Postopek : 2017/2209(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0144/2018

Predložena besedila :

A8-0144/2018

Razprave :

PV 02/05/2018 - 33
CRE 02/05/2018 - 33

Glasovanja :

PV 03/05/2018 - 7.15
CRE 03/05/2018 - 7.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0204

POROČILO     
PDF 818kWORD 92k
12.4.2018
PE 613.557v02-00 A8-0144/2018

o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji

(2017/2209(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Barbara Spinelli

Pripravljavec mnenja (*):

Curzio Maltese, Odbor za kulturo in izobraževanje

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji

(2017/2209(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7, 9, 10, 11 in 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 9, 10 in 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki je bila sprejeta in na voljo za podpis in ratifikacijo z resolucijo Generalne skupščine ZN št. 2106 z dne 21. decembra 1965,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju Protokola št. 29 k PEU o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah,

–  ob upoštevanju Evropske listine o svobodi tiska,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima,

–  ob upoštevanju deklaracij, priporočil in resolucij Odbora ministrov in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope ter mnenj in kontrolnega seznama za pravno državo Beneške komisije,

–  ob upoštevanju študije Sveta Evrope z naslovom Journalists under pressure – Unwarranted interference, fear and self-censorship in Europe (Novinarji pod pritiskom: neupravičeno vmešavanje, strah in samocenzura v Evropi),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Konvencije OZN proti korupciji ter Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju splošne opombe št. 34 Odbora OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij Generalne skupščine OZN, Sveta OZN za človekove pravice in poročil posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja,

–  ob upoštevanju Akcijskega načrta OZN o varnosti novinarjev in vprašanju nekaznovanosti,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na področju svobode medijev, zlasti njen predstavnik za svobodo medijev,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila platforma Sveta Evrope, na področju spodbujanja zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije o svobodi izražanja in lažnih novicah, dezinformacijah in propagandi, ki so jo 3. marca 2017 izdali posebni poročevalec OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja, predstavnik OVSE za svobodo medijev, Organizacija ameriških držav, posebni poročevalec za svobodo izražanja ter posebni poročevalec za svobodo izražanja in dostop do informacij pri Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev,

–  ob upoštevanju rezultatov svetovnega indeksa svobode tiska, ki so jih objavili Novinarji brez meja, in rezultatov orodja za spremljanje pluralnosti medijev Centra za pluralnost in svobodo medijev Evropskega univerzitetnega inštituta,

–  ob upoštevanju poročila o politikah z naslovom Defining Defamation: Principles on Freedom of Expression and Protection of Reputation (Opredelitev obrekovanja: načela svobode izražanja in zaščite ugleda), ki ga je objavila organizacija ARTICLE 19,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Listini EU: določitev standardov za svobodo medijev v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(3) ter resolucije z dne 29. oktobra 2015 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o e-demokraciji v Evropski uniji: potencial in izzivi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(7) in resolucije z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o medijski svobodi in pluralnosti v digitalnem okolju(9),

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje ter smernic Komisije v zvezi s podporo EU za svobodo in integriteto medijev v državah širitve za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju letnega kolokvija Komisije o temeljnih pravicah iz leta 2016 z naslovom Pluralnost medijev in demokracija ter ustreznih prispevkov, ki jih je objavila Agencija Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju, da je Evropska komisija imenovala strokovno skupino na visoki ravni za lažne novice in dezinformiranje na spletu, katere naloga je svetovati glede opredelitve pojava lažnih novic ter določiti vloge in dolžnosti zadevnih zainteresiranih strani,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 5/2016 o pregledu direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (2002/58/ES),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(10),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o varnosti in obrambi z dne 22. junija 2017;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravne zadeve (A8-0144/2018),

A.  ker sta pravici do svobode izražanja in svobode mnenja temeljni človekovi pravici in nepogrešljiva pogoja za popoln razvoj posameznika, njegovo dejavno sodelovanje v demokratični družbi in uresničitev načel preglednosti in odgovornosti ter uveljavljanje drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

B.  ker je pluralnost neločljivo povezana s svobodo, demokracijo in pravno državo;

C.  ker sta pravica do obveščanja in pravica do obveščenosti del osrednjih demokratičnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija;

D.  ker so pluralistični, neodvisni in verodostojni mediji v vlogi varuha in nadzornika demokracije in pravne države izredno pomembni;

E.  ker so svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ključne sestavine pravice do svobode izražanja; ker imajo mediji ključno vlogo v demokratični družbi, saj delujejo kot nadzorniki javnih služb ter s poglabljanjem njihovega razumevanja sedanjega političnega in družbenega okolja prispevajo k informiranju in krepitvi moči državljanov, ter se zavestno udejstvujejo v demokratičnem življenju; ker bi bilo treba to vlogo razširiti, da bi zajemala spletno in državljansko novinarstvo kot tudi delo blogerjev, uporabnikov interneta, aktivistov v družbenih medijih in zagovornikov človekovih pravic ter odražala današnje bistveno spremenjene medijske razmere, hkrati pa spoštovala pravico do zasebnosti; ker je internetna nevtralnost temeljno načelo odprtega interneta;

F.  ker lažne novice, kibernetsko ustrahovanje in pornografija iz maščevanja vse huje bremenijo naše družbe, zlasti mlade;

G.  ker je širjenje lažnih novic in dezinformacij na družbenih omrežjih in spletnih iskalnikih znatno znižalo verodostojnost tradicionalnih medijev, kar posledično omejuje njihovo vlogo nadzornika;

H.  ker se morajo javni organi ne le vzdržati omejevanja svobode izražanja, temveč imajo tudi pozitivno obveznost, da sprejmejo pravni in regulativni okvir, ki bo spodbujal razvoj svobodnih, neodvisnih in pluralnih medijev;

I.  ker se svoboda izražanja v skladu s členoma 2 in 4 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in členom 30 Splošne deklaracije o človekovih pravicah ne sme razlagati tako, da bi ščitila izražanje, ki krši določbe Konvencije in Deklaracije, kakršna sta sovražni govor ali propaganda, ki temeljita na prepričanju ali teorijah o večvrednosti ene rase, ene skupine ljudi z določeno barvo kože ali ene etnične skupine, in ki skušata zagovarjati ali širita rasno sovraštvo in kakršno koli obliko diskriminacije;

J.  ker so javni organi dolžni ščititi neodvisnost in nepristranskost javnih medijev, zlasti kot akterjev, ki služijo demokratičnim družbam, in ne izpolnjujejo zgolj interesov oblasti;

K.  ker morajo javni organi zagotoviti tudi, da mediji spoštujejo veljavne zakone in predpise;

L.  ker so nedavni politični dogodki v različnih državah članicah, kjer naraščata populizem in nacionalizem, povzročili vse večji pritisk in grožnje novinarjem, kar kaže, da mora Evropska unija zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev;

M.  ker imajo po navedbah Sveta Evrope zlorabe in zločini, ki jih nad novinarji zagrešijo državni in nedržavni akterji, resne negativne učinke na svobodo izražanja; ker se zaradi tveganja in pogostosti neupravičenega vmešavanja krepi strah med novinarji, državljani novinarji, blogerji in drugimi akterji s področja obveščanja, kar povzroča potencialno visoko stopnjo samocenzure ter ogroža pravici državljanov do informacij in udejstvovanja;

N.  ker je septembra 2016 posebni poročevalec OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja opozoril, da so vlade dolžne spoštovati novinarstvo ter novinarjem in njihovim virom zagotoviti učinkovito zaščito, in sicer s trdno zakonodajo, pregonom storilcev in ustreznim varovanjem, kadar je to potrebno;

O.  ker se novinarji in drugi medijski akterji v Evropski uniji še vedno soočajo z nasiljem, grožnjami, nadlegovanjem ali javnim sramotenjem predvsem zaradi svojih raziskovalnih dejavnosti, usmerjenih v zaščito javnega interesa pred zlorabami pooblastil, korupcijo, kršitvami človekovih pravic ali kriminalnimi dejavnostmi;

P.  ker je zagotavljanje varnosti in zaščite novinarjev in drugih medijskih akterjev bistveni pogoj zato, da lahko popolnoma izpolnijo svojo vlogo in izkoristijo svojo zmogljivost za ustrezno obveščanje državljanov ter za učinkovito udeležbo v javni razpravi;

Q.  ker po navedbah platforme Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev več kot polovico primerov zlorab medijskih delavcev zagrešijo državni akterji;

R.  ker bi bilo treba raziskovalno novinarstvo označiti za obliko državljanskega udejstvovanja in dejanje pozitivnega državljanstva, ki temelji na komunikaciji, učenju, izobraženosti in usposobljenosti;

S.  ker so korenita sprememba medijskega sistema, hitri razvoj spletne razsežnosti medijske pluralnosti in vzpon spletih brskalnikov ter družbenih medijev kot virov novic tako izziv kot priložnost za spodbujanje svobode izražanja, demokratizacijo ustvarjanja novic z vključevanjem državljanov v javno razpravo ter za spreminjanje vedno večjega števila uporabnikov informacij v ponudnike informacij; ker pa koncentracija moči medijskih konglomeratov, upravljavcev platform in spletnih posrednikov ter nadzor ekonomskih korporacij in političnih subjektov nad mediji lahko prineseta negativne posledice za pluralizem v javni razpravi ter dostop do informacij in lahko vplivata na svobodo, integriteto, kakovost in uredniško neodvisnost novinarstva in radiodifuzijskih medijev; ker je izenačitev pogojev na evropski ravni nujna, da se zagotovi, da bodo iskalniki, družbena omrežja in drugi visokotehnološki velikani spoštovali pravila enotnega digitalnega trga EU, na področjih kot sta e-zasebnost in konkurenčnost;

T.  ker novinarji potrebujejo neposreden, takojšen in neoviran dostop do informacij javne uprave, da lahko oblasti ustrezno pozovejo, naj odgovarjajo za svoja dejanja;

U.  ker se informacije, pridobljene s pravico do preiskave, in informacije, pridobljene od žvižgačev, medsebojno dopolnjujejo, obe vrsti pa sta nujni zato, da lahko novinarji izpolnijo svoje poslanstvo delovanja v javnem interesu;

V.  ker novinarji potrebujejo celovito pravno zaščito, da lahko pri svojem delu uporabijo in objavijo take informacije v javnem interesu;

W.  ker je pravica do zahtevanja in prejemanja informacij od javne uprave v Evropski uniji še vedno neenotna in nepopolna;

X.  ker ima medijski sektor ključno vlogo v vsaki demokratični družbi; ker sta se zaradi vpliva gospodarske krize in hkratne rasti družbenih medijev in drugih visokotehnoloških velikanov ter zelo selektivnih prihodkov od oglaševanja močno povečali negotovost delovnih pogojev ter socialna negotovost medijskih akterjev, tudi neodvisnih novinarjev, kar je povzročilo močan upad poklicnih, socialnih in kakovostnih standardov v novinarstvu, kar lahko negativno vpliva na njihovo uredniško neodvisnost;

Y.  ker je Evropski avdiovizualni observatorij Sveta Evrope obsodil položaj digitalnega duopola, v katerem sta Google in Facebook leta 2016 k skupni rasti trga digitalnega oglaševanja prispevala do 85 %, kar ogroža prihodnost tradicionalnih medijskih družb, financiranih z oglaševanjem, kot so komercialne televizije, časopisi in revije, ki imajo veliko manjši doseg;

Z.  ker mora Komisija v okviru politike širitve zahtevati popolno spoštovanje københavnskih meril, vključno s svobodo izražanja in medijev, zato bi EU morala biti vzor za najvišje standarde na tem področju; ker države, ko postanejo članice EU, še naprej in nedvoumno vežejo obveznosti na področju človekovih pravic, določene v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah, in ker bi bilo treba spoštovanje svobode izražanja in medijev v državah članicah redno preverjati; ker je lahko EU na svetovnem prizorišču verodostojna le, če se znotraj nje varuje in spoštuje svoboda tiska in medijev;

AA.  ker raziskave dosledno dokazujejo, da v medijskem sektorju ženske ostajajo v manjšini, zlasti ko gre za ustvarjalne poklice, in da so zelo slabo zastopane na višjih ravneh odločanja; ker študije o udeležbi žensk v novinarstvu kažejo, da sta spola relativno uravnoteženo zastopana med novimi udeleženci v novinarskem poklicu, vendar pa porazdelitev odgovornosti pri sprejemanju odločitev zaznamuje izrazita neenakost spolov;

AB.  ker se določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in PEU, ki zagotavljata upoštevanje teh načel, uresničujejo s pozitivnimi ukrepi za spodbujanje svobode in pluralnosti medijev ter za spodbujanje kakovosti in razpoložljivosti informacij ter dostopa do njih (pozitivna svoboda) in obenem zahtevajo nevmešavanje javnih oblasti, da bi se izognili škodljivemu nasilju (negativna svoboda);

AC.  ker je nezakonit in samovoljen nadzor, zlasti če se izvaja množično, nezdružljiv s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, med drugim s svobodo izražanja, vključno s svobodo tiska in zaščito zaupnosti novinarskih virov, ter s pravico do zasebnosti in varstva podatkov; ker imajo internet in družbeni mediji vlogo pri širjenju sovražnega govora in podpiranju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, saj se prek njih širijo nezakonite vsebine, ki so škodljive zlasti za mlade; ker je za boj proti tem pojavom potrebno tesno in usklajeno sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh upravljanja (lokalni, regionalni in nacionalni), tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem; ker bi morale za učinkovite varnostne in protiteroristične zakone in dejavnosti ter ukrepe, namenjene preprečevanju sovražnega govora in nasilnega ekstremizma, vedno veljati obveznosti s področja temeljnih pravic, da se prepreči kakršenkoli konflikt z varstvom svobode izražanja;

AD.  ker je žvižgaštvo po mnenju Sveta Evrope temeljni vidik svobode izražanja in ima osrednjo vlogo pri odkrivanju nepravilnosti in kršitev in opozarjanju nanje ter krepitvi demokratične odgovornosti in preglednosti; ker je žvižgaštvo ključni vir informacij v boju proti organiziranemu kriminalu in odkrivanju ter preiskovanju primerov korupcije v javnem in zasebnem sektorju ter seznanjanju javnosti z njimi ter pri odkrivanju sistemov izogibanja davkom, ki ga vzpostavljajo zasebna podjetja; ker je ustrezna zaščita žvižgačev na ravni EU ter na nacionalni in mednarodni ravni, pa tudi spodbujanje kulture priznavanja pomembne vloge žvižgačev v družbi, pogoj za zagotavljanje učinkovitosti te vloge;

AE.  ker bi moralo biti raziskovalno novinarstvo v okviru svojega boja proti korupciji in nepravilnostim v EU še posebej upoštevano ter bi ga bilo treba finančno podpirati, saj deluje za javno dobro;

AF.  ker rezultati orodja za spremljanje pluralnosti medijev kažejo, da lastništvo medijev ostaja zelo koncentrirano, kar pomeni veliko tveganje za raznolikost informacij in mnenj, predstavljenih v medijskih vsebinah;

AG.  ker bi morala za poročanje o zadevah, ki se nanašajo na EU ter o delu evropskih institucij in agencij ravno tako veljati merila o pluralnosti in svobodi medijev, enako kot za poročanje o nacionalnih dogodkih, ter bi moralo biti dostopno v več jezikih, da bi doseglo čim več evropskih državljanov;

1.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z zagotavljanjem ustreznih javnih sredstev, za zaščito in spodbujanje pluralnega, neodvisnega in svobodnega medijskega okolja v službi demokratične družbe, vključno z neodvisnostjo in vzdržnostjo javnih ter skupnostnih in lokalnih medijev, ki so ključni elementi okolja, ugodnega za zagotavljanje temeljne pravice do svobodnega izražanja in informacij;

2.  poudarja, da poleg zakonodajalcev, novinarjev, založnikov in internetnih posrednikov odgovornost nosijo tudi državljani, ki so uporabniki informacij;

3.  poziva institucije EU, naj kot sredstvo za dosledno zaščito pluralnosti in svobode medijev pred nedopustnimi vplivi nacionalnih javnih organov zagotovijo popolno izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah v vseh svojih sklepih, ukrepih in politikah; v zvezi s tem Komisijo poziva, naj uvede ocene učinka na človekove pravice pri presoji svojih zakonodajnih predlogov in predstavi predlog vzpostavitve mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v skladu z zadevno resolucijo Parlamenta;

4.  poudarja, da je treba uvesti neodvisne mehanizme za spremljanje, da bi ustrezno ocenili položaj svobode in pluralnosti medijev v EU, kot orodja, ki bi omogočilo spodbujanje in zaščito pravic in svoboščin, določenih v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, in hitro ukrepanje ob morebitnih grožnjah in zlorabah; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti podprejo in okrepijo orodja, ki so bila že razvita v ta namen, kot sta orodje za spremljanje pluralnosti medijev in platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev;

5.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj poskuse oblasti posameznih držav članic, da bi ogrozile svobodo in pluralnost medijev, obravnava kot resno in sistemsko zlorabo moči ter napad na temeljne vrednote Evropske unije, določene v členu 2 PEU, glede na to, da sta pravici do svobodnega izražanja in svobodnega mnenja temeljni človekovi pravici in da imajo svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev bistveno vlogo v demokratični družbi, tudi pri preverjanju moči vlade in države;

6.  poziva države članice, naj opravijo neodvisen pregled ustreznih zakonov in praks, da bi zaščitile svobodo izražanja ter svobodo in pluralnost medijev;

7.  je zelo zaskrbljen, ker so novinarji in medijski delavci zaradi svojega dela še vedno tarča zlorab, kaznivih dejanj in smrtonosnih napadov v državah članicah; poziva države članice, naj storijo vse, da bi to nasilje preprečile, zagotovile odgovornost in preprečile nekaznovanje ter žrtvam in njihovim svojcem zagotovile dostop do ustreznih pravnih sredstev; poziva države članice, naj v sodelovanju z novinarskimi organizacijami ustanovijo neodvisen in nepristranski regulativni organ za spremljanje, dokumentiranje in prijavo nasilja nad novinarji in groženj proti njim ter za urejanje zaščite in varnosti novinarjev na nacionalni ravni države članice poziva še, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta Evrope CM/Rec(2016)4 o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja delovnih razmer novinarjev ter obsega psihološkega nasilja, ki ga novinarji doživljajo; zato poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z novinarskimi organizacijami pripravijo nacionalne akcijske načrte za izboljšanje delovnih razmer novinarjev in zaščito novinarjev pred psihološkim nasiljem;

9.  je zaskrbljen zaradi stanja medijske svobode na Malti po tem, ko je bila oktobra 2017 ubita novinarka Daphne Caruana Galizia, ki je raziskovala korupcijo in so jo pred tem tudi nadlegovali, med drugim z izdajo preventivnih nalogov za zamrznitev njenih bančnih računov in grožnjami večnacionalnih družb;

10.  pozdravlja odločitev o poimenovanju tiskovnega središča Evropskega parlamenta po umorjeni novinarki Daphne Caruana Galizia; v zvezi s tem ponovno poziva, naj se po tej novinarki poimenuje nagrada Evropskega parlamenta za raziskovalno novinarstvo, ki se podeli vsako leto;

11.  poziva države članice, naj v celoti podprejo pobudo Novinarjev brez meja, da bi imenovali posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za varnost novinarjev;

12.  poziva države članice, naj v zakonodaji in praksi ustvarijo in vzdržujejo varno in zanesljivo okolje za novinarje in druge medijske akterje, vključno s tujimi novinarji, ki izvajajo svoje novinarske dejavnosti v državah članicah EU, da bodo lahko povsem neodvisno opravljali delo brez neumestnega vmešavanja, kot so grožnje z nasiljem, nadlegovanje, finančni, gospodarski in politični pritiski, pritiski k razkrivanju zaupnih virov in gradiva ter usmerjeni nadzor; poudarja, kako pomembno je, da države članice v primeru teh dejanj zagotovijo učinkovite postopke pravnega varstva za novinarje, katerih svoboda dela je bila neupravičeno ogrožena, da se prepreči samocenzura; poudarja, da je treba pri presoji ukrepov za zagotavljanje varnosti novinarjev uporabiti pristop, ki upošteva različnost spolov;

13.  poudarja, da je treba novinarjem in medijskim delavcem zagotoviti ustrezne pogoje dela, ki so v celoti skladni z zahtevami Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske socialne listine, da bi preprečili neumestne notranje in zunanje pritiske, odvisnost, ranljivost in nestabilnost ter s tem tveganje samocenzure; opozarja, da trg sam ne more zagotavljati in spodbujati neodvisnega novinarstva, zato Komisijo in države članice poziva, naj spodbujajo in oblikujejo nove socialno vzdržne gospodarske modele, namenjene financiranju in podpiranju kakovostnega in neodvisnega novinarstva, in zagotovijo ustrezno obveščenost javnosti; države članice poziva, naj povečajo finančno podporo za javne medije in preiskovalno novinarstvo, obenem pa se vzdržijo vplivanja na uredniške odločitve;

14.  obsoja poskuse vlad, da bi utišale kritične medije ter uničile svobodo in pluralnost medijev, vključno z bolj izpopolnjenimi načini, ki jih platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev običajno ne zazna kot grožnjo, kot so dejanja članov vlade in njihovih pajdašev, ki kupujejo komercialne medijske hiše in se polastijo javnih medijev, da bi služili pristranskim interesom;

15.  opozarja, da je treba podpreti in razširiti obseg dejavnosti Evropskega središča za svobodo tiska in medijev, zlasti njegove pravne podpore za ogrožene novinarje;

16.  poudarja, da medijski delavci pogosto delajo v negotovih razmerah, kar zadeva njihove pogodbe, plače in socialno varstvo, zaradi ne morejo ustrezno opravljati svojega dela, kar omejuje svobodo medijev;

17.  priznava, da za svobodo izražanja lahko veljajo omejitve, če so določene z zakonom, zasledujejo zakoniti cilj in so potrebne v demokratični družbi, med drugim za zaščito ugleda in pravic drugih; ga pa skrbijo morebitni negativni učinki kazenske zakonodaje o obrekovanju na svobodo izražanja, svobodo tiska in javno razpravo; poziva države članice, naj ne zlorabljajo kazenske zakonodaje o obrekovanju in naj pošteno uravnotežijo pravico do svobodnega izražanja in pravico do zasebnega in družinskega življenja, vključno z ugledom, pri čemer naj zagotovijo pravico do učinkovitega pravnega sredstva in se izogibajo zelo strogim in nesorazmernim kaznim in sankcijam v skladu z merili, ki jih je določilo Evropsko sodišče za človekove pravice;

18.  poziva Evropsko komisijo, naj predlaga direktivo proti strateškim tožbam zoper sodelovanje javnosti (SLAPP), ki bo neodvisne medije v EU zaščitila pred nadležnimi tožbami, namenjenimi njihovemu utišanju ali zastraševanju;

19.  meni, da udeležba v demokratičnem procesu temelji predvsem na učinkovitem in nediskriminatornem dostopu do informacij in znanja; poziva EU in njene države članice, naj razvijejo ustrezne politike za dosego univerzalnega dostopa do interneta ter dostop do interneta, vključno z internetno nevtralnostjo, priznajo kot temeljno pravico;

20.  obsoja odločitev Zvezne komisije ZDA za komunikacije o razveljavitvi pravil iz leta 2015 o internetni nevtralnosti in opozarja na negativne posledice, ki bi jih ta odločitev v globalno medsebojno povezanem digitalnem svetu lahko imela za pravico dostopa do informacij brez diskriminacije; poziva EU in države članice, naj si prizadevajo za krepitev načela internetne nevtralnosti z upoštevanjem in nadgrajevanjem smernic Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) za izvajanje evropskih pravil o internetni nevtralnosti s strani nacionalnih regulatorjev;

21.  opozarja na pomembno vlogo neodvisnih in pluralnih medijev v političnih razpravah ter njihov vpliv na pravico do pluralnih informacij v volilnih in vmesnih obdobjih; poudarja, da je treba v skladu z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije vsem političnim akterjem v celoti zagotoviti možnost izražanja in jim omogočiti prisotnost v programih javnih radiotelevizij na podlagi novinarskih in poklicnih meril in ne na podlagi stopnje njihove zastopanosti v institucijah ali političnih stališč;

22.  poziva države članice in Komisijo, naj ne sprejemajo nepotrebnih ukrepov, namenjenih samovoljnemu omejevanju dostopa do interneta in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic ali nadzoru javnega komuniciranja, kot so sprejemanje represivnih pravil o ustanavljanju in delovanju medijskih kanalov in/ali spletnih mest, samovoljna uvedba izrednih razmer, tehnični nadzor nad digitalnimi tehnologijami – tj. blokiranje, filtriranje, motenje in zapiranje digitalnega prostora – ali dejanska privatizacija nadzornih ukrepov zaradi pritiska na posrednike, naj omejijo ali izbrišejo spletno vsebino; EU in države članice poziva tudi, naj zasebnim operaterjem preprečijo sprejemanje takšnih ukrepov;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno preglednost s strani zasebnih podjetij in vlad pri uporabi algoritmov, umetne inteligence in avtomatiziranega odločanja, česar ne bi smeli izvajati in razvijati na način, ki bi vodil do samovoljnega blokiranja, filtriranja in odstranjevanja internetnih vsebin, ter naj poskrbijo, da se bodo vse digitalne politike in strategije EU oblikovale ob upoštevanju človekovih pravic, pri čemer je treba zagotoviti ustrezna pravna sredstva in zaščitne ukrepe ter v celoti upoštevati ustrezne določbe Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah;

24.  ponavlja, da so kibernetsko ustrahovanje, objavljanje pornografskega gradiva iz maščevanja in gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, vse večji problem v naši družbi, in lahko zelo hudo prizadenejo posameznike, zlasti mlade in otroke, in poudarja, da je treba v množičnih medijih v celoti spoštovati interese in pravice mladoletnikov; spodbuja vse države članice, naj oblikujejo v prihodnost usmerjeno zakonodajo za obravnavanje tega pojava, vključno z določbami za odkrivanje, označevanje in odstranjevanje vsebine, očitno škodljive za človeško dostojanstvo, iz družbenih medijev; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za oblikovanje učinkovite protipropagande in naj določijo jasne smernice, ki bodo uporabnikom, ponudnikom storitev in celotnemu internetnemu sektorju zagotavljale pravno varnost in predvidljivost, obenem pa naj omogočijo pravna sredstva v skladu z nacionalnim pravom, da se bo mogoče odzvati proti zlorabi socialnih medijev v teroristične namene; poudarja, da se lahko morebitni ukrepi omejevanja ali odstranjevanja spletnih vsebin sprejmejo samo v določenih, izrecnih in zakonitih okoliščinah in pod strogim sodnim nadzorom v skladu z mednarodnimi standardi, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in členom 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

25.  je seznanjen s kodeksom ravnanja za boj proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, ki ga promovira Komisija; opozarja na to, da imajo zasebna podjetja široko diskrecijsko pravico pri določanju, kaj pomeni „nezakonitost“, in poziva, naj se ta pravica omeji, da se prepreči nevarnost cenzure in samovoljnega omejevanja svobode izražanja;

26.  znova poudarja, da sta anonimnost in šifriranje ključni orodji za uveljavljanje demokratičnih pravic in svoboščin, spodbujanje zaupanja v digitalno infrastrukturo in komunikacije ter varstvo zaupnosti novinarskih virov; priznava, da šifriranje in anonimnost zagotavljata zasebnost in varnost, ki sta v digitalni dobi potrebni za uveljavljanje pravice do svobodnega mnenja in izražanja, in opominja, da je prosti dostop do informacij nujno pomeni tudi varovanje osebnih podatkov, ki jih državljani na spletu pustijo za sabo; se zaveda, da lahko šifriranje in anonimnost pripeljeta tudi do zlorab in nezakonitega ravnanja ter otežita preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj, na kar so opozorili tudi uslužbenci organov, pristojnih za kazenski pregon in boj proti terorizmu; opozarja, da je treba pri omejevanju šifriranja in anonimnosti strogo spoštovati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti; poziva institucije EU in države članice, naj v celoti podprejo in izvajajo priporočila iz poročila posebnega poročevalca OZN z dne 22. maja 2015 o spodbujanju in varovanju pravice do svobodnega mnenja in izražanja, v katerem je obravnavana uporaba šifriranja in anonimnosti v digitalnih komunikacijah;

27.  spodbuja oblikovanje etičnih kodeksov za novinarje, pa tudi za vse tiste, ki so udeleženi pri upravljanju medijskih hiš, da se zagotovi popolna neodvisnost novinarjev in medijskih organov;

28.  poudarja, da se organi kazenskega pregona in sodni organi med preiskovanjem in pregonom spletnih kaznivih dejanj srečujejo s številnimi ovirami, tudi zaradi razhajanj med zakonodajami držav članic EU;

29.  ugotavlja, da so se v razvijajočem se digitalnem medijskem okolju pojavili novi posredniki, ki lahko s pridobitvijo funkcije in pooblastili za nadzor nad dostopom vplivajo na informacije in zamisli v spletu ter jih nadzirajo; poudarja, da mora biti dovolj neodvisnih in avtonomnih spletnih kanalov, storitev in virov, ki lahko javnosti zagotovijo raznolika mnenja in demokratične zamisli o vprašanjih v splošnem interesu; poziva države članice, naj v zvezi s tem oblikujejo nove ali razvijejo obstoječe nacionalne politike ali ukrepe;

30.  priznava, da je širjenje dezinformacij ali tako imenovanih lažnih novic v novem digitalnem okolju še večja težava; vendar opozarja, da ta pojav ni nov niti ni omejen na spletno okolje; poudarja pomen zagotavljanja pravice do kakovostnih informacij, pri čemer je treba izboljšati dostop do zanesljivih informacije za državljane ter preprečiti širjenje dezinformacij na spletu in drugje; želi spomniti, da izraza lažne novice ne bi smeli nikoli uporabiti za spodkopavanje zaupanja javnosti v medije ali za diskreditacijo in kriminalizacijo tistih, ki na glas izrazijo kritiko; je zaskrbljen zaradi možne nevarnosti lažnih novic za svobodo izražanja in neodvisnost medijev, pri čemer poudarja, da utegne njihovo širjenje negativno vplivati na kakovost politične razprave in sodelovanje državljanov v demokratični družbi; poudarja, da je treba zagotoviti učinkovite samoregulativne mehanizme, ki temeljijo na načelu točnosti in preglednosti, ter določiti ustrezne obveznosti in orodja za preverjanje virov in poskrbeti, da bodo dejstva preverjale neodvisne in nepristranske certificirane tretje organizacije, da se zagotovita objektivnost informacij in njihovo varstvo;

31.  spodbuja ponudnike družbenih medijev in spletnih platform, naj razvijejo orodja, ki bodo uporabnikom omogočala prijavo in označevanje morebitnih lažnih novic, da se bodo čim hitreje popravile napake in bodo lahko neodvisne in nepristranske certificirane tretje organizacije za preverjanje dejstev opravile pregled, njihova naloga je namreč zagotoviti točne opredelitve lažnih novic in dezinformacij, da se zmanjša diskrecijska pravica akterjev zasebnega sektorja glede tega in se bodo informacije, ki so se izkazale za lažne novice, še naprej prikazovale in se označile kot lažne novice, da se bo spodbudila javna razprava o tem in se preprečilo, da se ista dezinformacija v drugačni obliki ne bo ponovno pojavila:

32.  pozdravlja odločitev Komisije o ustanovitvi strokovne skupine na visoki ravni za lažne novice in dezinformacije na spletu, ki jo sestavljajo predstavniki civilne družbe, platform družbenih omrežij, medijskih organizacij, novinarjev in akademikov, da bi analizirali te nastajajoče grožnje ter predlagali operativne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na evropski in nacionalni ravni;

33.  poudarja odgovornost spletnih akterjev pri preprečevanju širjenja nepreverjenih ali neresničnih informacij z izključnim namenom povečanja spletnega prometa z uporabo npr. tako imenovane vabe za klike;

34.  priznava, da so vloga in naložbe lastnikov časopisov v preiskovalno, strokovno in neodvisno novinarstvo bistvene v boju proti širjenju lažnih novic, in poudarja, da je treba zagotoviti vzdržnost pluralnih uredniških vsebin; spodbuja Komisijo in države članice, naj skupaj z mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe vlagajo dovolj finančnih sredstev v medijsko in digitalno pismenost in razvoj komunikacijskih strategij, da bi državljane in spletne uporabnike usposobili, da bi prepoznali dvomljive vire informacije in bi opazili namerno neresnične vsebine in propagando in bi nanje opozorili; zato poziva tudi države članice, naj medijsko in informacijsko opismenjevanje vključijo v nacionalne izobraževalne sisteme; poziva Komisijo, naj prouči dobre prakse na nacionalni ravni, da bi zagotovili kakovost novinarstva in zanesljivost objavljenih informacij;

35.  ponovno poudarja pravico vsakega posameznika, da odloča o tem, kaj se dogaja z njegovimi osebnimi podatki, zlasti ekskluzivno pravico do nadzorovanja uporabe in razkrivanja osebnih podatkov ter pravico do pozabe, ki je opredeljena kot možnost, da oseba doseže takojšnjo odstranitev vsebine, ki bi lahko škodila njenemu dostojanstvu, iz družbenih medijev in spletnih iskalnikov;

36.  priznava, da se je z internetom in splošneje z razvojem digitalnega okolja razširil obseg številnih človekovih pravic, kot je na primer razvidno iz sodbe Sodišča v zadevi C-131/12, Google Spain SL in Google Inc. proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD) in Mariu Costeji Gonzálezu(11); v zvezi s tem poziva institucije EU, naj začnejo participativni proces za pripravo evropske listine o internetnih pravicah, pri čemer naj se upoštevajo dobre prakse, ki so se uveljavile v državah članicah (zlasti italijanska deklaracija o internetnih pravicah) in se lahko skupaj z ustreznimi evropskimi in mednarodnimi instrumenti za človekove pravice uporabljajo kot referenčna točka za urejanje digitalnega področja;

37.  poudarja ključno vlogo žvižgačev pri varovanju javnega interesa in spodbujanju kulture javne odgovornosti ter integritete v javnih in zasebnih institucijah; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in uveljavijo ustrezen napreden in celovit okvir za skupno evropsko zakonodajo za zaščito žvižgačev in torej v celoti sprejmejo priporočila Sveta Evrope in nedavni resoluciji Parlamenta z dne 14. februarja in 24. oktobra 2017; meni, da je treba zagotoviti, da so mehanizmi za prijavo dostopni, varni in zaščiteni ter da se trditve žvižgačev in preiskovalnih novinarjev strokovno raziščejo;

38.  poudarja, da pravna zaščita žvižgačev, ko javnosti razkrijejo informacije, zlasti temelji na pravici javnosti, da prejme te informacije; poudarja, da oseba ne bi smela izgubiti ugodnosti zaščite zgolj zaradi tega, ker je morda napačno presodila dejstva ali ker se ni izkazalo, da je ogrožen splošni interes, če je imela v času prijave utemeljene razloge, da je verjela v resničnost informacij; poudarja, da oseb, ki pristojnim organom namerno prijavijo napačne ali zavajajoče informacije, ne bi smeli obravnavati kot žvižgače in zato zanje ne bi smeli veljati zaščitni mehanizmi; poudarja tudi, da vsaka oseba, ki je neposredno ali posredno oškodovana zaradi prijave ali razkritja nepravilnih ali zavajajočih informacij, bi morala imeti pravico do uporabe učinkovitih pravnih sredstev;

39.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zaščito zaupnosti virov informacij, da se preprečijo kakršni koli diskriminacijskimi ukrepi ali grožnje;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli novinarji ustrezna orodja za poizvedovanje in prejemanje informacij od upravnih organov EU in držav članic v skladu z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov, ne da bi se morali pri tem soočati s samovoljnimi odločitvami o zavrnitvi tega dostopa; ugotavlja, da se informacije, ki jih novinarji ali državljani, pridobijo na podlagi preiskovalne pravice, tudi informacije, pridobljene od žvižgačev, dopolnjujejo in so bistvene za to, da lahko novinarji izpolnijo svojo nalogo v javnem interesu; ponavlja, da bi moral biti dostop do javnih virov in dogodkov odvisen od objektivnih, nediskriminacijskih in preglednih meril;

41.  poudarja, da je za svobodo tiska potrebna neodvisnost tiska od političnih in gospodarskih oblasti, kar pomeni enako obravnavanje ne glede na uredniško usmerjenost; ponovno poudarja pomen novinarstva, ki ima koristi od mehanizmov za preprečevanje koncentracije na posamezne, monopolistične ali delno monopolistične skupine ter zagotavljanje svobodne konkurence in uredniške raznovrstnosti; poziva države članice, naj sprejmejo in izvajajo predpise o lastništvu medijev, da se preprečijo horizontalna koncentracija lastništva v medijskem sektorju ter posredno in kombinirano medijsko lastništvo, ter naj zagotovijo preglednost in razkritje informacij o medijskem lastništvu, virih financiranja in upravljanju ter enostaven dostop državljanov do teh informacij; poudarja, da je treba za osebe, ki opravljajo javno funkcijo, uvesti ustrezne omejitve v zvezi z lastništvom medijev, in zagotoviti neodvisni nadzor in učinkovite mehanizme skladnosti, da se preprečijo navzkrižja interesov in pojav vrtljivih vrat; meni, da sta neodvisnost in nepristranskost nacionalnih organov nujni za zagotavljanje učinkovitega nadzora avdiovizulanega medijskega sektorja;

42.  poziva države članice, naj razvijejo svoje strateške zmogljivosti in sodelujejo z lokalnimi skupnostmi v EU in sosedstvu EU, da bi okrepili pluralno medijsko okolje ter usklajeno in učinkovito predstavili politike EU;

43.  poziva države članice, naj v celoti podprejo in potrdijo priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev, sprejeto 7. marca 2018;

44.  opozarja na pomembno vlogo javnih radiotelevizijskih hiš pri ohranjanju pluralnosti medijev, kot je poudarjeno v Protokolu št. 29 k Pogodbama; poziva države članice, naj jim zagotovijo ustrezna finančna in tehnična sredstva, potrebna za izvajanje njihove družbene funkcije in služenje javnemu interesu; poziva jih tudi, naj zato javnim radiotelevizijam zagotovijo uredniško neodvisnost in jih z jasno opredeljenim regulativnim okvirom zaščitijo pred vsemi oblikami vladnega, političnega ali gospodarskega vmešavanja in vplivanja, obenem pa naj poskrbijo za popolno avtonomijo in neodvisnost upravljanja vseh javni organov in subjektov, ki izvajajo pooblastila na področju radiodifuzije in telekomunikacij,

45.  poziva države članice, naj uskladijo svojo politiko izdajanja dovoljenj za nacionalne radiotelevizijske družbe z načelom spoštovanja pluralnosti medijev; poudarja, da bi bilo treba nadzirati zaračunane pristojbine in strogost obveznosti v zvezi z izdajo dovoljenj, ki ne bi smele ogrožati svobode medijev;

46.  poziva Komisijo, naj preveri, ali države članice dodeljujejo dovoljenja na področju radiodifuzije na podlagi objektivnih, preglednih, nepristranskih in sorazmernih meril;

47.  priporoča, da bi bilo treba družbam, katerih lastnik ima v lasti tudi medijsko družbo, prepovedati sodelovanje v javnih razpisih ali vsaj poskrbeti za popolno preglednost glede tega, da bi učinkovito obvarovali svobodo in pluralnost medijev; predlaga, da bi morale države članice redno poročati o vsakem javnem financiranju medijskih podjetij in da bi bilo treba redno spremljati javno financiranje, ki se zagotovi lastnikom medijev; poudarja, da lastniki medijev ne smejo biti obsojeni za kako kaznivo dejanje;

48.  poudarja, da bi bilo treba javna sredstva medijskim organizacijam dodeljevati na podlagi nediskriminacijskih, objektivnih in preglednih meril, s katerimi bi morali biti vsi mediji vnaprej seznanjeni;

49.  opozarja, da bi morale države članice najti načine za podporo medijev, na primer z zagotavljanjem nevtralnosti DDV, kot je priporočeno v resoluciji z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV(12), in s podpiranjem pobud, povezanih z mediji;

50.  poziva Komisijo, naj v okviru proračuna EU dodeli trajno in ustrezno financiranje za podporo orodja za spremljanje pluralnosti medijev Centra za pluralnost in svobodo medijev in vzpostavi letni mehanizem za oceno tveganj za pluralnost medijev v državah članicah EU; poudarja, da bi bilo treba ta mehanizem uporabiti za merjenje pluralnosti medijev v državah kandidatkah, rezultati orodja za spremljanje pluralnosti medijev pa bi morali imeti dejanski vpliv na napredek postopka pogajanj;

51.  poziva Komisijo, naj spremlja in zbere informacije ter statistične podatke o svobodi in pluralnosti medijev v vseh državah članicah ter podrobno analizira primere kršitev temeljnih pravic novinarjev, pri tem pa naj spoštuje načelo subsidiarnosti;

52.  poudarja, da je treba okrepiti izmenjavo najboljše prakse med regulativnimi organi držav članic za avdiovizualne medije;

53.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočila resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(13); v tem smislu poziva Komisijo, naj pri pripravi letnega evropskega poročila s področja demokracije, pravne države in temeljnih pravic upošteva rezultate in priporočila orodja za spremljanje pluralnosti medijev v zvezi s tveganji za pluralnost in svobodo medijev v EU;

54.  spodbuja države članice, naj si bolj prizadevajo za krepitev medijske pismenosti ter spodbujajo usposabljanje in izobraževalne pobude med vsemi državljani, in sicer s formalnim, neformalnim in priložnostnim izobraževanjem z vidika vseživljenjskega učenja, hkrati pa naj posebno pozornost namenijo tudi začetnemu in tekočemu usposabljanju in podpori učiteljev ter spodbujajo dialog in sodelovanje med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter vsemi ustreznimi deležniki, vključno z medijskimi delavci, civilno družbo in mladinskimi organizacijami; ponovno poudarja, da je treba podpreti starosti primerna inovativna orodja za spodbujanje krepitve moči in spletne varnosti kot obvezne dele učnih načrtov v šolah ter da je treba premostiti digitalni razkorak tako s posebnimi projekti tehnološkega opismenjevanja kot z ustreznimi naložbami v infrastrukturo, da se zagotovi splošni dostop do informacij;

55.  poudarja, da je razvoj občutka za kritično presojo in analizo, kar zadeva uporabo in ustvarjanje medijskih vsebin, bistvenega pomena, da bi ljudje razumeli aktualna vprašanja in prispevali k javnemu življenju, pa tudi za njihovo poznavanje preobrazbenega potenciala in groženj v vse bolj zapletenem in prepletenem medijskem okolju; poudarja, da je medijska pismenost bistvena demokratična veščina, ki krepi položaj državljanov; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo posebne ukrepe, s katerimi bodo spodbudile in podprle projekte medijske pismenosti, kot je pilotni projekt Medijska pismenost za vse, in naj kot sestavni del izobraževalne politike Evropske unije pripravijo celovito politiko medijske pismenosti, namenjeno državljanom vseh starosti in za vse vrste medijev, podprejo pa naj jo z ustreznimi možnostmi EU za financiranje, kot so evropski strukturni in investicijski skladi ter Obzorje 2020;

56.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ogrožen dostop do medijev za manjšine, lokalne in regionalne skupnosti, ženske in invalide, na kar se opozarja tudi v orodju za spremljanje pluralizma medijev v letu 2016; poudarja, da so vključujoči mediji bistveni za odprto, svobodno in pluralno medijsko okolje, vsi državljani pa imajo pravico do dostopa do neodvisnih informacij v maternem jeziku, pa naj bo to uradni jezik ali jezik manjšine; poudarja, da je pomembno evropskim novinarjem, zlasti tistim, ki delajo v manj uporabljanih in manjšinskih jezikih, zagotoviti ustrezno izobraževanje in priložnosti za prekvalifikacijo; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo raziskave, projekte in politike, s katerimi se bo izboljšal dostop do medijev, in vse ustrezne pobude, namenjene ranljivim manjšinam (kot je pilotni projekt o možnostih prakse za medije v manjšinskih jezikih), ter naj zagotovijo možnosti za sodelovanje in izražanje za vse državljane;

57.  spodbuja medijski sektor, naj v medijski politiki in praksi ščiti enakost spolov z mehanizmi sourejanja, notranjimi kodeksi ravnanja in drugimi prostovoljnimi ukrepi;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo družbene kampanje, izobraževalne programe ter bolj usmerjeno usposabljanje in ozaveščanje (tudi za nosilce odločanja v industriji), da bi s spodbujali egalitarne vrednote in prakse s financiranjem in promoviranjem na nacionalni in evropski ravni, da bi učinkovito obravnavali razlike med spoloma v medijskem sektorju;

59.  priporoča Komisiji, naj razvije sektorsko strategijo za evropski medijski sektor na podlagi inovacij in trajnosti; meni, da bi bilo treba s to strategijo okrepiti čezmejno sodelovanje in koprodukcije medijskih akterjev v EU, da bi opozorili na njihovo raznolikost in spodbujali medkulturni dialog, okrepili sodelovanje s posameznimi informativnimi uredništvi in avdiovizualnimi storitvami vseh evropskih institucij, zlasti Evropskega parlamenta, ter spodbujali medijsko pokritost in prepoznavnost zadev EU;

60.  poudarja, da je pomembno še naprej razvijati modele za vzpostavitev evropske platforme za javne radiotelevizije, ki bi spodbujala vseevropske politične razprave, temelječe na dejstvih, nasprotovanju ustaljenim prepričanjem in spoštovanju, prispevala k pluralnosti mnenj v novem poenotenem medijskem okolju ter krepila prepoznavnost EU v zunanjih odnosih;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo svobodo medijev in svobodo govora v sodobni umetnosti s podpiranjem umetniških del, ki opozarjajo na socialna vprašanja, spodbujajo kritično razpravo in navdihujejo protipropagando.

62.  poudarja potrebo po odpravi geografskega blokiranja za informativne medijske vsebine, kar bi državljanom EU omogočalo, da dostopajo do spletnega predvajanja televizijskih kanalov drugih držav članic EU, ki bi jih lahko gledali na zahtevo in ponovno predvajali;

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

(1)

UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(2)

UL C 55, 12.2.2016, str. 33.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0388.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0095.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.

(9)

UL C 32, 4.2.2014, str. 6.

(10)

UL L 88, 31.3.2017, str. 6.

(11)

ECLI:EU:C:2014:317.

(12)

UL C 94 E, 3.4.2013, str. 5.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.


OBRAZLOŽITEV

Evropska unija se je s sprejetjem Lizbonske pogodbe opredelila kot skupnost vrednot, katerih temelj so človekove pravice. Svoboda izražanja in obveščanja je mednarodno priznana kot eden od osrednjih elementov strukture človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Med drugim je zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Področje njene uporabe se je razvilo in razjasnilo s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in z delom več mednarodnih organizacij (OZN, OVSE, Svet Evrope). V skladu s členom 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah se je njeno področje uporabe uradno razširilo z vključitvijo svobode in pluralnosti medijev v področje zaščite. Z vsemi temi instrumenti skupaj se utrjuje natančno določena odgovornost držav članic in same EU, da v celoti zaščitijo to temeljno človekovo pravico in hkrati uvedejo pozitivne ukrepe za aktivno spodbujanje njenega napredka.

Svoboda izražanja ter pluralni in neodvisni mediji poleg tega, da imajo sami po sebi status človekove pravice, opravljajo tudi temeljno družbeno vlogo nadzornika in varujejo državljane pred zlorabami s strani države in zasebnih interesov ter jih opolnomočijo za dejavno sodelovanje v demokratičnem življenju.

Od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o Listini EU: določitev standardov za svobodo medijev v EU so se poslabšali pogoji dejanske svobode in pluralnosti medijev ter neodvisnosti od političnih pritiskov in ekonomskih interesov, kar je bilo poudarjeno v ugotovitvah svetovnega indeksa svobode tiska za leto 2017(1), ki so jih objavili Novinarji brez meja, in v sklepih poročila Evropskega univerzitetnega inštituta o politiki za leto 2017(2).

Ogrožanje svobode izražanja in pluralnosti medijev je raznoliko in zajema široko paleto ukrepov, ki so jih sprejeli državni akterji in zasebne strani.

Nasilje, grožnje in pritisk na novinarje

Novinarji so celo v državah članicah EU še vedno tarča smrtonosnih napadov. Uboj malteške novinarke Daphne Caruana Galizia je v tem smislu samo zadnji primer. Pritiski na novinarje pa se pojavljajo v različnih in večplastnih oblikah. Kot je poudarila Evropska agencija za temeljne pravice, vključujejo grožnje z nasiljem, incidente v okviru javnih zborovanj, domnevno vmešavanje političnih akterjev, pritisk k razkrivanju zaupnih virov in materialov; vmešavanje s pomočjo varnostnih in obveščevalnih služb ter finančne in gospodarske pritiske(3). Zaradi teh dejavnikov in političnega vmešavanja ter visoke stopnje koncentracije v medijskem sektorju se širi tudi pojav samocenzure, kot prikazuje študija Sveta Evrope Journalists under pressure: Unwarranted interference, fear and self-censorship in Europe (Novinarji pod pritiskom: neupravičeno vmešavanje, strah in samocenzura)(4). Negotovost in z njo samocenzura se krepita zaradi slabših delovnih in ekonomskih razmer v medijskem sektorju, ki izvirajo iz gospodarske krize, pojava novih mednarodnih akterjev, kot so visokotehnološki velikani ali platforme družbenih omrežij, ter zmanjšanja proračuna za javne radiodifuzne hiše v nekaterih državah članicah.

Digitalno področje

Digitalne tehnologije so nedvomno prispevale nove instrumente participativne demokracije, ki so le-to temeljito preobrazili, jo revolucionarno razširili in državljanom omogočili, da namesto uporabnikov informacij postanejo dajalci informacij. Na drugi strani tega pojava so tveganje za dezinformacije, prisotno v bliskovitem širjenju spletne vsebine, težave s pravočasnim ugovarjanjem in popravljanjem te vsebine in moč cenzuriranja, ki jo lahko uveljavljajo platforme družbenih omrežij in tehničnih velikanov. Kljub temu se je treba z vidika mednarodnega prava vprašanja lažnih novic lotiti izjemno previdno in upoštevati, da so bili stari osrednji mediji enako dovzetni za širjenje lažnih novic – in so še vedno – ter da je prepoved lažnih novic pogosto delovala kot orodje za nadzor medijev in omejevanje uredniške svobode. Zavedamo se, da lahko zavajajoče informacije povzročijo resno škodo (škodijo ugledu posameznikov, kršijo njihovo zasebnost), vendar omejevanje lažnih novic ni rešitev. Dokončna „resnica“ in „objektivnost“ sta dvoumna in nevarna pojma. Zahteva po objavljanju samo popolnoma resničnih reportaž ni le nerealna, temveč tudi neliberalna. Poleg tega je treba upoštevati, da je preverjanje podatkov v digitalni dobi lažje kot kdajkoli prej v tradicionalnih medijih: manipulacije digitalnega materiala je mogoče raziskati, če obstaja pripravljenost za to, na internetu so na voljo orodja in infrastruktura za preverjanje virov in dejstev. Dovoliti, da javni uslužbenci določijo, kaj se šteje za resnico, pomeni sprejeti, da imajo sile na oblasti pravico utišati kritične glasove. V zvezi s sovražnim govorom in terorizmom je pojem lažnih novic preveč nejasen, da bi preprečil subjektivne in samovoljne razlage. Prav tako ne bi bilo pomirjujoče, če bi te ocene namesto javnih organov opravljali zasebni subjekti, kot je Facebook.

Nacionalni ukrepi in københavnska dilema

Nacionalna varnost in boj proti terorizmu postajata pogosta razloga za to, da države članice sprejmejo zakonodajne akte in druge ukrepe, ki vedno močno vplivajo na človekove pravice in temeljne svoboščine, kot kažeta primer Snowden in ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije. Zaradi nedavno sprejetih nacionalnih zakonov v več državah članicah, s katerimi so se povečala pooblastila varnostnih sil, policije in tajnih služb glede nadzora ter spremljanje komunikacij in hramba osebnih podatkov, obstaja tveganje – brez ustreznih pravnih jamstev in sredstev – da bo ogroženo samo bistvo pravice do svobode izražanja pa tudi drugih temeljnih pravic, kot je pravica do zasebnosti in varstva podatkov.

Podobni ukrepi, ki omejujejo uživanje svobode izražanja in obveščanja ali temeljne naloge svobodnih in neodvisnih medijev, kot je že sam obstoj kazenskih zakonov v primerih razžalitve, lahko prav tako izkrivljajo demokratično razpravo.

Države kandidatke morajo v skladu s členom 49 PEU dokazati, da spoštujejo vrednote EU, naštete v členu 2 PEU: ta obveznost je zapisana v københavnskih merilih. Kljub temu ni konkretnega instrumenta EU, ki bi zagotavljal dejansko spoštovanje človekovih pravic in pravne države v državah članicah, razen t. i. „radikalne možnosti“ iz člena 7 PEU. Politična vmešavanja, do katerih je prihajalo v zadnjih desetletjih, med drugim v Italiji, na Poljskem, v Španiji in na Madžarskem, dokazujejo, da je potreben pravi institucionalni mehanizem EU za spremljanje in sodno varstvo.

Žvižgači

Žvižgaštvo je splošno priznano kot temeljni vidik svobode izražanja in ključno orodje za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti demokratičnih institucij. Številne mednarodne organizacije, kot je Svet Evrope ali posebni poročevalec OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja, ter sam Evropski parlament so večkrat izrazili potrebo po učinkoviti zaščiti žvižgačev, vendar je treba skupni okvir EU šele sprejeti, več držav članic pa v zvezi s tem nima ustreznega sistema.

(1)

Novinarji brez meja, Svetovni indeks svobode tiska za leto 2017, Journalism weakened by democracy’s erosion (Novinarstvo je oslabila erozija demokracije), https://rsf.org/en/journalism-weakened-democracys-erosion

(2)

Center za pluralnost in svobodo medijev, Evropski univerzitetni inštitut, Monitoring Media

Pluralism in Europe: Application of the Media Pluralism Monitor 2016 in the European Union, Montenegro and Turkey(Spremljanje pluralnosti medijev v Evropi: uporaba orodja za spremljanje pluralnosti medijev v letu 2016 v Evropski uniji, Črni gori in Turčiji), http://cmpf.eui.eu/media-pluralism-monitor/mpm-2016-results/

(3)

Evropska agencija za temeljne pravice, Violence, threats and pressures against journalists and other media actors in the EU (Nasilje, grožnje in pritiski na novinarje in druge medijske akterje v EU), prispevek na drugem letnem kolokviju o temeljnih pravicah novembra 2016, http://fra.europa.eu/en/publication/2016/violence-threats-and-pressures-against-journalists-and-other-media-actors-european

(4)

Marilyn Clark in Anna Grech, Journalists under pressure - Unwarranted interference, fear and self-censorship in Europe (Novinarji pod pritiskom – neupravičeno vmešavanje, strah in samocenzura v Evropi), publikacija Sveta Evrope, 2017


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

Marek Jurek

Sprejeto poročilo obravnava vprašanje svobode medijev in pluralizma, ki je ključnega pomena za demokracijo, vendar se namenoma izogiba vidikom, ki so bistveni za zadevo in ki so bili opredeljeni v odboru in med pogajanji. Ti zadevajo zlasti nove oblike omejitev svobode izražanja, na primer z uvedbo zapornih kazni v Franciji za „izvajanje moralnega pritiska“.

V poročilu se opozarja na odgovornost države, da zagotovi pogoje za pluralizem. Ne obravnava potrebe po dejanskih pogojih za pluralizem v družbah, ki so izkusile totalitarizem in tiranijo. V državah, kjer so vladali kolaboracionistični komunistični režimi, so bile skozi več generacij zlasti diskriminirane družbene skupine, ki so jih oblasti štele za sovražne, uradna propaganda pa je sistematično zatirala njihove poglede in vrednote. Demokratične vlade so v celoti odgovorne, da se tem skupinam omogoči, da v polni meri sodelujejo v javnem življenju, Evropska unija pa bi morala to podpirati.

Poleg tega poročilo vsebuje nedovoljeno sklicevanje na Istanbulsko konvencijo, ki je ena tretjina držav članic še ni ratificirala, ter poziva k vzpostavitvi „mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice“, ki ga prav tako zavračajo številne države. Poročilo, ki obravnava vprašanje pluralizma, se ne bi smelo izrabiti za promocijo tako enostranskih pogledov, ki jim nasprotuje veliko število državljanov naših držav.


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (23.2.2018)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji

(2017/2209(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Curzio Maltese

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da sta svoboda izražanja in obveščanja, kot sta zapisani v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (člen 11), v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah (člen 19) in v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, bistveni za ustvarjanje pluralne družbe, kot jo določa člen 2 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da je dostop do kakovostnih, brezplačnih in neodvisnih informacij temeljna človekova pravica, da sta svoboda in pluralnost medijev nujna stebra demokracije in da je posledično treba zagotoviti neodvisnost medijev od političnih in gospodarskih pritiskov in kakršnih koli neprimernih vplivov, s čimer bi preprečili nadlegovanje ali ustrahovanje, ki bi lahko vplivalo na uredniško vsebino;

2.  poudarja, da morajo biti državljani ustrezno in v celoti obveščeni, da bodo lahko dejavno in učinkovito sodelovali v javnem življenju in političnih razpravah;

3.  meni, da je treba odkrito in resno iskati razloge za vse večje nezaupanje javnosti do medijev; ponovno opozarja, da oblikovanje javnega mnenja temelji na odnosu zaupanja med državljani in medijskimi delavci, katerega namen je obveščati javnost in spodbujati kulturo javne odgovornosti in preglednosti v splošnem interesu; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se sistem financiranja tiska sooča s številnimi izzivi, tudi veliko zgoščenostjo lastništva medijev, zaradi česar nekateri prevladujoči akterji uporabljajo informacije za doseganje ciljev politične in komercialne propagande, kar ogroža pluralnost medijev in s čimer se drastično znižujejo kakovost, raznolikost, zanesljivost in verodostojnost informacij in prihaja do pojavov, kot so „lažne novice“; zato pozdravlja predlog Komisije, da bi medijskim hišam dodelili pravico za reproduciranje in dajanje na voljo medijskih publikacij na spletu, da bi spodbudili uravnoteženo razmerje s spletnimi poslovnimi akterji in da bi hiše dobile pravičen delež prihodkov, ustvarjenih z medijskimi publikacijami na spletu;

4.  je seznanjen z novimi izzivi, s katerimi se v hitro razvijajočem se medijskem okolju srečujejo tradicionalni in novi mediji zaradi porasta tehnologij in digitalizacije, kot je pojav „filtrirnega mehurčka“, povezan z obsežno uporabo algoritmov, ter zaradi potrebe po spoštovanju temeljne pravice do zasebnosti; zlasti poudarja, da pojav tako imenovanih „lažnih novic“ predstavlja vse bolj razširjen in zaskrbljujoč trend, pri čemer se širijo lažne zgodbe in namerne dezinformacije, te pa lahko podžigajo socialne napetosti in predstavljajo temeljno grožnjo za demokracije; poudarja, da imajo novinarji in medijske organizacije edinstveno odgovornost pri oblikovanju mnenj in javne razprave, zato bi se morali zavezati iskanju informacij, podprtih z dokazi; zato poziva k medijski neodvisnosti in preglednosti ter poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo skladno in celovito strategijo, s katero bi po eni strani spodbujali kakovostno novinarstvo, tako da bi okrepili finančno in pravno podporo neodvisnim medijem in raziskovalnemu novinarstvu, pri tem pa ne bi posegali v uredniške odločitve, po drugi strani pa bi podpirali medijsko pismenost med vsemi državljani EU;

5.  poudarja, da imajo javni mediji nenadomestljivo vlogo pri pluralnosti medijev in pomembno odgovornost, da ustrezno odražajo kulturno, jezikovno, družbeno in politično raznolikost ter skrbijo za ustrezno obveščenost javnosti; priporoča državam članicam, naj zagotovijo primerno, sorazmerno in stalno financiranje javnih medijev, da bodo lahko izpolnjevali svojo kulturno, družbeno in izobraževalno vlogo ter prispevali k vključujoči družbi, obenem pa naj zagotovijo njihovo neodvisnost od političnega vmešavanja ali cenzure ter preprečijo, da bi se uporabljali kot sredstvo za propagando in indoktrinacijo;

6.  opozarja, da bi morale države članice najti načine za podporo medijev, na primer z zagotavljanjem nevtralnosti DDV, kot je priporočeno v resoluciji z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV(1), in s podpiranjem pobud, povezanih z mediji;

7.  poudarja, da uporaba digitalnih medijev ustvarja nove izzive in možnosti za svobodo medijev in da pluralnost medijev, tudi na spletu, resno ogrožajo velika zgoščenost medijskega lastništva, zaskrbljujoča prepletenost interesov medijske industrije in politike, kadarkoli se pojavi, ter nespoštovanje pravil konkurence in obdavčevanja s strani korporacijskih moči; poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo regulativne pomanjkljivosti, da bi vzpostavili pravno jasnost in doslednost, s čimer bi zagotovili dejansko raznolikost, dostopnost medijskih vsebin in svobodo medijev, spletnim velikanom pa bi preprečili pridobitev prevladujočega položaja, in sicer s pomočjo posodobljene konkurenčne politike EU, ki bo zagotavljala pošteno konkurenco v evropskem medijskem sektorju glede na spletno konvergenco in vse večjo vlogo spletnih platform kot posrednic, ter s pomočjo regulativnega okvira, ki bi predpisal obvezno podeljevanje licenc za komercialno uporabo avtorsko zaščitenih časopisnih člankov, s čimer bi zagotovili pošteno plačilo za medijske hiše in končno za novinarje; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti lastniške strukture medijev pregledne in naj nacionalni regulativni organi zlasti spremljajo ta vidik;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem zakonite samoregulacije za vso EU, da bodo medijski akterji udeleženi pri oblikovanju, dogovarjanju in uvedbi lastnih etičnih standardov za spletne informacije brez neposredne vpletenosti politike;

9.  ugotavlja, da je velik del informacij, ki jih oblikujejo tradicionalni mediji, zdaj na voljo na spletu in klasičnih platformah, za katere še vedno veljajo nacionalni predpisi na področju medijev; opozarja, da to ne velja za izključno spletne medijske platforme, kar povzroča nelojalno konkurenco med takimi platformami in klasičnimi medijskimi hišami; ugotavlja, da bi se za podobne storitve s podobnimi značilnostmi morali uporabljati podobni predpisi; poziva k usklajevanju pravil in predpisov na področju medijev, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje;

10.  poudarja, da svobodo izražanja in obveščanja v Evropi ogrožata vse pogostejše ustrahovanje novinarjev in nasilje nad njimi, kot dokazuje nedavni umor Daphne Caruane Galizie; ponavlja, da morajo države članice zaščititi temeljno pravico do svobode izražanja za novinarje, da lahko posredujejo informacije, tako da jim zagotovijo zaščito in lažje opravljanje dela, hkrati pa morajo zaščititi tudi temeljno pravico splošne javnosti, da te informacije prejme; pri tem opozarja na poseben položaj raziskovalnih novinarjev ter pomen zaščite virov; poziva države članice, naj njihov pravni okvir in prakse kazenskega pregona zagotavljajo ustrezno zaščito, pomoč in podporo za novinarje in druge medijske delavce, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti posebnim nevarnostim, povezanim s spolom ter spolno in etnično identiteto;

11.  poudarja, da je prijavljanje nepravilnosti bistven sestavni del preiskovalnega novinarstva in svobode tiska; ugotavlja, da so lahko novinarji kazensko preganjani, ne pa pravno zaščiteni, kadar v javnem interesu razkrijejo informacije ali poročajo o domnevnih kršitvah, nezakonitem ravnanju, prevarah ali nezakonitih dejavnostih; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu(2); poziva Komisijo, naj čim prej predloži zakonodajni predlog, s katerim bo žvižgačem v EU zagotovila visoko raven zaščite;

12.  priznava uspešno ustanovitev evropskega središča za svobodo tiska in medijev (ECMPF) v okviru pilotnega projekta Evropske unije ter poudarja znano delo tega središča v boju proti napadom na svobodo tiska in medijev, tako da sistematično beleži kršitve svobode medijev v Evropi ter nudi neposredno podporo ogroženim novinarjem in aktivistom za medijsko svobodo, ki bi lahko postali žrtve nasilja; poziva Komisijo, naj razvije potrebna orodja in zagotovi potrebna finančna sredstva, da bo evropsko središče za svobodo tiska in medijev postalo stalna struktura EU;

13.  poudarja, da je treba obravnavati porast sovražnega govora, zlorab in groženj v spletnih prostorih, na kar je opozorila raziskava Eurobarometer iz leta 2016 o pluralnosti medijev in demokraciji, da bi tako zaščitili svobodo izražanja in raznolikost mnenj v spletnih medijih; poziva Komisijo, naj dodatno oceni spletne zlorabe in njihove učinke ter uvede ustrezne ukrepe, da bi jih učinkovito preprečila in odpravila;

14.  poudarja, da medijski delavci, zlasti najmlajši med njimi, pogosto delajo v negotovih razmerah, kar zadeva pogodbe o zaposlitvi, plačo ter socialne in pravne ugodnosti, to pa zmanjšuje njihovo zmožnost za dobro opravljanje dela in tako vpliva na dostopnost nepristranskih in neodvisnih novic in informacij, v končni fazi pa omejuje svobodo medijev; poziva države članice in medijske organizacije, naj poskrbijo, da bodo lahko novinarji opravljali svoje delo po najvišjih standardih, in sicer tako, da vsem medijskih delavcem zagotovijo pravične in poštene delovne pogoje ter spodbujajo kakovost in stalno usposabljanje, tako za pogodbene kot samostojne sodelavce; spodbuja medijski sektor, naj v medijski politiki in praksi spodbuja enakost spolov, na primer s pomočjo mehanizmov sourejanja in notranjih kodeksov ravnanja;

15.  spodbuja države članice, naj okrepijo prizadevanja za krepitev medijske pismenosti ter spodbujajo usposabljanje in izobraževalne pobude med vsemi državljani, in sicer s formalnim, neformalnim in priložnostnim izobraževanjem z vidika vseživljenjskega učenja, hkrati pa naj posebno pozornost namenijo tudi začetnemu in tekočemu usposabljanju in podpori učiteljev ter spodbujajo dialog in sodelovanje med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter vsemi ustreznimi deležniki, vključno z medijskimi delavci, civilno družbo in mladinskimi organizacijami; ponovno poudarja, da je treba podpreti starosti primerna inovativna orodja za spodbujanje krepitve moči in spletne varnosti kot obvezne dele učnih načrtov v šolah ter da je treba premostiti digitalni razkorak tako s posebnimi projekti tehnološkega opismenjevanja kot z ustreznimi naložbami v infrastrukturo, da se zagotovi splošni dostop do informacij;

16.  poudarja, da je razvoj občutka za kritično presojo in analizo, kar zadeva uporabo in ustvarjanje medijskih vsebin, bistvenega pomena, da bi ljudje razumeli aktualna vprašanja in prispevali k javnemu življenju, pa tudi za njihovo poznavanje preobrazbenega potenciala in groženj v vse bolj zapletenem in prepletenem medijskem okolju; poudarja, da je medijska pismenost bistvena demokratična veščina, ki krepi položaj državljanov; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo posebne ukrepe, s katerimi bodo spodbudile in podprle projekte medijske pismenosti, kot je pilotni projekt Medijska pismenost za vse, in naj kot sestavni del izobraževalne politike Evropske unije pripravijo celovito politiko medijske pismenosti, namenjeno državljanom vseh starosti in za vse vrste medijev, podprejo pa naj jo z ustreznimi možnostmi EU za financiranje, kot so evropski strukturni in investicijski skladi ter Obzorje 2020;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ogrožen dostop do medijev za manjšine, lokalne in regionalne skupnosti, ženske in invalide, na kar se opozarja tudi v orodju za spremljanje pluralizma medijev v letu 2016; poudarja, da so vključujoči mediji bistveni za odprto, svobodno in pluralno medijsko okolje, vsi državljani pa imajo pravico do dostopa do neodvisnih informacij v maternem jeziku, pa naj bo to uradni jezik ali jezik manjšine; poudarja, da je pomembno evropskim novinarjem, zlasti tistim, ki delajo v manj uporabljanih in manjšinskih jezikih, zagotoviti ustrezno izobraževanje in priložnosti za prekvalifikacijo; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo raziskave, projekte in politike, s katerimi se bo izboljšal dostop do medijev, in vse ustrezne pobude, namenjene ranljivim manjšinam (kot je pilotni projekt o možnostih prakse za medije v manjšinskih jezikih), ter naj zagotovijo možnosti za sodelovanje in izražanje za vse državljane;

18.  priporoča Komisiji, naj razvije sektorsko strategijo za evropski medijski sektor na podlagi inovacij in trajnosti; meni, da bi bilo treba s tako strategijo okrepiti čezmejno sodelovanje in koprodukcije medijskih akterjev v EU, da bi opozorili na njihovo raznolikost in spodbujali medkulturni dialog, okrepili sodelovanje s posameznimi informativnimi uredništvi in avdiovizualnimi storitvami vseh evropskih institucij, zlasti Evropskega parlamenta, ter spodbujali medijsko pokritost in prepoznavnost zadev EU;

19.  opozarja na zavezo EU, da bo ščitila in spodbujala svobodo izražanja in obveščanja v EU in na tujem; poudarja, da so načela svobode medijev, svobode izražanja in pluralnosti medijev za predpristopne države in države evropskega sosedstva prav tako pomembne kot za države članice; poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno spremljanje teh načel ter da se programi pomoči izvajajo v državah kandidatkah, sosednjih in tretjih državah;

20.  poudarja, da bi z zagotavljanjem večje pluralnosti poročanja o novicah v zvezi z EU, s spoštovanjem kulturne raznolikosti posameznih držav članic in z uporabo orodij, kot so komunikacije, mediji, družbeni mediji in interaktivne platforme, v vsem njihovem potencialu prispevali k zbližanju državljanov EU in njihovi večji povezanosti z zadevami, ki se nanašajo na EU, saj bi posameznikom na ta način pomagali, da bi lažje oblikovali in izmenjali mnenja, sprejemali ozaveščene odločitve ter s kritičnim udejstvovanjem prispevali k pozitivni reformi in razvoju EU;

21.  ponovno poudarja, da je treba neodvisno spremljati razmere na področju svobode in pluralnosti medijev, ter zato poziva Komisijo, naj še naprej podpira mehanizem za spremljanje pluralnosti medijev ter spodbuja njegov nadaljnji razvoj, da bo omogočal celovito in natančno oceno tveganj za pluralnost medijev v EU; poziva Komisijo, države članice in vse ustrezne deležnike, naj nemudoma obravnavajo ugotovljena tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe;

22.  poudarja, da je pomembno še naprej razvijati modele za vzpostavitev evropske platforme za storitve javne radiodifuzije, ki bi spodbujala vseevropske politične razprave, temelječe na dejstvih, nasprotovanju ustaljenim prepričanjem in spoštovanju, prispevala k pluralnosti mnenj v novem poenotenem medijskem okolju ter krepila prepoznavnost EU v zunanjih odnosih;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo svobodo medijev in svobodo govora v sodobni umetnosti s podpiranjem umetniških del, ki opozarjajo na socialna vprašanja, spodbujajo kritično razpravo in navdihujejo protipropagando.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francis Zammit Dimech

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22

+

ALDE

Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Curzio Maltese

PPE

Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Bogdan Brunon Wenta, Francis Zammit Dimech, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Michaela Šojdrová

S&D

Silvia Costa, Damian Drăghici, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward, Krystyna Łybacka

Verts/ALE

Helga Trüpel

0

-

2

0

EFDD

Isabella Adinolfi

ENF

Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 94 E, 3.4.2013, str. 5.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (1.3.2018)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji

(2017/2209(INI))

Pripravljavka mnenja: Heidi Hautala

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da pluralnost medijev zajema mnogo vidikov, vključno s pravili o nadzoru združevanja, zahtevami glede vsebine v sistemu licenc za radiotelevizijske prenose, preglednostjo in omejeno koncentracijo lastništva medijev, uredniško svobodo, neodvisnostjo in statusom javnih radiotelevizij, poklicnim položajem novinarjev, odnosi med mediji ter političnimi in gospodarskimi akterji, dostopom žensk in manjšin do medijske vsebine, raznolikostjo mnenj itd.;

2.  opominja, da je svoboda izražanja in obveščanja temeljna pravica, zapisana v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členu 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ter ena najbolj temeljnih vrednot pri zagotavljanju demokracije in krepitvi evropske identitete; poudarja, da sta medijska svoboda in pluralnost ukoreninjeni v temeljne pravice svobode izražanja, ki so glavni steber demokracije, in ju mora politični sektor dejavno podpirati; poudarja, da je mogoče s svobodo izražanja varovati tudi pravico družbe, da je seznanjena z vsemi vprašanji, ki so v njenem interesu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za varovanje in spodbujanje pluralnih, neodvisnih in svobodnih medijev, da se zagotovita svoboda govora in demokracija;

3.  poziva Komisijo, naj spremlja in zbira informacije ter statistične podatke o medijski svobodi in pluralnosti v vseh državah članicah ter analizira primere kršitev temeljnih pravic svobode govora ter pravic novinarjev in drugih medijskih delavcev, pri čemer naj spoštuje načelo subsidiarnosti; poziva jo tudi, naj predlaga ukrepe, s katerimi bo obravnavala ugotovitve teh ocen;

4.  poudarja, da morajo biti državljani v pluralni in demokratični družbi ustrezno obveščeni o vsem, da lahko dejavno in učinkovito sodelujejo v javnem življenju in političnih razpravah; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo zdravo politično razpravo in trajno politično zavezanost spoštovanju temeljnih pravic prek medijske pismenosti, medijske pluralnosti in etike; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da omejevanje medijske svobode in pluralnosti povzroča demokratični primanjkljaj ter da ta primanjkljaj v eni državi članici lahko prizadene celotno Evropsko unijo, zlasti če vladajoča večina s svojim vplivom ogroža neodvisnost javnih medijev; poudarja, da je mogoče ta vpliv izravnati z ustrezno opremljenimi, financiranimi in neodvisnimi javnimi mediji, ki se lahko uprejo vmešavanju vlade in predstavljajo različna politična stališča; spodbuja sprejetje razumnih pravnih določb in dobre upravne prakse na področju javnih medijev, tudi kar zadeva državno pomoč in morebitno javno financiranje, da bodo ti mediji bolj neodvisni in bodo lahko izpolnili svojo nalogo v javnem interesu;

5.  z obžalovanjem ugotavlja, da koncentraciji medijev na ravni držav članic in EU ni namenjeno dovolj pozornosti; poudarja, da imajo pravila EU o konkurenci pomembno vlogo pri preprečevanju prevladujočega položaja ali njegovih zlorab, in zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo ta pravila ustrezno in učinkovito izvajala; poziva države članice, naj prek nacionalnih regulativnih organov spremljajo koncentracijo medijev in zagotovijo enostavno dostopne in popolnoma pregledne informacije o lastništvu medijev, vključno z dejanskimi lastniki, in o ekonomskem vplivu na medijsko krajino ter finančni podpori za medije, vključno s spletnimi; priporoča, naj bodo te informacije v vseh državah članicah dostopne javnosti, da se ugotovi morebiten nadzor nad mediji in vpliv nanje, okrepi odgovornost medijev, zagotovi uredniška in novinarska neodvisnost ter ohrani njihova vloga javnega varuha;

6.  je zelo zaskrbljen zaradi zakonodajnih in upravnih ukrepov, ki so jih sprejele nekatere države članice, da bi neposredno in posredno omejevale in nadzirale svoje medije, zlasti javne medije, ali ker niso želele podpreti medijske pluralnosti; poudarja, da imajo države članice pozitivno dolžnost, da zagotovijo pluralnost medijev in okolje, v katerem lahko državljani brez strahu sodelujejo v javni razpravi in izražajo zamisli in mnenja; poudarja, da je treba varovati in zagotavljati temeljno načelo uredniške neodvisnosti od vlad in/ali političnih ali komercialnih interesov ter tudi neodvisnosti od vseh zasebnih interesov, ki utegnejo ogroziti pluralnost in svobodo medijev; poudarja, da bi bilo treba o volilnih kampanjah in drugih pomembnih dogodkih, zlasti če bistveno vplivajo na javno življenje in mnenje, poročati pošteno, uravnoteženo in nepristransko; poziva države članice, naj spoštujejo priporočila in resolucije Sveta Evrope v zvezi z neodvisnostjo javnih medijev, in želi spomniti na evropske standarde v zvezi s tem, ki so določeni v temeljnih pogodbah; poudarja, da morajo nadzor nad javnimi mediji izvajati neodvisni organi, in ne neposredno politične institucije, kot so vlade; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti uredniško neodvisnost javnih medijev, ki jih financira država;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in razvijajo nove socialno vzdržne ekonomske modele za financiranje in podpiranje kakovostnega in neodvisnega novinarstva ter krepitev trajnosti javnih medijev, kar je prvi pogoj za pluralni medijski sistem;

8.  priporoča, da bi bilo treba družbam, katerih lastnik ima v lasti tudi medijsko družbo, prepovedati sodelovanje v javnih razpisih ali vsaj poskrbeti za popolno preglednost glede tega, da bi učinkovito obvarovali svobodo in pluralnost medijev; predlaga, da bi morale države članice redno poročati o vsakem javnem financiranju medijskih podjetij in da bi bilo treba redno spremljati javno financiranje, ki se zagotovi lastnikom medijev; poudarja, da lastniki medijev ne smejo biti obsojeni za kako kaznivo dejanje;

9.  poudarja, da bi bilo treba javna sredstva medijskim organizacijam dodeljevati na podlagi nediskriminacijskih, objektivnih in preglednih meril, s katerimi bi morali biti vsi mediji vnaprej seznanjeni;

10.  predlaga, da bi moralo biti javno financiranje medijskih hiš na voljo le medijskim organizacijam, ki so objavile kodeks ravnanja, preprosto dostopen javnosti;

11.  je vznemirjen, ker se vplivni gospodarski subjekti zatekajo k praksi SLAPP (strateško vlaganje tožb proti javni udeležbi), da bi utišali novinarje in jim preprečili, da opravijo svoje delo, ali kako drugače posegajo v njihovo vsebino; poziva Komisijo, naj se seznani s tem trendom in predlaga zakonodajo za omejitev te nepoštene prakse;

12.  je zaskrbljen, ker se veliko novinarjem in drugim medijskim delavcem v Evropi vse bolj grozi, se jih nadleguje in nadzira, telesno napada ali celo ubije zaradi preiskovanja in poročanja o zlorabi pooblastil, korupciji, kršitvah človekovih pravic in kriminalnih dejavnostih; obžaluje, da se le majhen odstotek groženj ali primerov nadlegovanja novinarjev prijavi policiji; poziva države članice, naj okrepijo zaščito novinarstva in varnost novinarjev in drugih medijskih delavcev in zagotovijo ustrezno izvrševanje veljavnih zakonov ter spremljajo in poročajo o grožnjah in nadlegovanju;

13.  ponavlja, da so dobri delovni pogoji ter varnost in zaščita novinarjev in drugih medijskih delavcev osnovni pogoji za to, da lahko ti izpolnijo svojo nalogo obveščanja državljanov o zadevah v javnem interesu; zato poziva države članice in medijske organizacije, naj medijskim delavcem zagotovijo poštene in pravične delovne pogoje;

14.  poziva države članice, naj zagotovo ukrepajo na podlagi deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli novinarji ustrezna orodja za poizvedovanje in prejemanje informacij od upravnih organov EU in držav članic v skladu z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov, ne da bi se morali pri tem soočati s samovoljnimi odločitvami o zavrnitvi tega dostopa; ugotavlja, da se informacije, ki jo novinarji ali državljani, pridobijo na podlagi preiskovalne pravice, tudi informacije, pridobljene od žvižgačev, dopolnjujejo in so bistvene za to, da lahko novinarji izpolnijo svojo nalogo v javnem interesu; ponavlja, da bi moral biti dostop do javnih virov in dogodkov odvisen od objektivnih, nediskriminacijskih in preglednih meril;

16.  ugotavlja, da bi morale države članice zagotoviti, da se vzpostavijo ustrezni instrumenti za odkrivanje tistih, ki prek medijev škodijo drugim, tudi v spletnem prostoru, in sicer ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic;

17.  ugotavlja, da novinarji potrebujejo karseda celovito pravno zaščito, da lahko pri svojem delu uporabijo in objavijo informacije v javnem interesu;

18.  priznava pravico do opozarjanja na nepravilnosti v vseh primerih, ko se informacije razkrijejo v dobri veri in ko je to očitno v javnem interesu, denimo v primeru kršitev temeljnih pravic ali storitve kaznivega dejanja, vključno z aktivno ali pasivno korupcijo, ali kadar gre za dejstva, ki kažejo, da so ogroženi varnost, zdravje ali okolje;

19.  ugotavlja, da so lahko žvižgači, ki na nepravilnosti opozarjajo iz utemeljenih razlogov, za preiskovalne novinarje ključni vir in torej prispevajo k neodvisnim medijem; zato poziva Komisijo, naj v vsej Evropski uniji zagotovi zaščito v skladu s temeljnima pogodbama in cilji Unije na področju demokracije, pluralnosti mnenj in svobode izražanja; poudarja, da je zaščita žvižgačev tesno povezana z zaupnostjo novinarskih virov, uravnoteženo s temeljnimi pravicami obdolženih fizičnih in pravnih oseb;

20.  poudarja, da imajo lahko krive obtožbe in zavajajoče informacije daljnosežne posledice za ljudi in podjetja; opozarja, da bi morale osebe, ki so odgovorne za krive obtožbe, odgovarjati za svoja dejanja in ne bi smele biti deležne zaščite, namenjene žvižgačem; poudarja, da bi morale imeti vse osebe, ki so jih oblatili z netočnimi ali zavajajočimi informacijami, dostop do učinkovitih pravnih sredstev;

21.  poudarja, da namerno ustvarjanje in širjenje napačnih informacij zaradi finančnih ali političnih koristi (t. i. lažne novice) uničuje zaupanje med mediji in državljani ter lahko ogrozi liberalne demokracije ter spodkoplje naše demokratične vrednote, kot sta svoboda izražanja in načelo pravne države; poudarja, da je treba glede na to, da je razširjanje teh lažnih informacij v socialnih medijih veliko lažje kot v tradicionalnih, poiskati rešitve, da bodo avtorji lažnih novic v digitalnih medijih odgovarjali za svoja dejanja, kot to velja v nespletnem okolju; poudarja, da se na to ne bi smeli odzvati s strogo ureditvijo ali cenzuro misli in mnenj, temveč je mogoče vprašanje napačnih informacij in propagande deloma rešiti z zagotovilom o zanesljivosti informacij in izobraževanjem medijsko pismenih državljanov, ki kritično razmišljajo; poziva države članice in institucije EU, naj za boj proti napačnim informacijam namenijo dovolj sredstev in naj usklajeno ukrepajo proti založnikom in distributerjem namernih lažnih novic; v zvezi s tem opozarja, da morajo biti potrošniki medijev sposobni razlikovati med dejstvi in samo mnenji; poudarja, da je treba na splošno okrepiti prizadevanja oddelka za strateško komuniciranje pri Evropski službi za zunanje delovanje in zlasti sedanje projektne skupine East StratCom za dejavni prispevek k razvoju in izvajanju strategije proti širjenju lažnih novic ter mu nameniti več sredstev, da bo lahko učinkovito izvajal svoje naloge; poudarja, da morajo države članice dopolnjevati prizadevanja EU proti lažnim novicam in sodelovati na vseh ravneh, vključno s sosednjimi državami EU, in spodbujati pluralnost medijskega okolja, v katerem se iskreno, koherentno in celovito poroča o politikah EU; pozdravlja, da je Komisija oznanila, da pripravlja strategijo za preprečevanje lažnih novic, ki jo bo objavila kmalu;

22.  ugotavlja, da so nove tehnologije korenito spremenile poslovni model tradicionalnih medijev; meni, da lahko digitalizacija z usklajenim pravnim okvirom kljub temu spodbuja konkurenco med medijskimi akterji in demokratizira dostop do informacij in vsebine ter njihovo ustvarjanje;

23.  ugotavlja, da so se v razvijajočem se digitalnem medijskem okolju pojavili novi posredniki, ki lahko s pridobitvijo funkcije in pooblastili za nadzor nad dostopom vplivajo na informacije in zamisli v spletu ter jih nadzirajo; poudarja, da mora biti dovolj neodvisnih in avtonomnih spletnih kanalov, storitev in virov, ki lahko javnosti zagotovijo raznolika mnenja in demokratične zamisli o vprašanjih v splošnem interesu; poziva države članice, naj v zvezi s tem oblikujejo nove ali razvijejo obstoječe nacionalne politike ali ukrepe;

24.  poudarja, da se neodvisnost medijev nanaša na javne in zasebne medije; v zvezi s tem želi izpostaviti pomen etičnega kodeksa za novinarje in urednike; poudarja, da mora ta kodeks vključevati dolžnost preverjanja informacij in virov; poudarja, da bi morala za širjenje vsebin v spletu veljati enaka dolžnost skrbnega ravnanja kot za njihovo širjenje v nespletnem okolju; je v zvezi s tem zaskrbljen, ker so se standardi v hitro spreminjajočem se spletnem okolju znižali, saj so v tem okolju količina, hitrost in število klikov pomembnejši od točnosti;

25.  pozdravlja osredotočenost letnega kolokvija 2016 na temeljne pravice, pluralnost medijev in demokracijo ter priporočila skupine na visoki ravni o svobodi in pluralnosti medijev; ponovno poziva k zakonodajnim ukrepom, da se zagotovijo standardi pluralnosti medijev na evropski ravni za tiskane medije, obrekovanje, koncentracijo in preglednost glede lastništva medijev itd.; trdi, da evropski skupni družbeni in politični prostor zahteva svobodo in pluralnost medijev, da se zagotovi dobro delujoča demokracija;

26.  poudarja, da so načela svobode medijev, svobode govora in pluralnosti medijev za predpristopne države in države evropskega sosedstva prav tako pomembne kot za države članice; poziva Komisijo, naj poskrbi za krepitev in ustrezno spremljanje teh načel v teh državah in zagotovi, da bodo programi pomoči odvisni od spoštovanja teh načel;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Evelyne Gebhardt, Jytte Guteland, Heidi Hautala, Kosma Złotowski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Michaela Šojdrová

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21

+

ALDE

EFDD

ENF

GUE/NGL

PPE

S&D

VERTS/ALE

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

Joëlle Bergeron

Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

Daniel Buda, Norbert Erdős, Rosa Estaràs Ferragut, Emil Radev, Michaela Šojdrová, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Mady Delvaux, Evelyne Gebhardt, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jytte Guteland, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner

Max Andersson, Heidi Hautala

0

-

 

 

2

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Kosma Złotowski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Monika Beňová, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Ivari Padar, Judith Sargentini, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Ignazio Corrao, Gérard Deprez, Maria Grapini, Marek Jurek, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Nuno Melo, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Emilian Pavel, Morten Helveg Petersen, Petri Sarvamaa, Elly Schlein, Barbara Spinelli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

André Elissen, Marc Joulaud, Christelle Lechevalier, Martina Michels, Liadh Ní Riada, Anna Záborská


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

44

+

ALDE

Gérard Deprez, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Cecilia Wikström

ECR

Monica Macovei, Helga Stevens

EFDD

Ignazio Corrao, Laura Ferrara

GUE/NGL

Martina Michels, Liadh Ní Riada, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Asim Ademov, Heinz K. Becker, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Marc Joulaud, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Petri Sarvamaa, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Anna Záborská

S&D

Monika Beňová, Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Ana Gomes, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Cécile Kashetu Kyenge, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Ivari Padar, Emilian Pavel, Elly Schlein, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Jan Philipp Albrecht, Judith Sargentini, Bodil Valero

3

-

ENF

André Elissen, Christelle Lechevalier

NI

Udo Voigt

4

0

ECR

Jussi Halla-aho, Marek Jurek, Branislav Škripek

ENF

Harald Vilimsky

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 26. april 2018Pravno obvestilo