Postopek : 2017/2010(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0141/2018

Predložena besedila :

A8-0141/2018

Razprave :

PV 17/04/2018 - 23

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0120

POROČILO     
PDF 616kWORD 65k
9.4.2018
PE 612.381v02-00 A8-0141/2018

o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti za leti 2015 in 2016

(2017/2010(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Mady Delvaux

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti za leti 2015 in 2016

(2017/2010(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje in njegove najnovejše različice, Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje,

–  ob upoštevanju praktičnih ureditev za izvajanje člena 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v primeru sporazuma v prvi obravnavi, o katerih sta se dne 22 julija 2011 sporazumeli pristojni službi Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. maja 2017 o letnem poročilu o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2014(1) in z dne12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti za leti 2012 in 2013(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2015 (COM(2016)0469) in letnega poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2016 (COM(2017)0600),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o odnosih med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti za leto 2015 (COM(2016)0471) in letnega poročila Komisije o odnosih med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti za leto 2016 (COM(2017)0601),

  ob upoštevanju vseh predhodnih sporočil Komisije o boljšem pravnem urejanju za doseganje boljših rezultatov v korist vseh državljanov EU,

–  ob upoštevanju Sklepa predsednika Evropske komisije z dne 14. novembra 2017 o ustanovitvi projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „Storiti manj, a učinkoviteje“ (C(2017)7810),

–  ob upoštevanju polletnih poročil konference COSAC z dne 19. junija 2014, 14. novembra 2014, 6. maja 2015, 4. novembra 2015, 18. maja 2016, 18. oktobra 2016 in 3. maja 2017 o razvoju postopkov in praks Evropske unije, ki se uporabljajo pri parlamentarnem nadzoru,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropskim parlamentom in Odborom regij, ki je bil podpisan 5. februarja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Odbora regij o subsidiarnosti za leto 2015,

–  ob upoštevanju členov 52 in 132 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0141/2018),

A.  ker sta bili leti 2015 in 2016 prvi celi leti delovanja Junckerjeve Komisije, ki je začela svoj mandat novembra 2014; ker se je predsednik Juncker zavezal, da bo subsidiarnost postavil v središče evropskega demokratičnega procesa in zagotovil popolno skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

B.  ker novi Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(3) vključuje zavezo treh institucij, da bodo spoštovale in izvajale načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

C.  ker je Komisija leta 2015 prejela osem obrazloženih mnenj, ki so se nanašala na tri njene predloge; ker je Komisija v tistem letu prejela skupaj 350 vlog;

D.  ker je Komisija leta 2016 prejela 65 obrazloženih mnenj, ki so se nanašala na 26 njenih predlogov; ker to pomeni 713 % več od osmih obrazloženih mnenj, prejetih leta 2015, in je tretje največje število prejetih mnenj v koledarskem letu od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti z Lizbonsko pogodbo leta 2009 (po 84 mnenjih leta 2012 in 70 leta 2013); ker se je skupno število vlog, ki jih je tega leta prejela Komisija, znatno povečalo na skupaj 620 vlog;

E.  ker je Komisija 19. maja 2015 sprejela sveženj ukrepov za boljše pravno urejanje z novimi integriranimi smernicami za boljše pravno urejanje, vključno s posodobljenimi smernicami za oceno subsidiarnosti in sorazmernosti v okviru ocene učinka novih pobud;

F.  ker je Komisija leta 2015 vzpostavila spletno mesto „Lighten the load – Have your say“ (Zmanjšajte breme – povejte svoje mnenje)(4) in novo platformo REFIT (za uspešno in učinkovito pravno urejanje), s čimer je deležnikom omogočila dodatne priložnosti, da jo obvestijo o pomanjkljivostih v zvezi z obstoječimi regulativnimi ukrepi, vključno z zadevami, povezanimi s subsidiarnostjo in/ali sorazmernostjo;

G.  ker je služba Evropskega parlamenta za raziskave leta 2015 pripravila 13 izhodiščnih vrednotenj, eno oceno učinka bistvenih parlamentarnih sprememb in šest naknadnih ocen učinka; ker je poleg tega sestavila štiri poročila o stroških neukrepanja na ravni EU in dve oceni evropske dodane vrednosti; ker je služba Evropskega parlamenta za raziskave leta 2016 pripravila 36 izhodiščnih vrednotenj, eno oceno učinka bistvenih parlamentarnih sprememb in 14 naknadnih evropskih ocen učinka; ker je poleg tega sestavila sedem poročil o stroških neukrepanja na ravni EU in pet ocen evropske dodane vrednosti;

H.  ker se prenesena pooblastila v zakonodajnih aktih Unije podeljujejo takrat, ko sta potrebni prožnost in učinkovitost, ki ju ni mogoče doseči v okviru rednega zakonodajnega postopka; ker smeta bistvene določbe na zadevnem področju sprejeti le zakonodajalca;

I.  ker sta subsidiarnost in sorazmernost ključna premisleka v okviru ocene učinkov in retrospektivnih vrednotenj, s katerimi se oceni, ali so ukrepi na ravni EU dejansko potrebni, ali je njihove cilje mogoče učinkoviteje doseči z drugimi sredstvi in ali dejansko dosegajo pričakovane rezultate v smislu učinkovitosti, uspešnosti, skladnosti, ustreznosti in dodane vrednosti EU;

J.  ker so leta 2014 trije domovi nacionalnih parlamentov (danski Folketing, nizozemski Tweede Kamer in britanski House of Lords) predložili poročila s podrobnimi predlogi o tem, kako bi bilo mogoče okrepiti vlogo nacionalnih parlamentov v postopku odločanja;

1.  poudarja, kako pomembna so letna poročila o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki jih pripravlja Komisija; ugotavlja, da sta letni poročili Komisije za leti 2015 in 2016 podrobnejši in izčrpnejši kot tista za pretekla leta;

2.  poudarja, kako pomembno je, da Evropska unija deluje samo takrat, ko lahko doda vrednost, da bi zmanjšala demokratični primanjkljaj;

3.  poudarja, da sta subsidiarnost in sorazmernost temeljni načeli, ki bi jih institucije EU morale upoštevati pri izvrševanju pristojnosti EU, da bi zagotovile, da ukrepi Unije prinašajo dodano vrednost; ponovno poudarja, da je namen teh načel okrepiti delovanje Unije tako, da se zagotovi, da so ukrepi na ravni Unije potrebni, da države članice ne bi mogle doseči ciljev ukrepov s posamičnim delovanjem, da njihova narava in smisel ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb in da se ukrepi vedno sprejmejo na najustreznejši ravni upravljanja; opozarja na dejstvo, da je ti načeli mogoče zlorabiti za namene, ki so v škodo EU, in poudarja, da bi morale biti institucije EU pozorne, da bi to tveganje preprečile in ga izničile;

4.  opozarja, da je subsidiarnost temeljno načelo federacij, a tudi nedoločen pravni pojem, za katerega je zato potrebna politična razlaga;

5.  razume, da načela subsidiarnosti ni mogoče uporabljati za restriktivno razlago pristojnosti, dodeljenih Uniji na podlagi Pogodb;

6.  meni, da bi moral razmislek o subsidiarnosti in nadzoru nad njo potekati ob upoštevanju vse glasnejših pozivov državljanov, naj Unija odgovori na velike svetovne izzive, kot so med drugim medcelinski finančni tokovi, varnost, migracije in podnebne spremembe;

7.  pozdravlja sklic na subsidiarnost v rimski izjavi z dne 25. marca 2017; meni, da bi morala subsidiarnost imeti vidno mesto pri razmišljanju o prihodnosti EU;

8.  opozarja na pobudo, ki jo je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker najavil med govorom o stanju v Uniji 2017, in sicer da se ustanovi projektna skupina za subsidiarnost, sorazmernost in „Storiti manj, a učinkoviteje“, ki bi jo vodil podpredsednik Komisije Frans Timmermans; opozarja, da je Parlament menil, da bi njegovo sodelovanje v projektni skupini, ki jo je ustanovila Komisija, pomenilo neupoštevanje njegove institucionalne vloge in njegovega statusa edine neposredno izvoljene institucije Evropske unije, ki zastopa državljane na ravni Unije in opravlja funkcijo političnega nadzora Komisije, in se je zato odločil, da povabilo v projektni skupini zavrne;

9.  je seznanjen z metodologijo Komisije v letnih poročilih za leti 2015 in 2016, v katerih se uporablja statistika za obravnavo obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov o svežnju predlogov kot enega samega obrazloženega mnenja in ne kot obrazloženih mnenj za vsak posamezni predlog;

10.  se zaveda, da je število obrazloženih mnenj (65), ki so jih v letu 2016 predložili nacionalni parlamenti, po številu na tretjem mestu v koledarskem letu od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti v Lizbonski pogodbi; ugotavlja močno povečanje (+713 %) glede na osem obrazloženih mnenj, prejetih v letu 2015; poleg tega je seznanjen s precejšnjim povečanjem števila mnenj, ki jih je prejela Komisija v okviru političnega dialoga (s 350 na 620 mnenj); poudarja, da se to dogaja ob sočasnem zmanjšanju zakonodajne dejavnosti, kar kaže tudi na to, da se je razvilo sodelovanje nacionalnih parlamentov v primerjavi s predhodnimi leti; pozdravlja izrazito zanimanje nacionalnih parlamentov za odločanje EU;

11.  pozdravlja, da je več nacionalnih parlamentov izdalo obrazložena mnenja (26 domov od 41 v letu 2016 v primerjavi z osmimi v letu 2015); ugotavlja izrazito razliko med parlamenti, dejavnimi v okviru političnega dialoga in obrazloženih mnenj; poudarja, da nacionalne parlamente še vedno bolj zanima vplivanje na vsebino zakonodaje EU kot pa opredeljevanje primerov z morebitnim vprašanjem subsidiarnosti; ugotavlja, da pristojnost nacionalnih parlamentov, da spremljajo spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, obsega tudi pravico, da evropskega zakonodajalca pozovejo, naj po potrebi ravna na evropski ravni;

12.  priznava delo, ki ga je opravil Odbor za oceno učinka in odbor, ki ga je julija 2015 nasledil, to je Odbor za regulativni nadzor; ugotavlja, da sta tako Odbor za oceno učinka kot tudi Odbor za regulativni nadzor presodila, da bi bilo treba približno 23 % ocen učinka, pregledanih leta 2015, izboljšati bodisi glede načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti ali obeh; ugotavlja, da je Odbor za regulativni nadzor leta 2016 ocenil, da je bilo 15 % ocen učinka nezadovoljivih; pozdravlja dejstvo, da se je odstotek v primerjavi s preteklimi leti zmanjšal; poudarja, da je Komisija pregledala vse zadevne ocene učinka in pri tem upoštevala analize Odbora za regulativni nadzor;

13.  ugotavlja, da je Komisija pri izvajanju agende za boljšo pripravo zakonodaje razvila trdnejše notranje instrumente in postopke, katerih cilj je preprečiti kršitve načela subsidiarnosti; poudarja, da so ocene učinkov glavno orodje za zagotavljanje spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter za spodbujanje odgovornosti; zlasti opozarja na vlogo Odbora za regulativni nadzor ter pozdravlja, da sta subsidiarnost in sorazmernost vključeni v preverjanje kakovosti, ki ga izvaja odbor; vendar poudarja, da bi lahko še okrepili neodvisnost tega odbora;

14.  pozdravlja, da je Komisija maja 2015 sprejela sveženj za boljše pravno urejanje, s katerim želi zagotoviti, da zakonodaja EU učinkoviteje služi javnemu interesu in jamči upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti bolj celovito in poglobljeno, kar bo prispevalo k večji stopnji preglednosti pri odločanju v EU; meni, da bi moral biti novi okvir boljšega pravnega urejanja orodje, s katerim bi Evropska unija delovala ob polnem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; ne glede na navedeno poudarja, da kljub temu, da bi to omogočilo preskuse za oceno skladnosti s tema načeloma, s čimer se bi zagotovilo, da Unija deluje samo, če dodaja vrednost, to ne bi smelo povzročiti nepotrebnih zamud pri sprejemanju ustrezne zakonodaje;

15.  pozdravlja objavo sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate, v katerih Komisija opredeli svoja prizadevanja za povečanje preglednosti, legitimnosti in odgovornosti pri svojem delu za boljše sprejemanje zakonodaje, zlasti v zvezi s postopkom posvetovanja in možnostjo, da deležniki posredujejo povratne informacije o njenih predlogih;

16.  pozdravlja, da je Komisija leta 2015 uvedla tudi nove mehanizme za posvetovanje in za povratne informacije za nove pobude politike;

17.  poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezna pojasnila o potrebnosti zakonodajnih pobud in njihovem učinku na vse pomembne sektorje (ekonomski, okoljski in socialni) zato, da bi spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

18.  podpira zavezo Komisije, da bo, preden bo obravnavala morebitne spremembe zakonodaje, opravila oceno; v zvezi s tem meni, da bi morali Evropska unija in organi oblasti držav članic tesno sodelovati, da bi zagotovili boljše spremljanje, merjenje in oceno dejanskega učinka pravnega urejanja EU na državljane, gospodarstvo, družbeno sestavo in okolje;

19.  pozdravlja podpis novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo leta 2016; ponovno opozarja, da se je Komisija zavezala, da bo v obrazložitvenih memorandumih obrazložila, zakaj so predlogi upravičeni z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti; pozdravlja, da se je Komisija na podlagi medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje zavezala k pripravi ocen učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, ki bodo na voljo nacionalnim parlamentom; opozarja, da se v tem sporazumu tudi poudarja, da je v zakonodajnem postopku potrebna večja preglednost ter da morajo informacije, ki jih prejmejo nacionalni parlamenti, tem omogočati, da v celoti uveljavljajo svoje pristojnosti na podlagi Pogodb;

20.  poziva nacionalne parlamente, naj na začetku vloge jasno navedejo, da gre za obrazloženo mnenje v skladu s Protokolom (št. 2) k Pogodbam, in zakonodajne predloge, na katere se nanaša, ter naj jasno opredelijo razloge, zaradi katerih menijo, da predlog krši načelo subsidiarnosti, vključijo kratek povzetek argumentov in spoštujejo osemtedenski rok od dneva prejema ustreznega osnutka zakonodajnega akta; ugotavlja, da bo to pripomoglo k temu, da bodo vse vpletene institucije pravočasno in ustrezno obravnavale obrazložena mnenja;

21.  meni, da se je po sprejetju Lizbonske pogodbe sodelovanje nacionalnih parlamentov v zakonodajnih postopkih EU znatno povečalo prek stikov z drugimi nacionalnimi parlamenti; spodbuja nacionalne parlamente, naj nadaljujejo in še bolj okrepijo medparlamentarne stike, tudi dvostranske, kot sredstvo za povečanje sodelovanja med državami članicami, ter naj to storijo z demokratično evropsko vizijo, kjer Unija lahko doda vrednost, in v duhu solidarnosti, na podlagi načela pravne države in temeljnih pravic; poudarja, da lahko tovrstni stiki olajšajo izmenjavo najboljših praks v zvezi z uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

22.  pozdravlja, da Parlament v vse večji meri in bolj redno prevzema vlogo kot sogovornik nacionalnih parlamentov ter posrednik med njimi glede mehanizmov subsidiarnosti in sorazmernosti; meni, da bi lahko bila krepitev dialoga med nacionalnimi parlamenti na politični ravni način za bolj racionalno preverjanje subsidiarnosti in sorazmernosti, s čimer bi bila vsebina zakonodajnih predlogov bolje obravnavana;

23.  opozarja na dejstvo, da je leta 2016 14 domov iz 11 nacionalnih parlamentov predložilo obrazloženo mnenje o predlogu direktive o spremembi Direktive 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(5); tako je bil dosežen prag ene tretjine glasov, ki se zahtevajo v skladu s členom 7(2) Protokola (št. 2) k Pogodbam, da se sproži postopek „rumenega kartona“; ponovno opozarja, da se je o argumentih, ki so jih predstavili nacionalni parlamenti, v Parlamentu in Komisiji obširno razpravljalo; ugotavlja, da se je Komisija vključila v razpravo z nacionalnimi parlamenti v okviru konference COSAC; ugotavlja, da je Komisija objavila sporočilo, v katerem je obširno pojasnila razloge za ohranitev predloga(6); meni, da je Komisija kljub pomislekom nekaterih nacionalnih parlamentov s predložitvijo teh argumentov izpolnila obveznost, da obrazloži svojo odločitev;

24.  ugotavlja, da je sedem nacionalnih domov parlamenta poslalo mnenja o omenjenem predlogu Komisije v okviru političnega dialoga, ki so v glavnem izražali mnenje, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti; ugotavlja, da je strokovna skupina za subsidiarnost Odbora regij ocenila, da bi bil cilj predloga bolje dosežen na ravni EU;

25.  opominja, da je bil v preteklosti postopek rumenega kartona sprožen dvakrat (leta 2012 in leta 2013), kar skupaj s tem novim postopkom rumenega kartona kaže, da sistem deluje in da lahko nacionalni parlamenti zlahka in pravočasno sodelujejo v razpravi o subsidiarnosti, če želijo; vsekakor meni, da bi lahko ob vse večjem zavedanju o vlogi nacionalnih parlamentov ter boljšem sodelovanju med njimi okrepili predhodno spremljanje subsidiarnosti;

26.  ponovno opozarja, da bi v skladu s členom 7 Protokola (št. 2) k Pogodbam evropske institucije morale upoštevati obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov ali posameznih domov nacionalnih parlamentov; ugotavlja, da so nekateri nacionalni parlamenti v preteklosti izrazili razočaranje nad nekaterimi odgovori Komisije nacionalnim parlamentom v primerih, ko je bil sprožen postopek rumenega kartona; kljub temu ugotavlja, da je Komisija vzpostavila postopke, ki zagotavljajo, da nacionalni parlamenti pravočasno prejmejo vsebinski in politični odgovor na svoje pomisleke; poziva Komisijo, naj svoje odgovore na obrazložena mnenja sistematično posreduje Evropskemu parlamentu;

27.  je seznanjen s spremembami, ki so jih nekateri nacionalni parlamenti predlagali k mehanizmu za preverjanje subsidiarnosti; pozdravlja sklep konference COSAC, da morebitne izboljšave mehanizma za preverjanje subsidiarnosti ne bi smele zahtevati spremembe Pogodb; ugotavlja, da bi podaljšanje osemtedenskega roka, v katerem lahko nacionalni parlamenti podajo obrazloženo mnenje, zahtevalo spremembo Pogodb ali protokolov k Pogodbam; opozarja na okoliščine dopisa z dne 1. decembra 2009 o praktični ureditvi za uporabo mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, ki sta ga poslala predsednik in podpredsednik Komisije predsednikom nacionalnih parlamentov, v katerem je Komisija izjavila, da avgust ne bo upoštevan pri določanju roka iz Protokola št. 2, da bi se tako upoštevale poletne počitnice nacionalnih parlamentov; opozarja na predlog, ki so ga dali nekateri nacionalni parlamenti, da bi Komisija morala pretehtati tudi možnost izključitve decembrskih počitnic nacionalnih parlamentov iz izračuna osemtedenskega roka;

28.  poudarja, da je za sprejetje pravnih aktov potrebno soglasje velike večine v Svetu, ki ga sestavljajo nacionalni ministri vseh držav članic, ki bi morali biti politično odgovorni svojim nacionalnim parlamentom;

29.  ugotavlja, da že obstajajo številna orodja, ki nacionalnim parlamentom in državljanom omogočajo sodelovanje pri vsakem koraku zakonodajnega postopka, kar zagotavlja nadzor nad spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti; zato spodbuja k uporabi obstoječih orodij, in po možnosti preprečevanju ustvarjanja še bolj zapletenih upravnih struktur in dolgotrajnih postopkov v času, ko si EU prizadeva, da bi jo državljani razumeli, vedno s ciljem spoštovanja in varovanja njihovih pravic in interesov; poziva države članice, naj organizirajo informacijske kampanje in zadevne seminarje, da bi natančno obvestile državljane o možnostih, ki jih imajo za sodelovanje na vseh stopnjah zakonodajnega postopka;

30.  želi poudariti, da bi morala biti zakonodaja celovita in jasna, zadevnim subjektom omogočati, da razumejo svoje pravice in obveznosti, vključevati ustrezne zahteve glede poročanja, spremljanja in vrednotenja, hkrati pa se izogibati nesorazmernim stroškom in biti praktična za izvajanje;

31.  ponovno opozarja, kako pomembno je spodbujati dostop do ocen učinka in načrtov, ki jih pripravi Komisija, možnost sodelovanja v javnih posvetovanjih in/ali posvetovanjih z deležniki, ki jih organizira Komisija in/ali Evropski parlament, ter možnost vlaganja predlogov v okviru platforme REFIT (Zmanjšajte breme: predlogi); v zvezi s tem opaža tekoče delovanje spletišča in uspešnega in učinkovitega pravnega urejanja (REFIT), ki se je začelo uporabljati leta 2016;

32.  opozarja, da je treba okrepiti obstoječe oblike sodelovanja in zagotoviti možnosti za izboljšanje platforme za medparlamentarno izmenjavo IPEX, na ta način pa bi okrepili zavedanje med nacionalnimi parlamenti o njihovi vlogi pri preverjanju subsidiarnosti in sorazmernosti, jim pomagali pri učinkovitejši obravnavi informacij, ki jih prejmejo prek mehanizma zgodnjega opozarjanja, ter izboljšali njihovo sodelovanje in usklajevanje; spodbuja nacionalne parlamente, naj izrazijo svoje mnenje o predlogih Komisije, ki si jih je mogoče kadarkoli ogledati v notranji podatkovni zbirki CONNECT; ponovno opozarja, da so vse informacije na voljo na platformi REGPEX;

33.  spodbuja nacionalne in regionalne parlamente, naj nadalje okrepijo odnose z Odborom regij, v okviru katerega deluje skupina 12 strokovnjakov, ki obravnavajo zakonodajne predloge s stališča načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

34.  pozdravlja zanimanje, ki so ga izrazili nekateri nacionalni parlamenti, da bi imeli bolj pozitivno in dejavno vlogo v evropskih zadevah s pomočjo postopka „zelenega kartona“; ugotavlja, da imajo nacionalni parlamenti različna stališča o podrobnostih tega postopka; meni, da bi lahko neformalni mehanizem, ki bi temeljil na medparlamentarnem sodelovanju, prispeval k povečanju političnega dialoga z nacionalnimi parlamenti;

35.  v zvezi s povedanim ugotavlja, da je leta 2015 20 parlamentarnih domov podpisalo ali podprlo prvo pobudo „zelenega kartona“, s katero so spodbudili Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog o izvajanju načel družbene odgovornosti podjetij na evropski ravni; ugotavlja, da so bili nekateri predlogi iz prve pobude „zelenega kartona“ pozneje upoštevani v revidiranem svežnju ukrepov za krožno gospodarstvo, ki ga je Komisija sprejela decembra 2015; zato ugotavlja, da nacionalni parlamenti v institucionalnem okviru že imajo konstruktivno vlogo ter da v tem trenutku ni potrebe po ustvarjanju novih institucionalnih in upravnih struktur, ki bi ves postopek po nepotrebnem zapletle;

36.  ugotavlja, da so leta 2016 nekateri regionalni parlamenti Komisijo neposredno seznanili s svojim mnenjem o nekaterih predlogih Komisije; ugotavlja, da je Komisija ta mnenja upoštevala, kadar je bilo to primerno; ponovno opozarja, da je v skladu s členom 6 Protokola (št. 2) stvar vsakega nacionalnega parlamenta ali doma nacionalnega parlamenta, da se po potrebi posvetuje z regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajne pristojnosti;

37.  je seznanjen s sodno prakso Sodišča Evropske unije s področja subsidiarnosti in sorazmernosti iz let 2015 in 2016; poudarja, da je Sodišče odločilo, da spoštovanja obveznosti zakonodajalcev EU, da pojasnijo razloge v zvezi s subsidiarnostjo, ne bi smeli ocenjevati zgolj z vidika besedila spornega akta, temveč tudi z vidika konteksta in okoliščin posameznega primera, ter da bi morale dane informacije zadostovati in biti razumljive nacionalnim parlamentom, državljanom in sodiščem; nadalje poudarja, da je Sodišče EU glede načela sorazmernosti potrdilo, da je treba zakonodajalcem EU dopustiti široko diskrecijsko pravico na področjih, ki od njih zahtevajo politične, gospodarske in socialne odločitve ter pri katerih morajo opraviti zapleteno presojo;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0210.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0103.

(3)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(4)

http://ec.europa.eu/smart-regulation/refit/simplification/consultation/contributions_sl.htm

(5)

COM(2016)0128.

(6)

Sporočilo Komisije z dne 20. julija 2016 o predlogu za direktivo o spremembi direktive o napotitvi delavcev - pregled v zvezi z upoštevanjem načela subsidiarnosti v skladu s Protokolom št. 2 (COM(2016)0505).


OBRAZLOŽITEV

Cilj poročila o subsidiarnosti in sorazmernosti je analizirati spoštovanje teh načel v institucijah Evropske unije in pri njihovih partnerjih, da bi kar najbolj zadostili pričakovanjem državljanov in nacionalnih institucij. Spada med vsakoletna poročila, ki jih pripravlja Odbor za pravne zadeve. Zaradi zamud pri sprejemanju teh poročil od začetka sedanjega zakonodajnega obdobja je bila sprejeta odločitev, da se analizi za leti 2015 in 2016 združita.

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti sta temeljni načeli, potrebni za učinkovito vodenje Unije. Lizbonska pogodba jima zagotavlja pomembno mesto, saj sta zapisani v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.

Načelo subsidiarnosti je načelo o razmejitvi pristojnosti med Unijo in državami članicami. Unija z izjemo področij, na katerih ima izključne pristojnosti, ne more delovati, razen če je njeno delovanje učinkovitejše od delovanja držav članic EU na nacionalni ali lokalni ravni. Načelo sorazmernosti določa, da ukrepi, ki jih sprejme Evropska unija za uresničevanje ciljev, določenih s Pogodbami, ne smejo prekoračiti tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

Ti načeli zagotavljata učinkovit evropski zakonodajni proces in hkrati spoštovanje nacionalne suverenosti. Mi pa moramo poskrbeti, da z njuno uporabo ohranjamo to ravnovesje. Že nekaj let politika, ki zagovarja evroskepticizem, ti načeli popačeno uporablja kot orožje proti evropski integraciji. S poročilom želimo opomniti, da načeli služita učinkovitemu vodenju Evropske unije, ne pa motenju njene učinkovitosti.

Ob branju poročil Komisije za leti 2015 in 2016 in sklepov Konference odborov za evropske zadeve, ob pregledu dela Evropskega odbora regij ter mnenj in predlogov nacionalnih odborov se zdi, da si vse strani prizadevajo, da bi delovale v sinergiji. Poročilo pozdravlja vse večje zanimanje različnih akterjev za evropsko politiko.

Ugotavljamo zlasti, da so nova orodja, uvedena med drugim s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov, od leta 2014 dalje omogočila nacionalnim parlamentom večjo udeležbo v zakonodajnem procesu. Poudarjamo, da Komisija še naprej izvaja svoj okrepljeni program za boljše pravno urejanje in da je v nasprotju z zadnjim letnim poročilom za leto 2014 njena prizadevanja mogoče občutiti.

Ob upoštevanju vseh orodij, ki državljanom, zainteresiranim stranem in nacionalnim parlamentom omogočajo, da sodelujejo v različnih fazah evropskega zakonodajnega procesa, v poročilu ne priporočamo novih orodij. Nekoristno bi bilo zakomplicirati obstoječi sistem, ki si ga prizadevamo v sedanjem zakonodajnem obdobju poenostaviti. Resnično korist pri uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pa bi dosegli, če bi zagotovili popolne informacije o orodjih, ki so že na voljo, in jih v polni meri uporabljali.


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (28.2.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2015 in 2016

(2017/2010(INI))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  se zaveda, da je število obrazloženih mnenj (65), ki so jih v letu 2016 predložili nacionalni parlamenti, po številu na tretjem mestu v koledarskem letu od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti v Lizbonski pogodbi; ugotavlja močno povečanje (+713 %) glede na osem obrazloženih mnenj, prejetih v letu 2015; poleg tega je seznanjen s precejšnjim povečanjem števila mnenj, s 350 na 620 mnenj, ki jih je prejela Komisija v okviru političnega dialoga; poudarja, da se to dogaja ob sočasnem zmanjšanju zakonodajne dejavnosti, kar kaže tudi na to, da se je razvilo sodelovanje nacionalnih parlamentov v primerjavi s predhodnimi leti; pozdravlja izrazito zanimanje nacionalnih parlamentov za odločanje EU;

2.  opozarja, da je subsidiarnost temeljno načelo federacij, a tudi nedoločen pravni pojem, za katerega je zato potrebna politična razlaga;

3.  razume, da načela subsidiarnosti ni mogoče uporabljati za restriktivno razlago pristojnosti, dodeljenih Uniji na podlagi Pogodb;

4.  meni, da bi moral razmislek o subsidiarnosti in nadzoru nad njo potekati ob upoštevanju vse glasnejših pozivov državljanov, naj Unija odgovori na velike svetovne izzive, kot so med drugim medcelinski finančni tokovi, varnost, migracije in podnebne spremembe;

5.  ugotavlja, da je bilo v letu 2016 tretjina postopkov „rumenega kartona“ (ter prvi v mandatu sedanje Komisije) sproženih v zvezi z revizijo direktive o napotitvi delavcev na delo (Direktiva št. 96/71/ES); poudarja, da bi lahko ob vse večjem zavedanju o vlogi nacionalnih parlamentov ter boljšem sodelovanju med njimi okrepili predhodno spremljanje subsidiarnosti;

6.  pozdravlja, da je več nacionalnih parlamentarnih domov izdalo obrazložena mnenja (26 domov od 41 v letu 2016 v primerjavi z osmimi v letu 2015); ugotavlja izrazito razliko med domovi, dejavnimi v okviru političnega dialoga in obrazloženih mnenj; poudarja, da nacionalne parlamente še vedno bolj zanima vplivanje na vsebino zakonodaje EU kot pa opredeljevanje primerov z morebitnim vprašanjem subsidiarnosti; ugotavlja, da pristojnost nacionalnih parlamentov, da spremljajo spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti obsega tudi pravico, da evropskega zakonodajalca pozovejo, naj po potrebi ravna na evropski ravni;

7.  pozdravlja, da Parlament v vse večji meri in bolj redno prevzema vlogo kot sogovornik nacionalnih parlamentov ter posrednik med njimi glede mehanizmov subsidiarnosti in sorazmernosti; meni, da bi lahko bila krepitev dialoga med nacionalnimi parlamenti na politični ravni način za bolj racionalno preverjanje subsidiarnosti in sorazmernosti, s čimer bi bila vsebina zakonodajnih predlogov bolje obravnavana;

8.  opozarja, da je treba okrepiti obstoječe oblike sodelovanja in zagotoviti možnosti za izboljšanje platforme za medparlamentarno izmenjavo IPEX, na ta način pa bi okrepili zavedanje med nacionalnimi parlamenti o njihovi vlogi pri preverjanju subsidiarnosti in sorazmernosti, jim pomagali pri učinkovitejši obravnavi informacij, ki jih prejmejo prek mehanizma zgodnjega opozarjanja, ter izboljšali njihovo sodelovanje in usklajevanje;

9.  izraža priznanje za umestitev subsidiarnosti in sorazmernosti v središče odločanja v EU, kar se odraža tudi v političnih prednostnih nalogah Komisije in sprejetju svežnja za boljše pravno urejanje; pozdravlja sprejetje tega svežnja, s pomočjo katerega se bosta načeli subsidiarnosti in sorazmernosti uporabljali bolj celovito in poglobljeno, kar bo prispevalo k večji stopnji preglednosti pri odločanju v EU; pozdravlja, da se je Komisija na podlagi medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje zavezala k pripravi ocen učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, ki bodo na voljo nacionalnim parlamentom; opozarja, da se v tem sporazumu tudi poudarja, da je v zakonodajnem postopku potrebna večja preglednost ter da morajo informacije, ki jih prejmejo nacionalni parlamenti, tem omogočati, da v celoti uveljavljajo svoje pristojnosti na podlagi Pogodb; poziva Komisijo, naj izboljša kakovost obrazložitev o subsidiarnosti in raven sodelovanja pri obrazloženih mnenjih;

10.  ugotavlja, da je Komisija pri izvajanju agende za boljšo pripravo zakonodaje razvila trdnejše notranje instrumente in postopke, katerih cilj je preprečiti kršitve načela subsidiarnosti; poudarja, da so ocene učinka glavno orodje za zagotavljanje spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter za spodbujanje odgovornosti; poziva Komisijo, naj se pri pripravi ocen učinka v okviru smernic za boljše pravno urejanje bolj osredotoči na subsidiarnost in sorazmernost; zlasti opozarja na vlogo Odbora za regulativni nadzor ter pozdravlja, da sta subsidiarnost in sorazmernost vključeni v preverjanje kakovosti, ki ga izvaja odbor, vendar poudarja, da bi lahko še okrepili neodvisnost tega odbora;

11.  ponovno poudarja, da je treba v okviru Pogodb EU okrepiti prilagodljivost pri mehanizmu zgodnjega opozarjanja, predvsem glede osemtedenskega obdobja za predložitev obrazloženih mnenj, ter ob morebitni sprememb Pogodb preučiti njegovo formalno podaljšanje, s čimer bi nacionalnim parlamentom omogočili bolj poglobljeno sodelovanje v postopku odločanja EU; poudarja, da je treba v skladu s predlogi v poročilu o izvajanju določb Pogodbe o nacionalnih parlamentih še naprej razmišljati o uvedbi mehanizma, ki bi omogočal predložitev obrazloženih mnenj Komisiji, da bi tako pozitivno vplivali na politike EU; meni, da bi to lahko bil pozitiven in tvoren instrument za večjo vključitev nacionalnih parlamentov v zakonodajni proces EU;

12.  izraža razočaranje nad nekaterimi odgovori Komisije nacionalnim parlamentom v primerih, ko je bil sprožen postopek rumenega kartona; meni, da bi se morala Komisija poglobljeno odzvati na vse pomisleke nacionalnih parlamentov; poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezna pojasnila o potrebnosti zakonodajnih pobud in njihovem učinku, zlasti na gospodarstvo, okolje in družbo, ter spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

13.  je seznanjen z ustanovitvijo projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“; upošteva, da bo projektna skupina kritično preučila vsa področja politike, da bi EU ukrepala le v primerih, kot to prinaša dodano vrednost; poziva Komisijo, naj podrobneje predstavi pristojnosti in predviden način dela; z zanimanjem pričakuje poročilo projektne skupine, predvideno za 15. julij 2018, ki bi moralo vsebovati priporočila, kako bi lahko Evropska unija bolje upoštevala načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, tako pri dodeljevanju in izvajanju pristojnosti kot pri iskanju načinov za boljše vključevanje regionalnih in lokalnih organov v oblikovanje politik EU; meni, da bi lahko s to pobudo opredelili primere, ko lahko Unija, države članice in regionalni organi ustrezno in učinkoviteje uresničijo posamezen ukrep; izraža upanje, da bo Komisija hitro uresničila predloge iz tega okvira;

14.  spodbuja nacionalne parlamente, naj izrazijo svoje mnenje o predlogih Komisije, ki si jih je mogoče kadarkoli ogledati v notranji podatkovni zbirki CONNECT; poziva nacionalne in regionalne parlamente, naj nadalje krepijo odnose z Odborom regij, v okviru katerega deluje skupina strokovnjakov, ki obravnava zakonodajne predloge s stališča načel subsidiarnosti in sorazmernosti; meni, da bi lahko neformalni mehanizem, ki bi temeljil na medparlamentarnem sodelovanju, prispeval h krepitvi političnega dialoga z nacionalnimi parlamenti;

15.  poudarja, da je za sprejetje pravnih aktov potrebno soglasje velike večine v Svetu, ki ga sestavljajo nacionalni ministri vseh držav članic, ki bi morali biti politično odgovorni svojim nacionalnim parlamentom;

16.  pozdravlja sklic na subsidiarnost v rimski izjavi z dne 25. marca 2017; meni, da bi morala subsidiarnost imeti vidno mesto pri razmišljanju o prihodnosti EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Enrique Guerrero Salom, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Mairead McGuinness, Cristian Dan Preda, Jasenko Selimovic

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Seán Kelly, Jeroen Lenaers, Ramón Luis Valcárcel Siso

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

ECR

Morten Messerschmidt, Kazimierz Michał Ujazdowski

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Barbara Spinelli

PPE

Danuta Maria Hübner, Seán Kelly, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Mairead McGuinness, Cristian Dan Preda, Ramón Luis Valcárcel Siso

S&D

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Enrique Guerrero Salom, Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Pedro Silva Pereira

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

1

-

NI

Diane James

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luis de Grandes Pascual, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Evelyne Gebhardt, Angelika Niebler, Virginie Rozière, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mylène Troszczynski


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

19

+

ALDE

António Marinho e Pinto

EFDD

Joëlle Bergeron

GUE/NGL

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, Luis de Grandes Pascual, Emil Radev, Pavel Svoboda, József Szájer, Rainer Wieland, Francis Zammit Dimech

S&D

Enrico Gasbarra, Evelyne Gebhardt, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Virginie Rozière

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand, Julia Reda

0

-

 

 

3

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

ENF

Marie-Christine Boutonnet, Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 13. april 2018Pravno obvestilo