Postopek : 2017/2145(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0128/2018

Predložena besedila :

A8-0128/2018

Razprave :

PV 18/04/2018 - 10
CRE 18/04/2018 - 10

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.25

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0130

POROČILO     
PDF 561kWORD 64k
28.3.2018
PE 613.512v02-00 A8-0128/2018

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2017/2145(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Marco Valli

PRED. SPREM.
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2017/2145(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0256/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2016, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0128/2018),

1.  podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2017/2145(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0128/2018),

1.  ugotavlja, da je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) svoj upravni proračun še naprej izvrševala brez pomembne stopnje napake in da je skupna stopnja napake pri porabi v upravnem proračunu po oceni Računskega sodišča znašala 0,2 %;

2.  obžaluje, da je Računsko sodišče tako kot leta 2015 ponovno ugotovilo pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil, ki so jih delegacije Unije organizirale za pogodbe v vrednosti manj kot 60.000 EUR;

3.  je seznanjen, da je ESZD uvedla več pobud za zmanjšanje napak v postopkih javnega naročanja, in sicer z boljšim usposabljanjem, podporo in svetovanjem za uslužbence delegacij, odgovorne za javna naročila; poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva za dejavno podpiranje in spremljanje izvajanja pravil in postopkov javnega naročanja v delegacijah, da se bosta izboljšali splošna skladnost in učinkovitost njihovih razpisnih postopkov in upravljanja pogodb; spodbuja jo, naj razmisli o uvedbi postopkov javnega naročanja na svetovni ali regionalni ravni, ki bodo zajemali več delegacij Unije in nadomestili posamezne pogodbe nizke vrednosti; prosi jo tudi, naj oceni, do kakšne mere bi lahko ta rešitev odpravila slabosti v postopkih javnega naročanja, in parlamentarni Odbor za proračunski nadzor obvesti o rezultatih te analize;

4.  ugotavlja, da se prejšnja priporočila glede posodobitve osebnega statusa zaposlenih in s tem povezanih dokazil ter glede upravljanja družinskih dodatkov večinoma upoštevajo;

5.  ugotavlja, da je bilo 15 od 20 obveznosti, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, pripravljenih pred koncem leta, z njimi povezane storitve, blago in ustrezna plačila pa naj bi bili delno ali v celoti zagotovljeni v letu 2017; opozarja, da so prenosi v nasprotju z načelom enoletnosti proračuna in se morajo uporabljati zgolj izjemoma, in ne kot način za povečanje odstotka porabe sredstev ob koncu leta;

6.  je seznanjen z visoko stopnjo nepravilnosti, ugotovljenih med predhodnim preverjanjem finančnih transakcij, pa tudi z vrsto napak in nepravilnosti, kot je nedostopnost dokazil ali neupravičenost odhodkov; pozdravlja obsežen sistem notranjega poročanja ESZD, ki omogoča predvidevanje morebitnih napak in tako prispeva k nizki stopnji napake, ki jo je izračunalo Računsko sodišče; spodbuja ESZD, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje visoke stopnje nepravilnosti; vseeno pa poudarja, da zmanjševanje nepravilnosti, odkritih pri predhodnem preverjanju, ne bi smelo ovirati vzdrževanja nizke stopnje napak;

7.  obžaluje, da se že leta nadaljujejo iste slabosti v zvezi z neprekinjenostjo poslovanja in upravljanjem dokumentov, zaradi česar bi se lahko zmanjšali dostopnost in zanesljivost ključnih informacij o upravljanju, ki se uporabljajo za spremljanje dejavnosti in projektov delegacij ter poročanje o njih; opozarja, da bi se s popolno preglednostjo dokumentacije izboljšala kakovost spremljanja in kontrole ter učinkovito preprečile korupcija in goljufije;

8.  ugotavlja, da je samo ena delegacija, ki sodi v pristojnost regionalnega centra Evrope, v izjavi o zanesljivosti izrazila in obnovila pridržek v zvezi z upravljanjem javnim naročil; poziva ESZD, naj bo pozorna in naj razmisli o skladnosti med dejanskim ali le formalnim izvajanjem standardov notranje kontrole in zanesljivim upravljanjem delegacij Unije;

9.  izraža podporo analizi in izboljšanju stroškovne učinkovitosti naknadne kontrole s primerjavo stroškov dejavnosti naknadne kontrole in vrednosti ugotovljenih napak; ugotavlja, da je strošek na enoto ugotovljenih napak (strošek v EUR) v letu 2016 znašal 23 centov; se zaveda, da je ta strošek na enoto povezan z nizko stopnjo napake in bi bil še nižji, če bi bil znesek, na katerega se te napake nanašajo, višji;

10.  pozdravlja uvedbo novih smernic za cikel inšpekcijskih obiskov v letu 2016, ki vključujejo merila za določanje prednostnega seznama za izvedbo inšpekcijskih pregledov delegacij, kot so prvi veleposlaniki Unije, delegacije, ki se soočajo s posebnimi izzivi, čas, pretečen od prejšnjega inšpekcijskega pregleda, in velikost delegacij, pri čemer naj bi se inšpekcijski pregled večjih delegacij izvedel vsakih pet let; spodbuja ESZD, naj cikle inšpekcijskih pregledov še naprej določa glede na te dejavnike, temelječe na tveganju, in jo poziva, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o izkušnjah in rezultatih uporabe novih smernic;

11.  opozarja, da je začetni proračun za leto 2016 znašal 633,6 milijona EUR, kar je 5,1-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim proračunskim letom, pri čemer ta znesek vključuje 18,9 milijona EUR za pokritje izgube vrednosti evra ter sredstva za odprtje delegacije v Iranu, prenos somalijske delegacije iz Nairobija v Mogadiš in prilagoditev plač ob koncu leta; opozarja, da je bilo za uvedbo varnostnega svežnja v celotni mreži delegacij Unije odobrenih 2,5 milijona EUR dodatnih sredstev, zlasti za zaposlitev lokalnih varnostnih uradnikov, zagotavljanje varnosti ali za namensko usposabljanje uslužbencev ESZD, pri čemer je končni znesek proračuna ESZD znašal 636,1 milijona EUR;

12.  ugotavlja, da je končni proračun ESZD za leto 2016 znašal 636,1 milijona EUR, pri čemer je stopnja izvrševanja obveznosti znašala 99,7 %, stopanja izvrševanja plačil pa 87,5 %;

13.  je seznanjen s sedanjo razdelitvijo proračuna, v okviru katerega je 222,7 milijona EUR namenjenih sedežu ESZD in 413,4 milijona EUR delegacijam;

14.  ugotavlja, da je bilo 65,1 % proračuna sedeža ESZD oziroma 144,2 milijona EUR namenjenih za izplačilo plač in drugih pravic notranjih uslužbencev in zunanjih sodelavcev, 13 % oziroma 30 milijonov EUR za upravljanje stavb in s tem povezane stroške ter 14 % oziroma 30,8 milijona EUR za sisteme IT (vključno s sistemi za izmenjavo tajnih podatkov) in opremo;

15.  ugotavlja, da je bil proračun delegacij Unije v višini 413,4 milijona EUR razdeljen na 109,1 milijona EUR (26,4 %) za prejemke in pravice notranjih uslužbencev, 64,3 milijona EUR (15,6 %) za zunanje sodelavce in zunanje storitve, 25,2 milijona EUR (6,1 %) za druge izdatke v zvezi z osebjem, 169 milijona EUR (40,9 %) za stavbe in z njimi povezane stroške ter 45,7 milijona EUR (11,1 %) za druge upravne izdatke; ugotavlja, da je ESZD za kritje upravnih stroškov uslužbencev Komisije v delegacijah od Komisije prejela prispevek v višini 185,6 milijona EUR (brez namenskih prejemkov), pri čemer je bil ta znesek pozneje razdeljen med razdelek V Komisije v višini 50,4 milijona EUR, upravne vrstice operativnih programov v višini 89,9 milijona EUR in evropski razvojni sklad (ERS) v višini 45,4 milijona EUR; ugotavlja, da je ERS leta 2016 prvič plačal pavšalni znesek na osebo za režijske stroške delegacij za uslužbence Komisije, ki jih financira ERS;

16.  poudarja pomembnost preglednega in učinkovitega pregleda proračuna ESZD; obžaluje, da je zaradi razdrobljenih instrumentov oviran dostop do informacij; poziva podpredsednico Komisije in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovi popoln dostop do podatkov, povezanih s stroški njenih misij;

17.  poudarja, da bi se morala izboljšati učinkovitost izvajanja upravnega proračuna ESZD, zlasti za delegacije, saj so nekatere delegacije od Komisije prejemale ločene prispevke iz 33 različnih proračunskih vrstic v zvezi z upravnimi stroški uslužbencev Komisije v delegacijah; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju s Svetom in Parlamentom prizadeva za proračunsko poenostavitev, da bi izboljšala proračunsko upravljanje in državljanom Unije ponudila transparenten pregled nad stroški;

18.  spominja ESZD, da sta gospodarska diplomacija in lobiranje tesno prepletena, zato jo poziva, naj določi pravila za lobiranje, da bi razlikovala med tema dejavnostma in zagotovila preglednost pri lobiranju tako na sedežu kot v delegacijah;

19.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so od leta 2016 skupni režijski stroški vseh uradov delegacij (najemnina, varovanje in drugi režijski stroški), vključno z delegacijami ERS, v celoti financirani iz proračunskih vrstic ESZD, kar je pomemben korak k racionalizaciji proračuna; poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva za poenostavitev proračunskih virov in ureditev;

20.  podpira stalna prizadevanja ESZD v zadnjih dveh letih za poenostavitev in racionalizacijo celotne organizacije in ureditev upravljanja s ciljem povečati integracijo storitev ter izboljšati poročanje in komunikacijo; meni, da bi se s krepitvijo kulture storitev ESZD izboljšala uspešnost ESZD; ugotavlja, da je bilo v zadnjih dveh letih zaradi prizadevanj za zmanjšanje števila uslužbencev na vodilnih položajih leta 2016 zaposlenih 6,4 % teh uslužbencev, medtem ko jih je bilo leta 2014 7,5 %;

21.  pozdravlja prednostne naloge, ki sta jih v skladu z globalno strategijo Unije določili podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ESZD, da bi se spopadli s svetovnimi izzivi, vključno z obravnavo migracijskih vprašanj, trgovino z mamili in ljudmi ter izvajanjem diplomacije na področju človekovih pravic, da bi se z usklajenimi pristopi bolje soočali z novimi mednarodnimi izzivi in političnimi prednostnimi nalogami; opozarja tudi na vse pomembnejšo vlogo ESZD v mednarodnem sodelovanju na področju miru, varnosti in človekovega razvoja, kar se med drugim kaže v njeni vlogi mediatorke in predstavnice v mednarodnih organizacijah, kot je OZN, pogajanjih in ohranjanju jedrskega sporazuma z Iranom, njeni vlogi posrednice v izraelsko-palestinskem konfliktu in v bruseljskem procesu za Sirijo;

22.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, torej ustrezno razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati vodilno načelo pri upravljanju virov, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji od leta 2004; pozdravlja zavezo podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jo je dala Parlamentu, namreč da bo obravnavala problem prevelike zastopanosti nacionalnih diplomatov na položaju vodij delegacij;

23.  obžaluje, da jih izmed 136 vodij delegacij Unije samo 21 prihaja iz 13 držav članic, ki so se Uniji pridružile po letu 2004; poziva ESZD, naj opravi temeljito oceno svoje politike zaposlovanja, da bi bolje izvajala politiko geografskega ravnovesja;

24.  je še vedno zaskrbljen zaradi nadaljnjih neravnovesij glede državljanstva uslužbencev v ESZD; ugotavlja, da je ob koncu leta 2016 delež uslužbencev ESZD iz držav članic znašal 31,7 % v primerjavi z 32,9 % leta 2015 (25,3 % na sedežu in 40,8 % v delegacijah); poziva k bolj uravnoteženi sestavi zaposlenih v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/427/EU(6); pozdravlja zavezo podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jo je dala Parlamentu, namreč da bo obravnavala problem prevelike zastopanosti nacionalnih diplomatov na položaju vodij delegacij;

25.   ugotavlja, da iz 13 držav članic, ki so se Uniji pridružile po letu 2004, prihaja 19,6 % vseh zaposlenih administratorjev pri ESZD, kar je skoraj toliko, kot znaša delež teh držav v celotnem prebivalstvu Unije (20,6 %); vseeno opozarja, da jih je na vodstvenih položajih samo 13,28 %, in poudarja, da je treba pri prihodnjih postopkih zaposlovanja to neravnovesje bolj upoštevati, ob spoštovanju politike zaposlovanja na osnovi kvalifikacij; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so te države članice še posebej slabo zastopane na višjih ravneh uprave; opominja, da je napredek pri tem zaželen;

26.  poziva ESZD, naj do 30. junija 2018 podrobneje pojasni, zakaj se povečuje število napotenih nacionalnih strokovnjakov, saj jih je bilo do leta 2016 napotenih že 445 (od tega jih je 85 % v Bruslju), medtem ko jih je bilo do leta 2015 napotenih 434, do leta 2014 pa 407;

27.  znova izraža zaskrbljenost zaradi neuravnotežene zastopanosti spolov med uslužbenci ESZD na višjih ravneh upravljanja; ugotavlja, da se je število žensk na vodilnih položajih nekoliko povečalo, in poudarja, da je sedanjo stopnjo (tj. 22,7 %, od tega 14 % na višjih vodstvenih položajih oziroma 6 delovnih mest od skupaj 44 in 25 % na srednjih vodstvenih položajih oziroma 53 delovnih mest od 215) mogoče še izboljšati; poziva države članice, naj dejavneje spodbujajo kandidaturo žensk za vodstvene položaje v ESZD;

28.  v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev projektnih skupin za poklicni razvoj ter enakost spolov in enake možnosti, okvira za učenje in razvoj (LEAD), pa tudi mreže žensk v ESZD (WEEAS), saj so pomemben mejnik za izboljšanje delovanja ESZD; je prepričan, da te pobude opredeljujejo privlačnejše poklicne poti, racionalizirajo postopke zaposlovanja ter zagotavljajo zaposlitev usposobljenih posameznikov in ustrezne kompetence, pa tudi enakost spolov in enake možnosti tako z vidika spola kot etničnega porekla; poziva države članice, naj storijo več, da bi usposobljene ženske spodbudile h kandidiranju za vodstvene položaje, da se zmanjša neuravnotežena zastopanost spolov; pozdravlja namero podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da poskrbi za to, da pogoste menjave zaposlenih ne bodo ovirale kontinuitete posebnega znanja in kompetenc tako na sedežu ESZD kot v delegacijah;

29.  obžaluje, da je služba za mediacijo ESZD leta 2016 uradno prejela 75 prijav konfliktov, nadlegovanja ali neustreznega delovnega okolja in da je bilo konec leta nerešenih še 23 zadev; ugotavlja, da je bilo konec leta 2015 odprtih še 36 izmed 65 primerov in da se je relativno število odprtih primerov konec leta 2016 zmanjšalo; pozdravlja sistem opozarjanja, ki ga je uvedla ESZD in ki omogoča sistematično spremljanje pritožb, ter z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili sprejeti ukrepi za boj proti tem pojavom, in sicer podporne službe, kot so mediatorji, zaupni svetovalci, zdravstvena in psihološka podpora, ozaveščanje ter ustrezni disciplinski ukrepi; poziva ESZD, naj še naprej izboljšuje svojo politiko na tem področju, da se preprečijo vse oblike trpinčenja na delovnem mestu in spolnega nadlegovanja ter konflikti, organ za podelitev razrešnice pa obvešča o novostih pri tem;

30.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo žvižgačem pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

31.  ugotavlja, da je ESZD doslej ravnala v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v obdobju petih let, saj je leta 2016 zaprla 17 delovnih mest, kar pomeni, da je skupaj ukinila 68 delovnih mest, 16 pa naj bi jih leta 2017, s čimer naj bi v celoti dosegla cilj zaprtja 84 delovnih mest v obdobju petih let, ki se je končalo leta 2017; opozarja, da čezmerna delovna obremenitev zaposlenih, zlasti v majhnih delegacijah ali delegacijah, ki so zadolžene za več držav, ne bi smela ogrožati ukrepov Unije na terenu;

32.   opozarja na priporočila varuhinje človekovih pravic glede tega, da ESZD ponuja neplačano prakso v delegacijah Unije, in poudarja, da je pomembno izplačati ustrezno nadomestilo vsem praktikantom ESZD, da bo njihov trud ustrezno poplačan in da se ne poveča diskriminacija na ekonomski podlagi; zato pozdravlja ukrepe ESZD za prestrukturiranje programa prakse, med drugim štipendije za prakso v delegacijah Unije; je vseeno zaskrbljen, ker je število štipendij občutno nižje kot število praktikantskih mest v delegacijah, ponujenih v letu 2016; poziva ESZD, naj poišče nove možnosti za plačano prakso, da bi zagotovila enake možnosti, na primer v sodelovanju z univerzami ali drugimi javnimi ustanovami;

33.  je zaskrbljen, ker so v letih 2015 in 2016 pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil v delegacijah Unije (razpisi za zbiranje ponudb, predlogov itd.) zadevale 87 projektov v skupni vrednosti 873.197.910 EUR; meni, da je bistveno, da se vodje delegacij še naprej redno usposabljajo in da se jih med pripravami pred napotitvijo, na priložnostnih seminarjih in letnih konferencah veleposlanikov poleg seznanjanja s političnimi dolžnostmi opozarja tudi na njihovo ključno vlogo pri krepitvi verige dajanja zagotovil ESZD in splošno odgovornost glede upravljanja upravnih odhodkov in portfeljev za projekte, ki jih je treba ustrezno oceniti, ter glede tehtanja različnih sestavnih delov, ki lahko spodbudijo izdajo pridržka;

34.  poudarja, da so vodje delegacij v letih 2015 in 2016 kot največji problem navedli precejšnje pomanjkljivosti pri intervencijski logiki, predvidevanju in ocenjevanju tveganja, saj so prizadele 293 projektov v skupnem znesku 2.574.730.715 EUR; poziva Komisijo in ESZD, naj opravita temeljito analizo, da bi izboljšali vodenje projektov, in sicer z ustreznim ocenjevanjem tveganja, geografskimi prednostnimi nalogami, zmožnostjo delegacij Unije, da obvladujejo delovne obremenitve, in osredotočenjem na področja podpore, da se poveča učinek pomoči;

35.  ugotavlja, da letni proračun za 185 poslovnih stavb ESZD in 144 uradnih rezidenc znaša približno 160 milijonov EUR, kar je 20 % proračuna ESZD; je seznanjen, da si ESZD od zadnjega postopka razrešnice prizadeva za prilagoditev in izboljšanje različnih sestavnih delov nepremičninske politike; ponovno poudarja, da je treba utrditi spremljanje in povračilo vseh stroškov ter izbirni postopek; poudarja, da je treba najti ravnotežje med varnostnimi vprašanji, okoljsko politiko in dostopom za invalide ter potrebo po povečanju prihrankov v zvezi z nepremičninami; poudarja, da se je treba o pogodbah pogajati, da se zagotovijo prihranki in kontinuiteta nepremičninske politike; predlaga, naj ESZD opravi celovito analizo vseh delegacij Unije, da bi ugotovila, v katerih državah bi lahko ceneje kupile poslovne ali rezidenčne objekte, namesto da jih najemajo;

36.  pozdravlja prizadevanja za povečanje usklajene podpore delegacijam Unije pri upravljanju stavb, ki jo nudi sedež, med drugim uvedbo posodobljene različice orodja IT za upravljanje stavb (IMMOGEST) oziroma povečanje števila specializiranih pogodbenih delavcev na sedežu ESZD; poziva ESZD, naj še naprej uresničuje priporočila Računskega sodišča iz posebnega poročila o tem, kako ESZD upravlja svoje stavbe po svetu; poziva ESZD, naj pregleda nove ukrepe in Parlament sproti obvešča o rezultatih(7);

37.  meni, da je skladna mreža regionalnih varnostnih uradnikov pomembna za varnost zaposlenih;

38.  meni, da mora vsaka nova gradbena dokumentacija ali transakcija, dogovorjena na sedežu ESZD, vsebovati temeljit pregled pogojev najema ali možnosti nakupa poslovnih in rezidenčnih stavb; se zaveda, da je ESZD od leta 2016 izboljšala sistem za preverjanje nakupov nepremičnin z zunanjimi finančnimi ocenami in tehničnimi revizijami, ki jih izvajajo priznani strokovnjaki, in jo poziva, naj predstavi rezultate tega ukrepa; poziva ESZD, naj še naprej spremlja pisarniške prostore, da se bodo izpolnila predvidena merila uspešnosti; pozdravlja, da se je povprečna velikost stavb delegacij v letu 2016 nekoliko zmanjšala, obžaluje pa, da je ESZD pri pisarniških prostorih presegla zgornji prag 35 m² na osebo, zaradi česar so nastali dodatni stroški v višini 7,4 milijona EUR; priznava, da so možnosti delegacij, da bi zmanjšale velikost poslovnih prostorov, omejene, na primer kadar jih zavezujejo obstoječe najemne pogodbe;

39.  poziva ESZD, naj opredeli dobro prakso na področju upravljanja nepremičnin v državah članicah, ki bi lahko stroškovno učinkovito prispevale h krepitvi nepremičninske politike; ugotavlja, da je ESZD po letu 2016 najela ponudnika storitev za sistematično spremljanje trga in izračunavanje donosnosti naložb v primerjavi z obstoječimi najemninami; 

40.  pozdravlja delovno skupino, v kateri sodelujejo države članice in ki obravnava ključno politično vprašanje skupne uporabe diplomatskih prostorov in možnost razširitve takih ureditev; ugotavlja, da je bil leta 2016 dosežen dogovor glede 11 novih skupnih prostorov, pri čemer je takih ureditev zdaj skupaj 91;

41.  z zadovoljstvom pozdravlja medinstitucionalni sporazum z generalnim direktoratom za humanitarno pomoč in civilno zaščito (GD ECHO) ter predvideni sporazum z Evropsko investicijsko banko o souporabi stavb in znižanju stroškov; poziva ESZD, naj v okviru spremljanja stroškov tak memorandum o soglasju razširi na druge subjekte Unije;

42.  poudarja, da je treba razkriti dezinformacije, zlasti v vzhodni soseščini, na zahodnem Balkanu in na jugu, in je seznanjen z delom projektne skupine East StratCom v zvezi s tem;

43.  pozdravlja ustanovitev platforme za podporo misijam, ki bo ponujala centralizirano upravno podporo za misije skupne varnostne in obrambne politike; opozarja, da je pomembno urediti financiranje platforme in vzpostaviti jasen in pregleden okvir za dodeljevanje in uporabo sredstev, ki bo čim bolj povečal učinek že veljavne ravni odhodkov, da bi ob začetku uporabe zagotovili močan in opazen vpliv;

44.  poziva Svet in ESZD, naj izpolnita svojo pravno obveznost ter Parlamentu brez odlašanja – in ne da bi moral to zahtevati – posredujeta vse ustrezne dokumente, povezane s pogajanji o mednarodnih sporazumih, vključno s pogajalskimi direktivami, dogovorjenimi besedili in zapisniki vseh pogajalskih krogov, v skladu s členom 218(10) PDEU, po katerem se „Evropski parlament v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti“; spominja Svet in ESZD, da je Sodišče Evropske unije v preteklosti zaradi kršitev člena 218(10) že razveljavilo sklepe Sveta o podpisu in sklenitvi več sporazumov, in poudarja, da lahko Parlament tudi v prihodnje ne odobri novih sporazumov, kakor je storil v primeru celovitega in izboljšanega partnerstva z Armenijo, dokler Svet in ESZD ne bosta izpolnila svojih pravnih obveznosti;

45.  ugotavlja, da ESZD še ni obravnavala priporočil iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 14/2013, v skladu s katerimi bi morala pripraviti natančen akcijski načrt za povečanje učinkovitosti podpore Unije Palestini; poziva ESZD, naj začne v sodelovanju s Komisijo v celoti izvajati ta priporočila;

46.  je seznanjen, da v skladu z veljavnim postopkom razrešnice odbor junija Računskemu sodišču predloži letna poročila o dejavnostih, Računsko sodišče nato oktobra Parlamentu predloži svoje poročilo, o razrešnici pa Parlament do maja glasuje na plenarnem zasedanju; je seznanjen, da med pripravo zaključnega računa in dokončanjem postopka razrešnice preteče vsaj 17 mesecev, razen če se podelitev razrešnice preloži; poudarja, da so časovni roki revizije v zasebnem sektorju mnogo krajši; poudarja, da je treba postopek razrešnice poenostaviti in pospešiti; poziva, naj ESZD in Računsko sodišče sledita najboljši praksi v zasebnem sektorju, in v zvezi s tem predlaga, da se kot rok za predložitev letnih poročil o dejavnostih določi 31. marec v letu, ki sledi obračunskemu letu, kot rok za predložitev poročila Računskega sodišča pa 1. julij; predlaga tudi, naj se pregleda časovni okvir za postopek razrešnice, kot je določen v členu 5 priloge IV poslovnika Parlamenta, da bi glasovanje o podelitvi razrešnice potekalo na delnem plenarnem zasedanju Parlamenta novembra, s čimer bi se postopek razrešnice zaključil v letu, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu.

31.1.2018

MNENJE Odbora za zunanje zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

(2017/2145(DEC))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je zadovoljen, da je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) upravni proračun za leto 2016 izvršila brez pomembnih napak; ugotavlja, da se je pri naknadnih kontrolah izkazalo, da se je stopnja napake v primerjavi z letom 2015 povečala; odločno poudarja, da si je treba bolj prizadevati za zmanjšanje precej visoke stopnje nepravilnosti, odkritih pri vnaprejšnjem preverjanju finančnih transakcij;

2.  ugotavlja, da je ob koncu leta 2016 delež uslužbencev ESZD, ki so prišli iz držav članic, znašal 31,7 % (25,3 % na sedežu in 40,8 % v delegacijah); poziva k bolj uravnoteženi sestavi zaposlenih v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/427/EU(8); pozdravlja zavezo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jo je dala Parlamentu, namreč da bo obravnavala problem prevelike zastopanosti nacionalnih diplomatov na položaju vodij delegacij;

3.  z zadovoljstvom ugotavlja, da iz 13 držav članic, ki so se Uniji pridružile od leta 2004, prihaja 19,6 % vseh uradnikov razreda AD pri ESZD, kar je skoraj toliko, kot znaša delež teh držav v celotnem prebivalstvu Unije (20,6 %); kljub temu opozarja, da uslužbenci iz teh držav zasedajo samo 13,28 % vseh vodstvenih položajev v ESZD, in poudarja, da bi lahko ob spoštovanju politike zaposlovanja na osnovi kvalifikacij ta delež še povečali, da bi bil izenačen z deležem teh držav v celotnem prebivalstvu Unije;

4.  znova izraža zaskrbljenost zaradi neuravnotežene zastopanosti spolov med uslužbenci ESZD na vodstveni ravni; je seznanjen z rahlim povečanjem števila žensk na vodstvenih položajih in poudarja, da bi si bilo treba še bolj prizadevati, da bi povečali trenutni delež (23,99 %); v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je generalni sekretar ESZD ustanovil projektno skupino za vprašanja spolov;

5.  ugotavlja, da se je v ESZD v letu 2016 nadaljevalo obvezno 1-odstotno zmanjšanje števila statutarnih uslužbencev; kljub temu poudarja, kako pomembno je, da se ambiciozni cilji zunanjih politik Unije, opredeljeni v globalni strategiji, podkrepijo z ustreznimi viri, tako na sedežu kot v delegacijah Unije; opozarja, da prekomerna delovna obremenitev osebja, zlasti v majhnih delegacijah ali delegacijah, ki so zadolžene za več držav, ne bi smela ogrožati ukrepov Unije na terenu;

6.  pozdravlja ustanovitev platforme za podporo misijam, ki bo ponujala centralizirano upravno podporo za misije skupne varnostne in obrambne politike; opozarja, da je pomembno urediti financiranje platforme in vzpostaviti jasen in pregleden okvir za dodeljevanje in uporabo sredstev, ki bo kar najbolj povečal učinek že veljavne ravni odhodkov, da bi ob začetku uporabe zagotovili močan in opazen vpliv;

7.  pozdravlja posojilo v višini 200 milijonov EUR za boljše upravljanje nepremičninske politike ter poziva k njegovemu povečanju;

8.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letih 2015 in 2016 odkrilo pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil, ki so jih delegacije Unije organizirale za pogodbe v vrednosti manj kot 60.000 EUR; pozdravlja predlagane spremembe usposabljanja in vzorčnih pogodb, ki naj bi jih uvedli z letom 2018, in se veseli povečane učinkovitosti na teh področjih;

9.  poziva Svet in ESZD, naj izpolnita svojo pravno obveznost ter Evropskemu parlamentu brez odlašanja - in ne da bi bila za to potrebna zahteva - posredujeta vse ustrezne dokumente, povezane s pogajanji o mednarodnih sporazumih, vključno s pogajalskimi direktivami, dogovorjenimi besedili in zapisniki vseh pogajalskih krogov, v skladu s členom 218(10) PDEU, po katerem se "Evropski parlament v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti"; spominja Svet in ESZD, da je Sodišče Evropske unije v preteklosti zaradi kršitev člena 218(10) že razveljavilo sklepe Sveta o podpisu in sklenitvi več sporazumov, in poudarja, da lahko Parlament tudi v prihodnje ne odobri novih sporazumov, kakor je storil v primeru celovitega in izboljšanega partnerstva z Armenijo, dokler Svet in ESZD ne bosta izpolnila svojih pravnih obveznosti;

10.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili, potem ko je Evropsko računsko sodišče leta 2015 in 2016 ugotovilo, da so v postopkih zaposlovanja lokalnih pomočnikov v delegacijah in postopkih javnega naročanja, ki so jih izvajale delegacije, določene pomanjkljivosti, sprejeti ukrepi za izboljšanje kakovosti postopkov ESZD od leta 2018 naprej; vendar pa ugotavlja, da bi morale biti izboljšave korenite, prav tako pa bi moralo biti vidno, da je ESZD v zvezi z odgovornostjo in preglednostjo dosegla jasen in merljiv napredek;

11.  ugotavlja, da ESZD še ni obravnavala priporočil iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 14/2013, v skladu s katerimi bi morala pripraviti natančen akcijski načrt za povečanje učinkovitosti podpore Unije Palestini; poziva ESZD, naj začne v sodelovanju s Komisijo v celoti izvajati ta priporočila;

12.  pozdravlja odločitev Unije, ki je skladna s priporočilom Evropskega varuha človekovih pravic, da v okviru svojih delegacij v tujini ponudi opravljanje plačanih pripravništev ter tako zagotovi, da bodo dostopna tudi mladim z omejenimi finančnimi zmožnostmi, kar je skladno z načelom nediskriminacije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

6

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Rebecca Harms, Marek Jurek, Jo Leinen, Miroslav Poche, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Tiemo Wölken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

49

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Iveta Grigule-Pēterse, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk)), Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Amjad Bashir, Bas Belder, Marek Jurek, Ryszard Antoni Legutko

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Barbara Kudrycka, Eduard Kukan, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Traian Ungureanu

S&D

Francisco Assis, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Eugen Freund, Jo Leinen, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Miroslav Poche, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Rebecca Harms, Tamás Meszerics, Alyn Smith, Bodil Valero

6

-

EFDD

James Carver

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios)

2

0

GUE/NGL

Sofia Sakorafa

NI

Janusz Korwin-Mikke

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Raffaele Fitto, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Arndt Kohn, Notis Marias, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Julia Pitera

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

19

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

3

-

ECR

Raffaele Fitto, Notis Marias

ENL

Jean-François Jalkh

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

  UL L 48, 24.2.2016.

(2)

  UL C 323, 28.9.2017, str. 1.

(3)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 1.

(4)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 10.

(5)

  UL 298, 26.10.2012, str. 1.

(6)

  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(7)

  Računsko sodišče: Posebno poročilo št. 07/2016: Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu

(8)

  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

Zadnja posodobitev: 12. april 2018Pravno obvestilo