POROČILO o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede pogajanj o posodobitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom

2.5.2018 - (2018/2018(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Charles Tannock


Postopek : 2018/2018(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0158/2018
Predložena besedila :
A8-0158/2018
Sprejeta besedila :

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede pogajanj o posodobitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom

(2018/2018(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 ter naslova V, zlasti členov 21 in 36, Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 218 PDEU,

–  ob upoštevanju obstoječega pridružitvenega sporazuma med Republiko Čile in Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju pogajanj med Evropsko unijo in Čilom o posodobljenem pridružitvenem sporazumu, ki so se začela 16. novembra 2017,

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic za ta sporazum, ki jih je Svet sprejel 13. novembra 2017,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije s 25. srečanja skupnega parlamentarnega odbora EU-Čile z dne 22. januarja 2018,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 14. septembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o posodobitvi trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom[1],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko[2],

–  ob upoštevanju izjave foruma civilne družbe EU-CELAC z dne 11. maja 2015 z naslovom Equality, rights and democratic participation for the peoples of Europe and Latin America and the Caribbean (Enakost, pravice in demokratična udeležba ljudstev Evrope ter Latinske Amerike in Karibov),

–  ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0158/2018),

A.  ker Čile in EU povezujejo skupne vrednote ter tesne kulturne, gospodarske in politične vezi;

B.  ker Čile in EU tesno sodelujeta pri spopadanju z regionalnimi in globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, mednarodna varnost, trajnostni razvoj ter globalno upravljanje;

C.  ker je Čile odločen zagovornik demokracije, človekovih pravic, proste in odprte trgovine ter multilateralizma; ker je tudi pomemben član Pacifiške zveze, Organizacije ameriških držav in Zveze južnoameriških držav (UNASUR) ter država z visokimi dohodki in član OECD;

D.  ker ima Čile pomembno vlogo v regionalnih zadevah, nastopa na primer kot porok pri kolumbijskem mirovnem procesu ter pri pogajanjih v Santu Domingu med venezuelsko vlado in opozicijo; ker se je Čile umaknil iz venezuelskih pogovorov, saj minimalni pogoji za demokratične predsedniške volitve in normalizacijo institucij niso bili izpolnjeni;

E.  ker od januarja 2014 velja okvirni sporazum o sodelovanju Čila v operacijah EU za krizno upravljanje; ker Čile sodeluje v operaciji EUFOR ALTHEA v Bosni in Hercegovini ter več operacijah OZN za ohranjanje miru, s čimer kaže svojo zavezanost miru in varnosti v svetu;

F.  ker so bile zadnje parlamentarne in predsedniške volitve ponovno dokaz stabilnosti in zrelosti čilske demokracije; ker Čile v zadnjih desetletjih uživa visoko gospodarsko rast in je eno najhitreje rastočih gospodarstev Južne Amerike; ker reforme v tej državi še potekajo;

G.  ker je nedavna dekriminalizacija splava pod določenimi pogoji pokazala vedno večjo odprtost čilske družbe za krepitev vloge žensk in deklet;

H.  ker je glede na indeks človekovega razvoja za leto 2016 Čile v kategoriji zelo visokega človekovega razvoja, pri čemer je uvrščen na prvo mesto med državami Latinske Amerike in na 38. mesto v svetovnem merilu, višje od sedmih držav članic EU;

I.  ker je obstoječi pridružitveni sporazum bistveno prispeval k utrditvi političnih odnosov med EU in Čilom ter znatnemu povečanju obsega trgovine in naložbenih tokov; ker stalno spoštovanje pravne države ter stabilnega pravnega in političnega okvira Čilu in EU omogoča izvajanje svobodnega podjetništva in spodbuja ustrezno naložbeno okolje, ki vključuje zaščitne ukrepe za načelo pravne varnosti;

J.  ker sta EU in Čile v zadnjih letih sklenila bolj ambiciozne in celovite sporazume z drugimi partnerji; ker bi se lahko obstoječi odnos med EU in Čilom, tudi na področjih zunanjih zadev in varnosti, s posodobitvijo pridružitvenega sporazuma znatno poglobil;

K.  ker se morata v bodočem pridružitvenem sporazumu med EU in Čilom v celoti odražati preobrazbena vloga agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in vloga mednarodnega razvojnega sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja;

L.  ker bi se s posodobljenim pridružitvenim sporazumom v povezavi s sporazumoma z Mehiko in Mercosurjem, glede katerih potekajo (ponovna) pogajanja, utrdila vloga EU kot ključne zaveznice Latinske Amerike, in sicer v času, ko si drugi akterji, kot sta Kitajska in Rusija, vedno bolj prizadevajo za povečanje svojega vpliva v regiji;

M.  ker je skupni parlamentarni odbor EU-Čile večkrat izrazil podporo posodobitvi pridružitvenega sporazuma, nazadnje v skupni deklaraciji, sprejeti na 25. srečanju 22. januarja 2018;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

Splošna načela

a)  naj na podlagi naših skupnih vrednot, demokratičnih načel, boja proti podnebnim spremembam, zagotavljanja enakosti spolov, vladavine prava, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin občutno okrepijo sodelovanje med Čilom in EU, ki sta podobno misleča partnerja v okolju mednarodnih odnosov, ki postajajo ponovno negotovi;

b)  naj zagotovijo, da bo posodobljeni sporazum s Čilom ambiciozen, celovit in uravnotežen ter da bo državljanom, podjetjem in gospodarstvom na obeh straneh prinesel oprijemljive koristi; naj zagotovijo, da bo imel sporazum vodilno mesto med najnaprednejšimi sporazumi, sklenjenimi med EU in tretjimi državami;

c)  naj okrepijo razsežnost človekovih pravic v sodelovanju med EU in Čilom v luči strategije EU in Čila na področju človekovih pravic za obdobje 2016–2020; naj v sporazum vključijo skupno zavezo za varovanje in spodbujanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, enakosti spolov in pravic manjšin, kot so skupnost LGBTI, in domorodnih ljudstev, z izvršljivimi mehanizmi za spremljanje, redno poročanje in reševanje sporov; naj spodbujajo Čile, da poišče rešitev za spor z domorodnimi Mapuči in drugimi domorodnimi ljudstvi; naj nadaljujejo prakso vključevanja klavzule o človekovih pravicah v vse prihodnje pridružitvene sporazume; naj nadaljujejo redni dialog med EU in Čilom o človekovih pravicah, katerega cilj je okrepiti institucionalni okvir in javne politike za spodbujanje človekovih pravic, tudi prek večstranskega sodelovanja;

d)  naj spodbujajo Čile, da zagotovi ustrezne pravne postopke in poštene sodne postopke ob upoštevanju mednarodnih standardov v celoti;

e)  naj si v luči zavezanosti Čila k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 prizadevajo za spodbujanje trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja, boj proti revščini in zmanjšanje neenakosti;

f)  naj podpirajo Čile pri povečanju standardov izobraževanja in izboljšanju programov izobraževanja ter tako zagotovijo, da bodo osebe z najnižjimi dohodki imele dostop do visokošolskega izobraževanja; naj okrepijo povezavo med univerzami in trgom dela, pri tem pa premostijo neskladje spretnosti in spodbujajo zaposlovanje mladih;

g)  naj spodbujajo varstvo socialnih in okoljskih pravic ter zagotovijo učinkovito izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela, pa tudi izkoreninjenje prisilnega dela in dela otrok;

Multilateralizem ter regionalno in mednarodno sodelovanje

h)  naj okrepijo dialog ter sodelovanje glede izzivov na regionalni in svetovni ravni, kot so organizirani kriminal, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, vedno večje neenakosti, migracije, terorizem in podnebne spremembe, vključno z izvajanjem Agende 2030; naj podprejo sodelovanje med EU in Čilom na področju upravljanja migracij ter vzpostavijo mehanizme za ponovni sprejem, tudi za osebe brez državljanstva in državljane tretjih držav;

i)  naj opozarjajo na pomen večstranskih programov in na to, da nobena dvostranska pogajanja ne smejo ogroziti namere o večstranskem doseganju napredka;

j)  naj prispevajo h krepitvi multilateralizma in mednarodnega sodelovanja, da bi spodbujali mednarodno varnost in se učinkovito spopadali z izzivi na svetovni ravni; naj izboljšajo usklajevanje glede stališč obeh strani v mednarodnih organizacijah in forumih;

k)  naj spodbujajo Čile, naj še naprej podpira sheme regionalnega povezovanja in sodelovanja, predvsem Pacifiško zvezo, glede na njene spodbudne rezultate kot dejanskega in dejavnega pobudnika gospodarskega povezovanja med člani iz regije, pa tudi UNASUR ter Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC); naj preučijo možnost, da bi EU v Pacifiški zvezi pridobila status opazovalke;

Politični dialog in sodelovanje

l)  naj omogočijo smiseln redni dialog o vseh pomembnih zadevah, pri tem pa se oprejo na obstoječe oblike in jih nadgradijo; naj prek instrumenta partnerstva mobilizirajo razpoložljiva sredstva, da bi izpolnili strateške cilje;

m)  naj omogočijo tesno sodelovanje na področju varnosti in obrambe, zlasti v zvezi s preprečevanjem konfliktov, kriznim upravljanjem, pomorsko varnostjo, razoroževanjem in neširjenjem orožja; naj omogočijo okrepljeno sodelovanje Čila v misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike EU;

n)  naj omogočijo okrepljeno sodelovanje v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti ter pri preprečevanju radikalizacije in čezmejnega kriminala, ne da bi se pri tem ogrozile državljanske svoboščine ali temeljne pravice; naj sprejmejo ukrepe v okviru svetovnega boja proti terorizmu, tako da v skladu z mednarodnim pravom in načeli iz Ustanovne listine Organizacije združenih narodov okrepijo mehanizme, ukrepe in organe za globalno in regionalno sodelovanje;

o)  naj okrepijo sodelovanje v boju proti korupciji, pranju denarja in davčnim utajam; naj vključijo določbe o standardih dobrega davčnega upravljanja in preglednosti, ki bodo potrdile zavezanost strani k izvajanju mednarodnih standardov v boju proti izogibanju davkom in davčnim utajam;

p)  naj opozarjajo, da korupcija spodkopava človekove pravice, enakost, socialno pravičnost, trgovino in pošteno konkurenco ter tako preprečuje gospodarsko rast; naj vključijo posebne razdelke z jasnimi in odločnimi zavezami in ukrepi za boj proti vsem oblikam korupcije ter izvajanje mednarodnih standardov in večstranskih konvencij proti korupciji;

q)  naj olajšajo mobilnost med EU in Čilom; naj okrepijo sodelovanje na področju mladinskih in študentskih izmenjav, programov štipendiranja in tečajev usposabljanja, tudi v okviru programa Erasmus+; naj si še naprej prizadevajo za popolno vzajemno priznavanje akademskih kvalifikacij, modernizacije, dostopnosti in internacionalizacije visokošolskega izobraževanja;

r)  naj spodbujajo prenos znanstvenega in tehnološkega znanja ter okrepijo sodelovanje na področju raziskav in sodelovanja, pri tem pa v celoti izkoristijo obstoječe programe, kot je Obzorje 2020;

s)   naj na podlagi memoranduma o soglasju glede mednarodnega sodelovanja, podpisanega leta 2015, spodbujajo in okrepijo odnose na področju mednarodnega sodelovanja; naj vzpostavijo inovativne mehanizme, ki bodo razširili in okrepili tristransko in regionalno sodelovanje s tretjimi stranmi v Latinski Ameriki in zunaj nje prek programov, kot sta EUROsociAL+ in Euroclima+, ter sodelovanje pri politikah na področju drog, kot je COPOLAD;

t)  naj razvijejo metodologijo, s katero se bodo pokazali učinki posodobljenega sporazuma na moške in ženske, in naj rezultate uporabijo kot podlago za oblikovanje politik, s katerimi bi dosegli uravnoteženost glede na spol;

u)  naj ponovno potrdijo skupno zavezanost pariškemu podnebnemu sporazumu in Agendi 2030 ter si prizadevajo za tesno sodelovanje med EU in Čilom pri varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam; naj okrepijo partnerstvo v zvezi s tehničnim sodelovanjem in sodelovanjem na področju politike na ključnih okoljskih področjih, vključno z emisijami CO2 v mednarodnem prometu, ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter trajnostno proizvodnjo in porabo; naj spodbudijo okrepljeno sodelovanje na področju krožnega gospodarstva, da bi povečali učinkovito rabo virov in trajnostno rabo naravnih virov ter izboljšali ekološke inovacije in gospodarjenje z vodo; naj povečajo podporo za projekte za ublažitev vpliva podnebnih sprememb;

v)  naj okrepijo sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter glede uporabe programa EU Copernicus na področju podatkov opazovanja zemlje za okoljske namene s sateliti;

w)  naj spodbujajo sodelovanje na področju kulture ter podpirajo diasporo tako v Čilu kot v EU, da bi tako podprli tuje investicije v EU in Čilu;

x)  naj ponovno potrdijo dostop do vode kot človekovo pravico in izključijo možnost komercializacije vode;

Institucionalne določbe

y)  naj zagotovijo, da bo pridružitveni sporazum temeljil na trdni parlamentarni udeležbi, tako da okrepijo veljavne določbe in mehanizme sodelovanja, da bi omogočili večji prispevek k njegovemu izvajanju in nadzor nad njim, zlasti v okviru obstoječega medparlamentarnega formata skupnega parlamentarnega odbora; naj skupnemu parlamentarnemu odboru omogočijo možnost zahtevanja ustreznih informacij glede izvajanja pridružitvenega sporazuma;

z)  naj zagotovijo ustrezno sodelovanje civilne družbe tako med pogajanji kot v fazi izvajanja pridružitvenega sporazuma, med drugim v okviru skupnega posvetovalnega odbora; poudarja, da je treba vzpostaviti institucionaliziran mehanizem, ki bo omogočal politični dialog, ki bo vključeval organizacije civilne družbe v obeh regijah;

aa)  naj Parlament v skladu s členom 218(10) PDEU nemudoma in izčrpno obveščajo v vseh fazah pogajanj; naj pri tem Parlamentu tudi zagotovijo pogajalska besedila in zapisnike vsakega kroga pogajanj; v zvezi s tem Parlament pozdravlja sklep Sveta z dne 22. januarja 2018, da objavi pogajalski mandat, ki je bil novembra 2017 podeljen Komisiji in podpredsednici/visoki predstavnici;

ab)  naj nedavno objavo pogajalskih smernic obravnavajo kot pomemben precedens in se zavežejo, da bodo v prihodnje objavili vse pogajalske smernice za mednarodne sporazume;

ac)  naj pospešijo pogajanja o pridružitvenem sporazumu in tako omogočijo, da ga Parlament ratificira še pred koncem sedanjega evropskega zakonodajnega obdobja;

ad)  naj na vseh ravneh zagotovijo spoštovanje dolgoletne prakse, da se novi sporazum ne uporablja začasno, dokler Parlament ne da soglasja;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Čile.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Nikos Androulakis, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Javier Couso Permuy, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Kati Piri, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Michel Reimon, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Andrzej Grzyb, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Bodil Valero, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Arndt Kohn

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

45

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Urmas Paet, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Charles Tannock

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

ENF

Mario Borghezio

PPE

Asim Ademov, Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Michael Gahler, Andrzej Grzyb, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Željana Zovko

S&D

Nikos Androulakis, Francisco Assis, Goffredo Maria Bettini, Eugen Freund, Arndt Kohn, Arne Lietz, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kati Piri, Boris Zala

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Alyn Smith, Bodil Valero

0

-

 

 

3

0

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sofia Sakorafa

NI

Dobromir Sośnierz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 30. maj 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov