Postopek : 2017/2259(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0162/2018

Predložena besedila :

A8-0162/2018

Razprave :

PV 30/05/2018 - 28
CRE 30/05/2018 - 28

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0240

POROČILO     
PDF 874kWORD 78k
3.5.2018
PE 615.434v02-00 A8-0162/2018

o izvajanju strategije EU za mlade

(2017/2259(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Eider Gardiazabal Rubial

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Prihodnji okvir za ukrepe EU na področju mladih bo sprejet v ključnem trenutku za Evropo, v času pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU ter razprav o naslednjem večletnem finančnem okviru in prihodnji generaciji ključnih programov: Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Evropa za državljane in pobuda za zaposlovanje mladih ter nova evropska solidarnostna enota.

Varčevalni ukrepi, sprejeti v okviru gospodarske krize, so negativno vplivali na evropske državljane. Mladi Evropejci so prve žrtve pomanjkanja naložb v izobraževanje in kulturo, brezposelnosti in zmanjšanja sredstev za socialne storitve. Zato se večina boji prihodnosti in meni, da bodo žrtve gospodarskih interesov. Številke govorijo same zase. V Evropski uniji je danes skoraj eden od treh mladih, starih med 18 in 24 let, izpostavljen tveganju revščine ali socialne izključenosti(1). Leta 2016 je bila stopnja brezposelnosti mladih (starostna skupina od 15 do 24 let) v EU 18,7 %, v primerjavi s 15,6 % v letu 2008. V euroobmočju je stopnja brezposelnosti mladih še vedno nad 20 %. Poleg tega je v EU stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo,(2) 15,6 %, v primerjavi s 14,2 % v letu 2008(3). Veliko zaposlenih mladih se tudi sooča z ogromnimi izzivi, kot so prekarne delovne razmere v smislu plače, stresa in trajanja pogodb. Mladi Evropejci se včasih zelo težko počutijo kot del družbe. Pomanjkanje zaupanja v mlade se kaže na primer v tem, da jim ne odobrijo kredita ne glede na to, ali so zaposleni ali ne. Zato nezadovoljstvo narašča, mladi pa se počutijo izključeni. Socialna izključenost zelo negativno vpliva na življenjske razmere, državljansko udeležbo, čustveno življenje in zdravje mladih.

Hkrati se evropsko gospodarstvo okreva in je na poti precej trdne rasti z vse manjšo brezposelnostjo. Kljub temu je neenakost v Evropski uniji še vedno precejšnja, tveganju revščine pa so izpostavljeni predvsem mladi Evropejci.

V tem okviru so mladi postali prednostna naloga Evropske unije, zato so bile sprejete pobude za boj proti brezposelnosti mladih, povečanje udeležbe mladih ter spodbujanje vključevanja in prostovoljnega dela. Rezultati so pozitivni, vendar cilji še zdaleč niso doseženi, zato bi bilo treba strategijo EU za mlade izboljšati in okrepiti.

Rezultati ocenjevanja sedanjih ukrepov EU na področju mladih (2010–2018)

Sedanji ukrepi EU na področju mladih (2010–2018), tako imenovana strategija EU za mlade, so nadaljevanje preteklih(4), njihov cilj pa je ustvariti več priložnosti in enake možnosti za vse mlade, zlasti v izobraževanju in na trgu dela, da bi uresničili nekatere od navedenih izzivov. Cilj strategije je tudi spodbujati aktivno državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost vseh mladih, zato se osredotoča na mehanizme za sodelovanje mladih pri oblikovanju politik.

Ti cilji pa ostajajo zelo široki in ambiciozni. Zato je težko oceniti, ali so bili izpolnjeni, saj so možnosti mladih in njihova udeležba v Evropi odvisne od številnih dejavnikov, povezanih s socialno-ekonomskimi razmerami v zadevnih državah, hkrati pa se ti cilji spreminjajo glede na okoliščine.

Sedanja strategija EU za mlade vključuje zelo veliko predlaganih pobud na različnih področjih ukrepanja (vsa se ne nanašajo na zadevno področje), kar skupaj s precej zapletenim mehanizmom za določanje političnih prednostnih nalog v okviru odprte metode koordinacije ne zagotavlja jasne opredelitve ciljev, splošni cilji pa ostajajo predvsem splošni slogani.

Opozoriti je treba na pomanjkanje jasno opredeljenih primerjalnih analiz v okviru mladinske politike Evropske unije. Zato je izmenjava najboljših praks še vedno omejena na posredovanje primerov sprejetih ukrepov kolegom znotraj omejitev zaradi posebnih okoliščin v posameznih državah.

Tako bi bilo treba pristop za vzpostavitev posebnih področij ukrepanja v veliki meri dopolniti z medsektorskim, celostnim pristopom, saj so zadeve, ki se nanašajo na oblikovanje mladinske politike, močno medsebojno povezane (izobraževanje, zaposlovanje, inovacije, prostovoljstvo), kot nenehno dokazujejo posebni dokumenti o politiki in dejavnost strokovnih skupin, ki delajo na področju strategije za mlade. Takšen je bil tudi izid evropske konference o prihodnji strategiji EU za mlade, ki je potekala maja 2017 in je pokazala, da ima prihodnja strategija „ambiciozne cilje na manjšem številu področij...“.(5)

Prav tako je mogoče sklepati, da so orodja za merjenje učinkov politike na splošno pomanjkljiva, saj je z doslej uporabljenimi instrumenti zagotovljena zbirka podatkov, ki jih ni enostavno primerjati in ne prikazujejo resničnega učinka izbranih politik v posameznih državah članicah. Namen ocenjevalne študije, ki jo je izvedla Evropska komisija o sedanji evropski strategiji za mlade, je bil izmeriti učinek evropske strategije za mlade na mladinske politike.(6) Zaradi pomanjkanja kvantitativnih kazalnikov za merjenje neposrednega učinka strategije na položaj mladih ter narave in obsega odprte metode koordinacije je bilo pričakovano, da bo rezultat „širok nabor učinkov“.(7)

V praksi prek mehanizma za poročanje v obliki poročil o mladih vsaka tri leta nastane zbirka primerov, ki jih zagotovijo države članice v zvezi z izvajanjem posebnih predlogov iz strategije za mlade, na podlagi katerih je mogoče sprejeti le zelo splošne zaključke. Zato je mogoče skleniti, da bi bil potreben bolj dodelan sistem za spremljanje razvoja nacionalnih pristopov do mladinskih zadev.

Težko si je prestavljati zastavljanje konkretnih ciljev na evropski in nacionalni ravni na področju, kjer pristojnost ohranijo države članice, ukrepanje EU pa je omejeno na usklajevanje in podporo. Glavna dodana vrednost [strategije] na ravni EU za države članice je, da jim je zagotovila navdih na področju politik, znanje in strokovnost, vzvod in legitimnost, priložnosti in sredstva.(8)

Nazadnje, po navedbah Evropske komisije zunanja ocena kaže, da države članice zanima nadaljnje sodelovanje na področju mladinskih zadev na ravni EU. Glavne prepreke so žal povezane z omejenimi sredstvi, ki so na voljo na nacionalni ravni.

Potreba po bolje usklajeni in bolj osredotočeni strategiji EU za mlade

S tem poročilom o izvajanju želimo zagotoviti elemente za močno, dolgoročno in dobro usklajeno strategijo, ki je v interesu mladih Evropejcev.

Prvič, strategija EU za mlade je namenjena mladim, ki bi morali biti prvi sogovorniki. Nujno je, da se sliši njihov glas, bodisi prek uspešnega strukturiranega dialoga ali prek vseh drugih oblik, ki zagotavljajo močno participativno oblikovanje politike, kot je oblikovanje foruma za razprave med mladimi in nosilci odločanja. Mladi bi morali imeti možnost, da brez težav dostopajo do sprejemanja odločitev na ravni EU, da predstavijo svoje poglede in pomembno prispevajo k sprejemanju odločitev. Hkrati bi se bilo treba obsežno posvetovati s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in izobraževalnim sektorjem. Poleg tega bi morala Evropska unija tesno sodelovati na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se na ustrezen način oblikovali ukrepi, ki bi se izvajali in spodbujali med evropskimi državljani.

Drugič, vse mlade bi bilo treba vključiti na trg dela in jim zagotoviti kakovostna delovna mesta, poleg tega bi si morali bolj prizadevati za to, da bi jim zagotovili enake možnosti za trajnostno vključevanje na trg dela in dolgoročna delovna mesta. Imeti bi morali možnost za poklicno napredovanje glede na svoje kvalifikacije in poklicne interese. Evropska mladina mora imeti bolj pozitivne obete glede prihodnje poklicne poti in pokojnine. Večina mladih meni, da v prihodnosti ne bodo mogli imeti koristi od kakovostne upokojitve zaradi postopnega poslabšanja sistemov socialnega varstva. Zato je treba spodbujati nov socialni pakt med generacijami, da bi zavarovali njihovo prihodnost.

Tretjič, mladi imajo pravico živeti v zdravem okolju ter imeti dostop do izobraževanja in kulture, kar je temeljna pravica. Vsi mladi bi morali imeti možnost izobraževanja od srednješolske do univerzitetne stopnje ter možnost, da kljub socialno-ekonomskim težavam izkusijo mobilnost. Močno bi se bilo treba osredotočiti na marginalizirane skupine, kot so ljudje s posebnimi potrebami, etnične manjšine, migranti in begunci. Poleg tega bi morali imeti vsi mladi preprost dostop do kulture, ki je ključnega pomena v času, ko so nestrpnost, radikalizacija in ekstremizem v Evropi v porastu. V čast evropskemu reku „združeni v raznolikosti“ bi bilo treba spodbujati medkulturni dialog. Prav tako mladi ne morejo uživati v življenju, če njihovo okolje ni zdravo. Po podatkih Organizacije združenih narodov onesnaženost zraka vpliva na razvoj otroških možganov. Poleg tega bo približno 66 % svetovnega prebivalstva živelo v mestnih območjih, zato je delo bistvenega pomena, mladim pa je treba predlagati alternativo. Da bi zagotovili fizično dobro počutje mladih, je treba spodbujati športne dejavnosti. Stres zaradi dela in pritisk vsakodnevnega življenja na mlade, ki naj bi bili produktivni, visoko kvalificirani in prilagodljivi, tudi vplivata na njihovo duševno zdravje. Trg dela je namreč izjemno konkurenčen, mladi pa so pod pritiskom, da morajo opravljati dolga pripravništva, preden najdejo prvo pravo zaposlitev. Poleg stresa na mlade že od zgodnjih let vpliva kibernetsko ustrahovanje. Zato bi morala biti strategija EU za mlade zasnovana na medsektorskem pristopu, prav tako pa bi morala biti del strategije trajnostnega razvoja.

Nazadnje, evropske programe bi bilo treba krepiti, izboljševati, spodbujati in dobro financirati, prav tako pa bi morali imeti dolgoročno in usklajeno vizijo, če naj dajo dobre rezultate. Vse pobude z dolgoročnimi rezultati bi moral spremljati ambiciozen proračun.

Pomembno je spomniti in poudariti, da je glede na to, da so za mladinsko politiko seveda v glavnem pristojne države članice, najbolj pomembno, da ustrezni nacionalni organi pospešijo sodelovanje v okviru strategije, saj je ena glavnih kritik sedanjega sodelovanja izjemna neenakost doseženih rezultatov ter pomanjkanje sistematičnega poročanja in razpoložljivosti zanesljivih podatkov o izvajanju strategije.

(1)

V skladu z najnovejšimi podatki, ki jih je objavil Eurostat, je bilo leta 2011 v EU približno 29,8 % mladih v starosti od 18 do 24 let izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti. Podatki so na voljo na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/employment_social_policy_equality/youth/indicators

(2)

To je delež oseb, starih od 15 do 24, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

(3)

AKW, ECLM, IMK, OFCE, “Neodvisni letni pregled rasti za leto 2018 – Streho je treba popraviti, ko sije sonce”, november 2017.

(4)

COM(2009)0200, str. 3.

(5)

Poročilo o konferenci, str. 7.

(6)

SWD(2017)0281, str. 10.

(7)

Glej prejšnjo opombo.

(8)

SWD(2017)0280, str. 2.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju strategije EU za mlade

(2017/2259(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 9, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14, 15, 21, 24 in 32,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES(1),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2011–2018(2),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o ustanovitvi pobude za zaposlovanje mladih(4),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)(5),

–  ob upoštevanju ocene Komisije o strategiji EU za mlade(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(7),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o prihodnosti programa Erasmus+(8),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES(9),

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, ki je bila sprejeta na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ki ga je Svet sprejel 23. novembra 2015(10),

  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o strategiji EU za mlade 2013–2015(12),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev,

  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope z dne 25. novembra 2008 o mladinski politiki Sveta Evrope (CM/Res(2008)23),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope z dne 31. maja 2017 o mladinskem delu (CM/Res(2008)4),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(14),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij – Evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)(15),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(16),

  ob upoštevanju neuradnega poročila o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum,

–  ob upoštevanju resolucije o strategiji EU za mlade, ki jo je objavil Evropski mladinski forum(17),

–  ob upoštevanju stališča Evropske agencije za svetovanje in informiranje mladih (ERYICA) z naslovom: Engage. Inform. Empower (Pritegniti. Informirati. Okrepiti moč),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0162/2018),

A.  ker je v vsej Evropski uniji še vedno čutiti negativni učinek recesije na možnosti mladih, da v celoti razvijejo svoj potencial;

B.  ker mnoge države članice, zlasti tiste na jugu Evrope, pri številnih kazalnikih na mladinskem področju, kot so zaposlovanje, socialna varnost in zaščita, še vedno ne dosegajo ravni, ki so jih dosegale pred krizo;

C.  ker se zmanjšujejo razlike na regionalni ravni v vsej EU; ker je stopnja zaposlenosti v številnih regijah še vedno nižja od stopnje pred krizo;

D.  ker se je brezposelnost mladih v zadnjih letih postopno zmanjševala, kljub temu pa je po podatkih Eurostata januarja 2018 znašala 16,1 %, v nekaterih državah članicah pa celo več kot 34 %; ker se je ta stopnja v primerjavi s podatki iz leta 2008 (15,6 %) zvišala; ker te številke ne dovoljujejo enotne rešitve, če želimo uresničiti celotni potencial mladih; ker je stopnja brezposelnosti mladih v najbolj oddaljenih regijah skrb vzbujajoča, v nekaterih od njih, na primer na otokih Mayotte, pa celo presega 50 %;

E.  ker je socialno-ekonomska kriza najbolj prizadela prikrajšane skupine, kot so etnične manjšine, osebe s posebnimi potrebami, ženske, osebe LGBTIQ, migranti in begunci, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela in dostopu do kulture, socialnih storitev in izobraževanja;

F.  ker izobraževanje prispeva k zmanjševanju učinka socialno-ekonomskih neenakosti ter zagotavlja znanja, spretnosti in kompetence, potrebne za zmanjševanje medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti;

G.  ker mladi zaradi splošnega nevlaganja vanje ne bodo mogli zahtevati, uresničevati in braniti svojih pravic, kar bo dodatno zaostrilo pojave, kot so upadanje števila prebivalstva, šolski osip, pomanjkanje strokovnih in poklicnih kvalifikacij, pozen vstop na trg dela, pomanjkanje finančne neodvisnosti, morebitno nedelovanje sistemov socialne varnosti, splošna negotovost glede delovnih mest in socialna izključenost;

H.  ker se mladi pri zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju ter socialnem in političnem udejstvovanju srečujejo z različnimi težavami, pri čemer so nekatere skupine nesorazmerno bolj prizadete kot druge; ker si je treba bolj prizadevati za podporo tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali popolnoma ločeni od njega;

I.  ker je ohranjanje lokalnih šol in izobraževalnih ustanov v vseh evropskih regijah osrednjega pomena, ko gre za boljše izobraževanje mladih, in bi morale regije imeti polno podporo EU pri tem izzivu;

J.  ker imajo zlasti izobrazba, medkulturni dialog, strateške komunikacije in tesnejše sodelovanje med državami članicami ključno vlogo pri preprečevanju radikalizacije mladih in krepitvi njihove odpornosti;

K.  ker bi morali mladi dejavno sodelovati pri načrtovanju, razvijanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju vseh politik, ki zadevajo mlade; ker 57 % mladinskih organizacij v EU meni, da se v procesu oblikovanja politik za mlade ne upošteva njihovo strokovno znanje(18);

L.  ker je pomembno, da mladinske organizacije zagotovijo ustrezno zastopanost in vključenost mladih, da bodo resnično verodostojne;

M.  ker so cilji strategije EU za mlade še vedno zelo široki in velikopotezni, čeprav gre za strategijo, ki je še v teku in se nenehno izboljšuje; ker ni ustrezno določenih meril uspešnosti;

N.  ker se v strategiji EU za mlade za obdobje 2010–2018 poudarja potreba po strukturiranem dialogu med mladimi in nosilci odločanja;

O.  ker je končni cilj strategije EU za mlade povečati priložnosti in zagotoviti enake možnosti za vse mlade Evropejce;

P.  ker bi bilo treba mladim pomagati in krepiti njihovo moč za reševanje hudih težav, s katerimi se trenutno soočajo, in za spopadanje z izzivi, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti, in sicer z ustreznejšimi, učinkovitejšimi in bolj usklajenimi mladinskimi politikami, z boljšim in dostopnejšim izobraževanjem ter s ciljno usmerjenim izkoriščanjem ekonomskih, zaposlovalnih in socialnih politik na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

Q.  ker je EU v zadnjih letih uvedla številne pobude, kot so pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade v okviru strategije za mlade, da bi ustvarila več priložnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter spodbudila vključevanje mladih, krepitev njihove vloge in aktivno udeležbo v družbi;

R.  ker je treba ukrepe EU na področju mladih prek mladinske razsežnosti vključiti v sedanje in prihodnje politike in programe financiranja ter jih zasidrati v vsa pomembna politična področja, kot so gospodarstvo, zaposlovanje in socialne zadeve, kohezija, zdravje, ženske, soodločanje, migracije, kultura, mediji in izobraževanje;

S.  ker je treba uskladiti izvajanje prihodnje strategije EU za mlade med različnimi političnimi sektorji in institucijami;

T.  ker je treba vidik enakosti spolov vključiti v odločanje o mladinski politiki, pri katerem se upoštevajo posebne okoliščine in izzivi, s katerimi se soočajo zlasti mlade ženske in dekleta iz drugačnega kulturnega in verskega okolja; ker bi bilo treba v mladinsko politiko vključiti posebne ukrepe, ki upoštevajo različnost spolov, kot so preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti, izobraževanje o enakosti spolov in spolna vzgoja; ker je pri ženskah v povprečju 1,4 krat bolj pogosto, da niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kot pri moških(19) in si je treba stalno prizadevati za povečanje udeležbe mladih žensk na trgu dela, zlasti po porodniškem dopustu in zlasti mater samohranilk, ter mladih, ki so opustili šolanje, nizkokvalificiranih mladih, mladih invalidov in vseh mladih, ki jim grozi diskriminacija;

U.  ker si je treba vztrajno prizadevati za večjo udeležbo mladih v družbi, zlasti invalidov, priseljencev, beguncev ter tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

V.  ker je izobraževanje ključnega pomena za boj proti socialni izključenosti, zato so naložbe v znanje, spretnosti in kompetence bistvene za reševanje visoke stopnje brezposelnosti, predvsem med osebami, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

W.  ker člen 9 PDEU določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja,

X.  ker je strategija EU za mlade postavila trdne temelje za plodno in tvorno sodelovanje na mladinskem področju;

Y.  ker doseganja ciljev zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade (2010–2018) ni mogoče ustrezno in natančno oceniti in ker je zelo težko primerjati in oceniti stanje v različnih državah članicah zaradi pomanjkanja meril in kazalnikov ter prekrivanja instrumentov za izvajanje;

Z.  ker sta poklicno svetovanje in dostop do informacij o zaposlitvenih možnostih in izobraževalnih poteh bistvena za prihodnji izobrazbeni razvoj in prehod na trg dela;

AA.  ker mora EU pri določanju, izvajanju in ocenjevanju ciljev te strategije tesno sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

Izzivi na mladinskem področju in pridobljene izkušnje iz sedanjega procesa oblikovanja mladinskih politik EU

1.  z obžalovanjem ugotavlja, da so dolgoročni varčevalni ukrepi, zlasti zmanjševanje sredstev za izobraževanje, kulturo in mladinsko politiko, negativno vplivali na mlade in njihove življenjske pogoje; opozarja, da vse večja neenakost, tveganje izključenosti, negotovost in diskriminacija močno vplivajo na mlade, zlasti na najbolj prikrajšane, kot so mladi invalidi, mlade ženske, manjšine in osebe s posebnimi potrebami;

2.  pozdravlja dosežke evropskega sodelovanja na mladinskem področju pri reševanju težav, s katerimi se srečuje večina Evropejcev, ter pri pomoči nacionalnim oblikovalcem politike, saj jim zagotavlja strokovno znanje, priporočila, legitimnost, in uspešno mobilizacijo več sredstev EU;

3.  meni, da je odprta metoda koordinacije sicer primerno, a še vedno nezadostno sredstvo za oblikovanje mladinskih politik, in da jo morajo dopolnjevati drugi ukrepi; ponovno poziva k tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi primerov dobre prakse glede vprašanj, povezanih z mladimi, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU; poziva države članice, naj se dogovorijo o jasnih kazalnikih in referenčnih merilih, da bi omogočili spremljanje doseženega napredka;

4.  priznava pozitivne dosežke strategije EU za mlade prek razvoja medsektorskih dejavnosti in izvajanja strukturiranega dialoga, da bi se zagotovilo sodelovanje mladih, in meni, da je treba izboljšati splošno raven ozaveščanja o ciljih in instrumentih strategije EU za mlade s strani zadevnih akterjev in deležnikov; zlasti ugotavlja, da pristop od zgoraj navzgor, uporabljen v strukturiranem dialogu, ustvarja dodano vrednost in bi ga bilo treba ohraniti; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri razvoju nove strategije upoštevajo rezultate šestega cikla strukturiranega dialoga, ki se osredotoča na prihodnjo strategijo EU za mlade;

5.  predlaga, da se na področje mladinske politike vključijo lokalni in regionalni organi, zlasti v tistih državah članicah, v katerih imajo pristojnosti na tem področju;

6.  pozdravlja politične pobude na tem področju, katerih namen je podpreti mlade v EU, kot so zlasti Vlaganje v mlade v Evropi, Evropska solidarnostna enota in Pobuda za zaposlovanje mladih; vendar meni, da bi morali biti ti instrumenti bolje povezani s strategijo EU za mlade in imeti pristop od spodaj navzgor; zato poziva Komisijo, naj vse politične predloge, ki zadevajo mlade, sistematično poveže s krovno strategijo in vključi vse ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji in civilna družba, s pomočjo dolgoročnega celostnega pristopa in točno določenih horizontalnih ciljev;

7.  poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za usklajevanje izvajanja prihodnje strategije EU za mlade v sodelovanju z institucijami EU, vključno z Evropskim parlamentom, državami članicami in civilno družbo, zlasti sindikati in mladinskimi organizacijami;

8.  poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovita orodja za usklajevanje med svojimi službami ter naj enemu od podpredsednikov Evropske komisije kot sklop dodeli nalogo za vključevanje vidika mladih;

9.  spodbuja države članice, naj evropski steber socialnih pravic uporabijo kot podlago za pripravo zakonodaje za mlade;

10.  poudarja, kako pomembno vlogo ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju bolezni, in meni, da je treba mladim zagotoviti pravilne informacije o hudih duševnih zdravstvenih težavah, ki jih povzročata uživanje tobaka, alkohola in drog ter zasvojenost s temi substancami, ter jim pomagati v primeru teh težav;

11.  poudarja pomen, ki ga ima ocena Komisije o izvajanju strategije za mlade v državah članicah, da bi omogočili več preverjanja in spremljanja na terenu; poziva Komisijo, naj določi cilje strategije EU za mlade, ki se lahko kakovostno in količinsko ocenijo, obenem pa upošteva posebnosti vsake države članice ali regije; poziva jo tudi, naj poveča finančna sredstva za programe in ukrepe za pripravo mladih na svet dela;

V strategiji EU za mlade dati glas mladim

12.  priporoča, naj bo prihodnja strategija EU za mlade participativna in osredotočena na mlade ter naj izboljšuje dobro počutje, odraža potrebe, ambicije in raznolikost vseh mladih v Evropi, obenem pa naj razširi njihov dostop do ustvarjalnih orodij, ki vključujejo nove tehnologije;

13.  meni, da bi morala EU izraziti solidarnost z mladimi in še naprej krepiti njihovo moč za udeležbo v družbi, in sicer z razvojem posebnih ukrepov, kot so poenostavitev prostovoljstva, podpiranje mladinskega dela, razvijanje novih orodij, zlasti tistih, ki vključujejo nove tehnologije, spodbujanje izmenjav na podlagi solidarnosti, dejavnosti v skupnosti, svobodnega okolja in demokratičnega dialoga; zato priznava pomen povezovanja mladih za osebnostno rast in razvoj občutka za aktivno državljanstvo; poziva države članice, naj poenostavijo dejavno udeležbo mladih v prostovoljskih organizacijah; poudarja, da lahko večje sodelovanje mladih v družbi, ki je že samo po sebi pomemben dosežek, postane tudi odskočna deska za večje sodelovanje v politiki;

14.  v zvezi s tem poudarja, kako pomembno vlogo ima neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje v športnih in prostovoljskih dejavnostih pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc ter znanj in spretnosti med mladimi Evropejci;

15.  poziva države članice, naj določijo nacionalne pravne okvire in ustrezne finančne vire za prostovoljstvo;

16.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo mlade, zlasti tiste z manj možnosti in tiste, ki so zunaj formalnih organizacijskih struktur, da prevzamejo dejavno in kritično vlogo v javnem življenju, in naj sprejmejo participativen pristop k oblikovanju politik, da bodo lahko mladi vplivali na odločitve, ki zadevajo njihovo življenje, in jim ponudijo spletna in druga orodja demokracije, pri čemer naj upoštevajo omejitve in tveganja družbenih medijev, ter naj v razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje mladinskih politik vključijo ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji, civilna družba in mladinske organizacije;

17.  poziva države članice, naj spodbujajo polno udeležbo mladih v volilnem procesu;

18.  izraža potrebo po nadaljevanju strukturiranega dialoga med mladimi in nosilci odločanja v prihodnjem okviru evropskega sodelovanja na področju mladine; meni, da bi moral proces strukturiranega dialoga sistematično doseči več različnih skupin mladih, in ugotavlja, da je treba v ta namen nacionalnim in evropskim delovnim skupinam zagotoviti tudi zadostno finančno podporo; poziva države članice, naj spodbujajo udeležbo nacionalnih, regionalnih in lokalnih nosilcev odločanja v strukturiranem dialogu z mladimi;

19.  poziva države članice, naj pri poročanju in uporabi sredstev, namenjenih spodbujanju trajnih priložnosti za zaposlovanje mladih, ravnajo pregledno; poudarja, kako pomembno je tudi, da na zahtevo predložijo podrobne podatke o položaju mladih v državi;

20.  poudarja, da ni sistematičnega posodabljanja informacij in zanesljivih podatkov o izvajanju strategije; zato poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo tesnejše sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi statističnimi službami, da bi dobili ustrezne posodobljene statistične podatke o mladih, ki so pomembni za razumevanje stopnje uspešnosti strategije, ki se izvaja; meni, da bi morali ti statistični podatki dopolnjevati predložena triletna poročila;

21.  opozarja, da obstaja trend upadanja udeležbe mladih na nacionalnih in lokalnih volitvah in da mladi potrebujejo politično zavezo in možnost videti rezultate svojega prispevka; zato opozarja, da so priložnosti, da že zelo mladi izkusijo politično udeležbo v svojem okolju in lokalnih skupnostih, bistvenega pomena za to, da se pri mladih okrepi občutek evropskega državljanstva in postanejo dejavni državljani; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo regionalne in lokalne organe, da omogočijo popolno in koristno sodelovanje in udeležbo v postopku odločanja in volilnem postopku;

22.  poziva države članice, naj nacionalne svete mladih vključijo v odbore za spremljanje in izvajanje strategije EU za mlade;

23.  poudarja potencial tehnologij za povezovanje z mladimi ter poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za sodelovanje v družbi prek elektronskih platform;

24.  z obžalovanjem ugotavlja, da kljub stalnim prizadevanjem Komisije, da bi obveščala o priložnostih za mlade, ki jih podpirajo različni programi Unije, še vedno veliko mladih meni, da imajo omejen dostop do teh priložnosti; poziva Komisijo, naj izboljša svoja komunikacijska orodja;

Enake možnosti za zagotavljanje trajnostnega vključevanja na trg dela

25.  je zelo zaskrbljen zaradi trajne visoke stopnje brezposelnosti mladih v vsej EU, še posebej pa v južni Evropi; opozarja, da bi morala biti odpiranje kakovostnih delovnih mest in ustvarjanje možnosti za zaposlovanje zagotovljeni in da ostajata ključni zavezi do mladih, in v zvezi s tem poziva, naj se sprejmejo ukrepi za lažji prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih pripravništev in vajeništev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo strukturne reforme na trgu dela, poštene delovne pogoje in plačilo za zagotovitev, da mladi ne bodo diskriminirani pri dostopu do dela; poudarja, da je treba opredeliti socialne pravice za nove oblike zaposlovanja in pošteno delovno prakso ter zagotoviti socialni dialog;

26.  poudarja, da morajo nacionalni, regionalni in lokalni organi sprejemati prilagojene ukrepe in nuditi prilagojeno podporo, ki bo dosegla vse mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; želi spomniti na potrebo po vključevanju lokalnih deležnikov, kot so socialni partnerji, sindikati, civilna družba in mladinske organizacije;

27.  meni, da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za odpravo prekarnega položaja mladih žensk na trgu dela, pri tem pa nameniti posebno pozornost razliki v plačilu med spoloma in premočni zastopanosti žensk v netipičnih oblikah zaposlitve brez socialnega varstva;

28.  poudarja, da je treba spodbujati poštene delovne pogoje in ustrezno socialno varstvo za delavce v tako imenovanih novih oblikah zaposlitve, v katerih so mladi prekomerno zastopani;

29.  meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za vključevanje mladih migrantov na trg dela, ob tem pa dosledno spoštovati načelo enakega obravnavanja;

30.  poudarja, da bi morala vključujoča mladinska politika zagovarjati in spodbujati socialne programe, ki omogočajo politično in kulturno udeležbo; poleg tega meni, da je dostojno in regulirano delo, ki temelji na kolektivnih pogodbah, z neprekarnim delovnim razmerjem, z ustreznimi plačami ter visokokakovostnimi in univerzalnimi javnimi storitvami pomembno za družbeno blaginjo mladih; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poštene delovne pogoje in ustrezno socialno zaščito, tudi z upoštevanjem novih oblik zaposlovanja;

31.  želi spomniti, da sta zaposlovanje in podjetništvo ena od osmih prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji EU za mlade (2010–2018); poudarja, da imata mladinsko delo in neformalno učenje, zlasti tista, ki ju razvijajo v mladinskih organizacijah, ključno vlogo pri razvoju potenciala mladih, tudi podjetniških spretnosti, saj jim omogočata razvijanje široke palete kompetenc, ki lahko povečajo njihove možnosti na trgu dela;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo čezmejne poklicne možnosti in možnosti za usposabljanje ter razširijo in povečajo naložbe v sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter naj te možnosti predstavijo kot privlačno izbiro za izobraževanje;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo regionalne in lokalne oblasti ter vlagajo v nove življenjske priložnosti za mlade, da bi razvijali njihovo ustvarjalnost in polni potencial, podprli podjetništvo mladih in spodbujali socialno vključenost mladih v korist njihovi skupnosti;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah; poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostne delovne prakse in delovnih mest, kjer se spoštujejo njihove pravice, vključno s pravico do stalne zaposlitve s plačo, ki zagotavlja preživetje, socialno zaščito ter dostojno in neodvisno življenje;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj nadzorujejo subjekte, ki ponujajo več zaporednih praks, čemur ne sledi ponudba zaposlitve, da se pogodbe o zaposlitvi ne bodo nadomeščale z navideznimi praksami;

36.  pozdravlja dejstvo, da se je z ukrepi v okviru pobude za zaposlovanje mladih podprlo več kot 1,6 milijona mladih(20); poudarja, da je potrebnih več prizadevanj in finančnih obveznosti; poudarja, da je treba izboljšati stike z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in se srečujejo s številnimi ovirami, pa tudi kakovost ponudb v okviru jamstva za mlade, in sicer z opredelitvijo jasnih meril in standardov, vključno z dostopom do socialne zaščite, minimalnega dohodka in zaposlitvenih pravic; poziva države članice, naj dejansko izboljšajo svoje sisteme spremljanja, poročanja in izvajanja ter zagotovijo, da se bodo sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih uporabljala kot dopolnilo nacionalnega financiranja in ne kot njegovo nadomestilo;

37.  poudarja tudi, da je treba obravnavati kakovost mentorstva in svetovanja, kakovost in ustreznost dejanskega usposabljanja posameznikov, pripravništva ali zaposlitev ter kakovost rezultatov glede na določene cilje; pri tem poudarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih zagotoviti uporabo že obstoječih okvirov kakovosti, kot je evropski okvir kakovosti; meni, da bi morali biti tudi mladi vključeni v spremljanje kakovosti ponudb;

38.   opozarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih ali prihodnjih evropskih orodij finančno podpreti ukrepe, ki spodbujajo vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela, tudi kakovostno plačano delovno prakso, pripravništvo ali vajeništvo, vendar to ne bi smelo nadomestiti zaposlitve in pri tem mladih nikakor ne bi smeli izkoriščati;

39.  ugotavlja, da je spodbujanje podjetniškega duha med mladimi prednostna naloga ter da so formalni in neformalni izobraževalni sistemi najučinkovitejši ukrepi za spodbujanje podjetništva mladih; poudarja, da je podjetništvo sredstvo za boj proti brezposelnosti mladih in socialni izključenosti ter za spodbujanje inovacij; zato meni, da bi morala strategija EU za mlade podpirati ustvarjanje primernega okolja za njihovo podjetništvo;

40.  želi spomniti, da so glavna ciljna skupina pobude za zaposlovanje mladih tisti, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zato države članice poziva, naj vložijo več truda v prepoznavanje in obravnavanje omenjene ciljne skupine, zlasti najbolj ranljivih mladih, kot so invalidi, ter pri tem upoštevajo njihove posebne potrebe;

41.  poziva države članice in Komisijo, naj na področju izobraževanja in usposabljanja uvedejo inovativna in prilagodljiva nepovratna sredstva za razvijanje talentov ter umetniških in športnih sposobnosti; podpira države članice, ki si prizadevajo za uvedbo programov štipendiranja za tiste z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi sposobnostmi;

42.  poudarja, da ima 38 % mladih težave pri dostopu do informacij; poudarja tudi, kako pomembno je, da se zagotovi skupen pristop k usmerjanju, podpori in obveščanju mladih o njihovih pravicah in možnostih;

43.  nadalje poudarja, da se mora pobuda za zaposlovanje mladih osredotočati ne le na visoko izobražene mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, temveč tudi na osebe, ki so nizkokvalificirane, neaktivne in niso prijavljene na javnih zavodih za zaposlovanje;

44.  poudarja, da je kljub visoki stopnji brezposelnosti mobilnost delavcev znotraj EU še vedno omejena; zato želi opozoriti, kako pomembna je za konkurenčen trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj zato spodbujajo čezmejne strokovne in poklicne priložnosti;

45.  poudarja, da imajo odrasli, starejši od 55 let, pomembno vlogo pri izobraževanju mladih na delovnem mestu; skupaj s Komisijo se zavzema za oblikovanje programov, ki bi omogočili postopen izstop teh oseb s trga dela do upokojitvene starosti, zlasti s prehodom na zaposlitev za krajši delovni čas, s čimer bi omogočili in spremljali tudi postopen vstop mladih na delovno mesto;

46.  poudarja, da imajo podjetja pomembno vlogo na področjih, povezanih s pridobivanjem spretnosti ter ustvarjanjem delovnih mest za mlade; ugotavlja, da lahko izobraževanje in usposabljanje na področjih, povezanih s spodbujanjem podjetništva, prispevata k doseganju dolgoročnega razvoja, spodbujanju evropske konkurenčnosti in boju proti brezposelnosti;

47.  poziva države članice, naj v akcijskih načrtih predstavijo pričakovane učinke ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti; zato poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da s svojimi ukrepi učinkovito spodbujajo trajno zaposlovanje; poudarja, da je treba ovrednotiti vzdržnost politik, ki naj bi se izvajale;

Trajnostni razvoj: prihodnost za mlade

48.  je trdno prepričan, da sta kakovostno formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje in kakovostno usposabljanje temeljna pravica; zato meni, da bi bilo treba vsem Evropejcem zagotoviti dostop do vseh stopenj kakovostnega izobraževanja, ne glede na njihov socialno-ekonomski status, etnično pripadnost in motnje v telesnem ali duševnem razvoju; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo vse te vrste izobraževanja pri zagotavljanju znanja, spretnosti in kompetenc mladih, da postanejo zavzeti državljani in sodelujejo v evropskem projektu; zato poziva države članice, naj razvijejo posebne politike in v zvezi s tem spodbujajo enako obravnavanje umetniškega in ustvarjalnega pouka ter naravoslovnih in tehničnih predmetov (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) v učnem načrtu;

49.  poudarja pomen posodobitve izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vključevanje novih znanj, spretnosti in kompetenc v izobraževanje, kot so državljanstvo, kritično razmišljanje in podjetniški duh, ter razvoj novih izobraževalnih orodij, ki omogočajo večjo udeležbo v izobraževanju in lažji dostop do njega;

50.  je zelo zaskrbljen zaradi izrazito perečega problema revščine otrok, ki zadeva do 25 milijonov otrok v EU (več kot 26,4 % vseh Evropejcev, mlajših od 18 let) iz družin, ki jih pesti vsakodnevno pomanjkanje zaradi nezadostnih dohodkov in osnovnih storitev; meni, da bi lahko mladinske politike prispevale k področjem, kot so politika za otroke in družino; poziva Komisijo, naj razvije jamstvo za otroke kot dolgoročni instrument za zagotavljanje enakih možnosti vsem otrokom v EU v okviru sheme posebnega sklada, da se vsem revnim otrokom omogoči dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnih stanovanjskih razmer in primerne prehrane;

51.  je globoko zaskrbljen zaradi pojava osipa in zato poziva k ustreznim rešitvam, da bi to težavo rešili in uresničili cilje iz strategije Evropa 2020;

52.  spodbuja Komisijo, naj podpre pobude, katerih cilj je spodbujanje aktivnega in kritičnega državljanstva, spoštovanja, strpnosti in medkulturnega učenja, ter opozarja, da imajo pri tem ključno vlogo programi EU, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dialog z mladimi o različnih temah, kot so spolnost, spol, politika, solidarnost in okolje, pravo, zgodovina in kultura;

53.  je trdno prepričan, da morajo biti pismenost, tudi digitalna, medijska in matematična pismenost, ter osnovne spretnosti, ki so ključno orodje za zagotavljanje samostojnosti in obetavne prihodnosti za mlade, prednostni cilj na evropski, nacionalni in lokalni ravni; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja pri zagotavljanju osnovnih znanj in kompetenc za vse;

54.  poziva Komisijo, naj spodbuja pobude s formalnim izobraževanjem in neformalnim učenjem v podporo inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništvu mladih ter za večjo povezanost in medsebojno razumevanje mladih iz različnih skupin;

55.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je še vedno veliko evropskih državljanov, katerih sposobnosti branja in pisanja so slabe ali ki niso funkcionalno, digitalno in medijsko pismeni, kar je zelo zaskrbljujoče, saj jim to onemogoča ustrezno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela;

56.  opozarja, da prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehoda na trg dela; zato poudarja pomen prednostne obravnave in zagotavljanja socialnih naložb v izobraževanje in usposabljanje v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;

57.  je trdno prepričan, da bi bilo treba pri spremljanju strategije EU za mlade uporabiti pregled socialnih kazalnikov, ki je bil uveden v okviru evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj sprejme poseben sklop kazalnikov za spremljanje strategije EU za mlade, kot so izobraževanje, znanje in vseživljenjsko učenje, enakost spolov na trgu dela, zdravstvo, digitalni dostop, življenjski pogoji in revščina;

58.  poudarja ključno vlogo družine in učiteljev pri podpori mladim, ki so žrtve ustrahovanja v šoli in na spletu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za obravnavanje takega ravnanja, ki vpliva na duševno zdravje mladih, zlasti z razvijanjem ustreznih digitalnih veščin že od osnovnega izobraževanja, kot je to določeno v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje;

59.  meni, da je treba za večjo učinkovitost ukrepov na področju izobraževanja, mladih in športa razviti skupne cilje in instrumente za merjenje učinka politike na podlagi mednarodnih raziskav;

60.  poudarja škodljiv učinek stresa na dobro počutje mladih, tako v šoli, pri usposabljanju in na trgu dela kot v zasebnem življenju; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v programe za duševno zdravje ter spodbujajo ustrezne subjekte, da bodo pomagali mladim na tem področju;

61.  poudarja, da je treba poskrbeti za dobro duševno in telesno počutje mladih Evropejcev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo zunajšolske športne dejavnosti in s kampanjami ozaveščajo o prehrani;

62.  poudarja, da je pomembno spodbujati medkulturni dialog v športu, tudi z oblikovanjem platform, v katere bodo vključeni mladi, begunci in migranti;

63.  meni, da je treba zaradi zapletenosti mladinskih politik in njihovega učinka spodbujati sodelovanje v raziskavah, da se razvijejo empirično utemeljeni odgovori ter posredovanje in preventivne rešitve, ki bodo spodbujale dobro počutje in odpornost mladih.

64.  poudarja pomen kulture ne samo v boju proti nasilju, rasizmu, radikalizaciji in nestrpnosti, ampak tudi pri razvijanju evropske identitete; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kulturo in enak dostop do nje ter naj vlagajo vanjo;

65.  poudarja, da imajo mladinske organizacije ključno vlogo za sodelovanje mladih in njihovo vključevanje v družbo; zato države članice poziva, naj podprejo mladinske organizacije, priznajo njihovo vlogo na področju razvoja kompetenc in socialne vključenosti ter podprejo ustanavljanje mladinskih svetov na vseh ravneh, pri čemer naj sodelujejo z mladimi;

66.  vztraja, da je potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja pomembno za opolnomočenje učečih se, bistveno pa je tudi za razvoj družbe, ki temelji na socialni pravičnosti in enakih možnosti, ter bo prispevalo k oblikovanju državljanskih veščin in osebni izpolnitvi; obžaluje, da delodajalci in ponudniki formalnega izobraževanja ne priznavajo dovolj vrednosti in pomena znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem; poudarja, da je dodatna ovira premajhna primerljivost pristopov potrjevanja v državah EU in skladnost med njimi; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za vzpostavitev nacionalnega sistema priznavanja in potrjevanja kompetenc, pridobljenih v okviru dejavnosti neformalnega izobraževanja, ter opozarja na priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(21);

Tesnejše usklajevanje in podpora strategiji EU za mlade iz finančnih instrumentov

67.  meni, da bi morala biti strategija EU za mlade usklajena z večletnim finančnim okvirom ter s cilji trajnostnega razvoja in vsemi ustreznimi vodilnimi pobudami, programi in političnimi strategijami, morala bi vzpostaviti sistematičen dialog med zadevnimi organi, določiti jasne cilje in vzpostaviti ustrezen mehanizem usklajevanja;

68.  opozarja, da lahko EU na področju mladih v skladu z načelom subsidiarnosti izvaja le ukrepe podpore, usklajevanja in dopolnjevanja ukrepov držav članic, poudarja pomen usklajenosti sredstev EU in nacionalnih sredstev in zato poziva Komisijo, naj omogoči sinergije z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi pobudami, da se prepreči podvajanje, prekrivanje in ponavljanje dejavnosti;

69.  poziva države članice in Komisijo, naj povečajo javne naložbe v izobraževanje in zadeve, povezane z mladimi;

70.  je trdno prepričan, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru znatno povečati razpoložljiva sredstva za podporo različnim politikam in pobudam za mlade, kot so program Erasmus+, pobuda za zaposlovanje mladih in program Evropa za državljane, s tem ponuditi boljše možnosti mladim in preprečevati izključenost;

71.  pozdravlja ustanovitev Evropske solidarnostne enote – programa za spodbujanje solidarnosti med mladimi Evropejci, prostovoljstva in razvoja solidarnostnega državljanstva; opozarja na stališče Parlamenta, da je treba novo pobudo ustrezno financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa programa uporabljati kot rešitev za boj proti brezposelnosti mladih;

72.  je prepričan, da bi moral program „Evropa za državljane“ še naprej spodbujati aktivno državljanstvo, državljansko vzgojo in dialog ter ustvarjati občutek evropske identitete; ugotavlja, da je stopnja uspešnosti programa nizka zaradi pomanjkanja sredstev; poziva, naj se mu dodeli bistveno več sredstev;

73.  poziva Komisijo, naj ohrani program Erasmus za mlade podjetnike; spodbuja države članice in Komisijo, naj se zavežejo, da bodo z gospodarskimi zbornicami, podjetji in mladimi skupaj spodbujale ta program, ne da bi zanemarile glavno področje dejavnosti;

74.  ponovno poudarja svojo podporo krepitvi programa Ustvarjalna Evropa, ki zagotavlja posebne programe mobilnosti za mlade umetnike in zaposlene v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

75.  poudarja pomen programa Erasmus+, temeljnega programa za ustvarjanje aktivnih in zavzetih mladih državljanov; je trdno prepričan, da bi moral biti program Erasmus+ namenjen vsem mladim, tudi tistim z manj možnostmi, in da je treba večje ambicije za Erasmus+ v naslednjem programskem obdobju podpreti z znatnimi dodatnimi sredstvi za sprostitev celotnega potenciala programa ter da je treba poenostaviti postopek z vzpostavitvijo elektronskih sistemov za dostop do čezmejnih storitev in podatkov o študentih, kot je projekt „e-Card“;

76.  poziva k boljši usklajenosti med strategijo EU za mlade in programom Erasmus+, uskladitvijo rokov za izvajanje, spremembo uredbe o programu Erasmus+, da bi jasno podprli cilje strategije s skupnimi „cilji mladih“, ter opredelitvi ključnega ukrepa 3 kot glavnega orodja za izvedbo strategije;

77.  poudarja, da proračun pobude za zaposlovanje mladih ne zagotavlja, da bo program izpolnil svoje cilje; zato poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, države članice pa poziva, naj v okviru nacionalnih proračunov oblikujejo programe zaposlovanja mladih; poleg tega poudarja, da je treba dvigniti starostno mejo za upravičence s 25 let na 29 let, kar bi bolje odražalo dejanske razmere, saj se številni današnji diplomanti in tisti, ki vstopajo na trg dela, bližajo tridesetemu letu starosti;

78.  se zavzema za enoten koncept mladih v smislu omejitve njihove starosti v vsej Evropski uniji, brez poseganja v načelo subsidiarnosti; poziva vse države članice, naj k temu poenotenju prispevajo tako, da odpravijo ovire za merjenje rezultatov in opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči;

79.  podpira spodbujanje prihodnjega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za oblikovanje celovitega, na dokazih temelječega odziva, ukrepov in preprečevalnih rešitev, s katerimi bi spodbujali dobro počutje in odpornost mladih;

80.  je seznanjen z ugotovitvami in tveganji, na podlagi katerih nacionalni organi menijo, da ukrepi, ki jih upravlja Komisija (vključno s programi študentskih izmenjav), izpolnjujejo zahteve strategije za mlade, nekatere države članice pa umikajo svoja sredstva iz področij politike, ki se podpirajo iz proračuna EU(22);

o

o    o

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(2)

UL C 417, 15.12.2015, str. 1.

(3)

UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

(4)

EUCO 37/13.

(5)

UL C 311, 19.12.2009, str. 1.

(6)

http://ec.europa.eu/assets/eac/dgs/education_culture/more_info/evaluations/docs/youth/youth-strategy-2016_en.pdf

(7)

UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0359.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0018.

(10)

UL C 417, 15.12.2015, str. 17.

(11)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0426.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0106.

(14)

UL C 316, 22.9.2017, str. 76.

(15)

UL C 120, 5.4.2016, str. 22.

(16)

UL C 11, 12.1.2018, str. 16.

(17)

http://www.youthforum.org/policypaper/resolution-eu-youth-strategy/

(18)

Neuradno poročilo o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum

(19)

Society at a Glance 2016 – OECD Social Indicators (Družbeni pregled leta 2016 – Socialni kazalniki OECD).

(20)

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah P8_(TA(2018)0018)

(21)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(22)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615645/EPRS_STU(2018)615645_EN.pdf


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (28.3.2018)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izvajanju strategije EU za mlade

(2017/2259(INI))

Pripravljavec mnenja: João Pimenta Lopes

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker se je brezposelnost mladih v zadnjih letih postopno zmanjševala, čeprav je po podatkih Eurostata januarja 2018 znašala 16,1 %, v nekaterih državah članicah pa celo več kot 34 %; ker kot vidimo, se je ta stopnja v primerjavi s podatki iz leta 2008 (15,6 %) zvišala; ker te številke ne dovoljujejo enotne rešitve, če želimo uresničiti celotni potencial mladih; ker je stopnja brezposelnosti mladih v najbolj oddaljenih regijah skrb vzbujajoča, v nekaterih od njih, na primer na otokih Mayotte, pa celo presega 50 %;

B.  ker se je povečal odstotek mladih, ki živijo v revščini in socialni izključenosti; ker je bilo leta 2016 v EU več kot 6 milijonov mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso bili zaposleni, se niso izobraževali ali usposabljali;

C.  ker evropske institucije same ne ustvarjajo delovnih mest v regijah, zaradi česar mora biti cilj pobude za mlade splošno spodbujanje regij ter malih in srednjih podjetij, da se mladim zagotovi trajna zaposlitev;

D.  ker je cilj strategije EU za mlade čim bolj povečati število in zagotoviti enakost možnosti za vse mlade v Evropi;

E.  ker gospodarstvo EU spet raste in so se razlike začele zmanjševati;

F.  ker se zmanjšujejo razlike na regionalni ravni v vsej EU; ker je stopnja zaposlenosti v številnih regijah še vedno nižja od stopnje pred krizo;

G.  ker je leta 2016 odstotek mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, znašal 15,6 %;

H.  ker je boj proti revščini in socialni izključenosti predvsem v pristojnosti držav članic, EU pa ima pomembno podporno in usklajevalno vlogo;

I.  ker sta za strategijo EU za mlade značilni stalnost in nenehno izboljševanje, njeni cilji pa ostajajo zelo široki in ambiciozni; ker ni ustrezno določenih meril uspešnosti;

J.  ker izobraževanje prispeva k zmanjševanju učinka socialno-ekonomskih neenakosti ter zagotavlja znanja, spretnosti in kompetence, potrebne za zmanjševanje medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti;

K.  ker mladi zaradi splošnega nevlaganja vanje ne mogli zahtevati, uresničevati in braniti svojih pravic, kar bo dodatno zaostrilo pojave, kot so upadanje števila prebivalstva, zgodnje opuščanje šolanja, pomanjkanje strokovnih in poklicnih kvalifikacij, pozen vstop na trg dela, pomanjkanje finančne neodvisnosti, morebitno nedelovanje sistemov socialne varnosti, splošna negotovost glede delovnih mest in socialna izključenost;

L.  ker je EU v zadnjih letih uvedla številne pobude, kot so pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade v okviru strategije za mlade, da bi ustvarila več in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter spodbudila vključevanje mladih, krepitev njihove vloge in aktivno udeležbo v družbi;

M.  ker se mladi pri zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju ter socialnem in političnem udejstvovanju srečujejo z različnimi težavami, pri čemer so nekatere skupine neprimerno bolj prizadete kot druge; ker si je treba bolj prizadevati za podporo tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali popolnoma ločeni od njega;

N.  ker je ohranjanje lokalnih šol in izobraževalnih ustanov v vseh regijah Evrope osrednjega pomena, ko gre za boljše izobraževanje mladih, in bi morale regije imeti polno podporo EU pri tem izzivu;

O.  ker visoko usposobljena delovna sila in privlačno poslovno okolje omogočata koristi od višje rasti;

P.  ker sta poklicno svetovanje in dostop do informacij o zaposlitvenih možnostih in izobraževalnih poteh bistvena za prihodnji izobrazbeni razvoj in prehod na trg dela;

Q.  ker je nujno treba dati glas mladim Evropejcem, in sicer prek uspešnega strukturiranega dialoga ali kako drugače;

R.  ker mora EU pri določanju, izvajanju in ocenjevanju ciljev te strategije tesno sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

1.  poudarja, da bi morala vključujoča mladinska politika zagovarjati in spodbujati socialne programe, ki omogočajo politično in kulturno udeležbo; poleg tega meni, da je dostojno in regulirano delo, ki temelji na kolektivnih pogodbah, z odnosi med delodajalci in delojemalci, ki niso prekarni, z ustreznimi plačami ter visokokakovostnimi in univerzalnimi javnimi storitvami pomembno za družbeno blaginjo mladih; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poštene delovne pogoje in ustrezno socialno zaščito, tudi z upoštevanjem novih oblik zaposlovanja;

2.  poziva države članice, naj dejavno spodbujajo načela vključevanja v mladinsko delo, s posebnim poudarkom na vključevanju mladih invalidov v delo, da bo njihova udeležba cilj glede uspešnosti programov za mlade; priznava dejstvo, da sedanji tehnološki razvoj invalidom ponuja nove možnosti za formalno in neformalno pridobivanje znanja;

3.  spodbuja kontinuiteto ključnih programov, kot so Erasmus +, Erasmus za mlade podjetnike in pobuda za zaposlovanje mladih; meni, da bi bilo treba te programi prilagodit različnim razmeram, v katerih živijo mladi v EU, da bi vsi imeli enake možnosti; opozarja na posebni položaj mladih iz najbolj oddaljenih regij, zaradi katerega pogosto težje izkoriščajo te programe; priznava pomen, ki ga ima program Erasmus + za izboljšanje izobraževanja in zaposljivosti mladih, saj mladim zagotavlja spretnosti in kompetence za življenje ter možnosti za nadaljnje raziskovanje čezmejnih poklicnih priložnosti; poziva k povečanju finančnih sredstev, namenjenih za ta program v prihodnjem večletnem finančnem okviru;

4.  priznava, da se je v zadnjih letih število mladih, ki opustijo šolanje, znižalo in se približuje cilju iz strategije 2020; poziva države članice, naj vseeno pripravijo politike, prilagojene mladim iz bolj prikrajšanih družin, kot so družine, ki pripadajo etničnim manjšinam, zlasti romski skupnosti, imajo nižjo raven izobrazbe ter jim grozita revščina in socialna izključenost, saj boljša izobrazba pomaga prekiniti začarani krog revščine;

5.  poudarja, da se lahko v nacionalno in čezmejno mobilnost vloži več, da bi znižali stopnjo brezposelnosti mladih; poziva, naj se ponudba dela in spretnosti bolje uskladi s povpraševanjem, in sicer z olajševanjem mobilnosti med regijami (vključno s čezmejnimi regijami);

6.  je seznanjen z ugotovitvami vmesne ocene strategije EU za mlade, v kateri je bilo poudarjeno, da je bila strategija uspešna pri uvedbi konkretnih sprememb na nacionalni in organizacijski ravni, da je spodbudila medsektorsko sodelovanje, vzajemno učenje in strukturiran dialog z mladimi in spodbudila razvoj nacionalnih programov za mlade, in sicer je okrepila ali preusmerila prednostne naloge mladinskih politik več držav članic;

7.  obžaluje, da je število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, veliko, in poudarja, da bi moralo biti zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje za mlade med najvišjimi političnimi prednostnimi nalogami EU;

8.  poudarja pomembno vlogo prostovoljskih dejavnosti pri razvoju znanj in spretnosti; poudarja, da je treba znanja in spretnosti, pridobljene s prostovoljstvom, bolje vrednotiti;

9.  poziva Komisijo, naj ohrani program Erasmus za mlade podjetnike; spodbuja države članice in Komisijo, naj se zavežejo, da bodo z gospodarskimi zbornicami, podjetji in mladimi skupaj spodbujale ta program, ne da bi zanemarile glavno področje dejavnosti;

10.  poziva k izboljšanemu spodbujanju in ozaveščanju o možnostih za prostovoljstvo, ki so na voljo;

11.  meni, da bi lahko z odprto metodo koordinacije nadaljevali tudi po sedanjem obdobju sodelovanja na področju mladinske politike, da se določi skupni načrt, izmenjajo dobre prakse in izboljša oblikovanje politik, ki temeljijo na znanju; vendar meni, da bi bilo treba sedanja področja ukrepanja in pobude strategije poenostaviti in racionalizirati ter izboljšati mehanizme za spremljanje rezultatov in poročanje o njih, da bi postala bolj ciljno usmerjena in ambicioznejša;

12.  pozdravlja dobre rezultate jamstva za mlade, obenem pa poudarja, da je število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v Uniji še vedno skrb vzbujajoče; zato poziva Komisijo, naj okrepi jamstvo za mlade in ga še naprej izvaja, rezultate pa ponovi v tistih državah članicah, v katerih se jamstvo še ne izvaja;

13.  se strinja, da mladinske politike ne morejo uspeti v stagnirajočih gospodarstvih in da so povezane z močnimi gospodarstvi z ugodnimi pogoji za delo(1);

14.  ponovno poudarja pomen medsektorskega pristopa strategije za mlade kot sredstvo za vključevanje mladinske razsežnosti in ustvarjanje sinergij na drugih ustreznih področjih politike, kot so zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje; meni, da bi bilo mogoče izboljšati vključevanje strategije za mlade v druge pobude na ravni EU;

15.  poziva Komisijo, naj oblikuje spletno platformo, namenjeno mladim, kjer bodo ti lahko anonimno prijavili kršitve s strani subjektov, ki spodbujajo programe, ter predlagali spremembe in postavili vprašanja; poudarja, da je treba zagotoviti tudi sodelovanje subjektov, ki spodbujajo programe, in delodajalcev ter jim v okviru platforme omogočiti, da odgovarjajo na vprašanja in si izmenjajo dobro prakso;

16.  poziva Komisijo, naj izboljša kakovost poklicnega usposabljanja in poveča ozaveščenost v državah članicah o njem kot o pomembni alternativi visokošolskemu izobraževanju;

17.  poudarja vrednost, ki jo ima strukturiran dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami (vključno z nacionalnimi sveti za mlade) kot sredstvo za vzpostavitev struktur in procesov za njihovo dejavno sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in oceni mladinskih politik in programov, oblikovanju skupnega načrta, izmenjavi dobrih praks in za izboljšanje oblikovanja politik, ki temeljijo na znanju; spodbuja vključenost ranljivih skupin (kot so mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, osebe iz marginaliziranih skupnosti, migranti in begunci, mladi invalidi in osebe, ki so opustile šolanje); poudarja, da bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi posebne klicne številke EU za boj proti kršitvam pravic mladih, da bi lahko mladi neposredno poročali Komisiji o negativnih izkušnjah pri udeležbi v pobudi za zaposlovanje mladih in ukrepih jamstva za mlade; poudarja pomen konference o prihodnji strategiji EU za mlade iz leta 2017; poziva Komisijo, naj ta dogodek pogosto ponovi, da bi si lahko izmenjali dobre prakse pri izvajanju programov za mlade in spodbudili komunikacijo med združenji mladih, delodajalci ter nacionalnimi in lokalnimi vladami;

18.  poudarja pomen, ki ga ima ocena Komisije izvajanja strategije za mlade v državah članicah, da bi omogočili več preverjanja in spremljanja na terenu; poziva Komisijo, naj določi cilje strategije EU za mlade, ki se lahko kakovostno in količinsko ocenijo, obenem pa upošteva posebnosti vsake države članice ali regije; poziva Komisijo, naj poveča finančna sredstva za programe in ukrepe za pripravo mladih na svet dela;

19.  poziva Komisijo, naj izboljša nadzorne ukrepe in ukrepe spremljanja, da bi preprečili negativni učinek evropskih programov za mlade, nasprotni namenjenemu, in da ne bi ustvarjali prekarnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja vodi tako, da bosta omogočali ustvarjanje več in boljših delovnih mest za mlade; zato trdi, da prava strategija EU ne bi smela temeljiti samo na iskanju zaposlitve za mlade, temveč bi morala podjetjem in drugim delodajalcem pomagati pri ustvarjanju dostojnih in kakovostnih delovnih mest;

20.  poudarja, da je pobuda za zaposlovanje mladih najbolj prepoznaven program EU za podporo vključevanja mladih na trg dela v Evropi, in vztraja, da jo je treba v naslednjem programskem obdobju nadaljevati in razširiti njen obseg, tudi s pojasnitvijo ciljev in preglednostjo rezultatov; pozdravlja povečanje finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih, vendar hkrati poudarja, da sredstva trenutno ne zadostujejo za zagotovitev vajeništva, pripravništva in nadaljevalnega izobraževanja vsem mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo; v zvezi s tem poziva države članice, naj z razpoložljivimi sredstvi ESS ne nadomestijo javnih izdatkov; zato poziva, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru povečajo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, hkrati pa zagotovi hitra in poenostavljena uporaba sredstev in stabilno financiranje;

21.  poudarja, da se trg dela nenehno spreminja; trdi, da sistemi izobraževanja in usposabljanja, v katerih posamezniki pridobijo celovito izobrazbo, ki podpirajo študente pri iskanju lastnih metod učenja, zagotavljajo, da pridobijo presečne spretnosti, znanja in kompetence, vključno z osnovnimi in nekognitivnimi spretnostmi, ter ključne kompetence, usmerjene v prihodnost, da bi spodbudili vključevanje v svet delo in vsestranskost v poklicnem življenju, pa ne prek zgodnje specializacije, temveč tudi z omogočanjem uresničitve raznovrstnih znanj in spretnosti, posameznikom olajšajo prehod na trg dela; poziva, naj se nameni posebna pozornost spodbujanju znanja jezikov ter čezmejnih strokovnih in poklicnih možnosti ter mobilnosti med mladimi; poziva k večjemu usklajevanju med javnimi zavodi za zaposlovanje, socialnimi partnerji in ponudniki izobraževanja ter k boljšemu priznavanju in potrjevanju diplom ter spretnosti in znanj, vključno z neformalnim učenjem; poudarja zlasti model dualnega izobraževanja, ki ni dovolj znan, vendar lahko z nemotenim prehodom iz šole in izobraževanja v poklicno življenje pomembno prispeva k usposabljanju strokovne delovne sile v deficitarnih poklicih;

22.  želi spomniti, da sta zaposlovanje in podjetništvo ena od osmih prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji EU za mlade (2010–2018); poudarja, da imata mladinsko delo in neformalno učenje, zlasti tista, ki ju razvijajo v mladinskih organizacijah, ključno vlogo pri razvoju potenciala mladih, tudi podjetniških spretnosti, saj jim omogočajo razvijanje široke palete kompetenc, ki lahko povečajo njihove možnosti na trgu dela;

23.  poudarja, da je kljub visokim stopnjam brezposelnosti mobilnost delavcev znotraj EU še vedno omejena; zato želi opozoriti, kako pomembna je za konkurenčen trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj zato spodbujajo čezmejne strokovne in poklicne priložnosti;

24.  poudarja, da imajo odrasli, starejši od 55 let, pomembno vlogo pri izobraževanju mladih na delovnem mestu; skupaj s Komisijo se zavzema za oblikovanje programov, ki bi omogočili postopen izstop teh oseb s trga dela do upokojitvene starosti, zlasti s prehodom na zaposlitev za krajši delovni čas, s čimer bi omogočili in spremljali tudi postopen vstop mladih na delovno mesto;

25.  poudarja, da imajo podjetja pomembno vlogo na področjih, povezanih s pridobivanjem spretnosti ter ustvarjanjem delovnih mest za mlade; ugotavlja, da lahko izobraževanje in usposabljanje na področjih, povezanih s spodbujanjem podjetništva, prispevata k doseganju dolgoročnega razvoja, spodbujanju evropske konkurenčnosti in boju proti brezposelnosti;

26.  poudarja, da se je treba proti osipu boriti tako, da se ugotovijo pomanjkljivosti šolskega sistema in družbe, dijake in študente pa podpre pri iskanju njihovih lastnih učnih metod, z izvajanjem ustreznih in zanimivih učnih načrtov ter pripravo trdnega in dobro strukturiranega sistema vodenja z zelo kakovostnim svetovanjem in storitvami usmerjanja za vse dijake in študente; poudarja, da je celosten in vključujoč izobraževalni pristop bistvenega pomena, da bodo dijaki in študenti imeli občutek, da so dobrodošli in vključeni ter da so soodgovorni za svojo izobrazbo;

27.  poziva Komisijo, naj kot del prihodnje strategije EU za mlade in večletnega finančnega okvira po obdobju 2020 poveča finančna sredstva, pristojnosti in obseg programov za spodbujanje izobraževanja, usposabljanja, ustvarjanja delovnih mest in socialne vključenosti mladih, tudi mladih invalidov, pri tem pa zagotovi, da se sredstva ne bodo uporabila za ustvarjanje oblik, kot so neplačana praksa in prekarne zaposlitve ali za nadomeščanje stalnih delovnih mest z začasnimi ali pripravništvom; poudarja, da je treba ponuditi ustrezne vsebine za učenje in usposabljanje ter dostojne delovne pogoje za pripravništvo in vajeništvo, da se zagotovi njihova ključna vloga pri prehodu iz izobraževanja v poklicno življenje; meni, da je za zagotavljanje kakovostnih pripravništev, poleg usmerjanja in nadzora, pomembna vajeniška ali pripravniška pogodba, ki mora opredeliti vloge in dolžnosti vseh strani ter določiti trajanje, učne cilje in naloge, ki ustrezajo jasno opredeljenim znanjem in spretnostim, ki jih je treba razviti, zaposlitveni status, ustrezno nadomestilo/plačilo, tudi za nadure, sheme socialne zaščite in varnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ustrezne kolektivne pogodbe, ali oboje;

28.  poziva države članice, naj spremljajo učinkovito izvajanje jamstva za mlade, na primer z vzpostavitvijo prilagojenih sistemov vseživljenjskega svetovanja, ki bi ljudem v vsakem obdobju njihovega življenja pomagali pri sprejemanju odločitev glede izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja ter pri upravljanju njihovih individualnih življenjskih poti na področju učenja, dela in drugih področjih; želi spomniti, da je vključevanje mladinskih organizacij v ocenjevanje, izvajanje in komuniciranje v okviru jamstva za mlade ključnega pomena za njegov uspeh ter spodbuja registracijo brezposelnih;

29.  spodbuja močno vključenost nevladnih organizacij ter lokalnih in regionalnih organov v pomoč mladim in zlasti ranljivim skupinam (kot so mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, mladi invalidi in mladi, ki so opustili šolanje) pri iskanju plačane zaposlitve, izobraževanja ali usposabljanja ter pri udeležbi v političnem odločanju in civilni družbi;

30.  meni, da je treba zaradi zapletenosti mladinskih politik in njihovega učinka spodbujati sodelovanje v raziskavah, da se razvijejo empirično utemeljeni odgovori ter posredovanje in preventivne rešitve, ki bodo spodbujale dobro počutje in odpornost mladih.

31.  je seznanjen z ugotovitvami in tveganji, ki kažejo na to, da po mnenju nacionalnih organov ukrepi, ki jih upravlja Komisija (vključno s programi študentskih izmenjav), izpolnjujejo zahteve strategije za mlade in da nekatere države članice umikajo svoja sredstva iz področij politike, ki se podpirajo iz proračuna EU(2);

32.  poziva Komisijo in države članice, naj nadzorujejo subjekte, ki ponujajo več zaporednih praks, čemur ne sledi ponudba zaposlitve, da bi se izognili nadomeščanju pogodb o zaposlitvi z navideznimi praksami;

33.  meni, da je treba za večjo učinkovitost ukrepov na področju izobraževanja, mladih in športa razviti skupne cilje in instrumente za merjenje učinka politike na podlagi mednarodnih raziskav;

34.  poziva, naj se spodbujajo in bolj olajšajo čezmejne strokovne in poklicne priložnosti ter mobilnost mladih ter naj se mladim zagotovijo znanje in spretnosti ter kompetence za življenje, vključno z znanjem jezikov, ob tem pa razširijo njihove možnosti in priložnosti za udeležbo na trgu dela in v družbi;

35.  se zavzema za enoten koncept mladih v smislu omejitve njihove starosti v vsej Evropski uniji, brez poseganja v načelo subsidiarnosti; poziva vse države članice, naj k temu poenotenju prispevajo tako, da odpravijo ovire za merjenje rezultatov in opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči;

36.  poziva države članice, naj bo njihovo delovanje pri poročanju in uporabi sredstev, namenjenih spodbujanju trajnih priložnosti za zaposlovanje mladih, pregledno; poudarja, kako pomembno je tudi, da na zahtevo predložijo podrobne podatke o položaju mladih v svoji državi;

37.  opozarja, da prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehoda na trg dela; zato poudarja pomen prednostne obravnave in zagotavljanja socialnih naložb v izobraževanje in usposabljanje v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2026;

38.  poudarja, da ni sistematičnega poročanja o informacijah in zanesljivih podatkov o izvajanju strategije; zato poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo tesnejše sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi statističnimi službami, da bi dobili ustrezne posodobljene statistične podatke o mladih, ki so pomembni za razumevanje ravni uspešnosti strategije, ki se izvaja; meni, da bi morali ti statistični podatki dopolnjevati predložena triletna poročila;

39.  poziva države članice, naj v akcijskih načrtih predstavijo pričakovane učinke ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti; zato poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da s svojimi ukrepi učinkovito spodbujajo trajno zaposlovanje; poudarja, da je treba ovrednotiti vzdržnost politik, ki naj bi se izvajale;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Michael Detjen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Dominique Martin, Miroslavs Mitrofanovs, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Karima Delli, Tania González Peñas, Krzysztof Hetman, Ivari Padar, Anne Sander, Sven Schulze, Jasenko Selimovic, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jude Kirton-Darling, Ana Miranda, James Nicholson, Massimo Paolucci

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic

EFDD

Tiziana Beghin

GUE/NGL

Tania González Peñas, Patrick Le Hyaric, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Krzysztof Hetman, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc

S&D

Guillaume Balas, Brando Benifei, Michael Detjen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Ivari Padar, Massimo Paolucci, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon, Marita Ulvskog

VERTS/ALE

Karima Delli, Ana Miranda, Miroslavs Mitrofanovs

5

-

ECR

Amjad Bashir, Arne Gericke, Czesław Hoc, James Nicholson, Ulrike Trebesius

2

0

ENF

Mara Bizzotto, Dominique Martin

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

https://www.ceps.eu/system/files/RR2018_01_BlameItOnMyYouth.pdf

(2)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615645/EPRS_STU(2018)615645_EN.pdf


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Angel Dzhambazki, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Momchil Nekov, Yana Toom, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Theodoros Zagorakis, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eider Gardiazabal Rubial, Elena Gentile, Sylvie Guillaume, Emma McClarkin, Martina Michels, Michel Reimon, Liliana Rodrigues, Remo Sernagiotto, Francis Zammit Dimech


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

26

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Emma McClarkin, Remo Sernagiotto

EFDD

Isabella Adinolfi

GUE/NGL

Martina Michels

PPE

Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Francis Zammit Dimech, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Elena Gentile, Sylvie Guillaume, Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Liliana Rodrigues, Julie Ward

VERTS/ALE

Jill Evans, Michel Reimon

0

-

 

 

1

0

ENF

Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 17. maj 2018Pravno obvestilo