo lahko imelo omejen dostop do vseh destinacij v EU in obratno;

66.  meni, da se je treba za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja na notranjem trgu odločno boriti tudi proti socialnemu dampingu;

67.  poziva Komisijo, naj nadaljuje z obravnavo dolgoročnih učinkov prekinitve razprav o prihodnji zakonodaji v okviru letalske strategije EU;

68.  pozdravlja, da je Komisija opravila začetno oceno učinka in javno posvetovanje na temo verige preskrbe s hrano; želi izpostaviti, da je Evropski parlament že pozval Komisijo in nacionalne organe za varstvo konkurence, naj upoštevajo izražene pomisleke zaradi skupnega učinka, ki ga imata hitra koncentracija sektorja distribucije na nacionalni ravni ter oblikovanje zavezništev velikih distributerjev na evropski in mednarodni ravni, tako na začetek verige preskrbe s hrano kot na distributerje in potrošnike; meni, da se zaradi tega strukturnega razvoja pojavljajo pomisleki glede morebitnih strateških zavezništev, zmanjševanja konkurence in zmanjševanja manevrskega prostora za naložbe v inovacije v verigi preskrbe s hrano, pravilnega delovanja organizacij proizvajalcev, zlasti malih kmetov, in izbire sort, prilagojenih agroekološkim pogojem; poziva Komisijo, naj na ravni EU vzpostavi obvezujoč regulativni okvir za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, ki škodijo proizvajalcem, v prehranski verigi;

69.  pozdravlja poglobljeno preiskavo Komisije o združitvi Monsanto-Bayer; je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da bodo, če bo združitev Monsanta in Bayerja odobrena, tri podjetja (ChemChina-Syngenta, DuPont-Dow in Bayer-Monsanto) imela v lasti in prodajala do 60 % patentiranih semen in 64 % pesticidov in herbicidov na svetu; opozarja, da bo zaradi take stopnje koncentracije nedvomno prišlo do povišanj cen, povečanja tehnološke in ekonomske odvisnosti kmetov od nekaj globalnih celovitih platform za nakup vsega na enem mestu, omejene raznovrstnosti semen, prenehanja prizadevanja na področju inovacij, da bi sprejeli proizvodni model, ki spoštuje okolje in biotsko raznovrstnost, ter v končni fazi do manjše inovativnosti zaradi zmanjšane konkurence; zato poziva Komisijo, naj pri preverjanju stopnje koncentracije in konkurenčnih učinkov združitve na različne trge skrbno upošteva dejstvo, da v sektorju poteka več združitev hkrati;

70.  poziva Komisijo, naj podjetjem, ki oglašujejo, naloži obveznost, da navedejo ali naštejejo samo značilnosti sestavin, ki so v proizvodih dejansko prisotne, in ne smejo navesti sestavin, ki jih v proizvodih ni, razen če je prisotnost ali odsotnost določenih sestavin povezana s prirojenimi boleznimi;

71.  meni, da je treba trgovinske subvencije in preferenciale, kot sta shemi GSP in GSP+, ki se podeljujejo državam nečlanicam EU z namenom spodbujanja človekovih pravic in pravic delavcev, vendar so se izkazali tudi kot ključna orodja za spodbujanje konkurenčnosti EU na mednarodnem prizorišču, ustrezno spremljati in jih izvajati z upoštevanjem vpliva na industrije v EU; zato poziva Komisijo, naj začasno prekliče subvencijo oz. preferencial, če ga država nečlanica EU zlorablja;

72.  želi opomniti, da Komisija že od junija 2014 preučuje, kako Luksemburg davčno obravnava McDonald's, in da je decembra 2015 sklenila sprožiti formalni postopek preiskave, a da doslej še ni bila sprejeta končna odločitev; poziva Komisijo, naj si čim bolj prizadeva, da v tej zadevi kmalu sprejme končno odločitev;

73.  poziva Komisijo, naj redno ocenjuje, kako učinkovito države članice varujejo pravice intelektualne lastnine, ker je to bistvena prvina zdravih politik konkurence; poudarja, da je varstvo znamk bistveno za prepoznavanje izdelkov na trgu in ločevanje med njimi; in da je brez znamk in možnosti ločevanja med izdelki za proizvajalce zelo težko ali celo nemogoče, da vstopijo na nove trge; meni tudi, da proizvajalci z majhnimi tržnimi deleži težko okrepijo svoj položaj na trgu, če je konkurenca osredotočena na cene; zato poudarja, da odstranitev znamk ali omejitev njihove uporabe pomeni znatno oviro pri vstopu na trg in spodkopavanje bistvenega vidika svobodne in poštene konkurence v EU;

74.  zelo podpira izjavo Komisije v letnem poročilu o politiki konkurence za leto 2016, da če se podjetja globalizirajo, se morajo tudi organi za konkurenco; meni, da sta osnovna pogoja za razvoj pravične trgovine na svetovni ravni oblikovanje svetovnih pravil konkurence in preglednosti ter najvišja raven usklajevanja med organi za konkurenco, vključno z izmenjavo informacij v okviru postopkov na tem področju; poudarja, da je boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, tudi z uveljavljanjem politike konkurence, potreben za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu, kar bo koristilo delavcem, potrošnikom in podjetjem, to pa je tudi ena od prednostnih nalog trgovinske strategije EU; poudarja, da je v dokumentu za razmislek o obvladovanju globalizacije zapisano, da mora Unija ukrepati za obnovitev pravičnih konkurenčnih pogojev, in poziva Komisijo, naj predlaga konkretne politike za to;

75.  poziva k posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite, da bodo zanesljivejši, hitrejši in učinkovitejši; pozdravlja novo metodo izračuna protidampinških dajatev na podlagi ocene izkrivljanja trga v tretjih državah, s katero je treba ohraniti vsaj enako raven učinkovitosti kot pri že naloženih protidampinških ukrepih, pri čemer je treba v celoti izpolnjevati naše obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da je treba spremljati dejansko izvajanje te metode; poudarja tudi, da je v boju proti nepošteni svetovni konkurenci še posebej pomemben protisubvencijski instrument, ter da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje s pravili EU o državni pomoči;

76.  poudarja, da mora biti eno od osrednjih načel trgovinske politike Unije vzajemnost, zato da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja EU, zlasti na področju javnih naročil; poudarja, da prizadevanja za zagotavljanje večjega dostopa do tujih trgov javnih naročil ne smejo ogrožati razvijanja pravil EU v zvezi s socialnimi in okoljskimi merili; poudarja, da bi bil za Unijo zelo pomemben mednarodni instrument o javnih naročilih, ki bi vzpostavil potrebno vzajemnost, kadar bi trgovinski partnerji omejevali dostop do svojih trgov javnih naročil; želi spomniti na koristi neposrednih tujih naložb in meni, da bi moral predlog Komisije o nadzoru tujih naložb omogočiti večjo vzajemnost pri dostopu do trgov;

77.  poziva Komisijo, naj v pogajanjih in trgovinski izmenjavi upošteva potrebe malih in srednjih podjetij, da bi izboljšali njihovo konkurenčnost; je seznanjen s prizadevanji Komisije za boj proti nelojalni konkurenci v odmevnih primerih proti znanim podjetjem, a poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence prav tako izredno pomembno za mala in srednja podjetja;

78.  poudarja, da lahko imajo trgovinska politika EU in trgovinski sporazumi pomembno vlogo v boju proti korupciji;

79.  poudarja, da so za boj proti nelojalni konkurenci pomembne učinkovite in usklajene evropske carinske kontrole;

80.  poudarja, da enak dostop do naravnih virov, vključno z energetskimi viri, odločilno vpliva na pošteno in enako konkurenco na svetovnem trgu; zato poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume vključi določbe, ki bodo izboljšale dostop do teh virov;

81.  poziva Komisijo, naj natančneje pojasni, kako bi lahko nepoštene trgovinske prakse obravnavali v okviru sedanje politike konkurence;

82.  zato pozdravlja predlog Komisije o novi Evropski mreži za konkurenco (ECN +), ob tem pa bi bile pomembne tudi odvračilne globe na področju politike konkurence; v zvezi s tem poudarja, da kadar zaprošeni organ zavrne izvršitev odločitve o naložitvi globe, mora biti to vedno ustrezno utemeljeno, in da bi bilo treba vzpostaviti sistem za reševanje morebitnih sporov med organi v takih primerih;

83.  je seznanjen s preiskavo sektorja elektronskega poslovanja in končnim poročilom o tem, ki kaže, da nekatere poslovne prakse v tem sektorju negativno vplivajo na pošteno konkurenco in omejujejo izbiro potrošnikov; meni, da bi morala biti ta preiskava glede na strategijo enotnega digitalnega trga izvedena v okviru širših prizadevanj Komisije za izvrševanje, zato da bi se politika na področju konkurence v celoti uporabljala za spletne trgovce na drobno;

84.  podpira namero Komisije, da se bo osredotočila na izvrševanje pravil EU o konkurenci v zvezi z razširjenimi poslovnimi praksami, ki nastajajo ali se razvijajo zaradi rasti elektronskega poslovanja, in poudarja, da mora Komisija okrepiti svoja prizadevanja za zagotovitev dosledne uporabe pravil EU o konkurenci v vseh državah članicah, tudi v zvezi s poslovnimi praksami v elektronskem poslovanju; poudarja, da morajo Komisija in nacionalni organi za konkurenco, glede na nesimetrično razmerje med velikimi trgovci na drobno in njihovimi dobavitelji aktivno izvrševati pravila o konkurenci, saj dobavitelji, zlasti mala in srednja podjetja, nimajo vedno stroškovno učinkovitega dostopa do pravnih sredstev;

85.  poziva, naj bo na enotnem digitalnem trgu več svobodne izbire za potrošnike; meni, da je pravica do prenosljivosti podatkov, določena v splošni uredbi o varstvu podatkov, dober pristop h krepitvi pravic potrošnikov in konkurence;

86.  meni, da lahko učinkovita politika konkurence dopolni ureditvene pobude na področju enotnega digitalnega trga ter da kadar do spodbud za regulativno ukrepanje pride predvsem kot posledica tržnega ravnanja nekaterih udeležencev, bi lahko škodo odpravili z ukrepi za konkurenco, s katerimi bi odpravili protikonkurenčne prakse, ne bi pa zavirali tistih, ki res želijo konkurirati na trgu;

87.  je zaskrbljen, ker proizvajalci vse pogosteje uporabljajo pogodbene omejitve spletne prodaje, kot je potrdila preiskava v sektorju elektronskega poslovanja, ter poziva Komisijo, naj podrobneje preuči tovrstne določbe, da ne bi neupravičeno omejevale konkurence; obenem poziva Komisijo, naj glede na te spremembe pregleda smernice o vertikalnih omejitvah in Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010;

88.  je seznanjen z mnenjem generalnega pravobranilca Wahla z dne 26. julija 2017 o zadevi Coty Germany GmbH proti Parfümerie Akzente GmbH, da omejitve glede prodaje na spletnem trgu v sporazumih o distribuciji ne bi smele šteti za resne omejitve v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010;

89.  poudarja, da je dostop do sodnega varstva, ki lahko vključuje tudi razpoložljivost kolektivnih pravnih sredstev, bistven za uresničevanje ciljev politike EU na področju konkurence; poudarja, da pomanjkanje teh možnosti slabi konkurenco, delovanje notranjega trga in pravice potrošnikov;

90.  opozarja, da morajo države članice, če se želijo učinkovito boriti proti protikonkurenčnim praksam, sprejeti gospodarsko politiko, ki bo skladna z načeli odprtega tržnega gospodarstva in bo temeljila na pošteni konkurenci, saj izključno protekcionistični ukrepi slabijo delovanje enotnega trga; poudarja, da je treba odpraviti nelojalno konkurenco, vključno z neprijavljenim delom in izogibanjem pravilom o napotitvi delavcev, a brez poseganja v prosti pretok delavcev, saj je to ena temeljnih svoboščin notranjega trga;

91.  meni, da je posvetovanje, ki ga je Komisija izvedla o možnem izboljšanju nadzora EU nad združitvami, zelo pomembno; meni, da je treba zlasti na digitalnem področju zagotoviti, da združitve ne bodo ovirale konkurence na notranjem trgu EU; zato Komisijo še enkrat poziva, naj skrbno preveri, ali se v sedanji praksi ocenjevanja v zadostni meri upoštevajo razmere na digitalnih trgih ter internacionalizacija trgov; poleg tega poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju tržne moči upošteva vlogo dostopa do podatkov in informacij ter naj preveri, ali združevanje podatkov in informacij o potrošnikih med združitvijo izkrivlja konkurenco in ali so zaradi dostopa podjetja do izključnih analitskih metod in patentov iz tega izključeni konkurenti; ponavlja svoj poziv Komisiji, naj pojasni, kako opredeljuje najmanjše število subjektov na trgu, potrebno za pošteno konkurenco, ter kako ohranja možnost, da lahko nova podjetja, zlasti zagonska, vstopijo na zelo koncentrirane trge;

92.  poziva države članice, naj poskrbijo za pravilno izvrševanje pravil EU o javnih naročilih, da bi zagotovile pošteno konkurenco, po potrebi tudi z merili za varstvo socialnih pravic, okolja in potrošnikov, ter naj spodbujajo uporabo dobre prakse v postopkih javnih organov; meni, da bodo elektronski postopki za oddajo javnih naročil malim in srednjim podjetjem omogočili lažji dostop do javnega naročanja, povečali bodo preglednost, poleg tega pa bodo omogočili učinkovitejše spremljanje kršitev pravil o konkurenci: prav tako poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za dostop do trga za mala in srednja podjetja z manjšimi naročili, kadar je to združljivo z glavnimi cilji javnega naročila, in naj skrbno spremlja centralizacijo nakupov na trgih javnih naročil;

93.  pozdravlja, da so bila v okviru strategije za enotni digitalni trg sprejeta pravila o prenosljivosti predplačniških storitev, s čimer se bo izboljšala konkurenca na notranjem trgu, potrošniki pa bodo pridobili več pravic;

94.  meni, da bi morala biti merila za pridružitev selektivni distribuciji ali franšizni mreži pregledna, da bi zagotovili, da ta merila ne bi kršila politike konkurence in svobodnega delovanja enotnega trga; poudarja, da morajo biti ta merila objektivna, kakovostna, nediskriminatorna in nikakor ne smejo presegati tega, kar je potrebno; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev preglednosti;

95.  ugotavlja, da je tveganje tajnega dogovarjanja med konkurenti vse večje, med drugim tudi zaradi programske opreme za spremljanje cen; meni, da lahko pride do usklajenega ravnanja kljub temu, da je stik med konkurenti šibkejši, kot zahtevajo veljavni predpisi, morda celo avtomatiziran, saj algoritmi medsebojno delujejo neodvisno od usmeritve enega ali več akterjev na trgu; poziva Komisijo, naj bo pozorna na tovrstne nove izzive za svobodno konkurenco;

96.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi se povezala z mednarodnimi partnerji in večstranskimi forumi na področju politike konkurence; meni, da postaja mednarodno sodelovanje vse pomembnejše, kadar podjetja, zoper katera se ukrepa, delujejo v več jurisdikcijah;

97.  meni, da bo razširitev mreže prostotrgovinskih sporazumov, v katere je vključena Evropska unija, koristna za izvrševanje zakonodaje o konkurenci na svetovni ravni; spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem poišče še več priložnosti za trgovinske sporazume in naj vanje vključi močna protimonopolna pravila in pravila o državni pomoči;

98.  meni, da bi bilo treba pri politiki konkurence upoštevati posebno naravo kmetijskega sektorja; želi spomniti, da člen 42 PDEU priznava poseben status kmetijskemu sektorju, kar zadeva konkurenčno pravo, ki je bil potrjen med zadnjo reformo skupne kmetijske politike, tako da dovoljuje vrsto odstopanj in izvzetij od določb člena 101 PDEU; se zaveda, da je namen skupne kmetijske politike zagotoviti kmetijski skupnosti primeren življenjski standard, saj se nenehno spoprijema z gospodarskimi in podnebnimi tveganji; želi spomniti, da politika konkurence ščiti predvsem interese potrošnikov in le redko upošteva specifične interese in težave kmetijskih proizvajalcev; poudarja, da je treba v politiki konkurence zagovarjati interese kmetov enako intenzivno kot interese potrošnikov, in sicer z zagotavljanjem poštenih konkurenčnih pogojev in pogojev dostopa do notranjega trga, zato da bi spodbudili naložbe in inovacije, zaposlovanje, zmožnost kmetijskih podjetij za preživetje in uravnotežen razvoj podeželskih območij v EU ter da bi uveljavljali preglednost za udeležence na trgu;

99.  vztraja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem stranem v verigi preskrbe s hrano;

100.  meni, da so skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja (tudi načrtovanje proizvodnje in pogajanja o prodaji in pogodbenih pogojih), potrebne za uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, zato bi morale biti, če se zares izvajajo, izvzete iz uporabe člena 101 PDEU, s tem pa bi pomagali izboljšati konkurenčnost kmetov; ugotavlja, da se sedanja odstopanja v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni skupni ureditvi trgov) ne uporabljajo v celoti in da kmetom in njihovim organizacijam ni zagotovljene dovolj pravne varnosti zaradi premajhne jasnosti teh odstopanj, težav pri njihovem izvajanju in ker jih nacionalni organi za konkurenco, ne uporabljajo enotno; pozdravlja dejstvo, da bo uredba omnibus poenostavila pravila, ki veljajo za kolektivne organizacije kmetov, in razjasnila vlogo in pristojnosti organizacij proizvajalcev, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, na področju konkurenčnega prava, zato da bi povečali njihovo pogajalsko moč, hkrati pa zagotovili spoštovanje načel iz člena 39 PDEU;

101.  pozdravlja, da naj bi bil v okviru uredbe omnibus podaljšan sveženj ukrepov za mleko iz leta 2012, saj so bila poročila o njegovem izvajanju(12) spodbudna, pomaga pa tudi krepiti položaj pridelovalcev mlečnih izdelkov v verigi preskrbe s hrano; kljub temu poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka in ugotovi, ali bi bilo treba določbe o pogodbenih pogajanjih v sektorju mleka in mlečnih izdelkov razširiti na druge kmetijske sektorje, da bi jih zajeli v področju uporabe, saj bi kmetje in organizacije proizvajalcev imeli bolj proste roke pri načrtovanju proizvodnje, pridobili bi pravico do kolektivnih pogajanj in pogajanj o prodaji ter pogodbenih pogojih, tako da bi bile cene in količine jasno določene;

102.  poziva k ureditvi izrecnega in samodejnega odstopanja od člena 101 PDEU na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti, da bi kmetijske medpanožne organizacije lahko izpolnjevale svoje naloge iz uredbe o enotni skupni ureditvi trgov, kar bi prispevalo k doseganju ciljev iz člena 39 PDEU;

103.  predlaga, da se možnosti iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 za uvedbo ukrepov za uravnavanje ponudbe, ki naj bi se sprejemali za sire z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 150), stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 172) in vina (člen 167), razširijo na proizvode z oznako kakovosti, da se še tu zagotovi več možnosti za prilagajanje ponudbe povpraševanju;

104.  pozdravlja, da uredba omnibus vzpostavlja postopek, ko lahko skupina kmetov prosi Komisijo za nezavezujoče mnenje o skladnosti skupnega ukrepa s splošnim odstopanjem od pravil konkurence po členu 209 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni skupni ureditvi trga); Komisijo vseeno poziva, naj na podlagi priporočila projektne skupine za kmetijske trge razjasni področje uporabe za splošno izvzetje kmetijstva, zato da bo odstopanje opredeljeno tako, da bo neuporaba člena 101 PDEU – kjer ta možnost obstaja – veljavna in izvedljiva;

105.  poudarja, da bi morala skupna kmetijska politika v obdobjih velikih tržnih neravnovesij, ko je kmetijski sektor v nevarnosti ter utegne vse državljane prizadeti ogrožena osnovna preskrba s hrano, zagotoviti kmetom podporo in dodatna, časovno omejena in povsem utemeljena izvzetja iz pravil konkurence; meni, da bo zaradi sprememb, uvedenih v okviru uredbe omnibus, lažje aktivirati določbe člena 222 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, ki dovoljujejo začasna odstopanja od prava konkurence;

106.  poziva k nadaljnjemu razvoju evropskega orodja za spremljanje cen hrane, da bi z boljšimi in bolj razčlenjenimi podatki lažje prepoznavali krize v agroživilskem sektorju; pri tem poudarja, da je treba k opredeljevanju in zbiranju podatkov pritegniti tudi organizacije kmetov;

107.  poudarja, da Komisija priznava, da so kmetijski proizvajalci najmanj koncentrirana raven v verigi preskrbe s hrano, medtem ko so njihovi dobavitelji in kupci pogosto precej večji in bolj koncentrirani, tako da prihaja do neenakovrednega razmerja ter negativnih in nepoštenih trgovinskih praks (v nekaterih velikih distribucijskih verigah, pri predelovalcih in maloprodajnih trgovcih), ki jih ne moremo odpraviti samo s politiko konkurence, tako da je potrebna tudi usklajenost z drugimi politikami; zato poziva Komisijo, naj natančneje opredeli pojem prevladujočega položaja in njegove zlorabe, pri tem pa upošteva stopnjo koncentracije in pogajalsko moč sektorjev proizvodnih sredstev in surovin, predelave in trgovine na drobno; poleg tega ugotavlja, da bo uredba omnibus vzpostavila nekatere določbe o pravici do pisnih pogodb in do pogajanj o pogodbenih pogojih za delitev vrednosti vzdolž dobavne verige, kar bo pomagalo umiriti odnose med deležniki, ukrepati proti nepoštenim trgovinskim praksam, spodbosti kmete k večji odzivnosti na tržne signale, izboljšati sporočanje in prenos cen ter bo pripomoglo k ponudbi, ki bo bolj ustrezala povpraševanju; poziva Komisijo in nacionalne organe za konkurenco, naj poskrbijo, da bo blago pravilno razvrščeno in bo zanj določena ustrezna cena, ter da se bodo zlorabe in nepoštene trgovinske prakse, ki škodujejo kmetom, spremljale in odpravljale z zavezujočimi ukrepi in da bodo kaznovane; meni, da bi bilo treba preučiti obstoječe nacionalne sisteme, da se poišče najboljša praksa;

108.  priznava, da se pravo konkurence doslej ni uporabljalo za odpravljanje nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano ne na evropski ne na nacionalni ravni; ugotavlja, da se v zvezi s tem izvajajo namenska nacionalna pravila, ki pa niso popolnoma učinkovita pri reševanju endemičnega problema nepoštenih trgovinskih praks in neravnovesja moči v verigi preskrbe s hrano; poziva Komisijo, naj nemudoma objavi in odobri napovedani zakonodajni predlog EU o nepoštenih trgovinskih praksah, zagotovi harmoniziran pravni okvir, ki bo proizvajalce in kmete bolje ščitil pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, in poskrbi za dodatno utrditev notranjega trga;

109.  opozarja da je Evropski parlament že pozval Komisijo in nacionalne organe za konkurenco, naj se dejansko odzovejo na izražene pomisleke glede skupnega učinka, ki ga imata hitro koncentriranje v sektorju distribucije na nacionalni ravni ter nastajanje zavezništev med velikimi distributerji na evropski in mednarodni ravni, tako na začetek verige preskrbe s hrano kot na distributerje in potrošnike; meni, da se zaradi tega strukturnega razvoja pojavljajo pomisleki glede morebitnih strateških zavezništev, zmanjševanja konkurence in zmanjševanja manevrskega prostora za naložbe v inovacije v verigi preskrbe s hrano;

110.  poziva države članice in institucije EU, naj po brexitu na prvo mesto postavijo okrepitev enotnega trga, in sicer z zagotovitvijo popolnega spoštovanja zakonodaje EU in odstopanj na področju konkurence ter drugih standardov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med državami članicami;

111.  opozarja, da se je individualna zgornja meja pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v letu 2013 podvojila (s 7500 EUR na 15 000 EUR), da bi se odzvali na porast podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih kriz; poudarja, da je bila ob tem nacionalna zgornja meja de minimis dvignjena le malo (z 0,75 % na 1 % vrednosti nacionalne kmetijske proizvodnje), s čimer se je zmanjšal manevrski prostor držav članic za pomoč kmetijam v težavah; zato poziva, naj se nacionalna zgornja meja de minimis dvigne na 1,25 % nacionalne kmetijske proizvodnje, da bi ublažili težek gospodarski položaj kmetov; opozarja, da bi morala usklajena pravila za pomoč de minimis pomagati izboljšati položaj kmetov brez ponovnega nacionaliziranja kmetijske politike;

112.  poudarja, da je pomembno nameniti dovolj sredstev za omogočanje dostopa do visokohitrostnih širokopasovnih omrežij, da bi sledili tehnološkemu napredku in povečali konkurenčnost, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih;

113.  ker odpiranje evropskega trga zelo konkurenčnim trgovinskim partnerjem in velikim izvoznikom kmetijskih proizvodov, za katere veljajo drugačni standardi, prinaša tveganje za najobčutljivejše evropske kmetijske panoge; poziva Komisijo, naj zaradi občutljivega finančnega položaja in temeljne družbene vloge kmetijskih proizvajalcev v Evropi v celoti upošteva učinek izkrivljanja trga, do katerega bi utegnilo priti zaradi trgovinskih sporazumov s tretjimi državami.

114.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim in po potrebi regionalnim organom za konkurenco.

(1)

UL L 187, 26.6.2014, str. 1.

(2)

UL L 156, 20.6.2017, str. 1.

(3)

UL C 262, 19.7.2016, str. 1.

(4)

UL C 93, 24.3.2017, str. 71.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0049.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0434.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0027.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0428.

(9)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10)

https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/aar-comp-2016_en_0.pdf

(11)

Na primer poglobljena preiskava Komisije o možni shemi državne pomoči v zvezi z izjemo pri financiranju skupin v pravilih Združenega kraljestva o tujih odvisnih družbah (SA.44896).

(12)

Poročili o razvoju razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov ter učinku določb svežnja ukrepov za mleko (COM(2016)0724 in COM(2014)0354).


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (27.11.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki konkurence

(2017/2191(INI))

Pripravljavka mnenja: Tokia Saïfi

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva k večji usklajenosti trgovinske politike, politike konkurence in vseh politik Unije; ugotavlja, da mora politika Unije upoštevati razvoj mednarodne konkurence; ob tem pozdravlja nepretrgano zavzemanje EU v okviru mnogostranskih forumov, kjer spodbuja k sodelovanju organov za konkurenco, na primer odbora za konkurenco v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovne banke in Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) ter Mednarodne mreže za konkurenco; spodbuja Komisijo, naj s tretjimi državami sklepa dvostranske sporazume o izvrševanju pravil konkurence, kakršen je na primer sporazum o sodelovanju druge generacije med EU in Švico iz leta 2013;

2.  zelo podpira izjavo Komisije v letnem poročilu o politiki konkurence za leto 2016, da če se podjetja globalizirajo, se morajo tudi organi, pristojni za konkurenco; meni, da sta osnovna pogoja za razvoj pravične trgovine na svetovni ravni oblikovanje svetovnih pravil konkurence in preglednosti ter najvišja raven usklajevanja med organi, pristojnimi za konkurenco, vključno z izmenjavo informacij v okviru postopkov na tem področju; poudarja, da mora je boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, tudi z uveljavljanjem konkurence, potreben za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu, kar bo koristilo delavcem, potrošnikom in podjetjem, to pa je tudi ena od prednostnih nalog trgovinske strategije EU; poudarja, da je v dokumentu za razmislek o obvladovanju globalizacije zapisano, da mora Unija ukrepati za obnovitev pravičnih konkurenčnih pogojev, in poziva Komisijo, naj predlaga konkretne politike za to;

3.  poziva k posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite, da bodo strožji, hitrejši in učinkovitejši; pozdravlja novo metodo izračuna protidampinških dajatev, in sicer oceno izkrivljanja trga v tretjih državah, s čimer bi nam moralo uspeti pri ohranjanju vsaj enake ravni učinkovitosti kot z že naloženimi protidampinškimi ukrepi in kar bi bilo popolnoma v skladu z našimi obveznostmi v okviru Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da je treba spremljati dejansko izvajanje te metode; poudarja tudi, da je v boju proti nepošteni svetovni konkurenci še posebej pomemben protisubvencijski instrument, ter da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje s pravili EU o državni pomoči;

4.  vztraja, da mora biti eno od osrednjih načel trgovinske politike Unije vzajemnost, zato da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja EU, zlasti na področju javnih naročil; poudarja, da prizadevanja za zagotavljanje večjega dostopa do tujih trgov javnih naročil ne smejo ogrožati razvijanja pravil EU v zvezi s socialnimi in okoljskimi merili; poudarja, da bi bil za Unijo zelo pomemben mednarodni instrument o javnih naročilih, ki bi vzpostavil potrebno vzajemnost, kadar bi trgovinski partnerji omejevali dostop do svojih trgov javnih naročil; želi spomniti na koristi neposrednih tujih naložb in meni, da bi moral predlog Komisije o nadzoru tujih naložb omogočiti večjo vzajemnost pri dostopu do trgov;

5.  pozdravlja, da so bile določbe o politiki konkurence že vključene v novejše trgovinske sporazume, na primer v celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) in sporazum z Japonsko; poudarja, da je pomembno spremljati, ali se te določbe zares izvajajo, in obžaluje, da se zanje ne izvaja reševanje sporov; opozarja, da je pomembno vzdrževati stalen dialog s trgovinskimi partnerji in da je pomembno v vse trgovinske sporazume vključiti določbe o konkurenci, da se zagotovijo pravična pravila; vztraja pri spoštovanju in izvajanju teh določb;

6.  poziva Komisijo, naj v pogajanjih in trgovinski izmenjavi upošteva potrebe malih in srednjih podjetij, da bi izboljšali njihovo konkurenčnost; je seznanjen s prizadevanji Komisije za boj proti nelojalni konkurenci v odmevnih primerih proti znanim podjetjem, a poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence prav tako izredno pomembno za mala in srednja podjetja;

7.  poudarja, da imajo lahko trgovinska politika EU in trgovinski sporazumi pomembno vlogo v boju proti korupciji;

8.  poudarja, da so za boj proti nelojalni konkurenci pomembne učinkovite in usklajene evropske carinske kontrole;

9.  poziva, naj Unija še naprej spodbuja pošteno konkurenco v mednarodnem prostoru; želi spomniti na delo o povezanosti med trgovinsko politiko in politiko konkurence, opravljeno v okviru Svetovne trgovinske organizacije med letoma 1996 in 2004, in obžaluje, da ta tema ni vključena v njen delovni program; poudarja, da se je treba za nadaljnje sodelovanje med članicami Svetovne trgovinske organizacije v vprašanjih konkurence opirati na določbe v njenih sporazumih, na primer na člen IX Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS); poziva, da bi si na enajstem zasedanju ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije prizadevali za nadaljnji napredek pri zagotavljanju poštene mednarodne konkurence, čeprav je treba upoštevati tudi občutljivost nekaterih sektorjev, predvsem kmetijstva; opozarja, da ima kmetijstvo v pravilih EU na področju konkurence posebno mesto, kar je treba uveljavljati; poudarja, da sodelovanje na svetovni ravni na področju izvrševanja konkurenčnih pravil pomaga odpravljati nedoslednosti, izboljšuje rezultate izvrševanja in podjetjem pomaga zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti;

10.  poudarja, da enak dostop do naravnih virov, vključno z energetskimi viri, odločilno vpliva na pošteno in enako konkurenco na svetovnem trgu; zato poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume vključi določbe, ki bodo izboljšali dostop do teh virov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, France Jamet, Jude Kirton-Darling, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Artis Pabriks, Franck Proust, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Klaus Buchner, Edouard Ferrand, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Paul Rübig, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Merja Kyllönen

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30

+

ALDE

Frédérique Ries, Marietje Schaake, Nadja Hirsch

ECR

Bolesław G. Piecha, Emma McClarkin, Jan Zahradil, Joachim Starbatty

EFDD

William (earl) Dartmouthski

PPE

Adam Szejnfeld, Artis Pabriks, Daniel Caspary, Franck Proust, Jarosław Wałęsa, Laima Liucija Andrikienė, Paul Rübig, Reimer Böge, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Tokia Saïfi, Viviane Reding

S&D

Alessia Maria Mosca, David Martin, Emmanuel Maurel, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster, Jude Kirton-Darling, Karoline Graswander-Hainz, Maria Arena

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Klaus Buchner

3

-

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz, Merja Kyllönen

2

0

ENF

Edouard Ferrand, France Jamet

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (22.11.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o poročilu o politiki konkurence za leto 2016

(2017/2191(INI))

Pripravljavka mnenja: Christel Schaldemose

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi opomniti, da je politika konkurence tesno povezana z davčno politiko in da je poštena davčna obravnava med podjetji bistvena za celovitost notranjega trga in enake konkurenčne pogoje; spodbuja Komisijo, naj si bolj prizadeva za odpravo vseh vrst nezakonite državne pomoči, saj izkrivlja konkurenco na notranjem trgu; ugotavlja, da je pomembno spoštovati natančna in učinkovita pravila konkurence;

2.  podpira preiskave Komisije o protikonkurenčnem ravnanju, kot so davčne državne pomoči, ki so nezdružljive s pravili konkurence; poudarja, da je dobro delujoč notranji trg odločilnega pomena, saj zagotavlja, da so vsi subjekti obravnavani enako in da vsi akterji prispevajo zadosten delež davkov; meni, da potrebujemo trden regulativni okvir s preglednimi pravili, ki bo zagotavljal dostop do trga vsem podjetjem, tudi malim in srednjim;

3.  poziva Komisijo, naj nadalje pojasni, kako bi lahko nepoštene trgovinske prakse obravnavali v okviru sedanje politike konkurence;

4.  pozdravlja prizadevanja Komisije proti nelojalni konkurenci v odmevnih primerih proti znanim podjetjem; meni, da bi lahko imela mala in srednja podjetja korist od stroge uporabe predpisov o konkurenci, zlasti v digitalnem svetu; poziva Komisijo, naj preišče prevladujočo vlogo nekaterih spletnih platform v zvezi z malimi in srednjimi podjetji in nepoštenimi pogoji, ki jim jih nalagajo; poudarja, da je izvrševanje pravil konkurence bistvenega pomena za vse udeležence na trgu, da se zagotovi poštena gospodarska konkurenca in da se spodbudita zaposlovanje in rast v pomembnih gospodarskih panogah – zlasti v energetskem, telekomunikacijskem, digitalnem in prometnem sektorju;

5.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo pogoji in roki, ki jih nekatere prevladujoče spletne platforme nalagajo dobaviteljem, zlasti malim in srednjim podjetjem, poštene, na primer glede poenotenja cen in pogojnih določb o enakovrednosti, saj bi s tem mogli ovirati svobodno konkurenco, zlasti na enotnem digitalnem trgu; poziva Komisijo, naj podrobneje preuči te določbe in po potrebi predlaga omejitve za njihovo uporabo;

6.  spodbuja Komisijo, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi organi, pristojnimi za izvajanje konkurenčnega prava, da bi podjetjem zagotovili enake in poštene konkurenčne pogoje ter pravno varnost; je zaskrbljen, da lahko premajhna usklajenost nacionalnih organov pri izvrševanju konkurenčnega prava EU privede do različnih rezultatov, s tem pa izkrivlja konkurenco na notranjem trgu; poudarja, da morajo biti nacionalni organi, pristojni za konkurenco, neodvisni in da morajo imeti ustrezne kadrovske in finančne vire za učinkovito izpolnjevanje svojih nalog; poudarja, da je nujno potreben učinkovit instrumentarij Komisije za preiskavo domnevnih primerov nelojalne konkurence in domnevnih kršitev konkurenčnega prava;

7.  zato pozdravlja predlog Komisije o novi Evropski mreži za konkurenco (ECN +), ob tem pa bi bile pomembne tudi odvračilne globe na področju politike konkurence; v zvezi s tem poudarja, da kadar zaprošeni organ zavrne izvrševanje odločitve o naložitvi globe, mora biti to vedno ustrezno utemeljeno, in da bi bilo treba vzpostaviti sistem za reševanje morebitnih sporov med organi v takih primerih;

8.  je seznanjen s preiskavo sektorja elektronskega poslovanja in končnim poročilom o tem, ki kaže, da nekatere poslovne prakse v tem sektorju negativno vplivajo na pošteno konkurenco in omejujejo izbiro potrošnikov; meni, da bi morala biti ta preiskava glede na strategijo enotnega digitalnega trga izvedena v okviru širših prizadevanj Komisije za izvrševanje, zato da bi politiko na področju konkurence v celoti uporabila za spletne trgovce na drobno;

9.  podpira namero Komisije, da se bo osredotočila na izvrševanje pravil EU o konkurenci v zvezi z razširjenimi poslovnimi praksami, ki nastajajo ali se razvijajo zaradi rasti elektronskega poslovanja, in poudarja, da mora Komisija okrepiti svoja prizadevanja za zagotovitev dosledne uporabe pravil EU o konkurenci v vseh državah članicah, tudi v zvezi s poslovnimi praksami v elektronskem poslovanju; poudarja, da morajo Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, glede na nesimetrično razmerje med velikimi trgovci na drobno in njihovimi dobavitelji aktivno izvrševati pravila o konkurenci, saj dobavitelji, zlasti mala in srednja podjetja, nimajo vedno stroškovno učinkovitega dostopa do pravnih sredstev;

10.  poziva h krepitvi svobodne izbire za potrošnike na enotnem digitalnem trgu; meni, da je pravica do prenosljivosti podatkov, določena v splošni uredbi o varstvu podatkov, dober pristop h krepitvi pravic potrošnikov in konkurence;

11.  meni, da lahko učinkovita politika konkurence dopolni ureditvene pobude na področju enotnega digitalnega trga ter da kadar do spodbud za regulativno ukrepanje pride predvsem kot posledica tržnega ravnanja nekaterih udeležencev, bi lahko škodo odpravili z ukrepi konkurence, s katerimi bi odpravili protikonkurenčne prakse, ne bi pa zavirali tistih, ki res želijo konkurirati na trgu;

12.  je zaskrbljen, ker proizvajalci vse pogosteje uporabljajo pogodbene omejitve spletne prodaje, kot je potrdila preiskava v sektorju elektronskega poslovanja, ter poziva Komisijo, naj podrobneje preuči tovrstne določbe, da ne bi neupravičeno omejevale konkurence; obenem poziva Komisijo, naj glede na te spremembe pregleda smernice o vertikalnih omejitvah in Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010;

13.  je seznanjen z mnenjem generalnega pravobranilca Wahla z dne 26. julija 2017 o zadevi C-230/16 Coty Germany GmbH proti Parfümerie Akzente GmbH, da omejitve sporazumov o selektivni distribuciji glede prodaje na spletnem trgu ne bi smele šteti za nedopustne omejitve v skladu z uredbo o vertikalni skupinski izjemi;

14.  poudarja, da je dostop do sodnega varstva, ki lahko vključuje tudi razpoložljivost kolektivnih pravnih sredstev, bistven za uresničevanje ciljev politike EU na področju konkurence; poudarja, da odsotnost teh možnosti slabi konkurenco v škodo notranjega trga in pravic potrošnikov;

15.  poudarja, da je treba pri prizadevanjih za spodbujanje konkurence prek razvijanja digitalnega enotnega trga vedno upoštevati interese potrošnikov in na digitalnem področju zagotoviti popolno varstvo pravic, določenih v Listini EU o temeljnih pravicah;

16.  poudarja, da je konkurenca, ki je hkrati svobodna in poštena, navsezadnje v korist potrošnikov;

17.  opozarja, da morajo države članice, če se želijo učinkovito boriti proti protikonkurenčnim praksam, sprejeti gospodarsko politiko, ki bo skladna z načeli odprtega tržnega gospodarstva in bo temeljila na pošteni konkurenci, saj izključno protekcionistični ukrepi slabijo delovanje enotnega trga; poudarja, da je treba odpraviti nelojalno konkurenco, vključno z neprijavljenim delom in izogibanjem pravilom o napotitvi delavcev, a brez poseganja v prosti pretok delavcev, saj je to ena temeljnih svoboščin notranjega trga;

18.  meni, da je posvetovanje, ki ga je Komisija izvedla o možnem izboljšanju nadzora EU nad združitvami, zelo pomembno; meni, da je treba posebej na digitalnem področju zagotoviti, da združitve ne bodo ovirale konkurence na notranjem trgu EU; zato Komisijo še enkrat poziva, naj skrbno preveri, ali se v sedanji praksi ocenjevanja v zadostni meri upoštevajo danosti na digitalnih trgih ter njihova internacionalizacija; poleg tega poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju tržne moči upošteva vlogo dostopa do podatkov in informacij, naj preveri, ali združevanje podatkov in informacij o potrošnikih med združitvijo izkrivlja konkurenco ter ali dostop podjetja do izključnih analitskih metod in patentov izključuje konkurente; ponavlja svoj poziv Komisiji, naj pojasni, kako opredeljuje najmanjše število subjektov na trgu, potrebno za pošteno konkurenco, ter kako ohranja možnost, da lahko nova podjetja, zlasti zagonska, vstopijo na zelo koncentrirane trge;

19.  poziva države članice, naj poskrbijo za pravilno izvrševanje pravil EU o javnih naročilih, da bi zagotovile pošteno konkurenco, po potrebi tudi z merili za varstvo socialnih pravic, okolja in potrošnikov, ter naj spodbujajo uporabo dobre prakse v postopkih javnih organov; meni, da bodo mala in srednja podjetja elektronskih postopkov za oddajo javnih naročil lažje dostopala do teh postopkov, povečala se bo preglednost, poleg tega pa bo zagotovljeno učinkovitejše spremljanje kršitev pravil o konkurenci na tem področju: poleg tega poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za dostop do trga za mala in srednja podjetja z manjšimi naročili, kadar je to združljivo z glavnimi cilji javnega naročila, in naj skrbno spremlja centralizacijo nakupov na trgih javnih naročil;

20.  pozdravlja, da so bila v okviru strategije za enotni digitalni trg sprejeta pravila o prenosljivosti predplačniških storitev, s čimer se bo izboljšala konkurenca na notranjem trgu in potrošnikom zagotovilo več pravic;

21.  pozdravlja postopno liberalizacijo sektorjev, kot so telekomunikacije, poštne storitve in javni prevoz, da bi vzpostavili konkurenčno okolje, od katerega bodo imeli koristi tudi potrošniki;

22.  meni, da bi morala biti merila za pridružitev selektivni distribuciji ali franšizni mreži pregledna, da bi zagotovili, da ta merila ne bi kršila politike konkurence in svobodnega delovanja enotnega trga; poudarja, da morajo biti ta merila objektivna, kakovostna, nediskriminatorna in nikakor ne smejo presegati tega, kar je potrebno; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev preglednosti;

23.  ugotavlja, da je tveganje tajnega dogovarjanja med konkurenti vse večje, med drugim tudi zaradi programske opreme za spremljanje cen; meni, da lahko pride do usklajenega ravnanja kljub temu, da je stik med konkurenti šibkejši, kot zahtevajo veljavne norme, morda celo avtomatiziran, saj algoritmi medsebojno delujejo neodvisno od usmeritve enega ali več akterjev na trgu; poziva Komisijo, naj bo pozorna na tovrstne nove izzive za svobodno konkurenco;

24.  poudarja, da sta notranji trg in politika konkurence povezana; spodbuja močno sodelovanje med Odborom Parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Komisijo, da bi pri vseh prizadevanjih za spodbujanje konkurenčne EU zagotovili varstvo in uveljavljanje interesov potrošnikov;

25.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi se povezala z mednarodnimi partnerji in večstranskimi forumi na področju politike konkurence; meni, da postaja mednarodno sodelovanje vse pomembnejše, kadar podjetja, zoper katera se ukrepa, delujejo v več jurisdikcijah;

26.  meni, da bo razširitev mreže prostotrgovinskih sporazumov, v katere je vključena Evropska unija, koristna za izvrševanje zakonodaje o konkurenci na svetovni ravni; spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem poišče še več priložnosti za trgovinske sporazume in naj vanje vključi močna protimonopolna pravila in pravila o državni pomoči.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Arndt Kohn

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Jaromír Štětina

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33

+

ALDE

Dita Charanzová, Jasenko Selimovic

ECR

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

Marco Zullo

ENF

Mylène Troszczynski

GUE/NGL

Dennis de Jong

PPE

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Ivan Štefanec, Jaromír Štětina, Mihai Ţurcanu

S&D

Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Arndt Kohn, Marlene Mizzi, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler

Verts/ALE

Heidi Hautala, Igor Šoltes

1

-

EFDD

John Stuart Agnew

0

0

-

-

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (6.12.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki konkurence

(2017/2191(INI))

Pripravljavec mnenja: Tibor Szanyi

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker člen 42 PDEU določa, da se pravila konkurence za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi uporabljajo le v obsegu, ki ga določita Parlament in Svet, in ob upoštevanju ciljev skupne kmetijske politike iz člena 39 PDEU;

B.  ker člen 39(1) PDEU določa, da je eden od ciljev skupne kmetijske politike zagotoviti kmetijski skupnosti primeren življenjski standard, zlasti s povečanjem individualnih zaslužkov tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, s stabiliziranjem trgov in zagotovitvijo zanesljive preskrbe;

C.  ker člen 3 Pogodbe o Evropski uniji kot cilj določa zagotavljanje stabilnosti cen na notranjem trgu;

D.  ker se zakonodajalca EU zaradi naravnih in strukturnih značilnosti kmetijstva (dolgih proizvodnih ciklov, razdrobljene proizvodnje, številnih majhnih kmetij in pogosto nizkih dohodkov, slabe odpornosti na pretrese in spremembe na trgu zaradi nestanovitnosti cen, neelastičnega povpraševanja in pokvarljivega blaga, ki povzročajo neravnovesja višje in nižje v proizvodni verigi, ter šibke pogajalske moči kmetov v verigi preskrbe s hrano v primerjavi z večjimi dobavitelji, predelovalci in velikimi distribucijskimi verigami v maloprodajnem sektorju) že od leta 1962 zavzemata za poseben status kmetijstva pri uporabi konkurenčnega prava, ki se za ta sektor ne more uporabljati enako kot za druge gospodarske panoge, in ker ta kmetijska odstopanja v okviru tržno usmerjene skupne kmetijske politike in vse bolj globaliziranih kmetijskih trgov postajajo vse pomembnejša, o tem pa bi bilo treba zares premisliti, ko Komisija in nacionalni organi izvajajo in izvršujejo politike, zato da se zagotovi skladnost z odstopanji;

E.  ker lahko jasno in skladno regulativno okolje v smislu prilagajanja politike konkurence posebnostim kmetijstva v skladu s členom 42 PDEU pomaga okrepiti položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, in sicer tako, da preprečuje preveliko koncentriranje ekonomske in finančne moči gospodarskih subjektov, odpravi neravnovesja moči v verigi ter zagotovi večjo učinkovitost trgov (nižje cene, bolj kakovostni proizvodi in storitve), pravno varnost in enake konkurenčne pogoje na delujočem notranjem trgu;

F.  meni, da bi morali biti Komisija kot varuhinja pravil EU o konkurenci in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, manj strogi pri uporabi člena 101 PDEU za sporazume, prakse in usklajevanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug in skupin proizvajalcev, zlasti v zvezi z osnovnim ciljem zagotavljanja dostopne preskrbe s hrano po razumni ceni v skladu z 39 členom PDEU ter izboljševanja dohodkov kmetov in povečevanja njihovega deleža v tej vrednostni verigi;

G.  ker mora tržno usmerjena skupna kmetijska politika zaradi ekonomskih tveganj v tem sektorju v kriznih obdobjih omogočati dodatna časovno omejena izvzetja od pravil konkurence;

H.  ker lahko podnebne in zdravstvene nesreče na trgih povzročijo veliko neravnovesje na trgih in še dodatno ohromijo primarne proizvajalce; ker bi bilo treba zaradi tovrstnih dogodkov verjetno ponovno preučiti pravila konkurence, kadar je ogrožena osnovna preskrba s hrano;

I.  ker sodba v predhodnem odločanju na Sodišču Evropske unije v zadevi C-671/15 (o vitlofu) kaže, da je proizvajalcem, njihovim organizacijam in združenjem organizacij proizvajalcev pri izvajanju njihovih nalog potrebna pravna varnost, saj so prav za ta sektor značilni zelo razdrobljena ponudba, zgoščeno povpraševanje ter težave pri obvladovanju ponudbe in predvidevanju povpraševanja; ker sodba Sodišča o uporabi pravil konkurence za proizvajalce in organizacije proizvajalcev zelo pomembna za večjo jasnost in predvidljivost;

J.  ker je projektna skupina za kmetijske trge novembra 2016 pripravila sklop predlogov za okrepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano, za pregled pogodbenih orodij, ki so na voljo kmetom, boj proti nepoštenim praksam in razjasnitev odstopanj od prava konkurence na področju kmetijstva; ker je treba ta priporočila kolikor mogoče upoštevati, saj jih odobravajo institucije EU in deležniki v verigi preskrbe s hrano, in bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje položaja kmetov, organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in drugih oblik sodelovanja proizvajalcev v kmetijskem sektorju in v verigi preskrbe s hrano;

K.  ker je kmetijska komponenta v uredbi o finančnih pravilih, ki se uporablja za splošni proračun Unije (2016/0282B), pomemben korak za skupno kmetijsko politiko, saj je Parlament podal ambiciozne predloge, s katerimi bi lahko občutno izboljšali konkurenčno politiko, zlasti z ukrepanjem proti nepoštenim trgovinskim praksam in z razjasnitvijo pravil konkurence in pravil o organizacijah proizvajalcev ter pravil o splošnih odstopanjih od prava konkurence in o odstopanjih v kriznih obdobjih;

L.  ker je študija o evropskih medpanožnih kmetijskih organizacijah oktobra 2016 pokazala, da imajo medpanožne organizacije pomembno vlogo pri prenosu gospodarskih in tehničnih informacij deležnikom v proizvodni verigi; ker je pokazala tudi, da medpanožne organizacije omogočajo boljšo razporeditev tveganj in donosnosti;

M.  ker Evropska komisija v smernicah o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020(1) priznava, da ima kmetijski sektor posebno naravo in socialno strukturo ter da se sooča z velikimi novimi izzivi, kot so prehranska varnost ter okoljska in podnebna vprašanja; ker mora zato ta politika pomagati okrepiti gospodarsko vzdržnost kmetij ter spodbujati organizacijo verige preskrbe s hrano, razvoj podeželja in socialno vključevanje;

1.  meni, da bi bilo treba pri politiki konkurence upoštevati posebno naravo kmetijskega sektorja; želi spomniti, da člen 42 PDEU priznava poseben status temu sektorju na področju prava konkurence, kar je bilo potrjeno tudi z zadnjo reformo skupne kmetijske politike, saj dovoljuje vrsto odstopanj in izvzetij od določb člena 101 PDEU; se zaveda, da je namen skupne kmetijske politike zagotoviti kmetijski skupnosti pravičen življenjski standard, saj se nenehno spoprijema z gospodarskimi in podnebnimi tveganji; želi spomniti, da politika konkurence ščiti predvsem interese potrošnikov in le redko upošteva specifične interese in težave kmetijskih proizvajalcev; poudarja, da je treba v politiki konkurence zagovarjati interese kmetov enako intenzivno kot interese potrošnikov, in sicer z zagotavljanjem poštenih konkurenčnih pogojev in pogojev dostopa na notranji trg, zato da bi spodbudili naložbe in inovacije, zaposlovanje, zmožnost kmetijskih podjetij za preživetje in uravnotežen razvoj podeželskih območij v EU ter da bi uveljavljali preglednost za udeležence na trgu;

2.  vztraja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem stranem v verigi preskrbe s hrano;

3.  se zaveda, da so kmetje v verigi preskrbe s hrano v šibkejšem položaju, in meni, da se lahko njihov položaj s krizami v kmetijskem sektorju še poslabša; meni, da je treba kmetom v vseh proizvodnih sektorjih zagotoviti pravico do kolektivnih pogajanj, vključno s pravico do dogovarjanja o cenah; meni, da bi bilo treba kmete spodbujati, da bi v celoti sodelovati z organizacijami proizvajalcev, vključno z zadrugami, njihovimi združenji in medpanožnimi organi, in da bi jim moralo biti omogočeno, da bi lahko izkoristili potencial teh organizacij; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo tovrstna kolektivna orodja samopomoči za pridobivanje kompetenc in večje učinkovitosti, in sicer z razjasnitvijo in poenostavitvijo pravil, ki veljajo za ta orodja, s čimer bi okrepili pogajalske zmožnosti in konkurenčnost kmetov, obenem pa podprli načela iz člena 39 PDEU;

4.  meni, da so skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja (tudi načrtovanje proizvodnje in pogajanja o prodaji in pogodbenih pogojih), potrebne za uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, zato bi morale biti pri resničnem izvajanju teh skupnih dejavnosti izvzete iz uporabe člena 101 PDEU, s tem pa bi pomagali izboljšati konkurenčnost kmetov; ugotavlja, da se sedanja odstopanja v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni skupni ureditvi trgov) ne uporabljajo v celoti in da kmetom in njihovim organizacijam ni zagotovljene dovolj pravne varnosti zaradi premajhne jasnosti teh odstopanj, težav pri njihovem izvajanju in ker jih nacionalni organi, pristojnih za konkurenco, ne uporabljajo enotno; odobrava dejstvo, da bo uredba omnibus poenostavila pravila, ki veljajo za kolektivne organizacije kmetov, in razjasnila vlogo in pristojnosti organizacij proizvajalcev, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, na področju konkurenčnega prava, zato da bi povečali njihovo pogajalsko moč, hkrati pa zagotovili spoštovanje načel iz člena 39 PDEU;

5.  pozdravlja, da naj bi bil v okviru uredbe omnibus podaljšan sveženj ukrepov za mleko iz leta 2012, saj so bila poročila o njegovem izvajanju(2) spodbudna, pomaga pa tudi krepiti položaj pridelovalcev mlečnih izdelkov v verigi preskrbe s hrano; kljub temu poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka in ugotovi, ali bi bilo treba določbe o pogodbenih pogajanjih v sektorju mleka in mlečnih izdelkov razširiti na druge kmetijske sektorje, da bi jih zajeli v področju uporabe, saj bi kmetje in organizacije proizvajalcev imeli bolj proste roke pri načrtovanju proizvodnje, pridobili bi pravico do kolektivnih pogajanj in pogajanj o prodaji ter pogodbenih pogojih, tako da bi bile cene in količine jasno določene;

6.  poziva k izrecnemu in samodejnemu odstopanju od člena 101 PDEU na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti za kmetijske medpanožne organizacije, da bi lahko izpolnjevale svoje naloge iz uredbe o skupni ureditvi trgov in prispevale k uveljavljanju ciljev iz člena 39 PDEU;

7.  predlaga, da se možnosti iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 za uvedbo ukrepov za uravnavanje ponudbe, ki naj bi se sprejemali za sire z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 150), stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 172) in vina (člen 167), razširijo na proizvode z oznako kakovosti, da se še tu zagotovi več možnosti za prilagajanje ponudbe povpraševanju;

8.  ponovno poziva Komisijo, naj razjasni področje uporabe za posamezna izvzetja iz pravil konkurence na podlagi člena 101(3) PDEU, zlasti glede sporazumov o trajnosti, sklenjenih znotraj verige preskrbe s hrano, saj se lahko izvzamejo iz prava konkurence, če pomagajo izboljšati proizvodnjo ali spodbujajo napredek ter koristijo potrošnikom in družbi; meni, da bi morala Komisija oceniti, pod katerimi pogoji bi se lahko v okviru politike konkurence zagotovilo več prostora za kolektivne ureditve organizacij proizvajalcev, vključno z zadrugami, njihovimi združenji in medpanožnimi organizacijami, namenjene trajnosti v verigi preskrbe s hrano (na primer pobude, ki podpirajo biotsko raznovrstnost, izboljšujejo dobrobit in/ali zdravje živali ter delujejo zoper antimikrobično odpornost);

9.  pozdravlja, da uredba omnibus vzpostavlja postopek, ko lahko skupina kmetov prosi Komisijo za nezavezujoče mnenje o skladnosti skupnega ukrepa s splošnim odstopanjem od pravil konkurence po členu 209 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni skupni ureditvi trga); Komisijo vseeno poziva, naj na podlagi priporočila projektne skupine za kmetijske trge razjasni področje uporabe za splošno izvzetje kmetijstva, zato da bo odstopanje opredeljeno tako, da bo neuporaba člena 101 PDEU – kjer ta možnost obstaja – veljavna in izvedljiva;

10.  poudarja, da bi morala skupna kmetijska politika v obdobjih velikih tržnih neravnovesij, ko je kmetijski sektor v nevarnosti ter utegne vse državljane prizadeti ogrožena osnovna preskrba z živili, zagotoviti kmetom podporo in dodatne, časovno omejene in popolnoma utemeljena izvzetja iz pravil konkurence; meni, da bo zaradi sprememb, uvedenih v okviru uredbe omnibus, lažje aktivirati določbe člena 222 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, ki dovoljujejo začasna odstopanja od prava konkurence;

11.  meni, da bi morale medpanožne organizacije, ki združujejo proizvajalce, predelovalce in distributerje, imeti možnost organizirati srečanja za razprave o ukrepih za preprečevanje in obvladovanje kriz, s katerimi bi ponovno vzpostavili tržne pogoje, tako da bi lahko dosegli cilje iz člena 39 PDEU;

12.  ponovno poudarja, da je treba razvijati skupno kmetijsko politiko in okvir EU za konkurenco in pri tem upoštevati posebnosti kmetijstva, da bi v evropsko verigo preskrbe s hrano vključili regulativne ukrepe zoper neenakost in spremljali, kako se razvija položaj primarnih proizvajalcev, ter spremljali kazalnike za ocenjevanje trajnosti sistemov za prehrano in kmetijstvo (SAFA) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), vključno s kazalniki iz razdelkov Pravično določanje cen in pregledne pogodbe (S.2.1.1) ter Pravice dobaviteljev blaga (S.2.2.1);

13.  poziva k nadaljnjemu razvoju evropskega orodja za spremljanje cen hrane, da bi z boljšimi in bolj razčlenjenimi podatki hitreje prepoznavali krize v agroživilskem sektorju; pri tem poudarja, da je treba k opredeljevanju in zbiranju podatkov pritegniti tudi organizacije kmetov;

14.  poudarja, da Komisija priznava, da so kmetijski proizvajalci najmanj koncentrirana raven v verigi preskrbe s hrano, medtem ko so njihovi dobavitelji in kupci pogosto precej večji in bolj koncentrirani, tako da prihaja do neenakovrednega razmerja ter negativnih in nepoštenih trgovinskih praks (v nekaterih velikih distribucijskih verigah, pri predelovalcih in maloprodajnih trgovcih), ki jih ne moremo odpraviti samo s politiko konkurence, tako da je potrebna tudi usklajenost z drugimi politikami; zato poziva Komisijo, naj natančneje opredeli pojem prevladujočega položaja in njegove zlorabe, pri tem pa upošteva stopnjo koncentracije in pogajalsko moč sektorjev proizvodnih sredstev in surovin, predelave in trgovine na drobno; poleg tega ugotavlja, da bo uredba omnibus vzpostavila nekatere določbe o pravici do pisnih pogodb in do pogajanj o pogodbenih pogojih za delitev vrednosti vzdolž dobavne verige, kar bo pomagalo umiriti odnose med deležniki, ukrepati proti nepoštenim trgovinskim praksam, spodbosti kmete k večji odzivnosti na tržne signale, izboljšati sporočanje in prenos cen ter bo pripomoglo k ponudbi, ki bo bolj ustrezala povpraševanju; poziva Komisijo in nacionalne organe, pristojne za konkurenco, naj poskrbijo, da bo blago pravilno razvrščeno in dobilo ustrezno ceno, ter da se bodo zlorabe in nepoštene trgovinske prakse, ki škodujejo kmetom, spremljale in odpravljale z zavezujočimi ukrepi in da bodo kaznovane; meni, da bi bilo treba preučiti sedanje nacionalne sisteme, da se poišče najboljša praksa;

15.  priznava, da se pravo konkurence doslej ni uporabljalo za odpravljanje nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano ne na evropski ne na nacionalni ravni; ugotavlja, da se v zvezi s tem izvajajo namenska nacionalna pravila, ki pa niso popolnoma učinkovita pri reševanju endemičnega problema nepoštenih trgovinskih praks in neravnovesja moči v verigi preskrbe s hrano; poziva Komisijo, naj nemudoma objavi in odobri napovedani zakonodajni predlog EU o nepoštenih trgovinskih praksah, zagotovi harmoniziran pravni okvir, ki bo proizvajalce in kmete bolje ščitil pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, in poskrbi za dodatno utrditev notranjega trga;

16.  opozarja, da je Evropski parlament že pozval Komisijo in nacionalne organe, pristojne za konkurenco, naj se dejansko odzovejo na izražene pomisleke glede skupnega učinka, ki ga imata hitro koncentriranje v sektorju distribucije na nacionalni ravni ter nastajanje zavezništev med velikimi distributerji na evropski in mednarodni ravni, tako na začetek verige preskrbe s hrano kot na distributerje in potrošnike; meni, da se zaradi te strukturne spremembe pojavljajo pomisleki glede morebitnih strateških zavezništev, zmanjševanja konkurence in krčenja manevrskega prostora za naložbe v inovacije v verigi preskrbe s hrano;

17.  poziva države članice in institucije EU, naj po izstopu Združenega kraljestva na prvo mesto postavijo okrepitev enotnega trga, in sicer z zagotovitvijo popolnega spoštovanja zakonodaje EU in odstopanj na področju konkurence ter drugih standardov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med državami članicami;

18.  opozarja, da se je individualna zgornja meja pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v letu 2013 podvojila (s 7500 EUR na 15.000 EUR), da bi se odzvali na porast podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih kriz; poudarja, da je bila ob tem nacionalna zgornja meja de minimis dvignjena le malo (z 0,75 % na 1 % vrednosti nacionalne kmetijske proizvodnje), s čimer se je zmanjšal manevrski prostor držav članic za pomoč kmetijam v težavah; zato poziva, naj se nacionalna zgornja meja de minimis dvigne na 1,25 % nacionalne kmetijske proizvodnje, da bi ublažili težki gospodarski položaj kmetov; opozarja, da bi morala usklajena pravila za pomoč de minimis pomagati izboljšati položaj kmetov brez ponovnega nacionaliziranja kmetijske politike;

19.  poudarja, da je pomembno nameniti dovolj sredstev za omogočanje dostopa do visokohitrostnih širokopasovnih omrežij, da bi sledili tehnološkemu napredku in povečali konkurenčnost, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih;

20.  ker odpiranje evropskega trga zelo konkurenčnim trgovinskim partnerjem in velikim izvoznikom kmetijskih proizvodov, za katere veljajo drugačni standardi, prinaša tveganje za najobčutljivejše evropske kmetijske panoge; poziva Komisijo, naj zaradi občutljivega finančnega položaja in temeljne družbene vloge kmetijskih proizvajalcev v Evropi v celoti upošteva učinek izkrivljanja trga, do katerega bi utegnilo priti zaradi trgovinskih sporazumov s tretjimi državami.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.12.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Jan Huitema, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Belder, Jens Gieseke, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Annie Schreijer-Pierik, Thomas Waitz

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

PPE

Daniel Buda, Albert Deß, Norbert Erdős, Jens Gieseke, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Annie Schreijer-Pierik, Czesław Adam Siekierski

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Jean-Paul Denanot, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

ECR

Bas Belder, Jørn Dohrmann, Zbigniew Kuźmiuk

ENL

Philippe Loiseau

3

-

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez

EFDD

John Stuart Agnew

3

0

ALDE

Jan Huitema, Ulrike Müller

Verts/ALE

Thomas Waitz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Smernice Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C 204/1, 1.7.2014).

(2)

Poročili o razvoju razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov ter učinku določb svežnja ukrepov za mleko (COM(2016)0724 in COM(2014)0354).


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Udo Bullmann, Matt Carthy, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Werner Langen, Sander Loones, Paloma López Bermejo, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Eickhout, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Thomas Mann, Luigi Morgano, Laurenţiu Rebega, Joachim Starbatty, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Alberto Cirio


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

49

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Sander Loones, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Joachim Starbatty, Kay Swinburne

EFDD

Marco Valli

PPE

Burkhard Balz, Alberto Cirio, Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Esther de Lange

S&D

Hugues Bayet, Udo Bullmann, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

Verts/ALE

Bas Eickhout, Sven Giegold, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

5

-

ENF

Bernard Monot

GUE/ NGL

Matt Carthy, Paloma López Bermejo, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

1

0

ENF

Laurenţiu Rebega

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 23. april 2018Pravno obvestilo