Postopek : 2017/2146(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0123/2018

Predložena besedila :

A8-0123/2018

Razprave :

PV 18/04/2018 - 10
CRE 18/04/2018 - 10

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.18

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0123

POROČILO     
PDF 766kWORD 76k
27.3.2018
PE 612.030v02-00 A8-0123/2018

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016

(2017/2146(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalka: Barbara Kappel

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016

(2017/2146(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0364 – C8-257/2017),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2017)0299),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016 z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2016 (05078/2018 – C8-0053/2018, 05079/2018 – C8-0054/2018, 05080/2018 – C8-0055/2018, 05082/2018 – C8-56/2018),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006 o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti Evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za enajsti Evropski razvojni sklad(13),

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0123/2018),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključnem računu za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2016

(2017/2146(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0364 – C8-257/2017),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM (2017)0299),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016 z odgovori Komisije(14),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov(15) ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2016 (05078/2018 – C8-0053/2018, 05079/2018 – C8-0054/2018, 05080/2018 – C8-0055/2018, 05082/2018 – C8-56/2018),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM (2017)0379),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000(16) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(17),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(18),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(19),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES(20),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006 o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(21),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(22),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(23),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti Evropski razvojni sklad(24),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad(25),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za enajsti Evropski razvojni sklad(26),

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0123/2018),

A.  ker želi Parlament med postopkom podelitve razrešnice poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij EU z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti ter izvajanja koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

1.  odobri zaključni račun osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016

(2017/2146(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0123/2018),

A.  ker je glavni cilj Sporazuma iz Cotonouja, kot okvira odnosov Unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji, zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino, v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopne vključitve držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj v svetovno gospodarstvo;

B.  ker so Evropski razvojni skladi (ERS) najpomembnejši finančni instrument Unije za razvojno sodelovanje z državami AKP ter čezmorskimi državami in ozemlji;

C.  ker zgodovina držav članic Uniji nalaga obveznosti v zvezi z razvojem držav AKP ter sodelovanjem s čezmorskimi državami in ozemlji, ki so povezane s prihodnostjo Unije zaradi geopolitike, globalizacije in svetovnih izzivov, kot so vplivi podnebnih in demografskih sprememb;

D.  ker je Komisija kot izvajalski organ odgovorna za razrešnico za ERS;

E.  ker pojav novih svetovnih izzivov korenito spreminja vzorce izvajanja pomoči in je spodbudil vse zainteresirane strani na področju razvoja k razmišljanju o novem pristopu k pomoči ter k preusmeritvi sedanjega okvira zunanje pomoči;

F.  ker so načela trajnosti, skladnosti politik in učinkovitosti ključna za razvoj novega in horizontalnega pristopa Unije k razvoju glede krepitve pozitivnega učinka njene razvojne pomoči in ciljev;

G.  ker sta preglednost in odgovornost pogoj za demokratični nadzor in tudi skladnost ukrepanja Unije na področju razvoja s cilji drugih akterjev, kot so države članice, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali multilateralne razvojne banke;

H.  ker je usklajevanje bistveno za omejevanje tveganja razdrobljenosti pomoči in povečanje skladnosti učinka ter odgovornost partnerjev za razvojne prednostne naloge;

I.  ker bi se morali skupno razvojno financiranje in programi odražati v boljši usmerjenosti ciljev, opredelitvi sinergij in izmenjavi informacij okvirov rezultatov različnih organizacij;

J.  ker je oblikovanje novih načinov posredovanja, kot so kombiniranje, naložbene zmogljivosti ali platforme ter namenski skrbniški skladi, način za spodbujanje financiranja, ki presega uradno razvojno pomoč, toda ob upoštevanju pogojev v zvezi s preglednostjo, ki prinaša dodatnost in ima pozitiven vpliv na kraju samem;

K.  ker sta mobilizacija zasebnega sektorja in privabljanje dodatnih naložb ključnega pomena zaradi vrzeli v financiranju, ki je potrebno za doseganje ambicioznih razvojnih ciljev, da se zagotovi ustrezen temelj za trajnostni razvoj v državah prejemnicah v okviru njihove upravne zmogljivosti in znotraj njihove družbene strukture;

L.  ker ima proračunska podpora sicer osrednjo vlogo pri spremembah in obravnavi glavnih razvojnih izzivov, a prinaša tudi znatno fiduciarno tveganje in bi jo bilo treba odobriti le, če zagotavlja zadostno preglednost, sledljivost in odgovornost, skupaj z jasno zavezanostjo partnerskih držav reformam politike;

M.  ker se razvoj pomoči izvaja v zapletenem in nestabilnem geopolitičnem kontekstu, na katerega vplivajo zadeve, kot so šibki okviri upravljanja, korupcija, socialna in gospodarska nestabilnost, oboroženi konflikti, krizne razmere ali razmere po koncu krize, ki povzročajo migracije, prisilno razseljevanje ali zdravstvene krize;

N.  ker Parlament ponovno poziva k vključitvi ERS v splošni proračun Unije;

Izjava o zanesljivosti

Ključne ugotovitve v finančnem izvrševanju za leto 2016

1.  pozdravlja nenehna prizadevanja služb Komisije za izboljšanje splošnega finančnega poslovodenja ERS v zvezi s starimi odprtimi obveznostmi predhodnega financiranja in plačil;

2.  ugotavlja predvsem, da je bil zastavljeni cilj 25-odstotnega zmanjšanja nekoliko presežen za stare odprte obveznosti in je dosegel 28 % ter 36 % glede na stare neporabljene obveznosti;

3.  opaža tudi ukrepe za zmanjšanje in zaprtje odprtih preteklih pogodb, saj odlogi, ki so daljši od 18 mesecev od konca njihovega obdobja dejavnosti, pomenijo precejšnje tveganje za nastanek napak v zvezi z zakonitostjo, ker podporna dokumentacija morda ni več na voljo in osebje, pristojno za izvrševanje teh pogodb, prav tako morda ni več na voljo, da bi zagotovilo neprekinjeno delovanje;

4.  ugotavlja, da je skupni delež preteklih pogodb v portfelju Generalnega direktorata Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (DEVCO) ob koncu leta 2016 znašal 15,15 % v primerjavi s ciljem 15 %; obžaluje, da je 1058 (ali 56 %) od 1896 preteklih pogodb povezanih z upravljanjem dejavnosti ERS in da je obdobje dejavnosti 156 preteklih pogodb ERS od teh 1058 poteklo pred več kot 5 leti, pri čemer slednje predstavlja finančno vrednost 323 milijonov EUR;

5.  vendar obžaluje, da so bili v skladu z Računskim sodiščem nadzorni in kontrolni sistemi še vedno ocenjeni kot le delno učinkoviti;

Zanesljivost zaključnega računa evropskih razvojnih skladov

6.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da letni računovodski izkazi 8., 9., 10. in 11. ERS za leto 2016 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2016, in da so njihov poslovni izid, denarni tokovi in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo za ERS in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

7.  poziva Komisijo, naj ukrepa, da bi rešila vprašanje izterjav neporabljenega predhodnega financiranja, nepravilno izkazanega kot prihodki iz poslovanja, saj je to nepravilno izkazovanje prihodka iz poslovanja povzročilo popravke v višini 3,2 milijona EUR;

8.  obžaluje, da so bile te napake v kodiranju prisotne že leta 2015 v okviru upravljanja nalogov za izterjavo; vendar ugotavlja, da je GD DEVCO leta 2016 izdal podrobna navodila za zaposlene za pravilno kodiranje tovrstnih nalogov za izterjavo;

Zakonitost in pravilnost dejavnosti ERS

9.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, povezani z računovodskimi izkazi za leto 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni;

10.  ponovno izraža skrb glede ocene Računskega sodišča v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, na katere močno vplivajo napake;

11.  ugotavlja, da je glede na oceno Računskega sodišča iz letnega poročila ocenjena stopnja napake za odhodke, povezane z računovodskimi izkazi 8., 9., 10. in 11. ERS, 3,3 %, kar kaže rahlo zmanjšanje glede na 3,8 % v letih 2014 in 2015, 3,4 % leta 2013 in 3 % leta 2012;

12.  je seznanjen in obžaluje, da so bile napake ugotovljene pri 24 % pregledanih transakcij (35 od 143); je seznanjen z rezultati vzorčenja v zvezi s projekti, kjer so bile napake ugotovljene pri 35 od 130 plačil (27 %), in zlasti, da je imelo 26 plačil od teh 35 (tj. 74 %) količinsko opredeljive napake, 9 končnih transakcij pa je bilo odobrenih po predhodnih pregledih;

13.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so imele službe Komisije pri dveh primerih količinsko opredeljivih napak dovolj informacij iz sistemov upravljanja za preprečitev, odkritje ali popravek napake pred sprejetjem odhodka, kar je imelo neposreden pozitiven učinek na ocenjeno stopnjo napake, ki bi bila 0,7 odstotne točke manjša, ter da zunanji revizorji ali nadzorniki niso odkrili petih transakcij z napakami;

14.  ugotavlja, da pri proračunski podpori in izvajanju projektov mednarodnih organizacij z več donatorji z uporabo teoretičnega pristopa njihova narava financiranja in načini plačevanja omejujejo obseg možnosti napak transakcij; ponavlja svojo zaskrbljenost zaradi združevanja sredstev Unije s financiranjem drugih donatorjev, predvsem zaradi dejstva, da sredstva Unije niso dodeljena za posebne opredeljene postavke odhodkov, in zaradi omejitev revizijskega dela Računskega sodišča na podlagi teoretičnega pristopa;

15.  je zaskrbljen zaradi ponavljanja in vztrajne tipologije napak, zlasti na področju javnih naročil, kljub zaporednim načrtom za odpravo napak, tj. zaradi neskladnosti z določbami o javnih naročilih v primeru pogodb o storitvah, oddanih brez konkurenčnega izbirnega postopka, odhodkov, ki jih ni bilo, neupravičenih odhodkov ali neobstoja dokazil; ugotavlja, da so se te napake nanašale tudi na transakcije v zvezi z ocenami programov, sporazumi o nepovratnih sredstvih in prispevkih med Komisijo in mednarodnimi organizacijami; poziva Komisijo, naj nujno obravnava pomanjkljivosti v upravljanju pogodb, izbirnih postopkih, upravljanju dokumentov in sistemu javnih naročil;

16.  ponavlja, da bi Komisija morala povečati prizadevanja, povezana s temi specifičnimi področji sodelovanja, in nadgradi obstoječi načrt za odpravo napak, zlasti kadar količinsko opredeljive napake kažejo na pomanjkljivosti pri pregledih skladnosti s pogodbenimi določbami, ki jih je izvedla mednarodna organizacija, kot sestavni del splošnih prizadevanj za izboljšanje metod za obvladovanje tveganja, splošno krepitev nadzornih sistemov in neprekinjenosti poslovanja;

17.  poziva GD DEVCO, naj nameni ustrezno pozornost kodiranju in nadzoru plačil, da se upoštevajo roki, določeni v finančnem krogu in delovnih postopkih;

Učinkovitost nadzornega okvira

18.  pozdravlja stalna prizadevanja GD DEVCO za krepitev izvajanja nadzornega okvira, zlasti osredotočenost na področja z visokim tveganjem, povezana s sredstvi v posrednem upravljanju mednarodnih organizacij in razvojnih agencij ter nepovratnih sredstev v neposrednem upravljanju; je seznanjen z razširitvijo pridržka na nepovratna sredstva in ocene programov v posrednem upravljanju;

19.  priznava, da se razvojna pomoč pogosto izvršuje v težavnem, nestabilnem ali kritičnem okviru, v katerem prihaja do napak;

20.  ponovno poziva, naj se posebno pozornost nameni ponavljajočim se šibkostim, ugotovljenim v okviru delovanja ključnih nadzornih ukrepov, in sicer ranljivosti predhodnih pregledov, opravljenim pred plačili projektov, in preveritvi zunanjih revizij odhodkov; ugotavlja, da GD DEVCO trenutno pregleduje pooblastila za revizije in preverjanja, da bi pridobil informacije, ki omogočajo oceno kakovosti;

21.  pozdravlja dejstvo, da je bila študija stopnje preostale napake izvedena peto leto zapored v skladu z metodologijo stopnje preostale napake, kar predstavlja gradnik za pridobivanje zagotovil GD DEVCO v prihodnje;

22.  pozdravlja dejstvo, da je GD DEVCO obravnaval vse pomanjkljivosti, o katerih je v letu 2013 poročalo Računsko sodišče, vendar kljub temu ugotavlja, da metode ocenjevanja, ki je specifična za stopnjo preostale napake, še vedno puščajo preširok manevrski prostor za posamezne stopnje napake;

23.  z zanimanjem ugotavlja, da je študija stopnje preostale napake za leto 2016 prvič ocenila stopnjo preostale napake na 1,7 %, kar je pod pragom pomembnosti 2 %, in potrdila trend zmanjševanja od leta 2014, ki ustreza znesku, za katerega obstaja tveganje, v višini 105 milijonov EUR (ali 1,9 % odhodkov za leto 2016) s popravno zmogljivostjo – ali ocenjenimi prihodnjimi popravki – v višini 25 milijonov EUR (24 %), pri čemer je treba upoštevati pomanjkljivosti, ugotovljene v vknjiženih nalogih za izterjavo v računovodskem sistemu; vendar meni, da je treba glede na visoko tveganje posebno pozornost nenehno namenjati transakcijam v zvezi s proračunsko podporo;

24.  ponavlja svojo podporo premiku s splošnega pridržka k izdaji diferenciranih pridržkov, kot je v svojih predhodnih resolucijah o ERS zahteval Parlament, da se postopno krepi pregled zagotovil različnih operativnih procesov s (i) pridržkom na podlagi stopenj napak na štirih področjih z najvišjim tveganjem, in sicer za nepovratna sredstva v neposrednem in posrednem upravljanju, neposredno upravljanje v mednarodnih organizacijah in razvojnih agencijah ter ocene programov, ter (ii) specifičnim in ponovnim pridržkom za mirovno pomoč za Afriko; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z izpopolnjevanjem svojih postopkov upravljanja glede na tveganje in finančni obseg ter po potrebi doda dodatne pogoje;

25.  podpira dejstvo, da Komisija vztraja pri pridržku za mirovno pomoč za Afriko v zvezi z upravljanjem in poročanjem o popravljalnih ukrepih glede upravljanja sredstev; ponovno poziva Komisijo, naj nadaljuje svoja prizadevanja v okviru stebrnih ocen za krepitev nadzornega sistema za upravljanje in operativno spremljanje mirovne pomoči za Afriko glede na zaščito evropskih razvojnih skladov pred nezakonitimi in nepravilnimi odhodki; poziva Komisijo, naj še naprej krepi oblikovanje in učinkovitost popravnih ukrepov na ravni pogodb;

26.  ugotavlja, da je bilo 14,16 milijona EUR izterjanih za povračilo neupravičenih izplačil zaradi nepravilnosti in napak;

27.  ugotavlja, da so stroški kontrol znašali 280,17 milijona EUR ali 4,26 % vseh opravljenih plačil GD DEVCO v letu 2016; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba prizadevanja za splošno učinkovitost okvira kontrolnih dejavnosti in njihovo dopolnjevanje z načeli dobrega upravljanja redno izvajati, da se zagotovijo zadostna jamstva;

28.  meni, da je nujno vzdrževati dosledno kontrolno strategijo in zagotoviti ravnotežje med absorpcijsko sposobnostjo partnerskih držav, upoštevanjem določb o skladnosti in ciljih v zvezi z uspešnostjo, ki se morajo ustrezno kazati v upravljanju različnih ukrepov pomoči in načinih izplačil;

29.  meni, da je za infrastrukturne projekte, financirane v okviru ERS, bistvenega pomena neodvisna predhodna ocena, ki upošteva družbeni in okoljski učinek projektov, pa tudi njihovo dodano vrednost;

Spremljanje in poročanje o uspešnosti GD DEVCO pri doseganju ciljev

30.  poziva GD DEVCO, naj znatno izboljša spremljanje in poročanje o uspešnosti, da se zagotovi sistematično in redno spremljanje ključnih kazalnikov, opredeljenih v različnih sistemih uspešnosti, ter zagotavljanje pravočasnih ustreznih in zanesljivih informacij višjemu vodstvu; opozarja, da je treba pri oceni razvojnih ciljev poleg ekonomskih upoštevati tudi socialne in okoljske vidike;

31.  meni, da bi bilo treba pogostost spremljanja in poročanja opredeliti ob upoštevanju narave ciljev, ki jih je treba spremljati, vrste kazalnika in metod zbiranja ter tudi potreb po spremljanju in poročanju;

32.  poziva GD DEVCO, naj skupaj z drugimi deležniki na področju zunanjih zadev še naprej razvija svoje komunikacijske strategije in orodja, pri čemer naj izpostavlja glavne dosežke in še naprej krepi splošno vidnost projektov, ki jih podpira ERS, da bi dosegli širšo javnost in zagotovili ustrezne informacije glede prispevka Unije k svetovnim izzivom;

33.  meni, da je 86 poročil delegacij Unije o upravljanju zunanje pomoči in napredku koristen prispevek k verigi dajanja zagotovil in tudi k merjenju uspešnosti posameznih delegacij Unije, vendar vztraja pri zanesljivosti podatkov, ki se uporabljajo v teh poročilih; je seznanjen s pozitivnim trendom GD DEVCO v zvezi z uspešnostjo delegacij Unije, saj 21 od 24 ključnih kazalnikov uspešnosti v letu 2016 izpolnjuje cilje (v primerjavi z 20 leta 2015 in 15 leta 2014), razen treh ključnih kazalnikov uspešnosti, ki se nanašajo na „natančnost finančnih napovedi o sklepih“, „odstotek izvedenih plačil v tridesetdnevnem roku“ in „upoštevanje dogovorov o prožnosti za uporabo osebja v delegacijah EU“;

34.  vendar je zaskrbljen, da je bilo 980 projektov od 3151 (31 %) opredeljenih kot problematičnih in da je šest delegacij Unije še vedno pod pragom 60 % ključnih kazalnikov uspešnosti „v zelenem“; poziva službe Komisije, da skrbno spremljajo tiste delegacije Unije, ki so nedavno dosegle cilj 60 % ali ki se nahajajo le malo nad ciljem 60 %, da bi se izboljšala in konsolidirala analiza trendov delegacij Unije;

35.  poziva GD DEVCO, naj razmisli o možnosti reprogramiranja ali posodobitve praga 60 %; ponavlja, da bi se lahko pregledala tudi opredelitev določenih ključnih kazalnikov uspešnosti glede na tipologijo opredeljenih vprašanj ali okolje tveganja posameznih delegacij Unije, da se ugotovijo nove meje za izboljšanje;

36.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da so programi umerjeni in niso pretirano ambiciozni, kar bi ogrozilo pričakovane rezultate podpore; na podlagi rezultatov uspešnosti delegacij Unije poziva GD DEVCO, naj ohrani realno zasnovo projektov v delegacijah Unije;

37.  meni, da je bistveno, da se vodje delegacij poleg seznanjanja z njihovimi političnimi dolžnostmi na ad hoc ali regionalnih seminarjih še naprej redno opozarja na njihovo ključno vlogo pri krepitvi verige dajanja zagotovil GD DEVCO ter splošno odgovornost glede upravljanja portfeljev za projekte, ki jih je treba ustrezno oceniti, ter glede tehtanja različnih sestavnih delov, ki lahko spodbudijo izdajo pridržka; ugotavlja, da nobena delegacija Unije v svojem poročilu o upravljanju zunanje pomoči v letu 2016 ni izdala pridržka;

38.  poziva Komisijo, naj nemudoma poroča o posebnih popravnih ukrepih, ki se sprejmejo, kadar je projekt razvrščen kot „rdeč“ dve leti zapored, da se hitro ponovno preuči prvotno zasnovo projekta, po potrebi prerazporedi sredstva uspešnejšim projektom in potrebam ali celo preuči možnost ustavitve projekta;

Nadzor in upravljanje skrbniških skladov Unije

Dopolnjevanje in učinek

39.  poudarja, da je treba nenehno zagotavljati skladnost in dopolnjevanje takih razvojnih finančnih instrumentov s strategijo ERS in širšimi cilji razvojne politike Unije;

40.  priznava, da so bili skrbniški skladi Unije oblikovani za zagotavljanje hitrega političnega odziva spričo pomanjkanja sredstev na določene kritične razmere ali velike krize, kot je migracijska kriza, ali potrebe po povezavi pomoči, obnove in razvoja;

41.  se zaveda, da namenski skrbniški skladi Unije v takšnih razmerah zagotavljajo prožnost in sklop možnosti, ki združujejo geografska in tematska posredovanja na različne načine;

42.  poudarja pa, da mora Komisija zagotoviti, da ti skrbniški skladi pomenijo dodano vrednost za sedanje ukrepe, prispevajo k večji prepoznavnosti zunanjega delovanja in mehke moči Unije ter se izognejo podvajanju z drugimi finančnimi instrumenti;

43.  ugotavlja, da od skupnih obveznosti za vse skrbniške sklade Unije (5026 milijonov EUR od konca novembra 2017) 2403 milijonov EUR prihaja iz ERS, od teh pa je 2290 milijonov EUR namenjenih za nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko (skrbniški sklad za Afriko) in 113 milijonov EUR za skrbniški sklad Evropske unije za Srednjeafriško republiko (skrbniški sklad Bêkou);

44.  vendar opozarja na visoka tveganja teh razvojnih instrumentov in zaenkrat mešane izkušnje z njihovim izvajanjem; ponovno poudarja, da je treba pri uporabi teh instrumentov zagotoviti čim večjo preglednost in odgovornost;

45.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2017 o skrbniškem skladu Bêkou; ugotavlja, da je skrbniški sklad Bêkou kljub nekaterim pomanjkljivostim obetaven začetek in da je bila njegova ustanovitev hiter odgovor na potrebo po združevanju pomoči, rehabilitacije in razvoja; poziva Komisijo, naj upošteva priporočilo Računskega sodišča in pripravi smernice o izbiri instrumenta za zagotavljanje pomoči (skrbniški sklad ali kaj drugega); meni, da je treba v teh smernicah upoštevati morebitna tveganja in pomanjkljivosti skrbniških skladov ter dosedanje mešane izkušnje z njimi; obžaluje, da skrbniški sklad Bêkou ni občutno izboljšal splošnega usklajevanja med donatorji;

46.  poziva k opredelitvi dobrih praks za prispevanje k boljšemu usklajevanju dvostranske pomoči in instrumentov za nudenje pomoči različnih donatorjev;

47.  opozarja, da je treba področje uporabe skrbniških skladov Unije utemeljiti na zagotavljanju dodatnosti, zlasti za ustrezno odzivanje na potrebe in prednostne naloge partnerskih držav po konfliktih ali po nesrečah, obenem pa se osredotočiti na področja, na katerih sta dodana vrednost in strateški učinek največja;

48.  meni, da so skrbniški skladi Unije za eno državo in skrbniški skladi Unije, ki podpirajo programe za več držav, uspešnejši, kadar imajo uradno in usklajeno strukturo upravljanja, ki lahko spodbuja glas, vrednote in okvire skupnih rezultatov deležnikov;

49.  meni tudi, da je bistveno, da skrbniški skladi Unije zbirajo dodatna sredstva od držav članic, zasebnega sektorja in drugih donatorjev;

50.  poudarja, da je treba poglobiti selektivnost, nadzor in odgovornost za rezultate skrbniških skladov Unije v partnerskih programih ter se zanašati na predhodno oceno primerjalnih prednosti skrbniških skladov Unije v primerjavi z drugimi programi pomoči; poudarja, da je treba zagotoviti popolno preglednost in dostop do podatkov ter jasna pravila glede nadzora in spremljanja;

Skrbniški sklad Bêkou

51.  pozdravlja ustanovitev skrbniškega sklada Bêkou in njegov prispevek k mednarodnemu odzivanju na krizo v Srednjeafriški republiki; priznava, da se lahko ta prvi skrbniški sklad na več načinov obravnava kot pomemben pilotni projekt in da je nujno razviti natančnejše smernice za sistemska vprašanja usklajevanja donatorjev, spremljanje in ocenjevanje v skladu z bolj sistemskim pristopom za pridobitev jamstev;

52.  meni, da je potrebno več časa za pravilno oceno učinkovitosti skrbniškega sklada Bêkou in nadaljnje učenje na podlagi njegovega operativnega izvajanja;

53.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitosti in političnemu upravljanju skrbniških skladov Unije, pa tudi neobstoječim jamstvom in pomanjkanju nadzora nad končno porabo dodeljenih sredstev;

54.  meni, da je omejenemu vplivu skrbniškega sklada Bêkou na usklajevanje med deležniki treba nameniti posebno pozornost in da mora Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da uporabi izkušnje iz dejavnosti ERS na področjih, kot so izvajanje in usklajevanje večstranskih naložb ter upravljanje odgovornosti na podlagi rezultatov;

55.  izraža zaskrbljenost, da so bili prispevki držav članic v skrbniški sklad Bêkou doslej relativno majhni; poziva države članice, naj se bolj vključijo, da se zagotovi doseganje pričakovanih ciljev politike skrbniškega sklada Bêkou;

56.  meni, da je treba potrebno skrbnost nameniti upravljanju upravnih stroškov glede na skupne prispevke, izračunu celotnih stroškov upravljanja in iskanju načina za čim večje povečanje deleža dodeljene pomoči, ki ga prejmejo končni upravičenci;

57.  poziva Komisijo, naj uvede celovite nadzorne mehanizme za zagotavljanje političnega nadzora s strani Parlamenta nad upravljanjem, vodenjem in izvajanjem teh novih instrumentov v okviru postopka razrešnice; meni, da je pomembno razviti posebne strategije nadzora za skrbniške sklade Unije s specifičnimi cilji in pregledi;

Izvrševanje dejavnosti proračunske podpore

Upravičenost in tveganja

58.  je seznanjen, da plačila v okviru proračunske podpore, ki jih je v letu 2016 financiral ERS, znašajo 644 milijonov EUR; ugotavlja, da je bilo število tekočih dejavnosti proračunske podpore v letu 2016 v ERS enako 109 s 56 izplačili;

59.  priznava prilagodljivost Komisije pri ocenjevanju izpolnjevanja splošnih pogojev upravičenosti za plačilo partnerski državi (diferenciacija in dinamični pristop k upravičenosti) zaradi širokega tolmačenja pravnih določb in je zaskrbljen zaradi končne porabe prenesenih sredstev in pomanjkljive sledljivosti, ko se sredstva Unije združijo v proračunskih sredstvih partnerske države;

60.  poziva Komisijo, naj razširi ciljno naravnano proračunsko podporo z boljšo opredelitvijo razvojnih rezultatov, ki bi jih bilo treba doseči v posameznih programih in sektorjih proračunske podpore, ter predvsem izboljša kontrolne mehanizme v zvezi z ravnanjem držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi morebitne uporabe proračunske podpore v državah, v katerih ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, pomanjkanja svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov; poziva k vzpostavitvi odhodkovne verige brez korupcije; meni, da je vezanje te podpore na učinkovit boj proti korupciji v državah, ki prejemajo proračunsko podporo, prednostna naloga;

61.  opozarja, da so tveganja za preusmeritev sredstev še vedno visoka, tveganja korupcije in goljufij pa so pogosto povezana z upravljanjem javnih financ in reformami; ponavlja, da je treba večjo pozornost nameniti tem tveganjem v okviru dialoga o politikah in oblikovanja strategije za prihodnje pogodbe o proračunski podpori, zlasti oceni odzivnosti vlade in sposobnosti uveljavljanja reform; poudarja, da je treba pozorno spremljati tveganja in rezultate predhodnih in naknadnih kontrol;

62.  vendar poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta proračunska podpora in dodeljevanje sredstev preučena, ustavljena, zmanjšana ali preklicana, kadar niso uresničeni jasni začetni cilji ter obveze in/ali kadar so ogroženi politični in finančni interesi Unije;

63.  opozarja, da mora ERS ponudi čim večjo odprtost in preglednost; podpira javno razkritje ustreznih proračunskih informacij, povezanih s programi proračunske podpore, da bi izboljšali preglednost in odgovornost vseh deležnikov in do vseh deležnikov, tudi državljanov;

Proračunska podpora za izboljšanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v podsaharski Afriki

64.  poudarja pomen mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v manj razvitih državah, ker zmanjšuje odvisnost od razvojne pomoči, vodi k izboljšavam javnega upravljanja in ima osrednjo vlogo pri oblikovanju države; poziva h krepitvi uporabe specifičnih pogojev za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov v pogodbah za dobro upravljanje in razvoj;

65.  poudarja, da Komisija še ni učinkovito uporabila pogodb o proračunski podpori za podporo mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v državah podsaharske Afrike z nizkim in srednjim dohodkom; vendar ugotavlja, da je novi pristop Komisije povečal potencial te oblike pomoči za učinkovito podporo mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov; poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij v poročilih o proračunski podpori glede uporabe pogodb o proračunski podpori za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov;

66.  poudarja dejstvo, da krepitev davčnih sistemov z vzpostavitvijo neposredne povezave med davkoplačevalci in njihovo vlado prispeva ne samo k bolj predvidljivim prihodkom, ampak tudi k odgovornosti vlad; se zavzema za to, da Komisija boljšo mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov izrecno vključi na seznam glavnih razvojnih izzivov, ki jih je mogoče reševati s proračunsko podporo;

67.  opozarja na izzive, povezane z izogibanjem davkom, davčnimi utajami in nezakonitimi finančnimi tokovi; poziva Komisijo, naj pri makroekonomskih ocenah in ocenah javnega finančnega upravljanja v zvezi z vidiki glede mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov upošteva svoje smernice, da bi dobila boljši pregled nad najbolj problematičnimi vprašanji, npr. obsegom davčnih spodbud, oblikovanjem transfernih cen in davčnimi utajami;

68.  prav tako poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja v boju proti davčni utaji in davčnim zlorabam z zmanjšanjem svoje finančne podpore za črni seznam davčnih oaz, in sicer s sredstvi ERS, da bi ustvarili spodbude za tiste navedene države, ki spodbujajo nepoštene davčne prakse, da bi upoštevale poštena davčna merila Unije;

69.  poudarja pomanjkanje ustreznih orodij za spremljanje, da bi ocenili, koliko je proračunska podpora prispevala k splošnemu izboljšanju mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov;

70.  je prepričan, da se je treba na področju davčne politike tudi v prihodnje zavzemati za pravične in pregledne nacionalne davčne sisteme, povečati podporo za nadzorne procese in organe ter še naprej podpirati reforme upravljanja, ki spodbujajo trajnostno in pregledno izkoriščanje naravnih virov;

71.  poudarja, da je treba specifične pogoje za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov uporabljati pogosteje, saj izplačilo proračunske podpore jasno povezujejo z napredkom partnerske države pri reformah na tem področju;

72.  spodbuja Komisijo, naj razširi komponento proračunske podpore za gradnjo zmogljivosti, saj bo tako položila trdne temelje za dolgoročno gospodarsko in družbeno preobrazbo ter se spopadla z glavnimi ovirami za učinkovito pobiranje javnih prihodkov;

73.  poziva Komisijo, naj za vse obstoječe in prihodnje pogodbe o proračunski podpori s komponento razvoja zmogljivosti, namenjeno mobilizaciji domačih javnofinančnih prihodkov, poveča ozaveščenost partnerskih držav o razpoložljivosti te podpore in olajša njeno uporabo, zlasti za zadovoljevanje potreb po razvoju zmogljivosti, ki jih še ne obravnavajo drugi donatorji;

Nujnost okrepljenega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami

74.  ugotavlja, da so plačila ERS za projekte z več donatorji, ki so jih izvajale mednarodne organizacije, leta 2016 znašala 914 milijonov EUR;

75.  meni, da si morajo večstranske finančne institucije za razvoj prizadevati za učinkovitejšo uporabo kombiniranih finančnih sredstev, zlasti v zvezi z dodatnostjo;

76.  poudarja, da bi morale večstranske razvojne banke usklajeno in dosledno prispevati k doseganju sektorskega financiranja ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja OZN za leto 2030, zlasti z učinkovito uporabo kombiniranih finančnih sredstev in spodbujanjem zasebnega financiranja za povečanje učinkovitosti in vpliva finančne pomoči;

77.  spodbuja Komisijo, naj poveča uporabo instrumenta mikrofinanciranja, ki se smatra za pomembno in učinkovito orodje v boju proti revščini in pri krepitvi lokalnih gospodarstev;

78.  opozarja, da morajo finančna orodja ERS pritegniti dodatne naložbe iz zasebnega sektorja; spodbuja Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, ki bi obravnaval to potrebo in obvesti organ za podelitev razrešnice o doseženem napredku;

79.  poziva Komisijo, naj v svojih naslednjih poročilih sledi dvojnemu namenu preglednosti in prepoznavnosti Unije ter zagotovi dodatne informacije o projektih, ki se upravljajo s sredstvi Unije; meni, da je treba okrepiti poglobitev dialoga z OZN in Skupino Svetovne banke za večjo preglednost in poenostavitev skupnih instrumentov sodelovanja;

80.  poziva Komisijo, naj da javnosti na voljo ne le podatke o financiranju nevladnih organizacij, temveč tudi podrobna poročila o financiranih projektih; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih domnevnih kršitev zoper nekatere nevladne organizacije; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja razvoj stanja in po potrebi ponovno oceni odobrena sredstva;

Obravnavanje novih svetovnih razvojnih prednostnih nalog

Operativni izzivi in nova gonila

81.  priznava nujnost razvoja novih vzorcev za oblikovanje instrumentov za razvojno pomoč in povezanih pogojenosti v skladu z zavezami ciljev trajnostnega razvoja in novega Evropskega soglasja o razvoju za odzivanje na nove kritične značilnosti, kot so povezava med razvojem in humanitarnostjo, povezava med razvojem, migracijami in mobilnostjo, povezava med podnebnimi spremembami ter povezava med mirom in varnostjo;

82.  poudarja, da bi lahko zasebni sektor odigral odločilno vlogo, saj primanjkuje finančnih sredstev za uresničenje ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja; meni, da je kombiniranje lahko koristen način za pridobivanje dodatnih sredstev, seveda če je njegova uporaba ustrezno utemeljena, če prinaša dodano vrednost in če je v skladu z načeli razvojne učinkovitosti;

83.  vendar poudarja, da ERS ne bi smel preseči svojega področja uporabe ter da vzpostavitev nove povezave za soočanje z novimi izzivi ne bi smela ogroziti doseganja drugih razvojnih ciljev, njihovemu osnovanju pa je treba priložiti natančne, jasne in pregledne predpise, določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki jih določi Komisija;

84.  meni, da so ključnega pomena izboljšano usklajevanje in sinergije pomoči različnih donatorjev in instrumenti pomoči; poziva različne deležnike, naj izboljšajo kakovost okvirov za rezultate dejavnosti in rezultate razvoja na kraju samem;

85.  priznava operativne težave ali izzive, zlasti za namene dosege soglasja, predvsem kadar je ogroženo usklajevanje velikega števila donatorjev v razvijajočih se, zapletenih razmerah in zaradi spreminjajočih se potreb;

86.  meni, da naložbe v nestabilne države ostajajo ključna prednostna naloga posredovanj Unije, hkrati pa bi ohranitev razsodnega pristopa k spremljanju lahko po potrebi vodila k ustavitvi financiranja; meni, da je treba okrepiti prakso ocenjevanja rezultatov in njihove izmenjave v zvezi z nestabilnimi državami ali državami v konfliktnih razmerah;

87.  podpira prizadevanja za spopadanje z vprašanji trajnosti razvojnih rezultatov, kadar so ogroženi mobilizacija domačih javnofinančnih prihodkov, odgovornost in politična ekonomija;

88.  opozarja, da so podnebne spremembe eden največjih izzivov, s katerimi se srečujejo Unija in vlade po vsem svetu; odločno poziva Komisijo, naj uresniči svoje zaveze na podlagi Pariškega sporazuma za krepitev pogojenosti financiranja Unije s podnebnimi razmerami, da se financira samo projekte, ki so skladni s podnebnimi cilji, da se tako odrazijo podnebni cilji Unije, kar bo zahtevalo večjo usklajenost meril za izbor;

89.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da sistem Unije za certificiranje trajnosti biogoriv ni povsem zanesljiv(27); poudarja morebitne negativne posledice za države v razvoju, saj, kakor je navedlo Računsko sodišče, „Komisija ni zahtevala, da prostovoljne sheme preverjajo, da proizvodnja biogoriv, ki jih certificirajo, ne povzroča bistvenih tveganj negativnih socialno-ekonomskih vplivov, kot so konflikti v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilno/otroško delo, slabi delovni pogoji kmetov ter nevarnosti za zdravje in varnost“, zato poziva Komisijo, naj obravnava to zadevo;

90.  spodbuja vključitev etične razsežnosti v oblikovanje posredovanj politike;

91.  vztraja, da bo učno gradivo, financirano iz sredstev Unije, vključno s PEGASE (Mécanisme Palestino-européen de Gestion de l’Aide Socio-économique), izpolnjevalo skupne vrednote svobode, strpnosti in nediskriminacije, ki se spodbujajo prek izobraževanja, ki so jih ministri za izobraževanje iz Unije sprejeli 17. marca 2015 v Parizu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sredstva Unije porabljena v skladu s standardi glede miru in strpnosti v izobraževanju, ki izhajajo iz Unesca;

Operacionalizacija povezave med razvojem in migracijami

92.  ugotavlja, da je bilo v letu 2016 odobrenih 106 projektov, skupaj vrednih 1589 milijonov EUR, s sklenjenimi pogodbami v višini 594 milijonov EUR in izplačanimi zneski v višini 175 milijonov EUR za boljše upravljanje migracijskih tokov in obravnavanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij s skrbniškim skladom za Afriko in povezanimi regionalnimi instrumenti; ugotavlja, da se eden od dogovorjenih ciljev nanaša na „dobro upravljane migracijske politike“;

93.  poziva Komisijo, naj strukturirano poroča o vplivu programov, ki se izvajajo v okviru skrbniškega sklada za Afriko, zlasti na podlagi ciljno usmerjenega spremljanja in okvira rezultatov skrbniškega sklada za Afriko, da se poudari skupne dosežke;

94.  v okviru tega ugotavlja tudi, da bo nov Evropski sklad za trajnostni razvoj kot del evropskega načrta za zunanje naložbe osredotočen na države v podsaharski Afriki, 400 milijonov EUR pa bo zagotovil ERS;

95.  podpira povečanje programa za financiranje držav AKP z učinkom, ločenega instrumenta za spodbujanje naložb v državah AKP, za 300 milijonov EUR, tako da bo skupna zmogljivost financiranja dosegla 800 milijonov EUR za ciljne projekte, ki se bodo neposredno spopadali s temeljnimi vzroki migracij, in njegovo spremembo v obnovljivi sklad;

96.  ugotavlja, da Evropska investicijska banka (EIB) z instrumentom za spodbujanje naložb v državah AKP, podpira predvsem projekte za spodbujanje razvoja zasebnega sektorja, medtem ko migracijski sveženj AKP zajema tudi upravičene projekte javnega sektorja; pozdravlja oblikovanje novih partnerstev v okviru instrumenta za spodbujanje naložb v državah AKP, ki ga upravlja EIB; vendar poziva EIB, naj zagotovi dodatne informacije o sestavnih delih učinka vzvoda, namreč ustreznih delih iz kapitalskega dela in iz javnega financiranja Unije ali drugih večstranskih razvojnih bank ter povračil, ponovno vloženih v delovanje instrumenta za spodbujanje naložb v državah AKP;

97.  podpira Komisijo pri hitri pripravi kode za migracije v okviru odbora za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj za krepitev učinkovite rabe in sledljivosti povezanega financiranja;

Vzpostavitev novega partnerstva z državami AKP

98.  se veseli, da se ga bo v celoti obveščalo in se z njim posvetovalo o vmesnem pregledu 11. ERS, ki naj bi sicer upošteval Agendo 2030 in novo evropsko soglasje o razvoju, vendar bi moral v celoti upoštevati tudi načela razvojne učinkovitosti, ki so bila ponovno potrjena na forumu na visoki ravni o globalnem partnerstvu v Nairobiju, zlasti ko gre za odgovornost za prednostne naloge držav prejemnic;

99.  ponovno poziva k vključitvi sredstev ERS v splošni proračun.

2.2.2018

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016

(2017/2146(DEC))

Pripravljavec mnenja: Doru-Claudian Frunzulică

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  podpira uporabo proračunske podpore, toda poziva Komisijo, naj bolje opredeli in jasno oceni razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči v posameznih primerih, predvsem pa izboljša kontrolne mehanizme v zvezi z ravnanjem držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi morebitne uporabe proračunske podpore v državah, v katerih ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov; je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 35/2016 o uporabi proračunske podpore za izboljšanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v podsaharski Afriki, v katerem to ugotavlja, da vnaprejšnje analize Komisije o mobilizaciji niso bile dovolj podrobne in v skladu z njenimi lastnimi smernicami ter da Komisija pogosto ne oceni davčnih izjem in nezakonitih kapitalskih tokov iz držav, prav tako pa ne upošteva pravilno dividend za izkoriščanje in dejstva, ali so bile pravice za uporabo naravnih virov plačane; je zaskrbljen, ker je Komisija pogoje za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov premalo ali neustrezno uporabljala v vseh vrstah pogodb o proračunski podpori;

2.  obžaluje, da se pri porabi sredstev iz Evropskega razvojnega sklada že večkrat niso upoštevala pravila o javnem naročanju(28); poudarja, da je to pereča težava, na katero Evropsko računsko sodišče opozarja že vrsto let; poziva Komisijo, naj obravnava to težavo, ki bi utegnila zaradi pospešenega izvajanja javnih razpisov v okviru skrbniškega sklada EU za nujno pomoč Afriki postati še očitnejša;

3.  je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 11/2017 o skrbniškem skladu EU Bêkou za Srednjeafriško republiko; ugotavlja, da je sklad kljub nekaterim pomanjkljivostim obetaven začetek in da je bila njegova ustanovitev hiter odgovor na potrebo po združevanju pomoči, rehabilitacije in razvoja; poziva Komisijo, naj upošteva priporočilo Računskega sodišča in pripravi smernice o izbiri instrumenta za zagotavljanje pomoči (skrbniški sklad ali kaj drugega); meni, da je treba v teh smernicah upoštevati morebitna tveganja in pomanjkljivosti skrbniških skladov in dosedanje izkušnje z njimi, ki niso bile vedno dobre; obžaluje, da sklad ni občutno izboljšal splošnega usklajevanja med donatorji;

4.  se veseli, da se ga bo v celoti obveščalo in se z njim posvetovalo o vmesnem pregledu 11. ERS, ki naj bi sicer upošteval agendo 2030 in novo evropsko soglasje o razvoju, vendar bi moral v celoti upoštevati tudi načela razvojne učinkovitosti, ki so bila ponovno potrjena na forumu na visoki ravni o globalnem partnerstvu v Nairobiju, zlasti ko gre za odgovornost za prednostne naloge držav prejemnic;

5.  poudarja, da bi lahko zasebni sektor odigral odločilno vlogo, saj primanjkuje finančnih sredstev za uresničenje ambicioznih razvojnih ciljev; meni, da je kombiniranje lahko koristen način za pridobivanje dodatnih sredstev, seveda če je njegova uporaba ustrezno utemeljena, če prinaša dodano vrednost in če je v skladu z načeli razvojne učinkovitosti;

6.  poziva Komisijo, naj za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustanavljanju in utrjevanju demokratičnih institucij, izkoreninjenju korupcije, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije; poudarja, da lahko pristop pozitivne pogojenosti skupaj z močno osredotočenostjo na financiranje manjših programov podeželskih skupnosti prinese resnične spremembe in zagotovi, da se bo davkoplačevalski denar Unije porabljal na bolj trajnosten način; po drugi strani odločno obsoja vse poskuse, da bi pomoč pogojili z nadzorom na mejah;

7.  je zaskrbljen nad izjavo Evropskega računskega sodišča(29), da obstaja resno tveganje, da Unija ne bo izpolnila cilja glede vključitve boja proti podnebnim spremembam v celoten proračun Unije, prav tako pa ne bo uspela nameniti 20 % odhodkov ukrepom v zvezi s podnebnem;

8.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Evropskega računskega sodišča, da sistem Unije za certificiranje trajnostnih biogoriv ni povsem zanesljiv(30); opozarja na morebitne negativne posledice za države v razvoju, kakor je navedlo Računsko sodišče; „Komisija ni zahtevala, da prostovoljne sheme preverjajo, da proizvodnja biogoriv, ki jih certificirajo, ne povzroča bistvenih tveganj negativnih socialno-ekonomskih vplivov, kot so konflikti v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilno/otroško delo, slabi delovni pogoji kmetov ter nevarnosti za zdravje in varnost“, zato poziva Komisijo, naj obravnava to zadevo.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Doru-Claudian Frunzulică, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, György Hölvényi, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ádám Kósa, Paul Rübig, Judith Sargentini, Adam Szejnfeld

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jean Lambert, Miroslav Mikolášik

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17

+

ALDE

Charles Goerens

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

PPE

György Hölvényi, Ádám Kósa, Miroslav Mikolášik, Paul Rübig, Adam Szejnfeld, Bogdan Brunon Wenta

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Elly Schlein

Verts/ALE

Jean Lambert, Judith Sargentini

0

-

4

0

EFDD

Ignazio Corrao, Mireille D'Ornano

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey

PPE

Joachim Zeller

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

19.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Benedek Jávor, Barbara Kappel, Wolf Klinz, Arndt Kohn, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerben-Jan Gerbrandy, Brian Hayes, Andrej Novakov (Andrey Novakov)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Howarth

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Wolf Klinz

EFDD

Marco Valli

ENL

Barbara Kappel

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Andrej Novakov (Andrey Novakov), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt

S&D

Inés Ayala Sender, John Howarth, Arndt Kohn, Miroslav Poche, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Benedek Jávor, Bart Staes

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 281.

(2)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 289.

(3)

  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(4)

  UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(5)

  UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(6)

  UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(7)

  UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(8)

  UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(9)

  UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(10)

  UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(11)

  UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(12)

  UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(13)

  UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

(14)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 281.

(15)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 289.

(16)

  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(17)

  UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(18)

  UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(19)

  UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(20)

  UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(21)

  UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(22)

  UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(23)

  UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(24)

  UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(25)

  UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(26)

  UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

(27)

  Posebno poročilo št. 18/2016: Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv.

(28)

Letno poročilo o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada (ERS), za proračunsko leto 2016, Evropsko računsko sodišče.

(29)

Posebno poročilo št. 31/2016 z naslovom „Poraba vsaj enega evra od petih iz proračuna EU za podnebne ukrepe: delo, ki poteka, je ambiciozno, vendar obstaja resno tveganje, da cilj ne bo dosežen“, Evropsko računsko sodišče, 2016.

(30)

Posebno poročilo št. 18/2016 z naslovom „Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv“.

Zadnja posodobitev: 13. april 2018Pravno obvestilo