Postopek : 2017/2137(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0105/2018

Predložena besedila :

A8-0105/2018

Razprave :

PV 18/04/2018 - 10
CRE 18/04/2018 - 10

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.19

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0124

POROČILO     
PDF 863kWORD 87k
26.3.2018
PE 612.130v02-00 A8-0105/2018

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament

(2017/2137(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Derek Vaughan

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament

(2017/2137(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0248/2017)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(4)

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 16. junija 2014 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(7) in zlasti člena 22,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2018),

A.  ker je predsednik 28. junija 2017 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2016;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 10. julija 2017 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.  ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament

(2017/2137(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2018),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) v potrditvi končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo pošteno sliko finančnega stanja, rezultatov poslovanja in denarnega toka Evropskega parlamenta;

B.  ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 141 vprašanj in ker je Odbor za proračunski nadzor prejel pisne odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.  ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta

1.  je seznanjen, da formalni nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta sestavljajo štirje poglavitni deli:

–  potrditev končnega zaključnega računa s strani računovodje Parlamenta;

–  letna poročila notranjega revizorja in njegovo mnenje o sistemu notranje kontrole;

–  ocena upravnih in drugih odhodkov za vse institucije Unije, tudi Parlamenta, s strani njegovega zunanjega revizorja, Računskega sodišča;

–  postopek podelitve razrešnice, ki jo pripravi Odbor za proračunski nadzor in pripelje do sklepa Parlamenta o podelitvi razrešnice predsedniku Parlamenta;

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče povečalo število vzorčnih transakcij Parlamenta, in ga spodbuja, naj nadaljuje po tej poti, tveganje izgube ugleda je namreč razmeroma visoko, saj bi lahko takšne finančne in proračunske napake negativno vplivale na ugled institucije;

3.  spodbuja Računsko sodišče, naj razmisli o objavi več posebnih poročil o posebnih področjih delovanja Parlamenta, kot so njegove politike obveščanja in upravljanje nepovratnih sredstev za evropske politične stranke in fundacije, pri tem pa se posebej osredotoči na oblikovanje proračuna glede na uspešnost;

4.  pozdravlja, da želi uprava z nadaljnjo obravnavo okrepiti notranje strokovno znanje o računovodstvu in reviziji, saj je vzpostavila dodatne storitve za poslance, ki sodelujejo pri postopku podelitve razrešnice institucijam Unije, z njimi pa zagotavlja pomoč in podporo pri razumevanju in tolmačenju rezultatov letnih računovodskih in revizijskih poročil;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta

5.  ugotavlja, da so končne odobritve Parlamenta za leto 2016 znašale 1.838.613.983 EUR oziroma 19,39 % razdelka V večletnega finančnega okvira(8), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2016, kar je 2,4-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2015 (1.794.929.112 EUR);

6.  je seznanjen, da je skupni znesek prihodkov, vknjiženih do 31. decembra 2016, znašal 183.381.513 EUR (leta 2015 je ta znesek znašal 176.367.724 EUR), vključno s 30.589.787 EUR namenskih prejemkov (v primerjavi s 27.988.590 EUR leta 2015);

7.  poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 69,92 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Člani institucije), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), kar kaže na visoko stopnjo togosti večine odhodkov Parlamenta;

8.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2016:

(a) Razpoložljive odobritve (EUR)

odobritve za leto 2016:

1 838 613 983

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2015:

-

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2015:

289 323 907

odobritve iz namenskih prejemkov v letu 2016:

30 589 787

odobritve iz namenskih prejemkov, prenesene iz leta 2015:

103 055 269

skupaj:

2 261 582 946

(b) Uporaba odobritev v proračunskem letu 2016 (EUR)

obveznosti:

2 225 465 435

izvršena plačila:

1 900 199 164

odobritve, samodejno prenesene v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

324 909 094

odobritve, nesamodejno prenesene v naslednje proračunsko leto:

-

stornirane odobritve:

36 094 295

(c) Proračunski prihodki (EUR)

prejeti v letu 2016:

183 381 513

(d) Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2016 (EUR)

1 574 480 381

9.  poudarja, da so bile obveznosti prevzete za 99,2 % odobritev v proračunu Parlamenta v skupni višini 1.823.844.172 EUR, delež storniranih odobritev pa je znašal 0,8 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila dosežena zelo visoka stopnja izvrševanja proračuna, tako kot že v prejšnjih letih; je seznanjen, da so plačila skupaj znašala 1.538.531.527 EUR, zaradi česar je stopnja izvrševanja znašala 84,4 %, to pa je 0,7 % več kot leto prej;

10.  poudarja, da so bile stornirane odobritve za leto 2016, ki so znašale 14.769.811 EUR, povezane predvsem z osebnimi prejemki in drugimi pravicami, pa tudi – kot že večkrat – z odhodki, povezanimi z nepremičninami;

11.  je seznanjen, da je bilo v proračunskem letu 2016 v skladu s členoma 27 in 46 finančne uredbe odobrenih sedem prerazporeditev, ki so znašale 66.655.000 EUR oziroma 3,6 % končnih odobritev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila večina teh odobritev znova povezana z nepremičninsko politiko Parlamenta, zlasti s projektom stavbe Konrad Adenauer; meni, da je stopnja prerazporeditev neizkoriščenih sredstev še vedno zelo visoka; je trdno prepričan, da bi bilo treba z učinkovitim upravljanjem proračuna te prerazporeditve zmanjšati na najnižjo možno mero; poziva, naj se v okviru proračunske strategije dovolj jasno oblikuje nepremičninsko politiko Parlamenta;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2016 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

12.  spominja, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne in z njimi povezane odhodke sodijo odhodki za človeške vire (plače, dodatki in pokojnine), ki predstavljajo 60 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za nepremičnine, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

13.  želi spomniti, da je revizija vključevala pregled reprezentativnega vzorca 100 plačilnih transakcij, kar je vključevalo na tveganju temelječ vzorec 20 obveznosti, ki so bile odobrene blizu konca proračunskega leta 2016 in samodejno prenesene v leto 2017, da bi se preverila uporaba proračuna v skladu z načelom enoletnosti;

14.  je seznanjen z navedbami Računskega sodišča, da revizija na splošno kaže, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake; ugotavlja, da na podlagi 12 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira znaša 0,2 % (0,6 % v letu 2015);

Upravljanje sredstev v političnih skupinah

15.  želi spomniti, da politične skupine pri upravljanju sredstev, ki so jim dodeljena, odgovarjajo Parlamentu, in sicer v okviru pristojnosti, ki jim jih je dodelilo predsedstvo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri preverjanju odobritve in poravnave odhodkov, povezanih s skupino Evropa narodov in svobode (ENF), in da so bila izvršena plačila, ki niso imela podlage v pogodbah, sklenjenih na podlagi javnega naročila; ; poudarja, da je zunanja revizijska hiša „Ernst and Young“ izdala mnenje s pridržkom; poziva predsedstvo Parlamenta, naj sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s skupino ENF, vključno z morebitnim povračilom stroškom;

16.  je seznanjen s specifičnimi ugotovitvami glede Parlamenta, ki so vključene v letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016; ugotavlja, da je Računsko sodišče v zvezi z enim plačilom politični skupini odkrilo slabosti v kontrolah odobritve in poravnave odhodkov, nastalih leta 2015 in obračunanih leta 2016; prav tako ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so bila izvršena plačila, ki niso imela podlage v pogodbah, sklenjenih na podlagi javnega naročila; nenazadnje ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče podobne pomanjkljivosti odkrilo v transakciji iz leta 2015, ki se nanaša na drugo politično skupino;

17.  je seznanjen z odgovori Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem; poziva Računsko sodišče, naj obvešča pristojni odbor o izvajanju priporočila v zvezi s pregledom okvira za spremljanje izvrševanja proračunskih sredstev, dodeljenih političnim skupinam, ter učinkoviteje spremlja, kako skupine uporabljajo pravila za odobritev in poravnavo odhodkov ter izvajajo postopke javnih naročil;

18.  spodbuja sekretariat Parlamenta, naj nadaljuje z dodatnimi prizadevanji, da bi pomagal političnim skupinam pri izboljšanju njihovega notranjega finančnega upravljanja in pri zagotavljanju boljših smernic zanje; poziva politične skupine, naj še izboljšajo uporabo ustreznih pravil za odobritev in poravnavo odhodkov ter izboljšajo in dodatno uskladijo način izvajanja postopkov javnih naročil;

Letno poročilo notranjega revizorja

19.  je seznanjen, da je notranji revizor na odprti seji pristojnega odbora 23. januarja 2018 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2016 opravil naslednje revizije:

–  pregled projekta za novi sistem finančnega poslovodenja – faza 3;

–  spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročil o notranji reviziji;

–  avdiovizualni sektor;

–  postopek zaposlovanja uradnikov in začasnih uslužbencev;

–  zunanje strokovno znanje za projekte gradenj v Generalnem direktoratu za infrastrukturo in logistiko (GD INLO);

–  proces poročanja o dejavnostih;

–  postopek zaposlovanja pogodbenih uslužbencev;

–  infrastruktura in operacije IT: inventar podatkovnega centra in upravljanje zunanjega strokovnega znanja;

20.  želi spomniti, da je letno poročilo o dejavnosti eden temeljev strukture upravljanja Parlamenta; poudarja, da je notranji revizor opravil revizijo procesa poročanja o dejavnosti, ki se je osredotočala na učinkovitost letnih poročil o dejavnosti kot orodja za poročanje o odgovornosti in uspešnosti, ter podal naslednja priporočila:

–  sprejeti bi bilo treba celovit okvir za načrtovanje in poročanje; ta bi moral zajemati določanje strateških ciljev in letnih operativnih ciljev vsakega generalnega direktorata, določiti ključne kazalnike rezultatov ter izboljšati poročanje o uspešnosti v letnih poročilih o dejavnosti;

–  generalni sekretar bi moral imenovati službo z razširjenim mandatom za usklajevanje in spremljanje procesa poročanja o dejavnosti;

–  izboljšati bi bilo treba ocenjevanje okvira notranje kontrole in poročanja o njem, in sicer z imenovanjem koordinatorja notranje kontrole v vsakem GD, kar bi generalnim direktoratom zagotovilo ustrezne smernice in orodja ter zagotovilo usklajeno poročanje o notranjih kontrolah v letnih poročilih o dejavnosti;

–  sprejeti bi bilo treba smernice, specifične za Parlament, za pripravo izjave o zanesljivosti in oceno potrebe po izražanju morebitnih pridržkov;

21.  je seznanjen, da je bilo v procesu nadaljnjih ukrepov leta 2016 zaključenih 22 od 48 potrjenih nezaključenih ukrepov, pa tudi da se je profil tveganja ukrepov, katerih izvedba zamuja, v letu 2016 še naprej postopoma zmanjševal; je zlasti seznanjen, da je bilo ob koncu leta 10 od 26 nezaključenih ukrepov v kategoriji „znatnega tveganja“, preostalih 16 pa v kategoriji „zmernega tveganja“;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2015

22.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2015, ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 4. oktobra 2017, in s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2015 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila; poudarja, kako pomembno je, da bi v Odboru za proračunski nadzor pogosteje potekale razprave z generalnim sekretarjem o vprašanjih v zvezi s proračunom Parlamenta in njegovim izvrševanjem;

23.  znova poudarja, da bi bilo treba zavoljo večje preglednosti v instituciji, predvsem v zvezi z njenim postopkom sprejemanja odločitev, poenostaviti in povečati dostopnost dela internih organov odločanja v Parlamentu, zlasti predsedstva in - v prvi vrsti - njenega postopka odločanja; poziva, naj se dnevni red sej predsedstva pravočasno objavlja na intranetu, zapisnike teh sej pa bi bilo treba objavljati precej hitreje; poudarja, da pred objavo ni treba čakati na prevod v vse jezike; čestita kolegiju kvestorjev za napredek, dosežen na tem področju, zlasti kar zadeva novo politiko objavljanja sprejetih sklepov;

24.  poziva generalnega sekretarja, naj to resolucijo posreduje predsedstvu in izpostavi zlasti tiste točke, v katerih se zahteva ukrepanje ali odločitev predsedstva; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi akcijski načrt in časovnico, ki bosta predsedstvu omogočila nadaljnje ukrepanje in/ali odgovore na priporočila, ki mu jih je v resolucijah o podelitvah razrešnic posredoval Parlament, in bosta vključevala rezultate dokumenta o letnem nadaljnjem ukrepanju; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun in Odboru za proračunski nadzor pravočasno poroča o vseh projektih, ki jih predloži predsedstvu in pomembno vplivajo na proračun;

25.  vendar obžaluje, da veliko priporočil iz resolucije o podelitvi razrešnice za leto 2015 ni bilo nadalje obravnavanih, za to pa ni bilo podanih nobenih razlogov ali utemeljitev; je zelo zaskrbljen, ker ne predsedstvo ne generalni sekretar nista objavila poročila o napredku oziroma dosegla zadostnega napredka v zvezi s številnimi pozivi k ukrepanju ali k sprejetju odločitve;

26.  znova poziva predsedstvo, naj poskrbi za nadaljnjo obravnavo vseh sklepov o podelitvi razrešnice, kakor izhaja iz člena 25 Poslovnika, člena 6 Priloge IV k Poslovniku ter člena 166 finančne uredbe;

27.  opozarja, da je bila v resolucijah o podelitvi razrešnice Parlamentu za leti 2014 in 2015 zahtevana tehnična rešitev, s katero bi lahko poslanci na svojih osebnih straneh spletnega mesta Parlamenta prostovoljno objavljali sestanke s predstavniki interesov; poziva predsedstvo Parlamenta in generalnega sekretarja, naj to omogočita brez nadaljnjega odlašanja;

28.  poziva generalnega sekretarja, naj obvesti poslance o napredku, doseženem v zvezi s projektom iPACS (katerega cilj je okrepiti in posodobiti varovanje ljudi, stavb in premoženja Parlamenta); ugotavlja, da je bil ta projekt sprejet s sklepom predsedstva z dne 9. marca 2015; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da projekt, ki ima za Parlament tako velik pomen in ki stane toliko denarja, poteka brez težav;

29.  poziva generalnega sekretarja, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi obravnaval precejšnje povečanje cen hotelskih nočitev v Strasbourgu, ki se iz leta v leto naglo povečujejo, vrhunec pa dosežejo prav v času plenarnih zasedanj; priporoča, naj se poenostavi transport med Strasbourgom in nemško stranjo meje, kjer so cene občutno nižje (morda z avtobusnim prevozom med Kehlom in stavbo Parlamenta);

30.  pozdravlja pobudo generalnega sekretarja v zvezi s pregledom strategije za izredne razmere in neprekinjenost poslovanja, da bi povečali odpornost Parlamenta v primeru morebitnega večjega incidenta (kakršne koli vrste, na primer na področju informacijske tehnologije, varovanja ali prostorov), ki vpliva na dejavnosti Parlamenta, kakor je navedeno v sklepu predsedstva z dne 3. maja 2016;

Razrešnica Parlamentu za leto 2016

31.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja, ki je v okviru postopka podelitve razrešnice Parlamentu potekala 23. januarja 2018;

32.  je seznanjen, da je predsedstvo po referendumu 23. junija 2016 v Združenem kraljestvu razpravljalo o njegovih posledicah na svoji seji 4. julija 2016; je seznanjen s stališčem predsednika, da britanski poslanci in uslužbenci Parlamenta uživajo enake pravice in dolžnosti kot vsi drugi poslanci in uslužbenci institucije, dokler bo Združeno kraljestvo ostalo polnopravna članica Unije; ugotavlja, da mora biti ta ureditev prožna in upoštevati morebitne rezultate pogajanj o izstopu Združenega kraljestva; ugotavlja, da se utegne položaj britanskih poslancev in uslužbencev Parlamenta spremeniti v prehodnem obdobju, ki pa še ni določeno;

33.  je seznanjen, da je rezultat referenduma znatno vplival na sekretariate odborov, raziskovalne oddelke in horizontalne službe političnih generalnih direktoratov: je seznanjen, da so službe Parlamenta na podlagi ugotavljanja dejstev pripravile analitično gradivo, v katerem se obravnava vpliv izstopa Združenega kraljestva na področja politike in zakonodajo na posameznih področjih; je seznanjen tudi, da je prihodnja obravnava tega vprašanja pravno zelo zapletena, pa tudi, da je strokovno znanje, ki je bilo pripravljeno v sekretariatih odborov in tematskih sektorjev, pripravljeno za uporabo v naslednjih fazah procesa izstopa na podlagi sprejetih političnih odločitev;

34.  pozdravlja izboljšano sodelovanje na področju varnosti med Parlamentom in nacionalnimi organi držav gostiteljic, zlasti belgijskimi;

35.  poziva generalnega sekretarja, naj se z belgijskimi železnicami dogovori o povečanju števila neposrednih vlakov med bruseljsko železniško postajo Luxembourg in letališčem Zaventem v času prihoda in odhoda največjega števila poslancev, da bi prihranili čas, potreben za potovanje, in zmanjšali ogljični odtis poslancev; poziva sekretariat, naj med poslanci spodbuja uporabo železniških povezav;

36.  želi spomniti, da je odprtost za javnost ena glavnih značilnosti Parlamenta; podpira reorganizacijo in izboljšanje vhodov v vse stavbe Parlamenta v treh krajih dela na podlagi novega varnostnega koncepta, ki zagotavlja varno delovno okolje za parlamentarne dejavnosti, ob tem pa ohranja odprtost Parlamenta; je seznanjen, da so bili ti vhodi, ki so bili posodobljeni leta 2015, opremljeni z novimi sistemi za kontrolo dostopa in vključeni v novi centralni integrirani sistem fizične kontrole dostopa; poudarja, da je vhod v stavbo Louise Weiss v Strasbourgu (LOW) eden od vhodov, ki jih med plenarnimi zasedanji najpogosteje uporabljajo poslanci, osebje Unije in obiskovalci; poudarja, da gre za dejansko najbolj prepoznaven vhod v Strasbourgu; obžaluje, da je začasno varnostno preverjanje ob vhodu v stavbo LOW pravzaprav postalo stalno preverjanje; poziva generalnega sekretarja, naj predlaga nadomestno možnost, da bi poenostavil vstop v stavbo LOW, hkrati pa ohranil stopnjo varnosti in privlačnost tega vhoda;

37.  opaža, da so med generalnimi direktorati še vedno razlike v pozornosti, ki se namenja oblikovanju proračuna glede na uspešnost, v nekaterih delih uprave pa je ta način še vedno v začetni fazi; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da se bo po celotni upravi določilo in spremljalo jasne in merljive cilje;

38.  se zaveda, da po podatkih Računskega sodišča stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; je seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Unije, da je 78 % vseh službenih poti uslužbencev Parlamenta, za katere veljajo kadrovski predpisi, neposredna posledica dejstva, da so službe Parlamenta geografsko razpršene; spominja, da je ocenjeni okoljski učinek te razpršitve med 11.000 in 19.000 tonami emisij CO2; poziva Svet, naj poišče rešitev za to tratenje denarja davkoplačevalcev;

39.  je seznanjen z objavo sedmih poročil o stroških neukrepanja na ravni EU ter petih ocen evropske dodane vrednosti, ki so bile dokončane leta 2016;

40.  je seznanjen z revizijo stopenj nadomestila za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki se izplača za njihova službena potovanja med tremi kraji dela Parlamenta; ugotavlja, da je za uradnike in druge uslužbence Parlamenta med službenimi potovanji v Strasbourgu določena zgornja meja 180 EUR za hotele in 102 EUR za dnevnice, kar pomeni, da dnevno nadomestilo skupaj znaša 282 EUR; ker se je za enake stroške akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ta znesek zmanjšal na 137 EUR, 160 EUR ali 183 EUR na dan, in sicer v skladu s presojo poslanca; opozarja pa, da so za službena potovanja v druge kraje akreditirani parlamentarni pomočniki upravičeni do enakih dnevnic kot uradniki in drugi uslužbenci Parlamenta; že tretje leto zapored poziva predsedstvo, naj v smislu enake obravnave delavcev hitro ukrepa in uskladi dnevnice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov za službena potovanja v Strasbourg z dnevnicami uradnikov in drugih uslužbencev; znova poziva predsedstvo, naj v celoti poenoti dnevnice uradnikov, drugih uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov;

41.  pozdravlja pripravljenost generalnega sekretarja za iskanje rešitve in ponovno poziva k uresničljivi rešitvi za tiste akreditirane parlamentarne pomočnike, ki ob izteku sedanjega zakonodajnega obdobja ne bodo pridobili pravice, da ob dopolnitvi upokojitvene starosti zaprosijo za evropsko pokojnino, čeprav so bili brez prekinitve zaposleni dva parlamentarna mandata, saj zaradi predčasnih volitev leta 2014 in zamude pri potrjevanju njihovih novih pogodb, ki je posledica močne delovne obremenitve kadrovske službe po volitvah leta 2009 in 2014, torej okoliščin, na katere sami in poslanci, ki jih zaposlujejo, nimajo nikakršnega vpliva, ne bodo dosegli zahtevane desetletne delovne dobe zato poziva, naj se dva parlamentarna mandata štejeta kot deset let aktivne delovne dobe; poziva generalnega sekretarja, naj generalnemu direktoratu za kadrovske zadeve (GD PERS) naroči, naj brez odlašanja poišče morebitne rešitve, o postopku pa obvešča predstavnike akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in jih vključi vanj; poziva Komisijo, naj pred 1. septembrom 2018 pripravi zakonodajni predlog za rešitev tega vprašanja;

42.  ugotavlja, da prihaja pri povračilu stroškov za nekatera službena potovanja do velikih zamud, in predlaga, da bi bilo treba preučiti rešitve, kako bi skrajšali to obdobje in dosegli razumni rok;

43.  šteje za primerno, da se ohrani zmerno povečanje sredstev v proračunski vrstici 422 „Odhodki za parlamentarno pomoč“, in sicer ob upoštevanju povečanega obsega dela zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, vedno večjega števila tristranskih pogovorov, rastočega števila začasnih in posebnih odborov, ki je doseglo zgodovinski prag 25 stalnih in začasnih odborov, ter sovpadanja konca zakonodajnega obdobja in zapletenega svežnja zakonodajnih predlogov o večletnem finančnem okviru;

44.  poziva generalnega sekretarja, naj Komisiji posreduje poročilo o oceni novega statuta akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, pripravljenega na podlagi resolucije z dne 28. aprila 2016 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 in navedenega v členu 3 Uredbe 160/2009;

45.  poziva predsedstvo, naj v sklopu ocenjevanja novih pravil o skupinah obiskovalcev, sprejetih lansko leto, iz njih izbriše možnost, da se kot vodje skupin imenujejo akreditirani parlamentarni pomočniki, saj to vzbuja pomisleke s strokovnega, pravnega in etičnega vidika, pa tudi z vidika varstva podatkov;

46.  ugotavlja, da imajo praktikanti, ki jih zaposlujejo poslanci, pogodbo s poslancem v okviru zasebnega prava, kar jim ne omogoča, da bi v Parlamentu imeli status, podoben drugim kategorijam uslužbencev Parlamenta, ali bili upravičeni do štipendij Parlamenta (Schumanove štipendije); obžaluje, da v generalnem direktoratu za finance (GD FINS) ni instrumenta ali pravnega okvira, s katerim bi bilo mogoče uvesti mehanizem neposrednih vnaprejšnjih plačil praktikantom, preden se odpravijo na službeno potovanje, kakor je v uporabi za druge uslužbence, saj praktikanti iz očitnih razlogov le stežka zalagajo te stroške iz lastnega žepa; poudarja, da se lahko poslanci s praktikantom in plačilnim posrednikom dogovorijo o vnaprejšnjem plačilu za vsak primer posebej; kljub temu ugotavlja, da številni poslanci ne uporabljajo storitev plačilnih posrednikov za povračila pripravnikom, ki jih zaposlijo, in poziva Parlament, naj čim prej oceni, ali bi bilo mogoče uvesti sistem neposrednih plačil;

47.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da tudi v tej pozni fazi parlamentarnega obdobja na straneh za poslance na uradnem spletnem mestu Parlamenta še vedno manjka več kot polovica življenjepisov; poziva generalnega sekretarja, naj hitro sprejme ukrepe, s katerimi bi zagotovil, da bodo na uradnem spletnem mestu objavljeni življenjepisi vseh poslancev;

48.  meni, da bi bilo treba, če želimo povečati neodvisnost in zanesljivost mnenj in študij, oblikovati pravila o navzkrižju interesov strokovnjakov, ki jih najamejo parlamentarni odbori;

49.  opozarja, da je bilo v razrešnicah za leti 2014 in 2015 navedeno, da spletno mesto Parlamenta ni ravno uporabnikom prijazno, zato poziva generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM), naj izboljša spletno mesto in uvede učinkovitejši iskalnik; poudarja, da je treba še izboljšati privlačnost in videz spletnega mesta, prav tako pa si je treba prizadevati za povečanje raznolikosti profilov v družbenih medijih; poziva k začetku izvajanja nove strategije, ki bi v celoti upoštevala družbene medije v vseh svojih pojavnih oblikah;

50.  je seznanjen s posodobljeno izjavo o poslanstvu informacijskih pisarn, ki se bodo odslej imenovale „pisarne za stike“ (v skladu s sklepom predsedstva, sprejetim novembra 2017); odločno poudarja, da je njihova glavna funkcija lokalno obveščanje in komuniciranje v imenu Parlamenta, da bi se zagotavljale informacije o Uniji in njenih politikah prek dejavnosti zunanjih deležnikov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, poudarja, da je treba optimizirati uporabo novih komunikacijskih tehnologij in modelov ter izkoristiti privilegiran geografski položaj pisarn za stike, saj so v bližini državljanov, da bi se dodatno okrepile dejavnosti na lokalni ravni, kot so razprave s poslanci in civilno družbo, s čimer bi prisluhnili ljudem in jih pritegnili k sodelovanju; poudarja, da bi morale spletne razprave in medijska pozornost, ki jo povzročijo ti dogodki, prispevati k dodatnemu približevanju državljanom; poziva, naj se izboljša strategija, sprejeta v zvezi z informacijskimi pisarnami Parlamenta, in poziva GD COMM, naj obravnava težavo neskladja med porabljenimi sredstvi za stroške stavb in osebja ter osrednjo vlogo teh pisarn, namreč neposrednim komuniciranjem z lokalnimi deležniki in državljani;

Generalni direktorat za komuniciranje

51.  želi spomniti, da je ključni kazalnik uspešnosti za GD COMM skupni doseg ali izpostavljenost, dosežena na vseh komunikacijskih platformah in kanalih Parlamenta; ugotavlja, da sta se prisotnost Parlamenta v medijih in povprečno medijsko pokrivanje na mesec povečala za 12 % v primerjavi z letom 2015 ter za 7 % v primerjavi z volilnim letom 2014; se zaveda, da je začel Parlament bolje uporabljati družbene medije, in je seznanjen z ukrepi v zvezi z ozaveščanjem mladih; vendar poudarja, da bi se morale komunikacijske dejavnosti Parlamenta še naprej izboljševati, zlasti s povečanjem dosega na družbenih medijih, ki je trenutno pod standardi, ki se pričakujejo od parlamentarne institucije; poudarja, da je treba – zlasti z ozirom na evropske volitve leta 2019 – oblikovati in začeti izvajati celovito strategijo na področju družbenih medijev; poudarja, da bi morala ta strategija ponazarjati obseg dela, ki ga opravi Parlament, obenem pa upoštevati raznolike interese, pomisleke in zamisli za prihodnost Evrope, ki jih izrazijo državljani;

52.  je seznanjen, da je GD COMM začel nov večletni delovni program za nepovratna sredstva na področju medijev in organizacije prireditev, ki zajema obdobje 2016–2019; se zaveda, da sta bila za podelitev nepovratnih sredstev v kategoriji medijev sklenjena 102 okvirna sporazuma o partnerstvu, izbranih pa je bilo 48 vlog za nepovratna sredstva v skupnem znesku 3,99 milijona EUR; ugotavlja, da je bilo na področju organizacije prireditev izbranih 18 projektov za dodelitev nepovratnih sredstev v skupnem znesku 0,8 milijona EUR; poziva GD COMM, naj se osredotoči na dejavnejši pristop v odnosu do tistih, ki jih dejavnosti Parlamenta ne pritegnejo samodejno in so nemara celo skeptični glede njegovega delovanja;

53.  je seznanjen z večjimi tehničnimi in uredniškimi spremembami javnega spletnega mesta Parlamenta, zlasti v zvezi z optimizacijo spletnega mesta za iskalnike; čestita GD COMM za doseženi napredek, a dodaja, da vse skupaj še vedno poteka prepočasi; je seznanjen, da sta bila projekt odzivnega spletnega oblikovanja ter projekt prenove platforme za neposredni prenos in video na zahtevo, katerih cilj je preoblikovati spletno mesto in ga narediti prilagodljivega za vse vrste naprav, leta 2016 začeta in uspešno vključena v nekatere dele spletne strani; poziva, naj se ta projekta nadaljujeta in vključita v vse razdelke spletnega mesta Parlamenta; ugotavlja, da je treba storiti še veliko, preden bo na voljo učinkovito spletno mesto in komunikacijsko orodje; poudarja, da je treba prenovo končati pravočasno, saj bi bilo treba zagotoviti prepoznavnost in dostopnost Parlamenta precej pred prihodnjimi evropskimi volitvami leta 2019, a najpozneje ob tej priložnosti; poudarja, da je pregledno in dostopno spletno mesto osrednjega pomena za vključevanje državljanov;

54.  je seznanjen z znatnim povečanjem števila zahtevkov v okviru storitve poizvedbe državljanov (AskEP) od leta 2014, zlasti zaradi na videz usklajenih kampanj pošiljanja zahtevkov v zvezi s tematskimi vprašanji; priporoča, naj se o odgovorih Parlamenta obvesti poslance, ki morda za to ne vedo;

55.  opozarja na najnovejšo anketo Eurobarometra, ki jo je naročil Parlament, v okviru katere je bilo zastavljeno specifično vprašanje o ugledu Parlamenta; je zadovoljen, da se je glede na anketo odstotek državljanov, ki imajo pozitivno mnenje o Parlamentu, povečal s 25 % (leta 2016) na 33 % (leta 2017); z zadovoljstvom ugotavlja, da se porast ugleda Parlamenta neposredno sklada z upadom negativnega mnenja o njem, ki se je zmanjšalo za sedem odstotnih točk z 28 % (leta 2016) na 21 % (leta 2017); poudarja, da je treba, čeprav je nedvomno opaziti znake izboljšav, storiti še veliko;

56.  poziva predsedstvo, naj v sklopu ocenjevanja novih pravil o skupinah obiskovalcev, sprejetih lansko leto, iz njih izbriše možnost, da se kot vodje skupin imenujejo akreditirani parlamentarni pomočniki;

57.  poziva k pregledu sistema za izračunavanje povračila potnih stroškov za skupine obiskovalcev pod pokroviteljstvom poslancev, da bi zagotovili enako obravnavo vseh državljanov Unije ter spodbujali uporabo bolj okolju prijaznih prevoznih sredstev, saj sedanji sistem, temelječ na izračunavanju kilometrine, ne upošteva, da so nekateri deli Unije skorajda odrezani od sveta ali ležijo za geografskimi ovirami, prav tako pa ne krije stroškov potovanja do krajev, v katerih so na voljo hitrejša in okolju prijaznejša prevozna sredstva;

58.  je seznanjen, da je bilo 31. decembra 2016 v sekretariatu skupaj zaposlenih 5.375 uradnikov in začasnih uslužbencev (16 manj kot 31. decembra 2015), v političnih skupinah pa je bilo skupaj zaposlenih 806 uradnikov in začasnih uslužbencev (35 več kot 31. decembra 2015); ugotavlja, a je bil GD PERS skupaj s pogodbenimi uslužbenci odgovoren za 9.617 zaposlenih (264 več kot 31. decembra 2015);

59.  ugotavlja, da je bilo 1. januarja 2016 iz kadrovskega načrta Parlamenta izbrisanih 57 delovnih mest v skladu z revizijo kadrovskih predpisov in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve

60.  pozdravlja, da spodbujanje enakih možnosti ostaja ena ključnih komponent politike upravljanja človeških virov Parlamenta; je seznanjen, da se je izvajanje akcijskega načrta za spodbujanje enakosti spolov in raznolikosti, ki ga je predsedstvo sprejelo leta 2015, nadaljevalo v letu 2016, skupaj z njegovimi posebnimi cilji in vsemi drugimi povezanimi ukrepi;

61.  pozdravlja, da je bil sprejet načrt za enakost spolov v sekretariatu Evropskega parlamenta; je seznanjen, da načrt vsebuje konkretne ukrepe in jasno časovnico za posebne ukrepe v zvezi z upravljanjem, poklicnim usposabljanjem, ozaveščanjem o enakosti spolov, ukrepi za ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem ter rednim statističnim spremljanjem enakosti spolov;

62.  pozdravlja dejstvo, da je delež žensk na ravni vodij enot, ki jih je imenoval generalni sekretar, porasel z 21 % leta 2006 na 36 % leta 2016 ter da položaji, na katere so bile imenovane ženske, kažejo zadovoljivo izboljšanje kakovosti položajev, na katere so imenovane ženske;

63.  obžaluje, da je ravnotežje med spoloma na ravni generalnih direktorjev padlo s 33,3 % proti 66,7 % leta 2015 na 16,7 % proti 83,3 % leta 2016; je seznanjen, da je ravnotežje med spoloma na ravni direktorjev v letih 2015 in 2016 ostalo skoraj nespremenjeno, in sicer 29,2 % proti 70,8 % oziroma 29,8 % proti 70,2 %; meni, da je ta poteza v nasprotju z načrtom za enakost spolov v sekretariatu Evropskega parlamenta;

64.  priznava, da je Parlament za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot sta delovanje menz in čiščenje, dajal prednost zunanjim izvajalcem ter da zato v nekaterih generalnih direktoratih število zunanjega osebja v prostorih Parlamenta lahko celo presega število uradnikov;

65.  ponovno izraža mnenje, da se zunanjega osebja ne bi smelo uporabljati kot nadomestilo za zmanjšanje števila delovnih mest, kot je bilo dogovorjeno v okviru revizije Kadrovskih predpisov leta 2014 in sedanjem večletnem finančnem okviru;

66.  je seznanjen, da je ob koncu leta 2016 v parlamentu delalo 1.924 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, leto prej pa 1.791; poziva, naj se pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in lokalnih pomočnikov, katerih pogodbe so neposredno povezane z mandatom poslancev, ki jih podpirajo, obravnavajo posebej, saj so akreditirani parlamentarni pomočniki uslužbenci, ki s Parlamentom podpišejo pogodbo o zaposlitvi, lokalne pomočnike pa pokrivajo različne nacionalne zakonodaje;

67.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom nalagali obveznost službenih poti, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga, stroškov službenega potovanja ali enostavno brez potnih stroškov; meni, da tovrstna praksa dopušča zlorabe, saj morajo akreditirani parlamentarni pomočniki, če so napoteni na službeno pot brez potnega naloga, za to pot sami kriti stroške, zanje pa v tem primeru tudi ne velja zavarovanje na delovnem mestu; poziva generalnega sekretarja, naj te domneve razišče in o tem poroča do konca leta;

68.  ponovno poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance v uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev; poziva generalnega sekretarja, naj preuči proračunske posledice ter organizacijo in logistične vidike teh misij;

69.  je seznanjen, da Parlamenta zagotavlja proračun za odbor zaposlenih; poziva, naj se podoben proračun zagotovi za odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, saj opravljajo naloge, določene s statutom poslancev Evropskega parlamenta in njegovimi izvedbenimi ukrepi, ki so koristne za vse institucije in poslance;

70.  poziva upravo, naj odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov vključi v postopek odločanja o vseh pravilih, ki utegnejo zadevati izključno odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ali skupaj z vsemi drugimi kategorijami zaposlenih, ki so zastopani v odboru zaposlenih;

71.  pozdravlja interes, da se zaposleni z državljanstvom Združenega kraljestva, ki so postali evropski javni uslužbenci, ohranijo na položajih; prosi generalnega sekretarja, naj poroča o morebitnih tveganjih za zaposlene, ki so državljani Združenega kraljestva, in o načinih, da se zagotovi, da ne bodo postali žrtve izstopa te države iz Unije ter da bodo v celoti zaščitene njihove statutarne, pogodbene in pridobljene pravice;

72.  je seznanjen, da je bilo na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(9) iz kadrovskega načrta Parlamenta za leto 2016 odstranjenih 57 delovnih mest, kar je v skladu z zahtevo po zmanjšanju števila delovnih mest za 5 %; je seznanjen z ukinitvijo nadaljnjih dveh delovnih mest, ki sta vezani na medinstitucionalne projekte IT in bosta predvidoma prerazporejeni na Komisijo; je seznanjen tudi, da bi moral Parlament na podlagi sklepa proračunskega organa svoj kadrovski načrt do 1. januarja 2017 zmanjšati za dodatnih 76 delovnih mest;

73.  meni, da bi moral Parlament v odziv na kampanjo #metoo doseči ničelno toleranco do vseh oblik nasilja – strukturnega, spolnega, fizičnega ali psihičnega; zato zahteva:

–  popolno odgovornost storilcev s celovito uporabo razpoložljivih kazni in sankcij;

–  vzpostavitev osrednjega urada za pritožbe, kjer se prijavijo primeri nadlegovanja;

–  dostop za vse do neodvisnega odbora za nadlegovanje v Parlamentu, ki ne bo odražal notranje strukture moči s tem, da bi bili njegovi člani poslanci;

–  zaščito žrtev in prijaviteljev takšnega nasilja, ki jim zagotavlja popolno anonimnost in diskretnost;

–  psihološko podporo za žrtve, ki jo zagotavlja osrednji urad Parlamenta z zdravniki, socialnimi delavci in svetovalci;

–  obvezno usposabljanje o spolnem nadlegovanju in mobingu za poslance in uradnike na položajih moči;

–  usposabljanje in informacije za zaposlene, da se jim pomaga prepoznati spolno nadlegovanje in da se zagotovi, da so seznanjeni s svojimi pravicami;

74.  meni, da bi lahko relativno nizko število pritožb zaradi nadlegovanja, ki so bile leta 2016 predložene svetovalnima odboroma glede nadlegovanja za uslužbence in akreditirane parlamentarne pomočnike, pomenilo pomanjkanje ustreznih kanalov; poudarja, da sta v kadrovski predpisih priznani dve vrsti nadlegovanja (psihološko in spolno nadlegovanje); meni, da bi moral biti boj proti vsem vrstam nadlegovanja med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami generalnega sekretarja; v zvezi s tem pozdravlja predlog generalnega sekretarja glede uvedbe mreže neodvisnih zaupnih svetovalcev, s katerimi bi lahko v stik stopili akreditirani parlamentarni pomočniki, pripravniki, ki delajo za poslance, uslužbenci političnih skupin ter vsi drugi uslužbenci in pripravniki; je seznanjen, da bodo ti svetovalci izbrani na podlagi svojega strokovnega znanja in medosebnih veščin ter da se bodo udeležili usmerjenega usposabljanja; spodbuja revizijo sestave svetovalnih odborov, ki se ukvarjajo s pritožbami zaradi nadlegovanja, da se zagotovita enakopravna zastopanost poslancev, akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in uslužbencev ter spolna uravnoteženost; poziva predsedstvo, naj preuči možnost imenovanja zunanjega revizorja, da se notranji procesi dodatno izboljšajo;

75.  ponovno opozarja na ranljiv položaj akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in pripravnikov, ki jih zaposlujejo poslanci, kar zadeva interna pravila za zaščito prijaviteljev nepravilnosti; svari generalnega sekretarja pred finančnimi posledicami, ki utegnejo prizadeti Parlament, če še naprej ne bo zagotavljal zahtevane zaščite prijaviteljev nepravilnosti v primerih, ko akreditirani parlamentarni pomočniki prijavijo zlorabe poslancev; poziva generalnega sekretarja, naj nemudoma obravnava te razmere;

76.  poziva, naj se rezervirajo tedni za zunanje parlamentarne dejavnosti, ki se uporabijo za usposabljanja, tudi za intenzivne jezikovne tečaje, zlasti pomočnikov poslancev;

77.  ponovno poudarja, da je Parlament praktično edina institucija, ki v sistem dela ni uvedla gibljivega delovnega časa, čeprav se že več let uporablja v skoraj vseh institucijah, zlasti na Komisiji, kjer se je dokazano povečala produktivnost in izboljšala kakovost življenja uslužbencev; poziva, naj se gibljivi delovni čas čim prej vključi v sistem dela Parlamenta, Odbor za proračunski nadzor pa naj se sproti obvešča o napredku pri uresničevanju tega cilja;

78.  ponovno poudarja, kot je že sprejel v poročilu o razrešnici za leto 2015 (odstavek 89) – da bi morali biti študenti, ki prejemajo štipendije, spričo njihovih prihodkov upravičeni do večjih popustov v restavracijah Parlamenta;

79.  z veliko zaskrbljenostjo opaža, da je med poslanci, zlasti po letu 2009, upadlo povpraševanje po individualnih jezikovnih tečajih francoščine ter še posebej španščine in italijanščine; je seznanjen, da je le pri angleščini in nemščini število udeležencev tečajev ostalo na isti ravni oziroma celo nekoliko poraslo; opozarja generalnega sekretarja na pomen večjezičnosti v procesu evropskega povezovanja in na vlogo, ki bi jo morala igrati uprava pri spodbujanju učenja jezikov med izvoljenimi predstavniki državljanov Unije, saj so jeziki tudi bistveno orodje za razumevanje in komunikacijo pri opravljanju njihovih parlamentarnih dolžnosti; poziva upravo, naj poslance na ustrezen način sproti obvešča – poleg obstoječe brošure in informacij, ki so na voljo na spletu – o vseh možnostih, ki jim jih ponuja Parlament, s posebnim poudarkom na tečajih z internimi učitelji jezikov v Bruslju in z učitelji, ki so na voljo na zahtevo v Strasbourgu, saj gre za rešitev, ki je najbolj prožna, najbolj skladna z njihovimi potrebami in delovnimi razmerami ter tudi najbolj stroškovno učinkovita; nadalje poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi potrebna sredstva za spodbujanje večjezičnosti na tem področju, tudi z izboljšanjem razpoložljivosti internih učiteljev jezikov in odpravo negotovosti zaposlitve, s katero se soočajo mnogi med njimi; je seznanjen, da je bila enota za poklicno usposabljanje poslancev prerazporejena iz GD FINS v GD PERS, da bi se ustvarila večja sinergija z enoto za usposabljanje zaposlenih, ki že obstaja v GD PERS; poziva generalnega sekretarja, naj ga sproti obvešča o specifičnih rezultatih, ki jih namerava doseči s tem;

80.  poziva generalnega sekretarja, naj razvije politiko mobilnosti, ki bo prostovoljna in pregledna ter bo upoštevala interese in spretnosti zaposlenih v okviru pristne strategije razvoja poklicne poti;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko

81.  ugotavlja, da bi moral biti dopolnjeni predlog srednjeročne nepremičninske strategije Parlamenta glede na novosti v zvezi s poslopji v Luxembourgu in Strasbourgu osredotočen na bruseljske prostore, zlasti na prihodnost stavbe Paul-Henri Spaak; poleg tega poziva predsedstvo, naj oceni starost infrastrukture v stavbi Salvador de Madariaga v Strasbourgu; poleg tega ugotavlja, da odločilni dejavniki v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, od katerih bo odvisna prihodnost nepremičninske politike, na primer morebitne posledice tega izstopa za večjezičnost, število delovnih mest za uradnike v kadrovskem načrtu in število poslancev, še vedno niso znani; se zaveda, da bo mogoče bolj zanesljivo načrtovati šele po tem, ko se bo postopek izstopa Združenega kraljestva iz Unije končal; poziva predsedstvo, naj razvije strategije za obvladovanje tveganja in pri tem upošteva, da utegne biti potrebno nadoknaditi morebitne motnje, ki lahko nastopijo zaradi napredovanja pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Unije v prihodnosti; prosi generalnega sekretarja, naj predlaga podroben načrt za namestitev zaposlenih, ki trenutno uporabljajo to stavbo, v primeru njene obnove ali prenove;

82.  poziva odgovorne službe, naj pojasnijo, kako nameravajo izvajati izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije o njihovih stavbah kot zgledu v okviru Direktive o energetski učinkovitosti, glede na to, da se približuje rok, postavljen v leto 2020;

83.  je seznanjen, da je predsedstvo generalnemu sekretarju naročilo, naj pripravi podrobne predloge glede možnosti prenove stavbe Paul-Henri Spaak; poleg tega ugotavlja, da bi bilo treba v teh predlogih obravnavati vse možnosti, od tega, da se ohrani sedanje stanje, do obnove ali ponovne gradnje, in da bi jim bilo treba priložiti podrobno oceno izvedljivosti projekta in rešiti morebitna pravna vprašanja; ugotavlja, da te podrobne predloge pripravlja GD INLO in da naj bi jih predsedstvu predstavil v začetku leta 2018;

84.  ugotavlja, da večina poslopij Parlamenta ni bila načrtovana in zgrajena v skladu s standardi Eurocodes za celovitost konstrukcije, saj ti v času gradnje še niso obstajali; ugotavlja, da sta edini stavbi, ki ustrezata temu standardu Eurocodes, poslopji Willy Brandt in Wilfried Martens; se zaveda, da so bila tveganja zaradi morebitne občutljivosti konstrukcij posameznih stavb delno ublažena z operativnimi ukrepi GD INLO in generalnega direktorata za varnost in zaščito (GD SAFE), prav tako pa so predvidene organizacijske spremembe, s katerimi naj bi ta problem rešili;

85.  opominja, da je predsedstvo na seji 11. aprila 2016 sprejelo predlog za internalizacijo šoferske službe za poslance; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta postopek internalizacije privedel do kvalitativnega in kvantitativnega izboljšanja storitev za poslance, pa tudi hitrega in učinkovitega odzivanja na nepredvidene izredne dogodke ali nenaden porast povpraševanja; obžaluje, da se v postopku zaposlovanja za šofersko službo Parlamenta ni upoštevalo načelo uravnotežene zastopanosti spolov; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi predlog za izboljšanje sedanjega položaja; poleg tega izraža zaskrbljenost glede različnih plačnih razredov, v katere so uvrščeni šoferji, in sprašuje predsedstvo, ali bo razmislilo o uskladitvi, s katero bi preprečilo morebitno nepravičnost pri osebnih prejemkih;

86.  pozdravlja uvedbo preizkusnega projekta za digitalni prenos podporne dokumentacije med službo za sprožitev postopkov GD INLO in službo za predhodno preverjanje prevzetih obveznosti za odhodke oddelka za vzdrževanje v Strasbourgu; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil zaradi pozitivnih izkušenj v projekt vključen tudi strasbourški projektni oddelek; spodbuja GD INLO, naj digitalni prenos dokumentacije uvede povsod, kjer je mogoče, da bi zmanjšal stroške in povečal učinkovitost povezanih storitev;

87.  je seznanjen, da je bil popravek cen v samopostrežnih menzah Parlamenta potreben zato, da bi opustili subvencionirane storitve in sklenili koncesijsko pogodbo, po kateri bo ponudnik gostinskih storitev prevzel celotno gospodarsko in komercialno tveganje; je seznanjen, da imajo praktikanti Parlamenta še naprej popust v vrednosti 0,50 EUR na glavne jedi v vseh samopostrežnih restavracijah v Bruslju in Luxembourgu ter 0,80 EUR v Strasbourgu; poziva GD INLO, naj spremlja nadaljnje podražitve, da bodo cene storitev ostale sorazmerne in poštene;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference

88.  potrjuje, da sta bili za tolmače z novimi referenčnimi vrednostmi za produktivnost določeni najnižje povprečno tedensko opravljanje storitve, ki je 11 ur, in najvišje povprečno tedensko opravljanje storitve, ki je 17 ur; ugotavlja, da se je na splošno povprečen čas, ki so ga tolmači tedensko porabili za opravljanje storitve tolmačenja v tolmaški kabini, podaljšal z 11 ur in 54 minut v letu 2014 na 13 ur in 25 minut v letu 2016; je seznanjen, da je bilo leto 2014 volilno leto, ko so bile potrebe po tolmačenju manjše; poudarja, da je povečanje med letoma 2014 in 2016 posledica vrnitve Parlamenta na običajen ritem dela s tedni za odbore, skupine, zasedanja v Strasbourgu in turkiznimi tedni; spominja, da so se leta 2013 kadrovski predpisi spremenili in da se je delovni teden za vse uslužbence evropskih institucij podaljšal s 37,5 ure na 40 do 42 ur, zaradi česar se je podaljšal tudi delovni čas tolmačev; spodbuja prihodnje sodelovanje sindikatov in generalnega sekretarja, ki bi se moralo osredotočati na pravične pogoje dela, obenem pa zagotavljati nemoteno opravljanje parlamentarnega dela; poudarja, da med generalnim sekretarjem in odborom zaposlenih potekajo pogovori, in obe strani poziva, naj dosežeta dogovor; je seznanjen, da je bilo povečanje prevzetih obveznosti za „druge zaposlene“ deloma pojasnjeno s povečanjem potreb po zunanjem tolmačenju v letu 2016 (2,2 milijona EUR več kot leta 2015); poleg tega ugotavlja, da zaradi pravil o delovnem razporedu tolmačenje za vse jezike ni vedno na voljo za seje političnih skupin in odborov; nazadnje opaža, da so bile spremembe urnikov sej odborov, zaradi katerih so bile številne seje ob neprimernem času, deloma posledica omejene prožnosti pri učinkoviti uporabi zmogljivosti za tolmačenje;

89.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsedstvo sprejelo strategijo za modernizacijo upravljanja konferenc v Evropskem parlamentu in jo predložilo generalnemu sekretarju; je seznanjen, da strategija predvideva enotno kontaktno točko in podporo za organizatorje konferenc in da bi bilo treba uvesti celovito konferenčno službo, ki bo uporabljala prilagojeno platformo IT; seznanjen je tudi, da bosta za tehnično opremo v sejnih sobah postopoma uvedeni enotna podporna služba, ki bo na voljo med konferencami, pa tudi enotna služba za upravljanje in podporo;

Generalni direktorat za finance

90.  spominja, da je predsedstvo na seji 26. oktobra 2015 sprejelo nov pristop, katerega cilj je večja osredotočenost na stranke in zmanjšanje upravnega bremena za poslance, in sicer z uvedbo dveh novih instrumentov, portala za poslance Evropskega parlamenta in e-portala; pozdravlja uvedbo portala za poslance Evropskega parlamenta, enotne službe za stranke, ki ponuja vse storitve v zvezi s formalnostmi za finančne in socialne pravice in ki je začela v celoti delovati julija 2016; ugotavlja, da je elektronska, spletna različica portala za poslance Evropskega parlamenta, e-portal, na voljo od januarja 2015, ponuja pa izčrpne informacije o veljavnih pravilih in pravicah poslancev; poudarja, da morebitni ukrepi za upravno poenostavitev ne bi smeli biti omejeni zgolj na prenos dela z zaposlenih v upravi na poslance in njihove pisarne;

91.  poziva, naj se za lokalne pomočnike poenostavijo postopki zaposlovanja ter povračila stroškov za službene poti in potnih stroškov; obžaluje, da so ti postopki pogosto zapleteni in dolgotrajni, zaradi česar prihaja do znatnih zamud; poziva GD FINS, naj prednostno obravnava to vprašanje;

92.  je seznanjen, da obstoječa pogodba s potovalno agencijo Parlamenta poteče konec leta 2018 in da je v pripravi odprt javni razpis, na katerem bo izbrana nova potovalna agencija, ki bo Parlamentu pomagala pri izvedbi in organizaciji službenih potovanj; zahteva, da se v novo pogodbo vključijo strožji pogoji, zlasti kar zadeva cene vozovnic in stalno razpoložljivost klicnega centra potovalne agencije, tudi ob koncu tedna; poudarja pomen enostavnega in uporabniku prijaznega mehanizma za pritožbe, ki bi hitro izpostavil pomanjkljivosti ter omogočil čimprejšnjo odpravo morebitnih težav; poudarja, da je treba več pozornosti nameniti posebnim zahtevam poslancev in njihovim potrebam po prilagojenih storitvah;

93.  spodbuja potovalno agencijo, ki bo nasledila sedanjo, naj si prizadeva za čim bolj konkurenčne cene za potovanja, povezana z delom Parlamenta;

Prostovoljni pokojninski sklad

94.  je seznanjen, da je bil prostovoljni pokojninski sklad ustanovljen leta 1990 s pravilnikom predsedstva o dodatni (prostovoljni) pokojninski shemi, poslanci pa so se lahko v shemo vključili do konca šestega parlamentarnega obdobja (13. julija 2009); je seznanjen, da je bil sklad ustanovljen, da bi se poslancem zagotovila pokojninska shema, ker je poprej ni bilo;

95.  opozarja na sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdila veljavnost sklepa predsedstva o povišanju upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečili predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladili z novim statutom poslancev;

96.  ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2016 povečal na 326,2 milijona EUR z 286 milijonov EUR ob koncu leta 2015; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2016 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 146,4 milijona EUR oziroma 472,6 milijona EUR; ugotavlja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, a opaža, da je izplačani znesek prostovoljnega pokojninskega sklada v letu 2016 znašal 16,6 milijona EUR;

97.  poudarja, da bo v naslednjih petih letih, od števila poslancev, ki bodo dosegli upokojitveno starost in bodo upravičeni do izplačil na podlagi svojih prispevkov v sklad, in pod pogojem, da nobeden od upravičencev ne bo (ponovno) izvoljen leta 2019 oziroma na drugačen način dobil mandata v Evropskem parlamentu, število novih upokojencev znašalo 21 leta 2018, 74 leta 2019, 21 leta 2020, 12 leta 2021 in 17 leta 2022;

98.  obžaluje, da še vedno ni na voljo ocene sedanjega stanja prostovoljnega pokojninskega sklada; opozarja na odstavek 109 resolucije o razrešnici za leto 2015 in odstavek 112 resolucije o razrešnici za leto 2014, ki pozivata k oceni sedanjega stanja pokojninskega sklada; poziva predsedstvo, naj čim prej in najpozneje do 30. junija 2018 oceni sedanje stanje prostovoljnega pokojninskega sklada;

99.  ponovno opozarja na dolgotrajne težave s prostovoljnim pokojninskim skladom ter poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj ukrepata, da bi preprečila njegovo prezgodnji insolventnost in se hkrati izognila posledicam za proračun Parlamenta;

100.  je seznanjen, da Parlament jamči za izplačilo pokojnin, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti; pozdravlja obvestilo generalnega sekretarja, da je predsedstvu predložil načrt za ukrepanje;

101.  opaža, da se ocenjuje, glede na sedanjo raven finančnega premoženja sklada ter njegove prihodnje letne obveznosti izplačil in razvoj stopenj donosa njegovih naložb na finančnih trgih, da bo prostovoljni pokojninski sklad postal plačilno nesposoben med letoma 2024 in 2026;

Nadomestilo splošnih stroškov

102.  pozdravlja odločitev predsedstva, da ustanovi ad-hoc delovno skupino za določitev in objavo pravil v zvezi z uporabo nadomestila splošnih stroškov; opozarja na pričakovanja, ki jih je Parlament izrazil v svojih resolucijah s 5. aprila 2017(10) in 25. oktobra 2017(11) o proračunu za leto 2018, v katerih je pozval k večji preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov in na prizadevanja za opredelitev natančnejših pravil o odgovornosti za izdatke, za katere je dovoljeno uporabiti to nadomestilo, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament; ponovno poziva predsedstvo, naj čim prej uvede naslednje oprijemljive spremembe v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov:

–  nadomestilo splošnih stroškov je treba v vseh primerih voditi na ločenem bančnem računu;

–  poslanci morajo hraniti vse račune, povezane z nadomestilom splošnih stroškov;

–  neporabljen del nadomestila splošnih stroškov se vrne ob koncu mandata;

103.  spominja na načelo neodvisnosti mandata poslancev; poudarja, da so izvoljeni poslanci odgovorni za porabo izdatkov za parlamentarne dejavnosti in da lahko poslanci, ki to želijo, evidenco svoje porabe nadomestila splošnih stroškov objavijo na svojih osebnih spletnih straneh;

104.  je prepričan, da bi bilo treba pri kakršni koli reviziji nadomestila splošnih stroškov upoštevati priporočila, ki so bila predhodno sprejeta na plenarnem zasedanju ter zadevajo preglednost in finančno odgovornost;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo

105.  spominja, da je v svetu odprte komunikacije za Parlament osrednji strateški steber večja varnost informacijske in komunikacijske tehnologije; je seznanjen, da se steber „kulture kibernetske varnosti“ v akcijskem načrtu za kibernetsko varnost osredotoča na ozaveščanje in usposabljanje, da bodo uporabniki informacijske in komunikacijske tehnologije v Parlamentu obveščeni o tveganjih in bodo prispevali k njeni obrambi; je seznanjen z akcijami ozaveščanja o tveganjih za kibernetsko varnost, vključno z vizualnimi opomniki v poslopjih Parlamenta, članki o kibernetski varnosti v internem biltenu Parlamenta in informativnimi sestanki za evropske poslance, njihove pomočnike in uslužbence; vseeno izraža zaskrbljenost glede groženj kibernetski varnosti; pozdravlja imenovanje direktorja za informacijsko varnost, vzpostavitev enote za varnost IKT s skupino za varnostno upravljanje in varnostne operacije; poziva generalnega sekretarja, naj preuči možnost uvedbe sistema, ki bi 100-odstotno temeljil na internem strokovnem znanju, tudi da bi se izognil pogostim menjavam zaposlenih;

106.  meni, da bi morala biti najpomembnejša prednostna naloga služb za IT zagotoviti dober dostop do interneta, saj se povezave zaenkrat prepogosto prekinjajo;

107.  je seznanjen s projektom ICT3MEPs, ki naj bi izboljšal storitve informacijske in komunikacijske tehnologije za poslance in njihove uslužbence, ko delajo v svojih volilnih okrajih; ugotavlja, da je bila prva faza projekta izvedena oktobra 2016 in da so lokalni pomočniki dobili pravice za upravljanje dostopa; vseeno pa meni, da je mogoče projekt še izboljšati; poziva ustrezne službe, naj izvedbeni projekt nadaljujejo ob upoštevanju potreb uporabnikov;

108.  pozdravlja, da je brezžično omrežje zdaj na voljo obiskovalcem Parlamenta, kar je še en korak k digitalno bolj vključujočemu Parlamentu; kljub vsemu poudarja, da bi morala varnost informacijske in komunikacijske tehnologije ostati v središču pozornosti in da bi bilo treba interno omrežje Parlamenta ščititi pred morebitnimi zlonamernimi zunanjimi napadi; poudarja, da je treba občutno izboljšati naravo storitev, ki se nudijo, zlasti v Strasbourgu, in se nadeja, da bodo v bližnji prihodnosti sprejeti potrebni ukrepi;

109.  poziva predsedstvo, naj v sodelovanju z generalnim direktoratom za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC) pripravi ukrepe za obvladovanje tveganja, da se zagotovi nemoten potek parlamentarnega dela v primeru poškodb sistema ali izpadov; poudarja pomen prednostnega seznama storitev, ki določa vrstni red, po katerem je treba čim hitreje obnoviti storitve, da bi v primeru kibernetskega napada nekatere osnovne storitve še delovale; poziva predsedstvo, naj pripravi načrt za izredne razmere za primer dolgotrajnega izpada sistema; priporoča, naj podatkovni centri razpršijo lokacije svoje strežnikov, da bi izboljšali varnost in neprekinjenost IT sistemov Parlamenta;

110.  ponavlja poziv iz resolucij o razrešnicah za leti 2014 in 2015, da se oblikuje sistem hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi GD ITEC omogočil, da v sodelovanju z GD SAFE s sporočili SMS ali elektronsko pošto hitro obvesti poslance in uslužbence, ki se bodo odločili, da bodo uvrščeni na seznam za obveščanje v posebnih izrednih razmerah;

Generalni direktorat za varnost in zaščito

111.  je seznanjen z novim optimiziranim sistemom za organizacijo varnostnih nalog, ki ga je generalni sekretar predsedstvu predstavil januarja 2018; poleg tega priznava, da ta novi sistem upošteva posebno vlogo in funkcijo varnostnikov; upa, da bo mogoče nadaljevati odprt dialog in upoštevati potrebe te skupine uslužbencev, ki dela v zelo napetih varnostnih okoliščinah;

112.  pozdravlja stalna prizadevanja za zagotavljanje varnosti in zaščite v prostorih Parlamenta in okoli njih; priznava, da varnost v Parlamentu predstavlja iskanje občutljivega ravnovesja med upoštevanjem številnih zaščitnih ukrepov ter uvedbo režima, ki preveč poudarja varnost in upočasnjuje dejavnost Parlamenta; kljub temu vztraja, da bi bilo treba dodatno okrepiti varnost Parlamenta, in ponovno poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bodo uslužbenci ustrezno usposobljeni in da bodo lahko strokovno opravljali svoje naloge, tudi v izrednih razmerah;

113.  poziva varnostnike GD SAFE, naj v primeru evakuacije temeljito preverijo celotno stavbo, za katero so odgovorni, in se prepričajo, da je bila izpraznjena, ter naj pri evakuacijah ljudi nudijo pomoč osebam z motnjami sluha oziroma drugim invalidom;

Okolju prijazen Parlament

114.  spominja, da je predsedstvo 19. aprila 2004 začelo projekt sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v Parlamentu; je seznanjen, da je leta 2016 sprejelo revidirano okoljsko politiko, ki ohranja in potrjuje zavezo Parlamenta stalnemu okoljskemu izboljševanju;

115.  izraža pohvalo Parlamentu za zelena javna naročila; je seznanjen, da je bil junija 2016 potrjen priročnik EP za zelena javna naročila, ki naj bi odredbodajalcem Parlamenta olajšal uspešno izvajanje politike in postopkov zelenega javnega naročanja; pozdravlja vzpostavitev medinstitucionalne službe za pomoč uporabnikom pri zelenih javnih naročilih; poziva, naj se oceni uvedba meril za obvezno upoštevanje priročnika za zelena javna naročila pri javnih razpisih nad določeno finančno vrednostjo in za določene kategorije proizvodov; je seznanjen z gradnjo stene iz rastlin v stavbi Altiero Spinelli in meni, da je njena cena pretirana, kljub koristim, ki jih prinaša; poziva sistem za okoljsko ravnanje (EMAS), naj poišče rešitve, ki bodo poleg ekološke razsežnosti upoštevale tudi razmerje med stroški in koristmi;

116.  pozdravlja namestitev pip s pitno vodo in novi sistem steklenih vrčev, ki jih je mogoče uporabiti večkrat; opaža, da je premalo obvestil o pipah s pitno vodo in da te še niso nameščene v pisarniških prostorih; obžaluje, da se v restavracijah Parlamenta prodaja še večje število obrokov v embalaži za enkratno uporabo, kljub natančnim določbam v razpisu o zmanjšanju plastičnih odpadkov; poziva k preglednosti, kar zadeva količino odpadkov, ki nastanejo v restavracijah; je seznanjen, da je bila v manj kot dveh letih trikrat zamenjana blagovna znamka vode v plastenkah, ki se streže na sejah Parlamenta, kar se zdi v nasprotju s poprej napovedanim trajanjem pogodb iz razpisov, še vedno pa gre tudi za plastično embalažo; priznava, da je Komisija odpravila plastenke za pitno vodo, in poziva Parlament, naj pripravi načrt, po katerem bo storil enako, zlasti glede na njegovo zgledno vlog in v luči politične pobude za evropsko strategijo za plastiko;

117.  ugotavlja, da je predsedstvo sprejelo časovni načrt za prehod na vozni park električnih avtomobilov, ki ga je predlagal generalni sekretar; je seznanjen, da bi morala biti do konca leta 2017 polovica avtomobilov in malih avtobusov v voznem parku Parlamenta električnih ali hibridnih vozil, od leta 2018 pa naj bi Parlament kupoval samo še električna in hibridna vozila; ugotavlja, da bi morala biti v voznem parku Parlamenta v letu 2020 samo električna in hibridna vozila, do leta 2021 pa naj bi to veljalo tudi za vse male avtobuse Parlamenta; odločno poudarja, da bi bilo treba pred vsako večjo obnovo voznega parka opraviti analizo stroškov in koristi ter da bi moral biti Odbor za proračunski nadzor podrobno seznanjen z analizo stroškov in koristi, ki je bila pripravljena pred začetkom izvajanja načrta za prehod na vozni park električnih avtomobilov; poziva k povečanju prizadevanj za spodbujanje dejavne mobilnosti, tudi s ponudbo privlačnejših, dostopnih in varovanih parkirišč za kolesa;

118.  poziva predsedstvo, naj se ne omeji na električne avtomobile kot okolju prijaznejšo rešitev, saj v povezavi z njimi obstajajo pomisleki, kar zadeva njihovo proizvodnjo (tudi razpoložljivost potrebnih virov v zadostnih količinah) in odstranjevanje baterij ob koncu življenjske dobe teh avtomobilov; obžaluje, da poslanci niso bili obveščeni o analizi glede alternativnih goriv, kot so biogoriva, sintetična goriva ali vodikove gorivne celice; poudarja, da bi z diverzifikacijo okolju prijaznega voznega parka zmanjšali odvisnost od enega dobavitelja in se izognili posledicam morebitnih izpadov dobave v prihodnosti;

119.  je seznanjen, da mora Parlament spoštovati veljavne regionalne in lokalne zakone, ter poziva službe Parlamenta, naj podrobno pojasnijo, kako izvajajo regionalni bruseljski zakon o kakovosti zraka, podnebju in gospodarjenju z energijo (Code Bruxellois de l’air, du climat et de la maîtrise de l’énergie), zlasti kar zadeva parkirna mesta za avtomobile, ki se nudijo zaposlenim;

120.  v povezavi z energetsko in podnebno politiko Unije do leta 2030 in pozneje pozdravlja dodatne ukrepe za izravnavo emisij, katerim se ni moč izogniti; poziva Parlament, naj razvije dodatne politike za izravnavo emisij CO2;

Letno poročilo o dodeljenih naročilih

121.  opominja, da finančna uredba(12) in pravila za njeno izvajanje(13) določajo, katere podatke o podelitvi javnih naročil morajo institucije posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu s finančno uredbo objaviti vsa javna naročila, ki presegajo vrednost 15.000 EUR, kar je prag, ko postane konkurenčni razpisni postopek obvezen;

122.  ugotavlja, da je bilo v letu 2016 od skupaj 219 javnih naročil 77 naročil v vrednosti 436 milijonov EUR oddanih v odprtem ali omejenem postopku, 141 naročil v skupni vrednosti 64 milijonov EUR pa v postopku s pogajanji; ugotavlja, da je bilo skupno število naročil, oddanih v postopku s pogajanji, v letu 2016 za 14 % nižje (141 v primerjavi s 151 v letu 2015), njihova vrednost pa je bila manjša za 29 % (64 milijonov EUR v primerjavi z 90 milijoni EUR v letu 2015);

123.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na vrsto v letih 2016 in 2015:

Vrsta naročila

2016

2015

Število

Delež

Število

Delež

Storitve

Material

Dela

Zgradbe

169

36

13

1

77 %

16 %

6 %

1 %

194

34

18

8

77 %

13 %

7 %

3 %

Skupaj

219

100 %

254

100 %

Vrsta naročila

2016

2015

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Storitve

244 881 189

49 %

539 463 943

70 %

Material

155 805 940

31 %

78 424 245

11 %

Dela

97 640 851

19 %

92 889 168

12 %

Zgradbe

1 583 213

1 %

55 804 154

7 %

Skupaj

499 911 194

100 %

766 581 510

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2016, str. 6)

124.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na uporabljeni postopek v letih 2016 in 2015:

Vrsta postopka

  

2016

2015

Število

Delež

Število

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

70

7

141

-

1

32 %

3%

64%

-

1%

93

10

151

-

-

37 %

4 %

59 %

-

-

Skupaj

219

100 %

254

100 %

Vrsta postopka  

2016

2015

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

406 408 732

29 190 756

64 284 705

-

27 000

81 %

6 %

13 %

-

0 %

636 333 284

40 487 367

89 760 859

-

-

83 %

5 %

12 %

-

-

Skupaj

499 911 194

100 %

766 581 510

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2016, str. 8)

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

125.  ugotavlja, da so bila v letu 2016 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2016

2015

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

PPE

17 400

8 907

18 303

105,19 %

8 005

17 440

10 198

17 101

98,06 %

8 745

S&D

15 327

5 802

15 713

102,51 %

5 417

15 256

5 748

15 379

100,81 %

7 633

ECR

6 125

2 518

5 835

95,25 %

2 809

5 959

1 614

5 065

84,99 %

2 779

ALDE

5 759

2 366

6 448

111,98 %

1 676

5 692

2 517

5 865

103,03 %

2 839

GUE/NGL

4 340

1 729

4 662

107,43 %

1 407

4 305

1 256

3 832

89,02 %

2 156

Verts/ALE

4 180

1 557

3 921

93,82 %

1 815

4 153

1 293

3 890

93,67 %

2 078

EFDD

3 820

1 873

2 945

77,10 %

1 910

3 843

1 643

3 629

94,45 %

1 919

ENF**

-

-

-

-

-

1 587

0

827

52,09 %

793

Samostojni poslanci

772

216

616

79,90 %

257

1 627

533

1 001

61,51 %

214

Skupaj***

57 723

24 968

58 443

101,25 %

23 296

59 860

24 803

56 588

94,53 %

29 155

*   Vsi zneski so v tisoč EUR.

**  Končni znesek upravičenih odhodkov skupine ENF bo izračunan pozneje.

***  V skupni znesek niso všteti odhodki skupine ENF.

126.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je neodvisni zunanji revizor za eno od političnih skupin dal revizijsko mnenje s pridržkom; je še posebej zaskrbljen, ker je revizor ugotovil, da v primeru stroškov, za katere niso bila priložena ustrezna dokazila, niso bila spoštovana pravila o uporabi sredstev v proračunski postavki 400, pri 10 ponudnikih storitev pa niso bile izpolnjene obveznosti javnega naročanja;

127.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo ugledu Parlamenta povzročajo tovrstne nepravilnosti, in je prepričan, da je treba ukrepati hitro in učinkovito, da bi se tovrstne nepravilnosti v prihodnje preprečile in obravnavale;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

128.  ugotavlja, da so bila v letu 2016 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2, dodeljena političnim strankam, uporabljena takole(14):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva

Nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj(15)

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

PPE

1 734

6 918

10 650

85 %

304

Stranka evropskih socialistov

PES

1 408

7 154

9 512

85 %

12

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

611

2 337

3 162

85 %

88

Evropska stranka zelenih

EGP

502

1 795

2 587

85 %

78

Zavezništvo evropskih konservativcev in reformistov

AECR

472

2 292

3 232

85 %

-240

Stranka evropske levice

EL

335

1 594

2 119

85 %

25

Evropska demokratska stranka

PDE

107

518

625

85 %

4

EUDemokrati

EUD

54

238

341

85 %

11

Evropska svobodna zveza

EFA

158

777

1 008

85 %

5

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

109

493

665

85 %

0

Evropska zveza za svobodo

EAF

68

391

459

85 %

-40

Evropska zveza narodnih gibanj

AEMN

61

229

391

85 %

0

Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije

MENL

189

785

1 020

85 %

0

Zveza za mir in svobodo

APF

62

329

391

85 %

-5

Skupaj

 

5 870

25 850

36 160

85 %

242

 

129.  ugotavlja, da so bila v letu 2016 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3, dodeljena političnim fundacijam, uporabljena takole(16):

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva

Končna nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

PPE

965 665

4 878 174

5 843 839

85 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

1 041 910

4 430 253

5 472 163

84 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

248 996

1 126 430

1 375 426

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

204 866

1 090 124

1 294 990

85 %

Transform Europe

TE

EL

217 209

901 484

1 118 693

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

50 690

272 033

322 724

85 %

Center Maurits Coppieters

CMC

EFA

71 952

318 411

390 362

85 %

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

AECR

316 916

1 503 964

1 820 880

85 %

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

41 923

226 828

268 751

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje*

OEIC

EUD

21 702

126 727

148 429

99 %

Evropska krščanska politična fundacija

SALLUX

ECPM

61 024

326 023

387 047

85 %

Evropske identitete in tradicije

ITE

AEMN

37 896

184 685

222 581

85 %

Gibanje za Evropo narodov in svobode

FENL

MENL

96 726

549 357

646 084

85 %

Europa Terra Nostra

ETN

APF

37 461

151 403

188 864

85 %

Skupaj**

 

 

3 414 937

16 085 895

19 500 832

85 %

(*)  Končna nepovratna sredstva za OEIC predstavljajo 99 % vseh odhodkov, ker so bila nekatera razvrščena kot neupravičeni odhodki, zaradi česar se je skupni znesek upravičenih odhodkov zmanjšal.

(**)  Tabela ne vsebuje zneskov za IDDE, ker je bil postopek dodelitve nepovratnih sredstev v letu 2016 opuščen.   Odločitev o dodelitvi nepovratnih sredstev še ni bila sprejeta.

 

 

 

 

 

 

130.  je zaskrbljen zaradi nedavno odkritih nepravilnosti, do katerih je prišlo v povezavi z izdatki in lastnimi sredstvi več evropskih političnih strank in fundacij;

131.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo ugledu Parlamenta povzročajo tovrstne nepravilnosti, in je prepričan, da je treba ukrepati hitro in učinkovito, da bi se tovrstne nepravilnosti v prihodnje preprečile in obravnavale; vendar meni, da so te nepravilnosti omejene na majhno število političnih strank in fundacij; meni, da se zaradi teh nepravilnosti ne bi smeli pojavljati dvomi v finančno upravljanje drugih političnih strank in fundacij; meni, da je treba okrepiti notranje nadzorne mehanizme Parlamenta;

132.  poziva generalnega sekretarja, naj do 1. maja letos poroča pristojnim odborom o vseh ukrepih, sprejetih za boj proti zlorabi odobrenih subvencij;

133.  zahteva, da novoustanovljeni organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije Parlamentu predloži poročilo o napredku po prvem letu svojega delovanja, torej leta 2017; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo imel organ na voljo vse potrebne vire za opravljanje svojih nalog;

134.  meni, da je treba v primerih, ko stranke in fundacije zaposlujejo ljudi, v celoti spoštovati delovno in socialno zakonodajo države članice, v kateri se delo opravlja; poziva, naj interne revizije vključujejo analizo tega vidika.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

19.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Wolf Klinz, Arndt Kohn, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerben-Jan Gerbrandy, Brian Hayes, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Miroslav Poche

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Howarth

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Gerben-Jan Gerbrandy, Wolf Klinz

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Andrej Novakov (Andrey Novakov), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, John Howarth, Arndt Kohn, Miroslav Poche, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Benedek Jávor, Bart Staes

1

-

ENF

Jean-François Jalkh

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 48, 24.2.2016.

(2)

UL C 323, 28.9.2017, str. 1.

(3)

UL C 266, 11.8.2017, str. 1.

(4)

UL C 322, 28.9.2017, str. 1.

(5)

UL C 322, 28.9.2017, str. 10.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

PE 422.541/Bur.

(8)

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(9)

UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0114.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA_PROV(2017)0408.

(12)

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra

finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi

Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012).

(13)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe

Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih

pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012).

(14)

Vsi zneski so v tisoč EUR.

(15)

Skupni prihodki vključujejo prenos iz prejšnjega leta v skladu s členom 125(6) finančne uredbe.

(16)

Vsi zneski so v tisoč EUR.

Zadnja posodobitev: 13. april 2018Pravno obvestilo