Postopek : 2017/2227(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0119/2018

Predložena besedila :

A8-0119/2018

Razprave :

PV 17/04/2018 - 22
CRE 17/04/2018 - 22

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0109

POROČILO     
PDF 530kWORD 55k
27.3.2018
PE 616.854v02-00 A8-0119/2018

s predlogom nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani

(15467/2016 – C8-0327/2017 – 2016/0367(NLE) – 2017/2227(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Francisco José Millán Mon

PREDLOG NEZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG NEZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani

(15467/2016 – C8-0327/2017 – 2016/0367(NLE)2017/2227(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15467/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani(1) (09776/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 212(1) ter v povezavi s členom 218(6)(a) in z drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0327/2017),

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina sprejela 13. septembra 2007,

–  ob upoštevanju partnerskega okvira EU in Avstralije, podpisanega oktobra 2008, ki ga bo nadomestil okvirni sporazum,

  ob upoštevanju Skupne izjave o odnosih med Evropsko unijo in Avstralijo, sprejete dne 26. junija 1997 v Luxembourgu,

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj za prostotrgovinski sporazum z Avstralijo in Novo Zelandijo(2) in resolucije z dne 26. oktobra 2017 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Avstralijo(3),

  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska ter predsednika avstralske vlade Malcolma Turnbulla z dne 15. novembra 2015,

  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter avstralskega ministra za zunanje zadeve z dne 22. aprila 2015 z naslovom Tesnejšemu partnerstvu EU-Avstralija naproti,

–  ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Avstralije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje, podpisanega leta 2015(4),

  ob upoštevanju upravnega sporazuma med Avstralijo in Evropsko unijo, sklenjenega decembra 2014, o programu diplomatske izmenjave,

–  ob upoštevanju Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, certifikatov in oznak, podpisanega leta 1999(5), in sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo iz leta 2012, ki spreminja omenjeni sporazum med EU in Avstralijo(6),

–  ob upoštevanju sporazuma med EU in Avstralijo glede evidence podatkov o potnikih (PNR), podpisanega 29. septembra 2011(7),

  ob upoštevanju Sporazuma med Avstralijo in Evropsko unijo o varnosti tajnih podatkov, podpisanega 13. januarja 2010(8),

–  ob upoštevanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Avstralijo, podpisanega leta 1994(9),

–  ob upoštevanju 38. medparlamentarnega srečanja med EU in Avstralijo, ki je potekalo 4. in 5. oktobra 2017 v Strasbourgu,

  ob upoštevanju vodstvenega foruma med EU in Avstralijo, ki je potekal v Sydneyju junija 2017 in na katerem so sodelovali politični in poslovni vodje, akademiki, mediji in civilna družba,

  ob upoštevanju bele knjige o zunanji politiki, ki jo je avstralska vlada izdala novembra 2017 in ki opisuje prednostne naloge in izzive Avstralije na svetovni ravni ter poudarja temeljni pomen tako imenovane indopacifiške regije za Avstralijo,

  ob upoštevanju dejstva, da bela knjiga o zunanji politiki izpostavlja ključno vlogo ZDA in Kitajske v indopacifiški regiji in zunanji politiki Avstralije ter omenja pomen odnosov, ki jih ima Avstralija z Evropsko unijo in njenimi državami članicami,

  ob upoštevanju pregleda politik o podnebnih spremembah iz leta 2017, ki ga je avstralska vlada izdala decembra 2017,

  ob upoštevanju publikacije avstralske vlade z naslovom Avstralska znanost o podnebnih spremembah: državni okvir (Australian climate change science: a national framework), objavljene leta 2009,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne ... o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0119/2018),

A.  ker sta EU in Avstralija 7. avgusta 2017 sklenili okvirni sporazum; ker ima tesen in trden odnos med Avstralijo ter EU in njenimi državami članicami dolgo zgodovino ter temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje demokracije, človekovih pravic, enakosti spolov, pravne države, vključno z mednarodnim pravom, pa tudi miru in varnosti; ker so medsebojne vezi med prebivalci tesne in dolgotrajne;

B.  ker sta EU in Avstralija leta 2017 obeležili 55 let sodelovanja in diplomatskih odnosov; ker se je v tem odnosu v zadnjih letih razvila nova dinamika; ker imajo vse države članice diplomatske odnose z Avstralijo, 25 pa jih ima tudi veleposlaništvo v Canberri;

C.  ker je v beli knjigi o zunanji politiki avstralske vlade navedeno, da je močna Evropska unija temeljnega pomena za interese Avstralije ter bo vse pomembnejša partnerica pri varovanju in spodbujanju mednarodnega reda na podlagi pravil; ker knjiga izpostavlja, da je treba z EU in njenimi državami članicami tesno sodelovati pri izzivih, kot so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, trajnostni razvoj in človekove pravice;

D.  ker sta EU in Avstralija vključeni v sodelovanje in dialog z južnoazijskimi državami, med drugim prek Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN), regionalnega foruma ASEAN (ARF), azijsko-evropskega vrha (ASEM) in vzhodnoazijskega vrha (EAS); ker je Avstralija ustanovna članica Foruma pacifiških otokov (PIF) in strateška partnerica ASEAN; ker bo Avstralija gostila izredni vrh zveze ASEAN in Avstralije od 17. do 18. marca 2018;

E.  ker bi morala EU kot svetovna akterka še dodatno okrepiti svojo prisotnost na velikem in dinamičnem azijsko-pacifiškem območju, kjer je Avstralija naravna partnerica EU in tudi sama pomembna akterka; ker stabilna in mirna azijsko-pacifiška regija, kjer se spoštujejo pravila, pa tudi naša načela in standardi, koristi varnosti in interesom EU;

F.  ker sta EU in Avstralija tesno usklajeni glede vprašanj zunanje politike, med drugim glede Ukrajine, Rusije, Demokratične ljudske republike Koreje (DLRK) in Bližnjega vzhoda;

G.  ker ima Avstralija tesne politične, varnostne in obrambne vezi z ZDA, ki so združljive z vse tesnejšimi vezmi s Kitajsko, s katero ohranja celovito strateško partnerstvo;

H.  ker je bila EU leta 2016 druga najpomembnejša trgovska partnerica Avstralije – kot druga država po uvozu v Avstralijo (19,3 %) in tretja po izvozu iz nje (10,3 %) – ter ker imata obe strani številne skupne gospodarske interese; ker so neposredne tuje naložbe EU v Avstraliji v letu 2015 dosegle 117,7 milijarde EUR, avstralske neposredne naložbe v EU pa 21,7 milijarde EUR;

I.  ker je Avstralija trdno zavezana prosti trgovini in je sklenila dvostranske prostotrgovinske sporazume s pomembnimi državami vzhodne Azije, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Singapur, Malezija in Tajska, (ter regionalni sporazum z zvezo ASEAN) pa tudi z Novo Zelandijo, Čilom, ZDA in Perujem ter sporazum PACER Plus s pacifiškimi otoki;

J.   ker so Avstralija in 10 drugih držav ob Tihem oceanu 23. januarja 2018 objavile, da so dosegle soglasje glede čezpacifiškega trgovinskega sporazuma oziroma Celostnega in naprednega sporazuma za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP), ki so ga podpisale 8. marca 2018 v Čilu; ker se Avstralija trenutno pogaja o številnih trgovinskih sporazumih, vključno z regionalnim gospodarskim partnerstvom (RCEP), oblikovanim na vrhu zveze ASEAN leta 2012;

K.  ker je bila Avstralija, država, ki je zavezana mednarodnemu globalnemu upravljanju, petkrat nestalna članica Varnostnega sveta OZN ter je od ustanovitve skupine G-20 njena dejavna članica in je predsedovala njenemu vrhu v Brisbanu leta 2014 v tesnem sodelovanju z EU; ker je bila Avstralija nedavno izvoljena v Svet OZN za človekove pravice;

L.  ker je Avstralija napotila čete, ki so se pridružile svetovni koaliciji proti Daišu v Iraku in Siriji; ker je Avstralija v Afganistanu od držav, ki niso članice Nata, prispevala največ čet Mednarodnim varnostnim silam za pomoč (ISAF);

M.  ker je Avstralija prispevala k številnim mirovnim misijam, ki jih podpirajo Združeni narodi, in sicer na treh celinah ter tudi na Papui Novi Gvineji in Salomonovih otokih;

N.  ker je Avstralija leta 2014 prvič prispevala k misiji za obvladovanje kriz pod vodstvom EU, in sicer k misiji EUCAP Nestor v Afriškem rogu; ker avstralska mornarica izvaja protipiratske in protiteroristične operacije kot del skupnih pomorskih sil ob Afriškem rogu in v zahodnem Indijskem oceanu;

O.  ker so avstralski državljani utrpeli številne teroristične napade islamističnih skrajnežev v svoji državi in zunaj nje; ker tako EU kot Avstralija sodelujeta v protiterorističnih dejavnostih, med drugim v boju proti nasilnemu ekstremizmu, preprečevanju financiranja terorističnih organizacij in usklajevanju posebnih projektov za gradnjo zmogljivosti;

P.  ker si Center za sodelovanje na področju kazenskega pregona v Džakarti (Jakarta Centre for Law Enforcement Cooperation, JCLEC), avstralsko-indonezijska pobuda, prizadeva za strokovno izpopolnjevanje organov za kazenski pregon v jugovzhodni Aziji v boju proti terorizmu in nadnacionalnemu organiziranemu kriminalu in je tudi prejel finančna sredstva EU;

Q.  ker je avstralska vlada oktobra 2017 začela izvajati strategijo za mednarodno kibernetsko ukrepanje, da bi obravnavala vprašanja, kot so digitalna trgovina, kibernetski kriminal, mednarodna varnost in e-uprava;

R.  ker je Avstralija podprla Filipine pri zavzemanju za varnost in v boju proti džihadizmu;

S.  ker EU in Avstralija razpravljata o migracijah na letnem srečanju visokih uradnikov Evropske unije in Avstralije o vprašanjih migracij, azila in raznolikosti; ker Avstralija sopredseduje balijskemu procesu, ki obravnava problematiko tihotapljenja ljudi, trgovine z ljudmi in s tem povezanega mednarodnega kriminala;

T.  ker ima Avstralija zelo visok dohodek na prebivalca ter odprto, demokratično in večkulturno družbo; ker je bil vsak četrti prebivalec rojen na drugi celini in ker se je v Avstraliji od leta 1945 naselilo približno sedem milijonov stalnih priseljencev, med njimi številni iz Evrope; ker ima Avstralija poseben geografski položaj, saj zavzema veliko območje med Indijskim oceanom in južnim Tihim oceanom;

U.  ker Avstralija in EU v okvirnem sporazumu ponovno potrjujeta svojo zavezanost sodelovanju na področju podnebnih sprememb; ker je Avstralija v pregledu politik o podnebnih spremembah iz leta 2017 poudarila zavezanost boju proti tej grožnji;

V.  ker se Avstralija sooča s hudimi okoljskimi in gospodarskimi posledicami podnebnih sprememb v več sektorjih, med drugim zanesljivi oskrbi z vodo, kmetijstvu, obalnih skupnostih in infrastrukturi;

W.  ker je Avstralija, članica odbora za razvojno pomoč pri OECD, še zlasti zavezana podpiranju dobrega upravljanja in gospodarske rasti v Papui Novi Gvineji, Indoneziji, Vzhodnem Timorju ter na drugih pacifiških otokih in v azijskih državah, kjer so EU in države članice tudi ključni donatorji;

X.  ker avstralska vlada vlaga v programe, kot sta avstralski znanstveni program za podnebne spremembe in raziskovalni program za upravljanje naravnih virov, učinke podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, da bi tistim, ki sprejemajo odločitve, pomagala razumeti in upravljati verjetne učinke podnebnih sprememb;

Y.  ker je Avstralija vzpostavila državni okvir in ustanovila skupino za usklajevanje na visoki ravni, da bi sestavila načrt za uporabo znanosti o podnebnih spremembah in usklajen pristop za obravnavo tega vprašanja v skupnostih po vsej državi;

Z.  ker je Avstralija 10. novembra 2016 ratificirala Pariški sporazum in spremembo Kjotskega protokola iz Dohe ter s tem potrdila svojo zavezanost, da bo ukrepala proti podnebnim spremembam, prav tako pa je oblikovala vrsto politik za zmanjšanje domačih emisij in podporo ukrepom na svetovni ravni;

AA.  ker načrt avstralske vlade za boj proti podnebnim spremembam predvideva zmanjšanje emisij za 5 % pod raven iz leta 2000 do leta 2020 in za 26 do 28 % pod raven iz leta 2005 do leta 2030, prav tako pa podvojitev zmogljivosti države za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do leta 2020;

AB.  ker je avstralska vlada odigrala vodilno vlogo pri podpori Pacifiškemu državnemu meteorološkemu centru in regionalnim organizacijam pri uvedbi sistemov za zgodnje opozarjanje o podnebju in vremenu;

1.  pozdravlja sklenitev osnutka okvirnega sporazuma, ki bo zagotovil pravno zavezujoč instrument za izboljšanje in okrepitev dvostranskih odnosov med EU in Avstralijo ter okrepil sodelovanje na področjih, kot so zunanja politika in varnostna vprašanja, človekove pravice in pravna država, globalni razvoj in humanitarna pomoč, gospodarstvo in trgovina, pravosodje, raziskave in inovacije, izobraževanje in kultura, kmetijstvo, pomorske zadeve in ribištvo, ter tudi pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, migracije, javno zdravje, boj proti terorizmu in širjenje orožja za množično uničevanje;

2.  poudarja, da sta EU in Avstralija močni in podobno misleči partnerici z globokim dvostranskim odnosom, ki imata enake vrednote in načela demokracije, spoštujeta človekove pravice in pravno državo, vzdržujeta vse močnejše politične in gospodarske vezi ter tesne in dejavne kulturne, akademske in medosebne stike;

3.  poudarja, da ima dvostransko in večstransko sodelovanje v zvezi z regionalnimi in globalnimi vprašanji posebno vrednost za EU in Avstralijo kot partnerici z enako vizijo sveta; poudarja, da skupno delovanje EU in Avstralije v Združenih narodih in Svetovni trgovinski organizaciji, pa tudi organih, kot je G-20, v zapletenem in spreminjajočem se svetu, katerega prihodnost je zelo negotova, prinaša prednosti pri ohranjanju in krepitvi svetovnega reda, ki temelji na sodelovanju in pravilih;

4.  pozdravlja ustanovitev skupnega odbora v skladu z okvirnim sporazumom za spodbujanje učinkovitega izvajanja sporazuma in ohranjanje splošne skladnosti odnosov med EU in Avstralijo;

5.  podpira skorajšnji začetek pogajanj za prostotrgovinski sporazum med EU in Avstralijo, ki morajo potekati v duhu vzajemnosti, preglednosti, odgovornosti in obojestranskih koristi, obenem pa upoštevati tudi občutljivost nekaterih proizvodov, na primer kmetijskih, saj je Avstralija pomembna izvoznica teh proizvodov; spodbuja obe partnerici k čim večji ambicioznosti na področju storitev; poudarja, da bi morala EU pri pogajanjih upoštevati potrebe in zahteve malih in srednjih podjetij, ne da bi poslabšala okoljske, socialne in delovne standarde; izpostavlja pravočasen začetek teh pogajanj, saj je Avstralija že sklenila več prostotrgovinskih sporazumov s pomembnimi državami v vzhodni Aziji in Pacifiku ter jih bo kmalu sklenila tudi z drugimi ustreznimi državami;

6.  izpostavlja dejavno vlogo Avstralije v programih sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja EU z dvostranskim programom na področju izobraževanja med EU in Avstralijo ter kot pozitivno obravnava dejstvo, da lahko avstralske univerze od leta 2015 sklepajo sporazume o mobilnosti Erasmus+; ugotavlja, da bi bilo treba to sodelovanje še poglobiti, da bi študentom in raziskovalcem ponudili še več vzajemnih prednosti ter jim omogočili pridobivanje večkulturnih in inovativnih sposobnosti;

7.  opominja, da sta EU in Avstralija pomembni partnerici pri raziskavah in inovacijah, ker želita prispevati k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in izpopolnjevati na znanju temelječo družbo;

8.  izraža pohvalo Avstraliji za njeno podporo in uskladitev režima sankcij z EU po ruski nezakoniti priključitvi Krima in vojaškem posredovanju v vzhodni Ukrajini;

9.  pozdravlja dejstvo, da je Avstralija podprla ciljno usmerjene mednarodne sankcije zoper posameznike in subjekte, odgovorne za vojaško agresijo, terorizem in zlorabe človekovih pravic, tudi v sklopu odziva na rusko agresijo v Ukrajini in na okupiranem Krimu;

10.  izraža priznanje avstralski državni obveščevalni službi, ki pripravlja različne ocene, za pomoč pri mednarodnih, političnih, strateških in ekonomskih analizah in njeno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, da bi poiskali rešitve za vprašanja v skupnem interesu;

11.  je seznanjen s ključno vlogo Avstralije v obveščevalni skupnosti Pet oči (Five Eyes) in njeno podporo varnosti tako držav članic EU kot čezatlantskih partneric, ji izraža priznanje za operativni sporazum z Europolom in poudarja, da obstaja potencial za obsežnejšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in operativno sodelovanje z avstralsko vlado;

12.  priznava vlogo Avstralije pri sopokroviteljstvu resolucij Varnostnega sveta ZN leta 2014 o obsodbi sestrelitve letala MH17 in odpravi kemičnega orožja v Siriji; pozdravlja njen ključni prispevek v Varnostnem svetu za izboljšanje humanitarnih razmer v Siriji, upravljanje prenosa odgovornosti za varnost v Afganistanu in obravnavanje razmer na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK);

13.  pozdravlja trdno zavezanost obeh partneric k sodelovanju v boju proti terorizmu, kot je določeno v okvirnem sporazumu; poudarja pomen vse tesnejšega dvostranskega sodelovanja pri izmenjavi informacij o tujih borcih in njihovi vrnitvi; spodbuja obe partnerici, naj še naprej zagotavljata učinkovito izvajanje štirih stebrov strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu; želi pohvaliti Avstralijo zaradi vloge, ki jo je imela v svetovni koaliciji proti Daišu, in njenega pomembnega prispevka v boju proti mednarodnemu terorizmu v jugovzhodni Aziji;

14.  izpostavlja mednarodne pobude Avstralije na področju kibernetskega prostora in želi pohvaliti dejstvo, da bosta partnerici v sklopu okvirnega sporazuma sodelovali na področju kibernetske varnosti, vključno z bojem zoper kibernetsko kriminaliteto;

15.  poziva k ukrepom za razširitev protiterorističnega sodelovanja s skupnimi vajami enot za hitro odzivanje iz držav članic in agencij EU, kot sta Europol in njegov Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC) na eni strani, ter osrednjih elementov avstralskega sistema državne varnosti, kot so avstralska varnostno-obveščevalna služba, avstralska vojska in avstralska zvezna policija na drugi strani;

16.  pozdravlja udejstvovanje EU in Avstralije v zvezi s krepitvijo dialoga ter sodelovanjem na področju migracij in azila, ki je predvideno v okvirnem sporazumu; poudarja, da visoka raven svetovne mobilnosti zahteva celovit in večstranski pristop, ki temelji na mednarodnem sodelovanju in deljenju odgovornosti; pozdravlja dejstvo, da obe partnerici proaktivno prispevata k tekočim pogajanjem o globalnem dogovoru ZN o varnih, urejenih in zakonitih usmerjenih migracijah ter globalnem dogovoru o beguncih;

17.  izpostavlja pomen regionalnih okvirov sodelovanja z izvornimi, tranzitnimi in namembnimi državami, kot je balijski proces, da bi rešili življenja, uničili mreže tihotapcev ter upravljali migracije in tokove beguncev; pozdravlja močno zavezanost Avstralije Uradu visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) v zvezi s preseljevanjem beguncev in povečanjem svetovnih sredstev za humanitarno pomoč; spodbuja Avstralijo, naj še naprej prispeva k iskanju pozitivne rešitve za položaj prosilcev za azil in migrantov v Papui Novi Gvineji in Nauruju;

18.  pozdravlja zavezanost obeh partneric spodbujanju in varstvu človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, vključno z mednarodnimi forumi in tretjimi partnerji, kot je predvideno v okvirnem sporazumu; pozdravlja izvolitev Avstralije v Svet Združenih narodov za človekove pravice za obdobje 2018–2020; poudarja, da je Avstralija leta 2008 začela izvajati strategijo za zmanjšanje razlik, v sklopu katere obravnava prikrajšanost domorodcev, na primer krajšo pričakovano življenjsko dobo in druge razlike; poudarja, da to strategijo podpirata obe stranki in da predsednik vlade avstralskemu parlamentu vsako leto posreduje poročilo o napredku; poudarja, da avstralska vlada sodeluje z državami in ozemlji ter aborigini in prebivalci otokov Torres Strait, da bi osvežila strategijo za zmanjšanje razlik;

19.  poudarja, da je za boj proti podnebnim spremembam potrebna podpora celotne mednarodne skupnosti; pozdravlja dejstvo, da je Avstralija ratificirala Pariški sporazum in se v okvirnem sporazumu zavezala k okrepitvi sodelovanja in zunanjepolitičnega delovanja v boju proti podnebnim spremembam; je seznanjen s ciljem Avstralije, da bo do leta 2030 emisije zmanjšala za od 26 do 28 % glede na stopnje iz leta 2005, ki je bil ponovno potrjen v pregledu politik o podnebnih spremembah iz leta 2017; poudarja, da je v tem pregledu ohranjena zaveza glede pomoči drugim državam z dvostranskimi in večstranskimi pobudami; je zadovoljen, da si Avstralija s programi pomoči nenehno prizadeva zagotavljati finančno podporo za regijo Pacifika in ranljive države v razvoju, da bi jim omogočila trajnostno rast gospodarstva, zmanjšala njihove emisije in jim pomagala pri prilagajanju na podnebne spremembe; poudarja, da Avstralija sopredseduje Zelenemu podnebnemu skladu in ga financira;

20.  opozarja, da so Avstralija, EU in njene države članice pomembne akterke za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v pacifiški regiji; poudarja, da obe strani svoje sodelovanje osredotočata na področja, kot so gospodarska rast, dobro upravljanje in odpornost na okoljske vplive;

21.  znova izraža zaskrbljenost zaradi napetosti v Južnokitajskem morju; spodbuja obe partnerici, naj še naprej spodbujata stabilnost in svobodo plovbe po teh ključnih plovnih poteh; želi pohvaliti Avstralijo, ker podpira mirno reševanje sporov na podlagi mednarodnega prava;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Avstralije.

(1)

UL L 237, 15.9.2017, str. 7.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0064.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0419.

(4)

UL L 149, 16.6.2015, str. 3.

(5)

UL L 229, 17.8.1998, str. 1.

(6)

UL L 359, 29.12.2012, str. 2.

(7)

UL L 186, 14.7.2012, str. 4.

(8)

UL L 26, 30.1.2010, str. 31.

(9)

UL L 188, 22.7.1994, str. 18.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Wajid Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Michel Reimon, Sofia Sakorafa, Jaromír Štětina, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Laima Liucija Andrikienė, Brando Benifei, Antonio López-Istúriz White, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Igor Šoltes, Bodil Valero


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

54

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Johannes Cornelis van Baalen, Iveta Grigule-Pēterse, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Marietje Schaake, Ivo Vajgl

ECR

Amjad Bashir, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Anders Primdahl Vistisen

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Asim Ademov, Michèle Alliot-Marie, Laima Liucija Andrikienė, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Andrzej Grzyb, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Cristian Dan Preda, Tokia Saïfi, Jaromír Štětina, László Tőkés

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Brando Benifei, Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Wajid Khan, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Michel Reimon, Igor Šoltes, Bodil Valero

2

-

EFDD

James Carver

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios)

4

0

ENF

Mario Borghezio

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 9. april 2018Pravno obvestilo