Postopek : 2017/2087(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0165/2018

Predložena besedila :

A8-0165/2018

Razprave :

PV 30/05/2018 - 29
CRE 30/05/2018 - 29

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.11
CRE 31/05/2018 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0241

POROČILO     
PDF 682kWORD 75k
7.5.2018
PE 616.861v02-00 A8-0165/2018

o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES)

(2017/2087(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Frédérique Ries

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Uvod

Evropska unija se je lotila prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami. To potrjujejo različne politike in ukrepi: vodilna vloga pri sklenitvi Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, več kot 220 milijonov EUR proračunskih sredstev EU, vloženih v zelene in nizkoogljične projekte, ter določitev jasnejšega okvira za označevanje z energijskimi nalepkami z namenom boljšega obveščanja potrošnikov(1).

Ekonomijo obsega ter boljše upravljanje energije in surovin je mogoče še okrepiti, če bo EU izkoristila vse možnosti okoljsko primerne zasnove, ki je v členu 2(23) Direktive 2009/125/ES, ki je predmet tega poročila o izvajanju, opredeljena kot „sistematičn[a] integracij[a] okoljskih vidikov v zasnovo izdelka, da bi se izboljšala okoljska učinkovitost izdelka v njegovem življenjskem ciklusu“.

Ukrepati je treba že v fazi proizvodnje izdelka, ko so tehnične možnosti za to največje; 80 % onesnaženja okolja in 90 % stroškov za proizvajalca nastane zaradi odločitev, sprejeti v fazi zasnove izdelka.

Evropski okvir, oblikovan leta 2005 in podaljšan leta 2009

Poročevalka je že leta 2005 sodelovala pri pripravi prvi pravnega okvira o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki rabijo energijo, za Evropski parlament(2). Okvirna direktiva ni vsebovala zavezujočih obveznosti; te so bile določene z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi s postopkom komitologije za nekatere izdelke, ki rabijo energijo, kot so kotli, grelniki vode, računalniki, svetilke, televizorji itd.

Leta 2009 je bilo s prenovo prvotne direktive področje uporabe razširjeno na izdelke, povezane z energijo, da bi se razširila ponudba energijsko učinkovitih in okolju prijaznih izdelkov na trgu(3). Ti izdelki morajo izpolnjevati naslednja merila:

– v Evropski uniji jih mora biti prodanih več kot 200 000 na leto;

– imeti morajo znaten vpliv na okolje;

– imeti morajo velik potencial za razvoj.

Splošna učinkovitost direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, povezanih z energijo

Z okoljsko primerno zasnovo je bila ustvarjena dejanska dodana vrednost, kar priznavajo tako v industrijskih sektorjih kot tudi v nevladnih organizacijah ter potrjujejo strokovnjaki iz držav članic.

Komisija ocenjuje(4), da je politika okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami učinkovita in obetavna: prihranek primarne energije naj bi znašal približno 175 Mtoe na leto, kar je več kot letna poraba primarne energije v Italiji in je enakovredno zmanjšanju emisij CO2 za 320 milijonov ton letno. Za potrošnike to pomeni približno 490 EUR nižji račun za energijo na gospodinjstvo na leto.

Številke izhajajo iz podatkov, ki jih je posredovala skupina BSH Hausgeräte GmbH, največja proizvajalka gospodinjskih aparatov v Evropi (podatki BSH, 2017).

Po ugotovitvah skupine Hausgeräte GmbH se je na primer poraba energije sušilnih strojev, ki jih je proizvedla, v obdobju 2001–2016 v povprečju zmanjšala za 75 %, poraba energije električnih pečic za 43 %, hladilnikov za 55 %, zamrzovalnikov za 69 % in pralnih strojev za 68 %.

Za direktivo o okoljsko primerni zasnovi pa ni bilo politične podpore, včasih niti na najvišji ravni odločanja. Poročevalka obžaluje, da je bil koncept okoljsko primerne zasnove žal pogosto zlorabljen, na primer med evropsko volilno kampanjo maja 2014, pa tudi med referendumom v Združenem kraljestvu junija 2016.

Ta pasivna drža je imela neposredne posledice: po razširitvi področja uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi na izdelke, povezane z energijo, ki je bila izvedena leta 2009, ni bil v resnici niti en sam od teh izdelkov predmet izvedbenih ukrepov.

Kar zadeva gradbene materiale, je bilo ocenjeno, da regulativno spremljanje ni potrebno. Še vedno se preučuje, ali naj okna, pipe in prhe zajema zgolj zakonodaja o označevanju energijske učinkovitosti. Novi izdelki, povezani z energijo, kot so sončni paneli ter sistemi za avtomatizacijo in nadzor zgradb, se preučujejo v okviru zadnjega delovnega načrta za obdobje 2016–2019.

Poročevalka v zvezi s tem meni, da je bila učinkovitost 29 izvedbenih uredb o okoljsko primerni zasnovi ter 16 delegiranih uredb o označevanju energijske učinkovitosti ter treh prostovoljnih sporazumov (kompleksni odkodirniki, igralne konzole in naprave za zajem slik) dokazana in da mora Evropski parlament še naprej spodbujati idejo o okoljsko primerni zasnovi, tj. o okolju prijaznih inovacijah.

V študiji, ki so jo objavili organi Združenega kraljestva leta 2015, je bilo celo ugotovljeno, da vsak funt, vložen v okoljsko primerno zasnovo, zagotovi 3,8-kraten donos v gospodarstvu Združenega kraljestva, kar pomeni, da je taka politika ekonomsko uspešna(5).

Postopek pa še zdaleč ni brez napak: večina deležnikov, proizvajalcev in držav članic poroča o stalnih zamudah v postopku odločanja. Zato se od Komisije zahteva, naj to stanje popravi ter določi postopek za dokončanje izvedbenih ukrepov, ki naj bo razdeljen v bolje opredeljene faze s strožje postavljenimi roki. To zahtevo sta nedavno postavila tudi Parlament in Svet v členu 11 Uredbe (EU) 2017/1369 o označevanju z energijskimi nalepkami.

Od prihrankov energije do učinkovite rabe virov

Poročevalka meni, da je treba kar najbolje izkoristiti sedanjo direktivo in v celoti upoštevati okoljske vidike izdelkov, da bi lahko obvladovali nov izziv krožnega gospodarstva: sestava, trajnost, razstavljanje, možnost popravila in recikliranja.

Evropski parlament je večkrat poudaril cilj politike o upoštevanju celotne okoljske učinkovitosti izdelka, in sicer v:

– poročilu Sirpe Pietikäinen o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(6), sprejetemu leta 2015, ter

– poročilu Pascala Duranda o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja(7), sprejetem julija 2017.

Zanimivo je, da se pojavljajo novi poklici, povezani z okoljsko primerno zasnovo: inženir za materiale, inženir za okolje in trajnostni razvoj ter specializirani svetovalci, kar dokazuje, da začenjajo podjetja namenjati vse večjo pozornost okoljsko primerni zasnovi. V tem procesu sodelujejo tudi številne lokalne oblasti, na primer tiste, ki so odgovorne za obravnavo gospodinjskih odpadkov. Zato je vsekakor smiselno, da evropski zakonodajalec oblikuje optimalen okvir za razvoj okoljsko primerne zasnove v evropskem gospodarstvu.

Kaj pa prenosni in pametni telefoni?

Komisija sicer priznava, da bi v krožnem gospodarstvu te izdelke lahko izboljšali, vendar priporoča, naj se zaradi svojih posebnih značilnosti ne vključijo v delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo. Evropski potrošniki v povprečju zamenjajo mobilni telefon vsaki dve leti, postopek glede okoljsko primerne zasnove pa traja štiri leta. Ekonomski in regulativni časovni okvir torej nista usklajena.

Poročevalka meni, da je mobilne in pametne telefone nujno treba vključiti v delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo, ne zgolj zato, da bi izboljšali njihovo energijsko učinkovitost, temveč da bi zagotovili recikliranje redkih kovin, ki jih vsebujejo, izboljšali njihovo zasnovo in zagotovili, da se baterije lahko odstranijo in zamenjajo.

Ocenjuje se, da se sedaj reciklira le od 1 do 5 % redkih kovin, kot so volfram, kobalt, grafit in indij, ki se uporabljajo pri proizvodnji mobilnih telefonov.

Izboljšanje tržnega nadzora

To je drugi velik izziv evropske politike za okoljsko primerno zasnovo, če želimo, da bodo izdelki z okoljsko primerno zasnovo postali standard in da se proizvajalci zaradi spoštovanja pravil ne bodo znašli v slabšem položaju. To je bilo večkrat ponovljeno v študiji službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), na podlagi katere je bilo pripravljeno to poročilo o izvajanju, poudarjeno pa je bilo tudi, da so za nadzor trga pristojne države članice(8).

Komisija ocenjuje, da od 10 do 25 % izdelkov, ki spadajo na področje uporabe direktive, ni skladnih z zahtevami o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami. To ni sprejemljivo.

Poročevalka je pripravila več predlogov za boljše usklajevanje nacionalnih organov za nadzor trga:

– dobra praksa, ki so jo določile nekatere države članice, ki zbirko podatkov in komunikacijski sistem za nadzor trga (ICSMS) že uporabljajo za izmenjavo podatkov o nadzoru trga, povezanih z varnostjo izdelkov, bi morale služiti kot temelj za nadaljnje ukrepe, področje delovanja ICSMS pa bi bilo treba razširiti, da bi zajemalo izdelke, pri katerih se uporabljajo ukrepi za okoljsko primerno zasnovo;

– uporabijo naj se hitri postopki pregleda za odkrivanje izdelkov, pri katerih je verjetnost za neskladnost največja, pri tem pa naj sodelujejo strokovnjaki iz industrije;

– sprejmejo naj se odvračilni ukrepi za izboljšanje skladnosti s pravili o okoljsko primerni zasnovi. Sankcije za proizvajalce, ki ne izpolnjujejo zahtev, bi recimo morale biti sorazmerne z vplivom neskladnosti na celoten evropski trg, za potrošnike, ki so kupili izdelke, neskladne s predpisi o okoljsko primerni zasnovi, pa bi bilo treba predvideti nadomestila, tudi če jih zahtevajo tudi po izteku dveletne zakonske garancijske dobe.

Druga priporočila

V tem poročilu o oceni izvajanja direktive o okoljsko primerni zasnovi je treba obravnavati tudi vprašanje prezgodnjega zastaranja izdelkov široke uporabe, kot so tablični računalniki, aparati za kavo in tiskalniki.

Evropski parlament je 4. julija 2017 v nezavezujoči resoluciji poudaril, da bi bilo treba za posamezne kategorije izdelkov že ob njihovi zasnovi določiti „merila za minimalno odpornost“. Ta bi lahko temeljila na standardih, ki so jih razvile tri evropske organizacije za standardizacijo (Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI)(9).

Raziskava Eurobarometra iz leta 2014 je pokazala, da bi 77 % Evropejcev raje popravilo svoje izdelke kot kupilo nove, vendar jih od tega odvračajo stroški popravil. Zato so Komisija in države članice pozvane, naj podprejo proizvajalce modularnih izdelkov, katerih deli so zlahka razstavljivi in zamenljivi. Vse to je bistvo okoljsko primerne zasnove, od katere je odvisna tudi okoljska učinkovitost izdelka.

(1)

Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU.

(2)

Direktiva 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo.

(3)

Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo.

(4)

Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019. COM (2016) 0773, str. 2.

(5)

Poročilo britanskega ministrstva za okolje, hrano in podeželje: https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/406225/defra-regulation-assessment-2015.pdf

(6)

Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI)),

(7)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja (2016/2272(INI)).

(8)

Anna Zygierewicz (koordinatorka), The Ecodesign Directive (2009/125/EC) European Implementation Assessment (Direktiva o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES), ocena izvajanja na evropski ravni), EPRS, PE 611.015, november 2017, str. 43–44, str. 50, str. 80 itd.

(9)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja (2016/2272(INI)).


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES)

(2017/2087(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 114,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (v nadaljnjem besedilu: direktiva o okoljsko primerni zasnovi), ter izvedenih uredb in prostovoljnih sporazumov, sprejetih na podlagi te direktive(1),

–  ob upoštevanju delovnega načrta Komisije za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 (COM(2016)0773), ki je bil sprejet v skladu z Direktivo 2009/125/ES,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU(2),

–  ob upoštevanju ciljev Unije o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energijski učinkovitosti,

  ob upoštevanju Pariškega sporazuma in 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC,

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma s strani EU in držav članic,

  ob upoštevanju dolgoročnega cilja iz tega sporazuma glede ohranjanja zvišanja povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter glede nadaljnjih prizadevanj, da bi to zvišanje omejili na 1,5 °C,

–  ob upoštevanju splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 (Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013(3)),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018)0028),

  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 o seznamu kritičnih surovin za EU za leto 2017 (COM(2017)0490),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o ekoinovacijah: omogočanje prehoda na krožno gospodarstvo, sprejetih 18. decembra 2017(4),

  ob upoštevanju poročila o emisijski vrzeli za leto 2017 (Emissions Gap Report 2017), ki je bil v okviru programa OZN za okolje objavljen novembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(5),

  ob upoštevanju zakonodaje EU o odpadkih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja(6),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja na evropski ravni, ki jo je pripravil generalni direktorat Parlamenta za parlamentarne raziskovalne storitve kot dopolnitev k pregledu izvajanja direktive o okoljsko primerni zasnovi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0165/2018),

A.  ker je cilj direktive o okoljsko primerni zasnovi povečati energijsko učinkovitost in raven varstva okolja s harmoniziranimi zahtevami, ki zagotavljajo delovanje notranjega trga in spodbujajo stalno zmanjševanje splošnega vpliva izdelkov, povezanih z energijo, na okolje; ker ti ukrepi z zmanjševanjem porabe energije pozitivno vplivajo tudi na energetsko varnost;

B.  ker direktiva o okoljsko primerni zasnovi določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje vpliva izdelkov, povezanih z energijo, na okolje v njihovem življenjskem ciklusu; ker so se doslej odločitve na podlagi te direktive osredotočale predvsem na zmanjšanje porabe energije v fazi uporabe;

C.  ker bi z izvajanjem direktive lahko še bolj okrepili prizadevanja EU za izboljšanje energijske učinkovitosti ter pripomogli k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb;

D.  ker zmanjšanje okoljskega učinka izdelkov, povezanih z energijo, v fazi izdelave okoljsko primerne zasnove, z določitvijo minimalnih meril glede njihovega trajanja, možnosti za nadgradnjo in popravilo, recikliranja in ponovne uporabe, lahko ustvari pomembne priložnosti za odpiranje novih delovnih mest;

E.  ker je bilo do začetka leta 2018 sprejetih 29 posebnih uredb o okoljsko primerni zasnovi za različne skupine izdelkov, poleg tega pa so bili sprejeti tudi trije prostovoljni sporazumi, priznani v okviru direktive;

F.  ker so v direktivi o okoljsko primerni zasnovi priznani prostovoljni sporazumi ali drugi samoregulativni ukrepi kot alternativa izvedbenim ukrepom, kadar so izpolnjena nekatera merila; ker se vsi obstoječi prostovoljni sporazumi niso izkazali za učinkovitejše od regulativnih ukrepov;

G.  ker ima okoljsko primerna zasnova gospodarske koristi za industrijo in potrošnike ter znatno prispeva k podnebni in energetski politiki Unije in njeni politiki krožnega gospodarstva;

H.  ker je zakonodaja o okoljsko primerni zasnovi tesno povezana z zakonodajo EU o označevanju z energijskimi nalepkami, pri čemer naj bi ukrepi, sprejeti na podlagi teh dveh direktiv, do leta 2020 v industrijskem, veleprodajnem in maloprodajnem sektorju ustvarili 55 milijard EUR prihodkov letno in po ocenah zagotovili prihranke primarne energije v višini 175 Mtoe na leto do leta 2020, kar bo prispevalo k približno polovici cilja Unije glede prihrankov energije do leta 2020 in zmanjšalo njeno odvisnost od uvoza energije; ker zakonodaja prav tako precej pripomore k podnebnim ciljem EU, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov za ekvivalent 320 milijonov ton CO2 letno; ker so možnosti za energijski prihranek v dolgem roku še večje;

I.  ker se v skladu s poročilom o obračunavanju učinka okoljsko primerne zasnove (Ecodesign Impact Accounting Report, Evropska komisija, 2016) ocenjuje, da bodo potrošniki EU do leta 2020 prihranili skupaj do 112 milijard EUR ali približno 490 EUR letno na gospodinjstvo;

J.   ker več kot 80 % okoljskega vpliva izdelkov, povezanih z energijo, opredelijo v fazi zasnove;

K.  ker je za večino zainteresiranih strani mogoče opredeliti tri glavne ovire za polno izvajanje zakonodaje: neobstoj jasne politične podpore in usmeritve, počasnost regulativnih postopkov in neustrezen nadzor trga v državah članicah;

L.  ker je po ocenah 10–25 % izdelkov na trgu neskladnih z direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami, s čimer se predvideni prihranki energije zmanjšajo za približno 10 % in ustvarja nelojalna konkurenca;

M.  ker se je sicer področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi leta 2009 sicer razširilo na vse izdelke, povezane z energijo (razen za prevozna sredstva), izdelkov, ki ne rabijo energije, pa zahteve za okoljsko primerno zasnovo še ne zajemajo;

N.   ker bi bilo treba v EU vse izdelke zasnovati, izdelati in tržiti tako, da se pri tem uporabi čim manj nevarnih snovi, obenem pa zagotoviti varnost izdelka, da se olajša recikliranje in ponovna uporaba, obenem pa ohrani visoka raven varstva zdravja ljudi in okolja;

O.  ker je v direktivi o okoljsko primerni zasnovi določeno, da bi moralo njeno dopolnjevanje z uredbo REACH o kemikalijah prispevati k povečanju njunih učinkov in vzpostavitvi skladnih zahtev, ki jih morajo upoštevati proizvajalci; ker so bile zahteve, povezane z uporabo nevarnih kemikalij in njihovim recikliranjem, doslej omejene;

P.  ker se v okviru nove uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami ustanavlja nova podatkovna zbirka in ker se podatkovna zbirka ICSMS za nadzor trga uporablja v nekaterih državah članicah, vendar ne v vseh;

Q.  ker je eden od prednostnih ciljev splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 (sedmega okoljskega akcijskega programa) Unijo pretvoriti v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo; ker je v okoljskem akcijskem programu določeno, da bi moral okvir politike Unije zagotoviti, da so prednostni izdelki, ki se dajo na trg Unije, okoljsko primerno zasnovani, da se optimizira učinkovitost rabe virov in materialov;

R.  ker akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo vključuje zavezo, da se bo v prihodnjih zahtevah poudarjalo vidike krožnega gospodarstva glede okoljsko primerne zasnove v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi, in sicer s sistematičnim analiziranjem vprašanj, kot so popravljivost, trajnost, nadgradljivost, možnost recikliranja ali določitev nekaterih materialov ali snovi;

S.  ker Pariški sporazum določa dolgoročni cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo; ker se je EU zavezala, da bo prispevala svoj pošten delež k tem ciljem z zmanjšanjem emisij v vseh sektorjih;

T.  ker bi morali ukrepi za okoljsko primerno zasnovo zajeti celotni življenjski cikel izdelkov, da bi izboljšali učinkovito rabo virov v Uniji, pri njih pa bi morali upoštevati, da se v fazi zasnove določi več kot 80 % vpliva na okolje, kar ima zato zelo pomembno vlogo pri spodbujanju vidikov krožnega gospodarstva, trajnosti, možnosti nadgraditve in popravila, ponovne uporabe in recikliranja izdelka;

U.  ker je poleg krepitve bolj trajnostnih in glede rabe virov učinkovitih izdelkov treba okrepiti tudi načela ekonomije delitve in storitvene ekonomije, države članice pa bi morale posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi prihodki, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina, ko predstavljajo programe za spodbujanje uporabe izdelkov in storitev, pri katerih je raba virov najučinkovitejša;

V.  ker je Unija pogodbenica Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in mora zato izvajati ukrepe za postopno odpravo teh nevarnih snovi, vključno z omejitvijo njihove uporabe ob zasnovi izdelka;

Učinkovito orodje za zagotavljanje stroškovno učinkovitih prihrankov energije

1.  meni, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi uspešen instrument za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki je omogočil znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ekonomske koristi za potrošnike;

2.  priporoča, naj Komisija nadaljuje z vključevanjem več skupin izdelkov, izbranih glede na njihov potencial za okoljsko primerno zasnovo (ki vključuje tako potencial za učinkovito rabo energije kot za učinkovito rabo materialov), pa tudi drugih okoljskih vidikov, in sicer z uporabo metodologije iz člena 15 direktive, obenem pa posodablja obstoječe standarde, da bi izkoristili celotni potencial področja delovanja direktive in njenih ciljev;

3.  poudarja, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi izboljšuje delovanje notranjega trga EU z opredelitvijo skupnih standardov izdelkov; poudarja, da stalno sprejemanje harmoniziranih zahtev glede izdelkov na ravni EU podpira inovacije, raziskave in konkurenčnost proizvajalcev EU ter zagotavlja pošteno konkurenco, obenem pa preprečuje nastanek nepotrebnega upravnega bremena;

4.  želi spomniti, da je v direktivi določeno, da mora Komisija pripraviti izvedbene ukrepe, kadar izdelek izpolnjuje naslednja merila: znatna količina prodanih izdelkov, znaten vpliv na okolje in potencial za izboljšanje; poudarja odgovornost Komisije pri spoštovanju tega mandata in zagotavljanju dejanskih koristi za potrošnike, krožno gospodarstvo in okolje, pri čemer priznava, da se taki standardi za izdelke lahko uporabljajo le na ravni Unije in da se zato države članice zanašajo na Komisijo, da bo sprejela potrebne ukrepe;

5.  meni, da bi usklajevanje s pobudami, povezanimi s krožnim gospodarstvom, še povečalo učinkovitost direktive; zato poziva k sprejetju ambicioznega načrta o okoljsko primerni zasnovi in krožnemu gospodarstvu, ki bo zagotovil okoljske koristi, pa tudi priložnosti za trajnostno rast in delovna mesta, tudi v sektorju malih in srednjih podjetij, ter koristi za potrošnike; ugotavlja, da bolj učinkovita raba virov in uporaba sekundarnih surovin pri proizvodnji izdelkov ponujata precejšnje možnosti za zmanjševanje odpadkov in varčevanje z viri;

6.  poudarja, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi del obsežnejšega svežnja in da je njena učinkovitost odvisna od sinergij z drugimi instrumenti, zlasti na področju označevanja z energijskimi nalepkami; meni, da se je treba izogibati prekrivanju predpisov;

Krepitev postopka odločanja

7.  poudarja, da ima posvetovalni forum ključno vlogo pri vključevanju industrije, civilne družbe in drugih zainteresiranih strani v proces odločanja, in meni, da ta organizacija dobro deluje;

8.  je zaskrbljen zaradi občasnih velikih zamud pri pripravi in sprejetju izvedbenih ukrepov, ki ustvarjajo negotovost med gospodarskimi subjekti, vodijo v zamujanje pomembnih priložnosti za prihranke energije za potrošnike in povezano zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter lahko povzročijo, da sprejeti ukrepi zaostajajo za tehnološkim razvojem;

9.  ugotavlja, da gre zamude pri izvedbi delno pripisati omejenim sredstvom, ki jih ima na voljo Komisija; poziva Komisijo, naj glede na znatno dodano vrednost zakonodaje za EU nameni dovolj sredstev za postopek okoljsko primerne zasnove;

10.  poziva Komisijo, naj prepreči zamude pri sprejemanju in objavi izvedbenih ukrepov, in priporoča, naj se določijo jasni roki in mejniki za njihovo dokončanje in za revizijo obstoječih predpisov; poudarja, da bi bilo treba ukrepe za okoljsko primerno zasnovo sprejemati posamično in jih objaviti, čim so dokončani;

11.  poudarja, da je treba spoštovati roke, predvidene v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019;

12.  poudarja, da je treba zahteve za okoljsko primerno zasnovo osnovati na zanesljivi tehnični analizi in ocenah učinka, kot referenco pa uporabiti najuspešnejše izdelke ali tehnologije na trgu ter tehnološki razvoj v vsakem sektorju; poziva Komisijo, naj nameni prednost izvedbi in pregledu ukrepov v zvezi z izdelki, ki imajo največji potencial v smislu prihranka energije in krožnega gospodarstva;

13.  priznava, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi omogoča uporabo prostovoljnih sporazumov; poudarja, da se prostovoljni sporazumi lahko uporabljajo namesto izvedbenih ukrepov, kadar zajemajo večji del trga in se šteje, da lahko zagotovijo vsaj enako raven okoljske uspešnosti; sporazumi bi zato morali zagotavljati hitrejši postopek odločanja; meni, da bi bilo treba okrepiti učinkovitost nadzora prostovoljnih sporazumov ter zagotoviti ustrezno vključenost civilne družbe; zato pozdravlja priporočilo Komisije (EU) 2016/2125 o smernicah za ukrepe za samourejanje, ki jih sprejme industrija, in poziva Komisijo, naj strogo nadzira vse prostovoljne sporazume, priznane v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi;

14.  spodbuja vključevanje tehnoloških učnih krivulj v metodologijo za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, da bi tehnološke izboljšave uvedli še preden začetkom veljavnosti predpisov ter zagotovili njihovo ažurnost;

15.  poziva Komisijo, naj v ukrepe za okoljsko primerno zasnovo po potrebi vključi ocene o uhajanju mikroplastike v vodno okolje; poziva Komisijo, naj pri pregledu ukrepov za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih in pralno-sušilnih strojev uvede obvezne zahteve za filtre za mikroplastiko;

Od prihrankov energije do učinkovite rabe virov

16.  ponovno poziva k spodbujanju vidikov krožnega gospodarstva pri izdelkih in meni, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi prinaša veliko možnosti za izboljšanje učinkovite rabe virov, ki doslej niso bile dovolj izkoriščene;

17.  zato meni, da je treba pri izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi poleg stalnih prizadevanj za izboljšanje energijske učinkovitosti zdaj sistematično obravnavati celoten življenjski ciklus vsake skupine izdelkov, ki spadajo na njeno področje uporabe, z določitvijo minimalnih meril glede učinkovite rabe virov, ki med drugim zajemajo trajnost, trdnost, možnost popravila in nadgradnje, pa tudi možnost delitve, ponovne uporabe, povečanja obsega, možnosti recikliranja in ponovne izdelave, vsebnost recikliranih materialov ali sekundarnih surovin ter uporabo kritičnih surovin;

18.  meni, da je treba izbor meril krožnega gospodarstva za vsako skupino izdelkov podrobno navesti ter jasno in objektivno opredeliti, pri čemer morajo biti ta merila enostavno merljiva in dosegljiva s sorazmernimi stroški, da se zagotovi izvedljivost direktive tudi v prihodnje;

19.  poziva, naj se v fazi pripravljalnih študij za posebne ukrepe glede okoljsko primerne zasnove za vsako kategorijo izdelkov sistematično opravijo poglobljene analize potenciala, ki ga imajo ti izdelki z vidika krožnega gospodarstva;

20.  poziva Komisijo, naj vključi tudi etična merila, kot je poreklo in način pridobivanja uporabljenih materialov, ter socialne razmere delavcev in lokalnega prebivalstva;

21.  poudarja, kako pomembno je, da proizvajalci zagotovijo jasna in objektivna navodila, ki bodo uporabnikom in neodvisnim serviserjem omogočila lažje popravilo izdelkov brez posebne opreme; poudarja tudi, da je pomembno zagotoviti informacije o razpoložljivosti rezervnih delov in življenjski dobi izdelkov, ko je to mogoče;

22.  poudarja morebitne koristi osredotočanja na druge okoljske vidike, ne zgolj na uporabo energije, na primer na nevarne kemikalije, uhajanje mikroplastike, nastajanje odpadkov in vnos materialov, ter poziva k uporabi orodij iz direktive za povečanje preglednosti za potrošnike;

23.  poziva Komisijo, naj oblikuje obvezna merila glede razpoložljivosti posodobitev programske opreme za elektronske naprave, ki spadajo na področje uporabe direktive;

24.  poudarja, da je treba povečati možnost recikliranja z uporabo enega polimera ali kompatibilnih plastičnih polimerov, s čimer bi spodbujali dejansko rabo recikliranih materialov;

25.  ker je več kot 80 % okoljskega vpliva izdelka določenih v fazi zasnove, meni, da se je v tej fazi mogoče v veliki meri izogniti snovem, ki vzbujajo zaskrbljenost, jih nadomestiti ali omejiti; poudarja, da je treba uporabo materialov in snovi kritičnega pomena, kot so redki zemeljski elementi, ali toksičnih snovi ali snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so obstojna organska onesnaževala ter endokrini motilci, posebej pretehtati na podlagi razširjenih meril za okoljsko primerno zasnovo, da bi omejili njihovo uporabo ali jih nadomestili, kadar je primerno, ali vsaj zagotovili možnost za njihovo pridobivanje/ločevanje ob koncu življenjskega cikla, brez poseganja v druge, na ravni Unije harmonizirane pravne zahteve glede teh snovi;

26.  poziva, naj se glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov pri izdelkih, povezanih z energijo, ne določa ciljev, ki jih evropski proizvajalci, zlasti mala in srednje velika podjetja, težko dosegajo, saj je njihova zmogljivost glede patentirane tehnologije precej manjša od zmogljivosti vodilnih podjetij na trgu;

27.  v zvezi s tem pozdravlja delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, ki vključuje zaveze za določitev zahtev in standardov v zvezi z učinkovitostjo materialov, pri čemer se podpira uporaba sekundarnih surovin, ter poziva Komisijo, naj to nalogo prednostno dokonča; meni, da bi morala takšna merila razlikovati glede na izdelke, temeljiti na zanesljivih analizah, se osredotočati na področja, ki jih je mogoče znatno izboljšati, ter biti izvršljiva in preverljiva s strani organov za nadzor trga; pri opredelitvi najboljše prakse je treba spodbujati uporabo rezultatov preteklih in tekočih raziskovalnih dejavnosti ter najsodobnejših inovacij na področju recikliranja odpadne električne in elektronske opreme;

28.  meni, da je razvoj sistemskega pristopa za obravnavo izdelka in tudi celotnega sistema, ki je potreben za njegovo delovanje v postopku okoljsko primerne zasnove, vse bolj pomemben za uspeh na področju učinkovite rabe virov, in poziva Komisijo, naj v naslednji delovni program za okoljsko primerno zasnovo vključi več takšnih priložnosti na sistemski ravni; 

29.  meni, da je treba posebno pozornost nameniti izdelkom, ki uporabljajo vodo, kjer je mogoče doseči pomembne koristi za okolje in zagotoviti velike prihranke za potrošnike;

30.  poziva Komisijo, naj spodbuja pridobivanje kritičnih surovin tudi iz odpadkov od rudarjenja;

31.  ugotavlja, da je Komisija odložila ukrepanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kot so mobilni in pametni telefoni, ker čaka na nadaljnje ocene in ker se tehnološke spremembe v tej skupini izdelkov odvijajo zelo hitro; vseeno meni, da je veliko možnosti za izboljšavo teh izdelkov, ki se prodajo v velikih količinah in se jih pogosto menjuje, zlasti glede učinkovite rabe virov, zato bi morala zanje veljati merila za okoljsko primerno zasnovo, pri tem pa bi si morali prizadevati za poenostavitev regulativnega postopka; poudarja, da bi bilo treba skrbno oceniti, kako izboljšati okoljsko primerno zasnovo skupin izdelkov, za katere sta možnost popravila in nadomestitev rezervnih delov ključna parametra okoljsko primerne zasnove;

32.  poudarja, da bi bilo treba:

(a)  spodbujati možnosti nadgradnje z dostopnostjo do posodobitev programske opreme za elektronske naprave;

(b)  poenostaviti možnosti popravila z dostopnostjo rezervnih delov v celotnem obdobju življenjskega cikla izdelka po razumni ceni glede na skupne stroške izdelka;

(c)  povečati možnosti recikliranja z uporabo enega polimera ali kompatibilnih plastičnih polimerov;

33.  ponavlja svoje zahteve po širokem pregledu okvira Unije za politiko o izdelkih z namenom obravnave lastnosti za učinkovito rabo virov; glede tega Komisijo prosi, naj oceni, ali bi veljavno metodologijo za okoljsko primerno zasnovo poleg za izdelke, povezane z energijo, lahko uporabili za druge kategorije izdelkov, ter po potrebi predstavi nove zakonodajne predloge;

34.  poudarja, da je za zagotovitev uporabe recikliranih/sekundarnih materialov bistvena razpoložljivost kakovostnih sekundarnih materialov ter mora biti zato vzpostavljen dobro organiziran trg zanje;

35.  poudarja, kako pomembno je, da se odgovornost naloži proizvajalcem ter da se podaljšajo garancijski roki in pogoji, da se proizvajalce/trgovce prisili k prevzemu odgovornosti za celotni življenjski cikel izdelka, da se spodbudijo možnosti popravila, nadgradnje, modularne zasnove in recikliranja ter da se zagotovi, da ostanejo surovine in ravnanje z odpadki v Evropski uniji;

36.  poziva k razširitvi minimalnih jamstev za trajno blago za široko porabo;

Izboljšanje tržnega nadzora

37.  vztraja, da je treba okrepiti nadzor nad izdelki, danimi na notranji trg, in sicer z boljšim sodelovanjem in usklajevanjem med državami članicami ter med Komisijo in nacionalnimi organi ter z zagotovitvijo ustreznih finančnih instrumentov za organe držav članic, ki izvajajo tržni nadzor;

38.  poziva Komisijo, naj preuči morebitno vzpostavitev digitalnih podatkovnih listov za izdelke (potni list izdelka), kot je bilo predlagano v sklepih Sveta z dne 18. decembra 2017 o ekoinovacijah, kot orodja za razkrivanje materialov in snovi, uporabljenih v izdelkih, s čimer bi olajšali tudi nadzor trga;

39.  poziva k skladnejšemu in stroškovno učinkovitejšemu sistemu nadzora trga v Uniji, da bi zagotovili skladnost z direktivo o okoljsko primerni zasnovi, in priporoča naslednje:

–  uvede naj se zahteva, da morajo nacionalni organi uporabljati podatkovno zbirko informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga (ICSMS) za izmenjavo vseh rezultatov izvedenega preverjanja skladnosti izdelkov in preskušanj za vse izdelke, zajete v predpisih o okoljsko primerni zasnovi izdelkov; podatkovna zbirka bi morala vsebovati vse ustrezne informacije za skladne in neskladne izdelke, da bi preprečili nepotrebno preskušanje v drugi državi članici, ter biti uporabnikom prijazna in enostavno dostopna;

–  splošna zbirka podatkov za registracijo izdelkov, označenih z energijsko nalepko, naj se razširi na vse izdelke, zajete v predpisih o okoljsko primerni zasnovi izdelkov;

–  od nacionalnih organov se zahteva, da pripravijo natančen načrt za svoje dejavnosti za nadzor trga na področju okoljsko primerne zasnove, s katerim morajo seznaniti druge države članice in Komisijo, kot določa Uredba (ES) 765/2008(7); države članice bi morale v te načrte vključiti naključne preglede;

–  za odkrivanje izdelkov, ki ne ustrezajo predpisom, naj se uporabljajo hitri postopki pregleda, ki morajo biti pripravljeni v sodelovanju s strokovnjaki iz industrije in s katerimi morajo biti seznanjeni javni organi;

–  Komisija naj razmisli o minimalnem odstotku izdelkov na trgu, ki bodo preskušeni, poleg tega pa oblikuje mandat za izvedbo lastnega neodvisnega nadzora trga ter po potrebi predstavi predloge;

–  sprejmejo naj se odvračilni ukrepi, vključno z naslednjim: sankcije za proizvajalce, ki ne izpolnjujejo zahtev, sorazmerne z vplivom neskladnosti na celoten evropski trg, in nadomestila za potrošnike, ki so kupili izdelke, neskladne s predpisi, tudi po izteku zakonske garancijske dobe in s pomočjo kolektivnih pravnih sredstev;

–  posebna pozornost se nameni uvozu iz držav, ki niso članice EU, in izdelkom, ki se prodajajo prek spleta;

–  treba je zagotoviti skladnost s predlogom uredbe Komisije o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih (COM(2017)0795), katere področje uporabe vključuje izdelke, ki jih ureja direktiva o okoljsko primerni zasnovi; glede tega podpira omogočanje skupnega preskušanja na ravni EU;

40.  poudarja pomen ustreznih standardov in jasno določenih harmoniziranih standardov preskušanja in poudarja, da je treba razviti testne protokole, ki čim bolj ustrezajo resničnim pogojem; poudarja, da bi morale biti metode preskušanja zanesljive in izvedene na način, ki izključuje manipulacijo in namerno ali nenamerno izboljševanje rezultatov; meni, da preskušanja ne bi smela predstavljati nerazumnega bremena za podjetja, zlasti ob upoštevanju malih in srednjih podjetij, ki nimajo enakih zmogljivosti kot njihovi večji tekmeci; pozdravlja Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja;

41.  poziva Komisijo, naj podpre države članice pri izvrševanju in z njimi tesneje sodeluje, kadar se izkaže, da izdelek ne izpolnjuje zahtev; poudarja potrebo po boljših smernicah za proizvajalce in uvoznike o podrobnih zahtevah glede dokumentov, ki jih potrebujejo organi za nadzor trga;

Druga priporočila

42.  poudarja, da je treba zagotoviti doslednost in konvergenco med predpisi o okoljsko primerni zasnovi in horizontalnimi predpisi, kot je zakonodaja Unije o kemikalijah in odpadkih, vključno z direktivami o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), odpadni električni in elektronski opremi (WEEE) ter nevarnih snoveh v električni in elektronski opremi (RoHS), in poudarja, da je treba krepiti sinergije z zelenimi javnimi naročili in znakom EU za okolje;

43.  poudarja povezavo med direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o energetski učinkovitosti stavb; poziva države članice, naj spodbujajo tržno uveljavitev učinkovitih izdelkov in storitev ter okrepijo inšpekcijski nadzor in svetovanje; meni, da izboljšanje okoljsko primerne zasnove izdelkov, povezanih z energijo, lahko pozitivno vpliva na energetsko učinkovitost stavb;

44.  poudarja, da je treba javnosti in zlasti medijem pred uvedbo ukrepa zagotoviti jasne informacije o koristih okoljsko primerne zasnove, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj proaktivno obveščajo o koristih ukrepov za okoljsko primerno zasnovo kot sestavni del procesa sprejemanja ukrepov za okoljsko primerno zasnovo ter naj dejavneje sodelujejo z deležniki, da bi ljudje bolje razumeli zakonodajo;

45.  poudarja, da bo prehod na trajnostno in krožno gospodarstvo pomenil ne le številne priložnosti, temveč tudi družbene izzive; ker ne bi smeli nikogar zapostaviti, bi morale Evropska komisija in države članice pri predstavitvi programov za spodbujanje uporabe izdelkov z najučinkovitejšo rabo virov posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi prihodki, ki jim grozi energijska revščina; meni, da takšni programi ne bi smeli ovirati inovacij, temveč bi morali še naprej proizvajalcem omogočati, da potrošnikom nudijo široko paleto kakovostnih izdelkov, ter da bi morali poleg tega biti naklonjeni prodoru na trg izdelkov, povezanih z energijo, in izdelkov, ki uporabljajo vodo, s katerimi bi dosegli učinkovitejšo rabo virov in večje prihranke za potrošnike;

46.  poziva institucije EU in države članice, naj pokažejo dober zgled, tako da določijo in v celoti izkoristijo krožno gospodarstvo ter strategije zelenih javnih naročil, da bi dale prednost dokazano trajnostnim izdelkom, kot so izdelki z znakom za okolje, in najvišjim standardom učinkovite rabe virov pri vseh naložbah, ter široko spodbujajo uporabo zelenih naročil, tudi v zasebnem sektorju;

º

º  º

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)

UL L 198, 28.7.2017, str. 1.

(3)

UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(4)

http://www.consilium.europa.eu/media/32274/eco-innovation-conclusions.pdf

(5)

UL C 265, 11.8.2017, str. 65.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0287.

(7)

Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem izdelkov.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (22.3.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES)

(2017/2087(INI))

Pripravljavka mnenja: Michèle Rivasi

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker ima okoljsko primerna zasnova gospodarske koristi za industrijo in potrošnike ter znatno prispeva k podnebni in energetski politiki Unije in njeni politiki krožnega gospodarstva;

B.  ker Komisija ocenjuje, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi skupaj z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami prispeva k uresničitvi približno polovice cilja glede prihrankov energije za leto 2020 in ima bolj dolgoročno še večji potencial ter da naj bi oba zakonodajna akta pripomogla zmanjšanju odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, in sicer za 23 % za zemeljski plin in 37 % za premog, z zmanjšanjem emisij CO2 za 320 milijonov ton vsako leto pa bi tudi pomagala doseči naše podnebne cilje;

C.  ker bi ocenjeni prihranek energije, dosežen v okviru za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami lahko pomenil zmanjšanje računov za energijo v vsakem gospodinjstvu za 490 EUR na leto, hkrati pa bi vsako leto ustvaril dodatni prihodek v višini 55 milijard EUR za industrijo ter za veleprodajni in maloprodajni sektor, potencialno pa tudi 800 000 novih neposrednih delovnih mest v teh sektorjih;

D.  ker bi morali ukrepi za okoljsko primerno zasnovo zajeti celotni življenjski cikel proizvodov, da bi izboljšali učinkovito rabo virov v Uniji, pri njih pa bi morali upoštevati, da se na stopnji zasnove določi več kot 80 % vpliva na okolje, kar ima zato izredno pomembno vlogo pri spodbujanju vidikov krožnega gospodarstva, trajnosti, možnosti nadgraditve in popravila, ponovne uporabe in recikliranja proizvoda;

E.  ker je poleg krepitve bolj trajnostnih in z viri učinkovitih proizvodov treba okrepiti tudi načela gospodarstva delitve in storitvenega gospodarstva, države članice pa bi morale nameniti posebno pozornost gospodinjstvom z nizkimi prihodki, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina, ko predstavljajo programe za spodbujanje privzema proizvodov in storitev, pri katerih je raba virov najučinkovitejša;

F.  ker je Unija pogodbenica Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in mora zato izvajati ukrepe za postopno odpravo teh nevarnih snovi, vključno z omejitvijo njihove uporabe ob zasnovi izdelka;

G.  ker sta Parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor skupaj z akterji varstva potrošnikov, znanstveno skupnostjo in različnimi organizacijami civilne družbe ob več priložnostih pozvala k razširitvi področja uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi;

1.  priporoča, da se v področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES) zajame več potrošniških izdelkov; poudarja, da bi bilo treba nameniti prednost proizvodom IKT, ki se prodajo v velikih količinah in se jih pogosto menjuje; poudarja, da bi morala Komisija skrbno oceniti in ovrednotiti, kako izboljšati in preverjati trajnost teh skupin proizvodov, zlasti mobilnikov/pametnih telefonov, katerih rezervni deli, baterije in dodatna oprema bi morali biti enostavno zamenljivi in univerzalni;

2.  potrjuje, da se tehnologija proizvodov IKT hitro spreminja, kar ima lahko za posledico, da je zakonodaja zanje takrat, ko dejansko začne veljati, že zastarela; zato odločno poziva Komisijo, naj pospeši regulativne postopke o okoljsko primerni zasnovi za proizvode IKT in prouči alternativne možnosti, ki bi dopolnjevale ukrepe za tako zasnovo, da bi se spremljala učinkovita raba virov, ko so proizvodi v uporabi, na primer z uporabo tehnik velepodatkov;

3.  meni, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi pomembno orodje za energetsko učinkovitost proizvodov, in verjame, da bi lahko prihodnje usklajevanje s pobudami, povezanimi s krožnim gospodarstvom, še povečalo energetsko učinkovitost; zato poziva k sprejetju ambicioznega načrta o okoljsko primerni zasnovi in krožnem gospodarstvu, ki bo zagotovil tako okoljske koristi kot edinstveno priložnost za ustvarjanje delovnih mest;

4.  poudarja, da je treba postopoma sprejeti merljive in izvršljive zahteve za proizvode, popolnoma usklajene na ravni Unije, da bi ohranili delovanje notranjega trga, podprli inovacije, raziskave in konkurenčnost evropskih proizvajalcev ter zagotovili pošteno konkurenco, ne da bi nastalo nepotrebno upravno breme;

5.  poziva, naj se merila o okoljsko primerni zasnovi razširijo, da bi zajela učinkovito rabo virov, krožno gospodarstvo in zdravstvene vidike proizvodov; meni, da je treba združiti učinkovitost virov in krožnost materialov s stalnimi energetskimi prihranki, pri določanju novih zahtev pa upoštevati dosedanje stopnje izboljšanja; poudarja, da bi bilo treba energijo, zlasti obnovljivo, obravnavati kot pomemben vir in z vidika življenjskega cikla optimizirati proizvode glede na porabo energije in vode ter uporabo materialov; verjame, da lahko tudi trajnost, možnost nadgradnje, popravila in recikliranja podprejo ustvarjanje delovnih mest;

6.  poudarja, da je treba uvesti etična merila, povezana zlasti s poreklom in pridobivanjem uporabljenih materialov, ter s socialnimi razmerami delavcev in lokalnega prebivalstva;

7.  obžaluje skromen napredek pri vključevanju vidikov krožnega gospodarstva v pregled sedanjih ukrepov, specifičnih za proizvod in nove skupine proizvodov; ugotavlja, da je kljub obetavni posebni pozornosti, ki so je bili deležni vidiki krožnega gospodarstva v delovnem načrtu Komisije za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, njen sveženj o krožnem gospodarstvu in pomembnost te teme, delo na tem področju povsem pod pričakovanji; zato nujno poziva Komisijo, naj pospeši dejavnosti, s katerimi bo zagotovila pomemben prispevek direktive o okoljsko primerni zasnovi h krožnemu gospodarstvu;

8.  poudarja, da je treba:

(a)  spodbujati možnosti nadgradnje z dostopnostjo do posodobitev programske opreme za elektronske naprave;

(b)  poenostaviti možnosti popravila z dostopnostjo rezervnih delov v celotnem obdobju življenjskega cikla proizvoda po razumni ceni glede na skupne stroške proizvoda;

(c)  povečati možnosti recikliranja z uporabo ene vrste plastičnih polimerov ali kompatibilnih plastičnih polimerov;

9.  poudarja, je treba poleg zagotavljanja možnosti recikliranja spodbujati tudi dejansko uporabo recikliranih materialov; meni, da je po eni strani treba možnosti recikliranja in enostavnega razstavljanja proizvodov vključiti na stopnji zasnove, da bi jih bilo mogoče ob koncu življenjske dobe spremeniti v kakovostne sekundarne surovine, po drugi pa spodbujati in zagovarjati dejansko ponovno uporabo teh sekundarnih surovin v novih proizvodih, na primer z določitvijo obvezne minimalne uporabe recikliranih materialov v novih proizvodih;

10.  poudarja, da je za zagotovitev uporabe recikliranih/sekundarnih materialov bistvena razpoložljivost kakovostnih sekundarnih materialov ter mora biti zato vzpostavljen dobro organiziran trg zanje;

11.  poudarja, kako pomembno je, da se odgovornost naloži proizvajalcem, da se podaljšajo garancijski roki in pogoji, da se proizvajalcem/trgovcem naloži obveznost prevzema odgovornosti za celotni življenjski cikel proizvoda, da se spodbudijo možnosti popravila, nadgradnje, modularne zasnove in recikliranja ter da se zagotovi, da ostanejo surovine in ravnanje z odpadki znotraj Evropske unije;

12.  poudarja, da je treba uporabo materialov in snovi kritičnega pomena, kot so elementi redkih zemelj, ali toksičnih ali problematičnih snovi, kot so obstojna organska onesnaževala ter endokrini motilci, posebej pretehtati po razširjenih merilih za okoljsko primerno zasnovo, da bi omejili njihovo uporabo ali vsaj zagotovili možnost za njihovo pridobivanje/ločevanje ob koncu življenjskega cikla;

13.  poudarja, da je treba optimizirati in zaščititi postopek sprejemanja odločitev; poudarja, da je treba ukrepe za okoljsko primerno zasnovo sprejeti posamično v predvidenih in objavljenih rokih, in jih hitro izvajati; poziva Komisijo, naj nameni potrebna sredstva za izvedbo;

14.  vztraja, da je treba z boljšim sodelovanjem med Komisijo in državami članicami ter med samimi državami članicami optimizirati tržni nadzor za proizvode, ki se dajo na trg; priporoča, da se organizira usklajevanje med nacionalnimi organi za nadzor trga po vsej Evropski uniji, ki ga bo vodila Komisija;

15.  poudarja, da bi morali biti testni protokoli bolj podobni resničnim, tj. proizvode bi bilo treba testirati v pogojih in okoljih, ki čim bolj poustvarjajo pogoje in okolje pri povprečnem potrošniku; poziva, naj se metode testiranja dobaviteljev in organov za nadzor trga določijo in izvajajo tako, da se odkrijeta in odpravita kakršno koli namerno ali nenamerno spreminjanje ali izboljšanje rezultatov testov, ter naj se dovoljena odstopanja med rezultati testiranja in navedenimi rezultati omejijo na statistično napako merilne opreme;

16.  poudarja oceno Komisije, da od 10 do 25 % proizvodov na trgu ni v skladu z zahtevami o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami, kar prinaša približno 10-odstotno izgubo predvidenega prihranka; spodbuja k boljšemu spremljanju skladnosti; opozarja na velik potencial hitrih postopkov pregleda za odkrivanje proizvodov in vrst proizvodov, za katere je bolj verjetno, da ne bodo v skladu z direktivo o okoljsko primerni zasnovi;

17.  poziva k večji usklajenosti in sinergiji z drugo zakonodajo za posamezne sektorje in evropskimi orodji, vključno z merili za odgovorno javno naročanje, znakom za okolje in zbirko podatkov za registracijo izdelkov, določenih z Uredbo (EU) 2017/1369 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami;

18.  poziva k uvedbi primernega financiranja, da bodo Unija in države članice lahko zagotovile ustrezno spremljanje razvoja politik, začele izvajati nadzor trga, ustvarile nove poslovne priložnosti in se posvetovale na nacionalni ravni, preden države članice glasujejo o izvedbenih ukrepih, in oblikovale proaktivne komunikacijske strategije; poziva Komisijo, naj kot sestavni del postopka sprejemanja ukrepov za okoljsko primerno zasnovo proaktivno sporoča evropskim državljanom, kakšne koristi imajo od teh ukrepov;

19.  poziva institucije EU in države članice, naj pokažejo dober zgled, tako da določijo in v celoti izkoristijo krožno gospodarstvo ter strategije zelenih javnih naročil, da bi dale prednost dokazano trajnostnim proizvodom, kot so proizvodi z znakom za okolje, in z najvišjimi standardi učinkovite rabe virov pri vseh naložbah, ter naj spodbujajo razširjeno uporabo zelenih naročil, tudi v zasebnem sektorju.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

58

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Julia Reda, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Luděk Niedermayer, Dennis Radtke, Dominique Riquet, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Rosa D’Amato, Emilian Pavel

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

58

+

ALDE

Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Dominique Riquet, Pavel Telička

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský

EFDD

Rosa D'Amato, Dario Tamburrano

ENF

Christelle Lechevalier

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

PPE

Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Gunnar Hökmark, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Luděk Niedermayer, Dennis Radtke, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Dan Nica, Emilian Pavel, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Julia Reda, Claude Turmes

3

-

EFDD

Jonathan Bullock

ENF

Angelo Ciocca

PPE

Hermann Winkler

1

0

ENF

Gerolf Annemans

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

59

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Joëlle Mélin, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Davor Škrlec, Renate Sommer, Estefanía Torres Martínez, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Cristian-Silviu Buşoi, Caterina Chinnici, Fredrick Federley, Anja Hazekamp, Norbert Lins, Rupert Matthews, Alojz Peterle, Stanislav Polčák, Carolina Punset, Christel Schaldemose

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jude Kirton-Darling, Jeroen Lenaers, Mylène Troszczynski


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

59

+

ALDE

Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Carolina Punset, Frédérique Ries

ECR

Urszula Krupa, Rupert Matthews, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Piernicola Pedicini

ENF

Sylvie Goddyn, Joëlle Mélin, Mylène Troszczynski

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná, Estefanía Torres Martínez

NI

Zoltán Balczó

PPE

Pilar Ayuso, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Jeroen Lenaers, Peter Liese, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle, Stanislav Polčák, Adina-Ioana Vălean

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Biljana Borzan, Nessa Childers, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Damiano Zoffoli

Verts/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Michèle Rivasi, Davor Škrlec

1

-

EFDD

Julia Reid

1

0

PPE

Renate Sommer

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 22. maj 2018Pravno obvestilo