Postopek : 2017/2285(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0136/2018

Predložena besedila :

A8-0136/2018

Razprave :

PV 02/05/2018 - 24
CRE 02/05/2018 - 24

Glasovanja :

PV 03/05/2018 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0200

POROČILO     
PDF 658kWORD 63k
4.4.2018
PE 616.859v02-00 A8-0136/2018

o izvajanju kohezijske politike in tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) uredbe o skupnih določbah

(2017/2285(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Andrej Novakov (Andrey Novakov)

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Kohezijska politika EU je več desetletij najprepoznavnejši instrument evropske dodane vrednosti. Naložbe prek proračuna EU zagotavljajo doseganje dolgoročnih ciljev Unije in vplivajo na vse državljane, lokalne skupnosti in podjetja. Lokalna prisotnost kohezijske politike je z zgodbami o uspehu zagotovila verodostojnost in prepoznavnost.

Naložbe v prometno infrastrukturo v okviru tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ spadajo med najoprijemljivejše dosežke kohezijske politike, ki prispevajo k odpravi različnih vrzeli zaradi razhajanj v EU in k vzpostavljanju močnega enotnega trga za konkurenčno Evropo.

To poročilo je pripravljeno v skladu s členom 9(7) uredbe o skupnih določbah, namenjeno pa je oceni dosežkov, pregledu izzivov in napotkov za čas po letu 2020. Slednje je zlasti pomembno ob upoštevanju prihodnjega predloga večletnega finančnega okvira, poznejših pogajanj in regulativnega okvira za naslednje programsko obdobje.

Dosežki in učinek naložb v obdobju 2007–2013

Cilj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T, členi 170–172 PDEU) je razviti povezano večmodalno omrežje, ki omogoča hiter in enostaven prevoz ljudi in blaga v EU. Kot je predlagano v celovitem sklopu pobud Evropa v gibanju, prispeva h konkurenčni, povezani in čisti mobilnosti za vse Evropejce.

Evropska unija je leta 2013 oblikovala novo politiko TEN-T (Uredba (EU) št. 1315/2013), katere glavna lastnost je bil sistematičen omrežni pristop na ravni EU. V njej so bila določena prednostna področja za ukrepanje, zlasti za čezmejne odseke. Obravnava tudi infrastrukturne razlike in nezadostno interoperabilnost, izboljšuje večmodalne povezave, zmanjšuje ravni emisij toplogrednih plinov in se bolj posveča povezavam s tretjimi državami. Vendar so bile stopnje sofinanciranja (do največ 30 % proračuna za infrastrukturna dela projekta in 50 % za študije) pri skupnem proračunu v višini 8013 milijard EUR, dodeljenem programu TEN-T v finančnem načrtu za obdobje 2007–2013, nezadostne, zlasti v državah z najnižjo kakovostjo infrastrukture.

Medtem je bilo v EU-27 kot celoti za naložbe v promet v obdobju 2007–2013 skupaj namenjenih 81 milijard EUR ali skoraj tretjina (31 %) skupnega zneska podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS). Več kot dve tretjini (69 %) tega zneska sta bili namenjeni najnovejšim članicam (tj. državam EU-12, ki so prejele približno 55,6 milijarde EUR), kjer je bila potreba po naložbah v promet največja. To pomeni, da je 238 od 309 operativnih programov, sklenjenih z Evropsko komisijo (ESRR in KS), vključevalo podporo za prometni sektor. Večina teh programov je bila izvedenih na nacionalni ravni (kar predstavlja 67 % vseh dodeljenih sredstev). Pri tem je bilo zgrajenih 4900 km novih cest, 28 000 km je bilo obnovljenih, zlasti v najnovejših državah članicah, zgrajenih je bilo 1100 km novih železniških prog, posodobljenih pa 3900 km železniških prog (2600 km prog je bilo zgrajenih ali posodobljenih v omrežju TEN-T). Tako je dostop do cest dobilo 8,2 milijona državljanov več, čas potovanja pa se je skrajšal.

Obstaja tudi veliko dobrih primerov evropskih naložb v promet v obdobju 2007–2013, ki jih je treba omeniti kot dobre zglede, tj. dokončanje trakijske avtoceste od Sofije do črnomorskega pristanišča Burgas, ki prestolnico, središče gospodarske dejavnosti, povezuje z največjim pristaniščem in ključno prispeva k razvoju bolgarskega gospodarstva, posodobitev železniške proge E30/C-E30, odsek Kraków–Rzeszów na Poljskem, obnova državne ceste DN6 Alexandria–Craigova v Romuniji, posodobitev odseka železniške proge Votice–Benešov u Prahy na Češkem, predor mestne železniške proge v Leipzigu (modula 5 in 6) v Nemčiji in številne druge naložbe.

Napredek v obdobju 2014–2020

Program Promet v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) v obdobju 2014–2020 v primerjavi s programom TEN-T v obdobju 2007–2013 več financiranja namenja projektom v naprednih fazah izvajanja, delom ali mešanim projektom (ki združujejo študije in dela). Za infrastrukturne projekte je v okviru IPE na voljo 24,05 milijarde EUR, torej je na evropskega državljana na voljo približno 47 EUR financiranja za promet. Med 20 največjimi projekti, financiranimi na podlagi pozivov IPE za zbiranje ponudb iz obdobja 2014–2015, je 79 % železniških projektov.

Medtem je v evropskih strukturnih in investicijskih skladih (skladi ESI) za prometne projekte, načrtovane v obdobju 2014–2020, skupaj predvidenih približno 70 milijard EUR: 35,6 milijarde EUR za promet v okviru Kohezijskega sklada in 34,5 milijarde EUR za promet v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kljub zamudam pri izvajanju programskega obdobja ni večjih negativnih učinkov na naložbe v promet. Vendar je napredek pri naložbah v cestni promet veliko očitnejši kot pri naložbah v železniški promet v okviru kohezijskih skladov. Načrtovana je obnova 9647 km cest, pri čemer je za 1973 km že sprejeta odločitev, v okviru načrtovane gradnje 3103 km novih cest pa je že sprejeta odločitev za 1195 km. Statistični podatki o naložbah v železniški promet se razlikujejo, in sicer je načrtovana obnova 7052 km železniških prog, pri čemer je že sprejeta odločitev za 982 km, v okviru načrtovane gradnje 628 km novih železniških prog pa je že sprejeta odločitev le za 16 km.

Izzivi prometne infrastrukture

Kakovost infrastrukture v EU se razlikuje. Treba jo je posodobiti in vzdrževati. Potrebna sredstva morajo biti na voljo iz javnih in zasebnih virov. Do leta 2050 se pričakuje 80-odstotno povečanje tovornega prometa in več kot 50-odstotno povečanje potniškega prometa. Neobstoj povezav in obstoječa ozka grla resno ovirajo prometne tokove. Ker mobilnost temelji na infrastrukturi, je v vzhodnem in zahodnem delu EU potrebna enako razvita infrastruktura, sicer obstaja nevarnost, da bo še naprej prihajalo do negativnih učinkov na gospodarstvo, industrijo in družbo, zlasti v zvezi z zastoji, smrtmi na cestah, vplivom na okolje itd.

Zastoji vplivajo tako na cestni kot na letalski promet in Evropo stanejo približno 1 % letnega BDP. Stanje se bo slabšalo, saj se pričakuje večji obseg tovornega in potniškega prometa. Hkrati je število smrti v prometnih nesrečah v EU znatno upadlo, in sicer za skoraj 40 % v zadnjih sedmih letih.

Do leta 2050 je treba še nadalje spodbujati okolju prijazen promet z nizkimi emisijami, saj mora EU emisije iz prometa znižati za vsaj 60 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, če želimo globalno segrevanje omejiti le na 2 ºC. Poleg tega je promet kljub izboljšavam pri energijski učinkovitosti še vedno odvisen od nafte, ki krije 96 % njegovih potreb po energiji.

Še en resnejši izziv je večji interes zunanjih vlagateljev v evropsko prometno omrežje in nujna potreba po ukrepanju na evropski ravni, da bi zagotovili, da bo preobrazba prometa opredeljena skupaj z našimi partnerji in ne določena drugje na svetu.

Izzivi naložb EU v prometno infrastrukturo

Naložbe EU v materialno infrastrukturo prispevajo k lokalni prepoznavnosti in verodostojnosti Unije. Razvoj infrastrukture mora biti usklajen s predvidenim povečanjem povpraševanja po prevozu v Evropi, stroški katerega naj bi do leta 2030 znašali 1,5 bilijona EUR. Komisija ocenjuje, da bo do leta 2020 zgolj za dokončanje vseevropskega omrežja potrebnih približno 500 milijard EUR, približno polovica tega zneska pa je potrebna za premagovanje glavnih ozkih grl. Čeprav proračun EU zagotavlja znatno financiranje infrastrukture v Evropi, največji del financiranja projektov še vedno prispevajo države članice.

Prvič, po letu 2020 bo ključna vloga Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS) za financiranje ambicij EU na področju regionalne prometne infrastrukture kot osnovnega pogoja za rast in razvoj zahtevala tudi znatno proračunsko zavezanost in zavezanost v zvezi z izvajanjem. Ambicije in predvidene naložbe zdaj spet presegajo razpoložljiva sredstva.

Drugič, nujno je potrebna optimizacija delovanja. Da bi prometni sektor ostal konkurenčen na svetovnem trgu in sledil tehnološkim napredkom s področja prometa, je proračun v višini 6,3 milijarde EUR za pametni, okolju prijazni in povezani promet za obdobje 2014–2020 za program Obzorje 2020 odločno premajhen, zaradi česar bo spet prišlo do prevelikega števila predlogov in premalo sredstev za kakovostne projekte.

Tretjič, učinkovitost načrtovanih projektov je odvisna tudi od nekaterih pomanjkljivosti, kot so zamujanje glede na časovni načrt zaradi izjemne zapletenosti, pomanjkanje financiranja in/ali finančnih jamstev, neusklajenost, upravno breme za organe upravljanja, upravičence in izvajalce del, priprava in načrtovanje projektov ter regulativne ovire.

Zneski posojil Evropske investicijske banke (EIB) so običajno omejeni na 50 % naložbe projekta, kar bi bilo lahko premalo za obsežne strateške projekte v državah, kjer so večinoma potrebne naložbe v promet. Obenem države članice še vedno nimajo na voljo enakih zmogljivosti za delo s finančnimi instrumenti, organiziranje javno-zasebnih partnerstev in izvajanje sinergij med različnimi vrstami financiranja, kar negativno vpliva na njihov napredek. Obstoječe podporne storitve dejansko niso lokalno prisotne, da bi obravnavale te slabosti v zmogljivosti.

Nazadnje, ne bi smela obstajati enotna strategija za naložbe v evropske regije, saj v nekaterih primerih zaradi statistične pristranskosti niso upravičene do naložb celotne regije, ker v veljavni klasifikaciji NUTS 2 obstajajo gospodarsko močna metropolitanska središča. Tipologija NUTS 2 v nekaterih državah članicah ne ustreza strukturi regionalnega upravljanja, kar povzroča težave pri načrtovanju in izvajanju.

Evropa potrebuje tudi funkcionalnost in polni potencial omrežja TEN-T, ki bosta dosežena z njegovim dokončanjem in celovito povezljivostjo med čezmejnimi regijami. Svetovalna pomoč in krepitev zmogljivosti na ravni projektov v tej fazi ostajajo zunaj področja uporabe obstoječih instrumentov. Nujno je treba podpreti gospodarstvo in zaposlovanje v naših mejnih regijah.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju kohezijske politike in tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) uredbe o skupnih določbah

(2017/2285(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju kohezijske politike in tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) uredbe o skupnih določbah(1),

–  ob upoštevanju Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013, in sicer njenega člena 37 o podpori skladov ESI finančnim instrumentom(2),

–  ob upoštevanju Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (EU) št. 1301/2013, in sicer njenega člena 5(7) o spodbujanju trajnostnega prometa in odpravi ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah(3),

–  ob upoštevanju Uredbe o Kohezijskem skladu (EU) št. 1300/2013, in sicer njenega člena 4(d) o spodbujanju trajnostnega prometa in odpravi ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(6),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(7);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o ustrezni mešanici financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o Zeleni knjigi o prihodnosti politike TEN-T(12),

–  ob upoštevanju sedmega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 9. oktobra 2017 z naslovom Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost (COM(2017)0583),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih (COM(2013)0913),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 4. februarja 2009 z naslovom TEN-T: pregled politike – Naproti bolj povezanemu vseevropskemu prometnemu omrežju v službi skupne prometne politike (COM(2009)0044),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz avgusta 2016 z naslovom Delovni sveženj 1: Zbirno poročilo: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz junija 2016 z naslovom Regionalni razvojni trendi v EU – Delovni sveženj 1: zbirno poročilo: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz maja 2016 v okviru delovnega sklopa 5: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. aprila 2017 o konkurenčnosti v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo: poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju (SWD (2017)0132),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 4. maja 2010 z naslovom Posvetovanje o prihodnji politiki vseevropskega prometnega omrežja (COM(2010)0212),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje o približnem izračunu toplogrednih plinov Evropske unije: približna ocena emisij toplogrednih plinov za leto 2016,

–  ob upoštevanju študije z naslovom The world is changing, transport, too (Svet se spreminja in promet z njim), ki jo je naročil generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, marec 2016,

–  ob upoštevanju študije z naslovom The future of the EU’s transport infrastructure (Prihodnost prometne infrastrukture EU), ki jo je naročil generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, januar 2010,

–  ob upoštevanju dokumenta Eurostata s statističnimi podatki iz leta 2016 z naslovom Energy, transport and environment indicators (Energijski, prevozni in okoljski kazalniki – izdaja 2016),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0136/2018),

A.  ker je tematska osredotočenost, katere cilj je povečati učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) in podpreti prizadevanja regij pri izvajanju strategije Evropa 2020, namerno usmerjena k naložbam v okviru tematskega cilja 7 o izboljšanju kakovosti prometne infrastrukture, vključno z učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture;

B.  ker KS in ESRR podpirata razvoj omrežja TEN-T ter regionalne in lokalne prometne infrastrukture, ki se ne nahaja v omrežju TEN-T, zlasti v manj razvitih državah članicah in regijah, kjer so potrebna še precejšnja prizadevanja, da se vzpostavijo manjkajoče povezave, odpravijo ozka grla in posodobi železniški vozni park;

C.  ker sta prometni sektor in njegova infrastruktura v središču razvoja vsake države in bistvenega pomena zanj ter za dobro počutje prebivalstva držav članic, zaradi česar ostaja prometni sektor ključno področje za naložbe, ki s krepitvijo gospodarskega potenciala vseh regij EU, kar krepi ekonomsko in socialno kohezijo, podpiranjem notranjega trga in omogočanjem kohezije, integracije ter socialnega in ekonomskega vključevanja državljanov, odpravljanjem neravnovesij med regijami, olajšanjem dostopa do storitev in usposabljanja v najbolj oddaljenih območjih, ki jim grozi upadanje števila prebivalcev, in s krepitvijo mrež za ustanovitev ali razvoj podjetništva in podjetij prispeva k rasti, konkurenčnosti in razvoju;

D.  ker je bilo v obdobju 2007–2013 81 milijard EUR ali skoraj tretjina (31 %) sredstev iz skladov ESI investiranih v prometno infrastrukturo; ker je najmočnejši pozitiven učinek naložb v prometno infrastrukturo EU zlasti viden v osrednji in vzhodni Evropi, ki je prejela 69 % skupnega financiranja na področju prometa;

E.  ker je za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 značilno zvišanje proračunskih sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in instrumenta za povezovanje Evrope; ker kljub negativnim učinkom nedavne gospodarske in finančne krize in zamudam pri izvajanju programskega obdobja ni večjih posledic pri naložbah v promet; ker so naložbe v prometno infrastrukturo EU ena izmed politik, ki zagotavljajo najvišjo dodano vrednost EU zaradi učinkov prelivanja, med drugim, na enotnem trgu, zaradi česar so vse države članice dejanske neto upravičenke do naložb;

F.  ker zgodbe o uspehu cestnih, železniških in pristaniških projektov, podprtih s sredstvi EU, prispevajo h gospodarstvu, rasti, industriji, izvozu, turizmu, trgovini, ustvarjanju delovnih mest, oživitvi regij in zaustavitvi trenda odseljevanja; ker obstajajo primeri dodane vrednosti EU, kot so posodobitev železniške proge E30/C-E30 od Krakova do Rzeszowa na Poljskem, železniške proge od Sofije do Plovdiva v Bolgariji, železniškega predora v Leipzigu (modula 5 in 6) v Nemčiji, posodobitev odseka železniške proge Votice–Benešov u Prahy na Češkem, obnova križišča Ülemiste v Talinu v Estoniji, obnova državne ceste DN6 Alexandria–Craiova v Romuniji, železniške proge za visoke hitrosti med Madridom in Valencia-Murcio v Španiji, dokončanje trakijske avtoceste iz Sofije do pristanišča Burgas ob Črnem morju, linija 4 podzemne železnice v Budimpešti na Madžarskem, linije podzemne železnice v Sofiji v Bolgariji in še veliko več;

G.  ker sta omrežje TEN-T in prometna infrastruktura, kot so cestne, visokohitrostna železniška, vodna in letalska infrastruktura, prioriteti EU in če bi evropske naložbe zaostajale, bi lahko vrzel zapolnile neposredne tuje naložbe, a bi se dobiček, davki in priložnosti za zaposlovanje preselili zunaj EU, kar bi lahko povečalo odvisnost in makroekonomsko nestabilnost regij; ker bi tak proces dolgoročno ogrozil regionalno prisotnost in politike Unije ter povzročil razdrobljenost in razhajanja;

H.  ker so za razvoj koridorjev jedrnega omrežja pomembni elementi, kot so infrastruktura za alternativna goriva (oprema za polnjenje) ter pametni in inovativni prometni sistemi, in ker ima razvoj nepogrešljivo vlogo, saj omogoča razogljičenje prometnega sistema kot celote;

I.  ker so pametna, za prihodnost zasnovana, trajnostna in popolnoma medsebojno povezana prometna, energetska in digitalna omrežja pogoj za dokončanje in nemoteno delovanje evropskega enotnega trga ter povezovanje Evrope s svetovnim trgom; ker so to resnična gonila evropske gospodarske rasti, krepitve kohezije in dobrega počutja državljanov Evrope;

J.  ker bo bolj celosten pristop k naložbam v prometno infrastrukturo odpravil ozka grla, izboljšal večmodalno povezljivost in povečal naložbe v preusmeritev s cest na železnice, pa tudi k okolju prijaznim vozilom, kot so na primer električna vozila, in v železniški in vodni promet; ker bo to prispevalo k energetski diverzifikaciji v prometu in okolju prijaznejšim prometnim omrežjem, s čimer se bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izboljšala kakovost zraka, ter spodbudilo nove ukrepe za boj proti podnebnim spremembam;

K.  ker je promet pomemben del energetsko-podnebne politike EU in ker cilja EU o minimalnem deležu obnovljive vire energije in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ni mogoče doseči, če k temu ne bo v precejšnji meri prispeval promet;

1.  poudarja, da bi morali Instrument za povezovanje Evrope (IPE), KS in ESRR v naslednjem programskem obdobju ostati temeljni viri EU za naložbe v prometno infrastrukturo v okviru tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“; predlaga, da bi morali ti viri financiranja zaradi visoke evropske dodane vrednosti in obsežnih učinkov prelivanja ostati na voljo vsem upravičenim regijam EU in omogočati uravnoteženo kritje vsem državam članicam in regijam, da bi prispevali k uresničitvi osnovnih ciljev kohezijske politike EU;

2.  ugotavlja, da bi morala logika ukrepanja, na kateri temeljijo naložbe EU v prometno infrastrukturo, ostati uravnotežena kombinacija virov upravljanja, ki so skupni in se centralno upravljajo, da bi se ustrezno obravnavale potrebe politike in financiranja; opozarja, da je cilj IPE centralno obravnavati prednostno nalogo osrednjih koridorjev TEN-T v EU, vključno z varnostnimi in okoljskimi vidiki ter tehnološkimi inovacijami; opozarja tudi, da imata ESRR in KS močno regionalno razsežnost, ki je pravi odziv na lokalno povpraševanje (mestna in primestna območja) in regionalne posebnosti; poudarja, da podpirata povezljivost vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in mobilnost prek sekundarnih in terciarnih prometnih vozlišč in večmodalnih terminalov (celostno omrežje TEN-T); v zvezi s tem poudarja, da je treba uravnoteženo povečati ustrezna proračunska sredstva za tri vire financiranja, da bi preprečili asimetrično porazdelitev naložb med ravnmi; poziva Komisijo, naj omogoči poenostavljene, pravočasne in prožne postopke za prenos virov med regijami, operativnimi programi in programskimi osmi v okviru skladov ESI, da bi se zagotovil ustrezen odziv na spreminjajočo se ekonomsko stvarnost in regionalne potrebe;

3.  meni, da je treba vlogo dodatnih virov, kot so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in finančni instrumenti, opredeliti glede na njihovo dopolnjevanje ESRR in KS ter posojilnih dejavnosti EIB; ugotavlja, da je namen kombiniranega razpisa IPE za leto 2017 v prometnem sektorju tudi okrepiti te sinergije, pa tudi izmenjavo dobrih praks med državami članicami, zato je potrebna nadaljnja podpora zmogljivostim; v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti EFSI platforma za javno-zasebna partnerstva pri povezovanju finančnih instrumentov z zasebnimi naložbami in nacionalnim/regionalnim financiranjem na ravni projektov; ugotavlja, da bi bilo treba dobičkonosne infrastrukturne projekte, ki se že financirajo iz ESRR, KS ali IPE, podpreti predvsem s posojili, jamstvi EU ali kombinacijo obojega; vendar meni, da bi morala biti nepovratna sredstva še nadalje glavni finančni vir za naložbe v trajnostni javni prevoz;

4.  ugotavlja, da je za infrastrukturo potrebna predhodna objektivna ocena višine sredstev in bodočih potreb, da se določita proračun in način zagotavljanja sredstev; poudarja, da bi morala merila za upravičenost do sredstev iz ESRR in KS v okviru temeljnih ciljev omrežne infrastrukture upoštevati obstoječe povpraševanje na ustrezni teritorialni ravni; ugotavlja tudi, da lahko oblikovanje vseevropskega, regionalnega in lokalnega prometnega omrežja učinkovito pokaže, na katerih področjih bi bilo mogoče z naložbami ustvariti največjo evropsko dodano vrednost;

5.  poziva Komisijo, naj za spodbujanje trajnostnega prevoza in odpravo ozkih grl v ključnih omrežni infrastrukturi pripravi seznam meril za upravičenost, ki bolje odraža lokalne in regionalne potrebe v zvezi s prometno infrastrukturo, da se določijo skupna sredstva za promet in potrebne naložbe ter opredelijo prednostne naloge; ugotavlja, da se je pomembno opreti na kakovostne, zanesljive, posodobljene, strukturirane in razpoložljive podatke iz pregleda prometnih kazalnikov EU; poleg tega ugotavlja, da lahko seznam vključuje elemente, kot so večmodalna povezljivost, lokalne in regionalne posebnosti, razpoložljivost alternativnih načinov prevoza, cestna in železniška varnost in vpliv na okolje;

6.  ugotavlja, da je treba vlaganja v prometno infrastrukturo prek ESRR, instrumenta za povezovanje Evrope in KS intenzivneje usmeriti v bolj celostne naložbe v osnovno prometno infrastrukturo v manj razvitih, gorskih, oddaljenih, redko naseljenih ali najbolj oddaljenih regijah s slabo dostopnostjo, potem ko se določi dodana vrednost EU na podlagi ustrezne analize stroškov in koristi, in da je treba izboljšati dela za večmodalno povezljivost; poudarja, da je boljša dostopnost teh regij pogoj za gospodarski razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj z javnim posvetovanjem pred začetkom izvajanja projekta spodbujajo dejavnejše vključevanje javnega sektorja v iskanje prometnih rešitev na nacionalni, regionalni, lokalni/mestni in podeželski ravni, da se najdejo najboljše rešitve za naložbe v promet;

7.  ugotavlja, da so za trajnostne inovacije v prometu potrebne sinergije med tremi glavnimi instrumenti – skladi ESI, IPE, program Obzorje 2020 – in njihovim naslednikom ter izvajanje načela dodatnosti;

8.  poziva, naj se z dodatnimi viri okrepi podpora evropskemu teritorialnemu sodelovanju iz ESRR, s poudarkom na ključnih trajnostnih naložbah v prometno infrastrukturo (na primer čezmejne vodne poti, pristanišča, mostovi, železnica, povezovanje načinov prevoza ter terminalov itd.); se zaveda, da bi se bilo treba osredotočiti na povezljivost v čezmejnih regijah, vključno z zunanjimi mejami EU, svetovalno pomoč in krepitev zmogljivosti na ravni projektov; poziva k odpravi ovir, da bi se omogočile naložbe, zlasti čezmejne (v vodne poti, železnico in cestni prevoz), ter dostop do zunanjih trgov;

9.  poziva k odpravljanju vrzeli v prometni infrastrukturi z Zahodnim Balkanom s celostnimi projekti v prometu, ki se osredotočajo v nadaljnje naložbe v povezljivost in odpravljanje ozkih grl v prometu, zlasti ob upoštevanju sporočila Komisije o evropski perspektivi za Zahodni Balkan; v zvezi s tem opozarja na pomen evropskega teritorialnega sodelovanja in makroregionalnih strategij za celostne prometne projekte, obenem pa ugotavlja, da je treba boljše usklajevati prometne načrte in projekte, da bi se odpravile vrzeli v prometu, npr. z Zahodnim Balkanom; v zvezi s tem opozarja, da so morska pristanišča in plovne poti zelo pogosto čezmejni subjekti in da bi se zato zanje morala uporabljati enaka stopnja sofinanciranja kot za čezmejne železniške in cestne projekte;

10.  poudarja, da je treba varstvo podnebja vključiti v kohezijsko politiko v zvezi s ciljem trajnostnega prometa, da bi izpolnili cilje EU o zmanjšanju emisij CO2; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da v postopku sprejemanja in načrtovanja projektov, primernih za financiranje, upoštevajo okoljsko zakonodajo EU, zlasti direktive o Naturi 2000, strateški okoljski presoji, presoji vpliva na okolje, kakovosti zraka, okvirno direktivo o vodah, direktivi o habitatih in o pticah ter mehanizem poročanja o prometu in okolju (TERM) Evropske agencije za okolje;

11.  poudarja, da bi bilo treba bolj podpirati spodbujanje pametnega upravljanja prometa, tudi prek digitalizacije, z učinkovitejšo uporabo obstoječe infrastrukture in preusmerjanjem prometa v čas zunaj prometnih konic;

12.  poziva k ustrezni in ambiciozni skupni evropski prometni politiki na podlagi finančnega okvira, ki je povezan in usklajen z instrumenti EU za promet; meni, da bi bilo treba ohraniti tematsko osredotočenost, da bi omogočili poenostavitev in sinergije med različnimi finančnimi viri na ravni projektov; predlaga vzpostavitev enotnega sklopa pravil za vse finančne vire, ki zadevajo vse tematske cilje; meni, da je treba postopke za oddajo javnih naročil in doseganje skladnosti s pravili o državni pomoči poenostaviti, standardizirati in pospešiti;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj projekte tudi v naslednjem programskem obdobju sofinancirajo v skladu z načelom „uporabi ali izgubi“;

14.  pozdravlja delo skupne pomoči pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS), Evropskega strokovnega centra za javno-zasebna partnerstva (EPEC) in Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH); vendar pričakuje, da bo v okviru dejavnosti skupine EIB na področju prometne infrastrukture v EU v zgodnejši fazi določitve projektov z dodano vrednostjo EU in njihove predhodne ocene znatno več sredstev namenjenih zagotavljanju celovite svetovalne podpore lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom;

15.  poziva Komisijo, naj v okviru nove uredbe ali uredb o kohezijski politiki po letu 2020 predlaga, naj se več razpoložljivih sredstev nameni mestom, ki bi se skupaj potegovala za infrastrukturo ali tehnologije, ki bi prispevale k razogljičenju mestnega prometa in zmanjšanju onesnaženosti zraka zaradi cestnega prometa;

16.  podpira dodeljevanje ustreznih sredstev za raziskave, programe in projekte, ki spodbujajo cestnoprometno varnost v Evropi, v skladu z izjavo o varnosti v cestnem prometu iz Vallette;

17.  poudarja, da je treba nameniti ustrezna sredstva za podporo trajnostni mestni mobilnosti, razvoju inteligentnih prometnih sistemov, projektov za kolesarje in pešce ter boljši dostopnosti do prevoznih sredstev za invalide;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 343.

(2)

UL L 347, 20.12 2013, str. 358.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 295.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 284.

(5)

UL L 348, 20.12.2013, str. 1.

(6)

UL L 348, 20.12.2013, str. 129.

(7)

UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0067.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0222.

(11)

UL C 316, 22.9.2017, str. 155.

(12)

UL C 184E, 8.7.2010, str. 35.


MNENJE Odbora za promet in turizem (20.3.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o kohezijski politiki in tematskem cilju „Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) uredbe o skupnih določbah

(2017/2285(INI))

Pripravljavec mnenja: Kosma Złotowski

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je tematska osredotočenost, katere cilj je povečati učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) in podpreti prizadevanja regij pri izvajanju strategije Evropa 2020, namerno usmerjena k naložbam v okviru tematskega cilja 7 o izboljšanju kakovosti prometne infrastrukture, vključno z učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture;

B.  ker je treba okrepiti kohezijsko politiko, da bi spremenili trend čedalje večjih razlik med državami članicami, tudi s povečanjem proračuna Evropske unije;

C.  ker Kohezijski sklad (KS) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) podpirata razvoj omrežja TEN-T ter regionalne in lokalne prometne infrastrukture, ki se ne nahaja v omrežju TEN-T, zlasti v manj razvitih državah članicah in regijah, kjer so potrebna še precejšnja prizadevanja, da se vzpostavijo manjkajoče povezave, odpravijo ozka grla in posodobi železniški vozni park;

D.  ker sta prometni sektor in njegova infrastruktura v središču razvoja vsake države in bistvenega pomena zanj ter za dobrobit prebivalstva držav članic, zaradi česar ostaja prometni sektor ključno področje naložb, ki s krepitvijo gospodarskega potenciala vseh regij EU, kar krepi ekonomsko in socialno kohezijo, podpiranjem notranjega trga in omogočanjem kohezije, integracije ter socialnega in ekonomskega vključevanja državljanov, odpravljanjem neravnovesij med regijami, olajšanjem dostopa do storitev in usposabljanja v najbolj oddaljenih območjih, ki jim grozi upadanje števila prebivalcev, in s krepitvijo mrež za ustanovitev ali razvoj podjetništva in podjetij prispeva k rasti, konkurenčnosti in razvoju;

E.  ker so pomemben del razvoja koridorjev jedrnega omrežja elementi, kot so infrastruktura za alternativna goriva (oprema za polnjenje) ter pametni in inovativni prometni sistemi, in ker ima razvoj nepogrešljivo vlogo, saj omogoča razogljičenje prometnega sistema kot celote;

F.  ker je v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje financiranja 2014–2020 dodeljenih skoraj 24 milijard EUR, predvsem za železniške projekte;

G.  ker skupni proračun Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) – Promet za obdobje 2014–2020 znaša 24,05 milijarde EUR, od tega je 11,305 milijarde EUR dane na razpolago posebej za projekte na ozemlju držav članic, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada;

H.  ker imajo trajnostne naložbe pomembno vlogo ne le pri obravnavanju nezadostnih zmogljivosti in slabšanja stanja infrastrukture, temveč tudi pri zagotavljanju dolgoročnega vzdrževanja;

I.  ker imajo države članice skupni izziv, tj. financiranje prometne infrastrukture z omejenim proračunom in oblikovanje mreže, ki bolje vključuje in povezuje različne načine prevoza, pa tudi zagotavljanje učinkovitih prometnih storitev in varnosti potnikov;

J.  ker večino sredstev EU, dodeljenih za prevoz, znotraj Komisije upravljajo drugi generalni direktorati in ne Generalni direktorat za mobilnost in promet, kar ne prispeva k harmoniziranemu pristopu pri izgradnji omrežja TEN-T;

1.  ugotavlja, da je bil dosežen omejen napredek pri dokončanju strateških delov jedrnega in celovitega omrežja TEN-T s pomočjo projektov, načrtovanih v okviru ESRR in KS, z nizko stopnjo izbora projektov; obžaluje zamude pri izvajanju sedanjega programskega obdobja, ki so imele precejšnje negativne učinke na naložbe v železniški promet; zato poziva Komisijo, naj razišče, kako bi lahko odpravili sedanje omejitve pri izvajanju, in jo poziva, naj predlaga, kako bi lahko povečala stopnjo izbora projektov;

2.  ker so bile vse države članice s predpisi in sporazumi o partnerstvu, podpisanimi s Komisijo, obvezane, da do konca leta 2016 predložijo prometno strategijo za obdobje do leta 2030; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje oceno predlogov iz nacionalnih strategij, nacionalnih operativnih programov in TEN-T ter naj pripravi in objavi neuradno strategijo za promet na podlagi nacionalnih strategij, ki so jih v okviru sporazumov o partnerstvu razvile države članice; poziva Komisijo, naj pripravi, objavi in stalno posodablja zemljevid prometnih projektov TEN-T, ki se izvajajo ali so predlagani v operativnih programih držav članic za finančni obdobji 2007–2013 in 2014–2020; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebna poročila o izvajanju projektov v več državah članicah v zvezi s obdobji za pripravo projektov, postopki za oddajo javnih naročil, stroški za študije izvedljivosti in inženiringa, stroški gradnje, in gospodarsko učinkovitostjo; poleg tega poziva Komisijo, naj upošteva posebna poročila Evropskega računskega sodišča in oceni možnost izmenjave dobre prakse za harmonizacijo postopkov in določitev standardnih stroškov, kar bi omogočilo boljšo porabo sredstev EU;

3.  poziva Komisijo, naj preuči svoje notranje upravne predpise, da bi povečala udeležbo generalnega direktorata za mobilnost in promet pri odločitvah v zvezi s projekti in postopki, povezanimi s prometom; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni možnost za izboljšanje in krepitev udeležbe odgovornih generalnih direktoratov v operativnih programih, povezanih s prometom, da bi bolje izvajali uredbo o TEN-T;

4.  poziva Komisijo, naj ugotovitve omenjene ocene uporabi za predpise na področju prometne politike za obdobje po letu 2020;

5.  poudarja, da nekatere države članice še vedno zaostajajo pri doseganju osnovnih ciljev skupne prometne politike EU v zvezi z zmanjšanjem emisij ter prehodom na železnico in trajnostne celinske plovne poti, zlasti če primerjamo srednje- in vzhodnoevropske države članice z zahodnoevropskimi; poudarja, da njihove posebne potrebe niso vedno usklajene z naložbenimi prioritetami EU, zato poziva k potrebni podpori in pomoči s strani Komisije pri financiranju prometnih projektov v okviru ESRR in KS in k podpori srednje- in dolgoročnih naložbenih programov; priporoča, naj Komisija dodeli tehnično pomoč državam, ki zaostajajo pri izpolnjevanju temeljnih ciljev EU v prometnem sektorju;

6.  poziva k nadaljnji in uravnoteženi podpori jedrnemu in celovitemu omrežju TEN-T in horizontalnim prioritetam, in poziva Komisijo in države članice, naj potencial Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v celoti izkoristijo za evropske čezmejne infrastrukturne projekte, da se dokončno vzpostavi jedrno in celovito vseevropsko prometno omrežje ter da se ohrani, posodobi in prenovi obstoječo infrastrukturo ter bolje združuje nacionalna prometna omrežja v čezmejne povezave v smislu medsebojne povezljivosti, intermodalnosti in interoperabilnosti; v zvezi s tem poudarja potrebo po ustreznih proračunskih sredstvih in jasno strukturiranih programih financiranja v okviru prometne in kohezijske politike po letu 2020, s poudarkom na ukinjenih in opuščenih regionalnih čezmejnih manjkajočih povezavah;

7.  je seznanjen s širšo uporabo kombiniranega pristopa; vendar poziva k veliko večji izmenjavi dobre prakse, tehnične pomoči in pripravljalnih orodij za države članice, da bi se širile informacije o finančnih instrumentih; prav tako opozarja, da finančni instrumenti niso vedno primerni za financiranje železniških projektov, projektov za celinske plovne poti ali čezmejnih projektov, ter da se manjše države soočajo s težavami pri izvajanju javno-zasebnih partnerstev; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbuditi javno in zasebno financiranje za dokončno vzpostavitev jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030; zato poudarja, da je treba ohraniti pomembno vlogo dodeljevanja nepovratnih sredstev EU, saj so ta sredstva še vedno poglavitni instrument za privabljanje zasebnega financiranja in zmanjševanje vrzeli med državami članicami, pa tudi za zagotovitev pravičnega ravnotežja med javnimi in zasebnimi vlagatelji pri delitvi dobička in izgub; priporoča, naj Komisija opredeli primerne finančne instrumente, da bi bilo mogoče zagotoviti medsebojno povezljivost celotne EU, to pa doseči z učinkovitejšimi in varnejšimi prometnimi storitvami; hkrati pa poudarja, da novi instrumenti EU za financiranje ali novi skladi EU ne smejo biti vzpostavljeni na račun financiranja prometne politike ali kakršnih koli finančnih sredstev, namenjenih prometu;

8.  ob upoštevanju prihodnjih izzivov, s katerimi se bo prometna politika EU soočala na svetovnem trgu, zlasti kar zadeva nove tehnologije, ITS in vse večjo tržno konkurenco, poudarja, da je treba ohraniti vsaj enako raven financiranja za naložbene projekte EU na področju prometa;

9.  poziva, naj se sredstva kohezijske politike namenijo razvoju multimodalne infrastrukture, vključno s podporo oblikovanju multimodalnih terminalov in razvoju sistemov ITS za kombinirani prevoz;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj projekte tudi v naslednjem programskem obdobju sofinancirajo v skladu z načelom „uporabi ali izgubi“;

11.  spodbuja države članice in regije, naj pri zaračunavanju pristojbin za uporabo cestnih omrežij uporabljajo načelo uporabnik in onesnaževalec plačata, da bi spodbudile okolju prijazno logistiko, pa tudi ustvarjale prihodke, s pomočjo katerih bi lahko izravnali zadevne javne proračune;

12.  podpira dodeljevanje ustreznih sredstev za raziskave, programe in projekte, ki spodbujajo cestnoprometno varnost v Evropi, v skladu z izjavo o varnosti v cestnem prometu iz Valette;

13.  spodbuja Komisijo, države članice in regije, naj bolj podpirajo kolesarsko infrastrukturo, na primer z nadgraditvijo omrežja EuroVelo v kombinaciji z evropskim železniškim omrežjem;

14.  poudarja, da je treba nameniti sredstva za podporo trajnostni mestni mobilnosti, razvoju inteligentnih prometnih sistemov, projektov za kolesarje in pešce ter boljši dostopnosti do prevoznih sredstev za invalide.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Mark Demesmaeker, João Pimenta Lopes, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gilles Lebreton

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička, Matthijs van Miltenburg

ECR

Mark Demesmaeker, Jacqueline Foster, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Peter van Dalen,

EFDD

Daniela Aiuto, Peter Lundgren

ENL

Georg Mayer

PPE

Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp

S&D

Lucy Anderson, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Claudia Țapardel, Janusz Zemke

Verts/ALE

Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

3

-

EFDD

Jill Seymour

GUE/NGL

Merja Kyllönen, João Pimenta Lopes

1

0

ENL

Gilles Lebreton

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Raymond Finch, Iratxe García Pérez, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Martina Michels, Iskra Mihaylova, Andrey Novakov, Paul Nuttall, Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spyraki, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Gentile, Elsi Katainen, Ivana Maletić, Tonino Picula, Bronis Ropė, Davor Škrlec, Damiano Zoffoli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ricardo Serrão Santos


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

29

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller

S&D

Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Iratxe García Pérez, Elena Gentile, Constanze Krehl, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Ricardo Serrão Santos, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Damiano Zoffoli

10

-

EFDD

Rosa D'Amato, Raymond Finch, Paul Nuttall

ENF

Steeve Briois

GUE/NGL

Martina Michels, Younous Omarjee, Ángela Vallina

NI

Konstantinos Papadakis

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Davor Škrlec

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 26. april 2018Pravno obvestilo