Postopek : 2017/2012(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0167/2018

Predložena besedila :

A8-0167/2018

Razprave :

PV 30/05/2018 - 27
CRE 30/05/2018 - 27

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0239

POROČILO     
PDF 781kWORD 78k
7.5.2018
PE 610.927v03-00 A8-0167/2018

o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182 – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020

(2017/2012(INI))

Odbor za razvoj

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalki: Linda McAvan, Dubravka Šuica

(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 55 Poslovnika)

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV

Viri in skupne seje odborov pred obravnavo osnutka poročila

Od imenovanja sta soporočevalki zbirali informacije in se pri tem, med drugim, oprli na naslednja vira:

–  delavnico, ki sta jo skupaj organizirala tematska sektorja Parlamenta (tematski sektor C GD IPOL in tematski sektor GD EXPO) in je potekala 25. septembra 2017 v Odboru za pravice žensk in enakost spolov;

–  skupno izmenjavo mnenj o prihodnjem osnutku poročila ob prisotnosti organizacije Plan International (in dveh deklet, ki ju ta organizacija podpira) in Agencije OZN za ženske, ki je potekala 10. oktobra 2017 v Odboru za razvoj.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182 – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020

(2017/2012(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Konvencije o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (CETS št. 197) in Konvencije o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (CETS št. 201),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju poročila Sklada OZN za demografsko dejavnost (UNFPA) iz leta 2012 z naslovom Marrying Too Young – End Child Marriage (Premladi za poroko – odprava porok otrok),

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje s četrte svetovne konference leta 1995 in rezultatov konferenc o pregledu,

–  ob upoštevanju akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter rezultatov konferenc o pregledu,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti št. 1325 (2000), 1820 (2009), 1888 (2009), 1889 (2010), 1960 (2011), 2106 (2013), 2122 (2013) in 2242 (2015),

–  ob upoštevanju agende za ukrepanje iz Adis Abebe o tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj julija 2015,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016 ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja 1, 5, 8 in 10,

–  ob upoštevanju pobude EU in OZN, poimenovane Spotlight,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 8 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2010–2015 (GAP I),

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Svet sprejel 7. marca 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o z dne 21. septembra 2010 z naslovom Evaluation of the strengths and weaknesses of the strategy for equality between women and men 2010-2015 (Ocena prednosti in slabosti strategije za enakost žensk in moških 2010–2015)(COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. aprila 2015 z naslovom Akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019: „Ohranjanje človekovih pravic v središču programov EU“ (JOIN(2015)(0016)),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o enakosti spolov v razvoju z dne 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 (GAP II), ki ga je Svet EU sprejel 26. oktobra 2015, in letnega poročila o izvajanju tega načrta v letu 2016, ki sta ga Evropska komisija in visoka predstavnica objavili 29. avgusta 2017,

–  ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov 2016–2019 z dne 3. decembra 2015,

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016,

–  ob upoštevanju člena 208 Lizbonske pogodbe, ki uvaja načelo usklajenosti politik za razvoj, v skladu s katerim je treba upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju,

–  ob upoštevanju novega evropskega soglasja o razvoju;

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju(2),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 v Evropi, ki ga je oktobra 2017 objavila Služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju poročila organizacije COC Nederland o izvajanju smernic EU za osebe LGBTI(3),

–  ob upoštevanju člena 52 in člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zunanje zadeve,

A.  ker je načelo enakosti spolov temeljna vrednota EU, vključena v Pogodbi in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in ker je vključevanje tega načela treba izvajati in upoštevati v vseh dejavnostih in politikah EU, da bi bila enakost zagotovljena tudi v praksi in da bi bil dosežen trajnostni razvoj; ker sta enakost in krepitev vloge žensk osnovna pogoja za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja za obdobje po letu 2015, hkrati pa tudi samostojno vprašanje človekovih pravic, ki bi ga bilo treba obravnavati, ne glede na njegove koristi za razvoj in rast;

B.  ker je peti cilj trajnostnega razvoja doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklet po vsem svetu in ker je treba ta cilj vključiti v celotno agendo 2030, da bi dosegli napredek pri vseh splošnih in konkretnih ciljih trajnostnega razvoja;

C.  ker so razvojne strategije lahko učinkovite le, če imajo ženske in dekleta ključno vlogo v njih;

D.  ker je prvotni akcijski načrt za enakost spolov I (2010–2015) (GAP I) sicer prinesel določen napredek, a je vključeval tudi več pomanjkljivosti: ozko področje uporabe, nevključevanje vidika spola v proračun, slabo razumevanje okvira enakosti spolov v delegacijah EU, pomanjkanje zavezanosti med vodstvom EU ter pomanjkanje institucionalne strukture in spodbud za motivacijo in ustrezno podporo zaposlenih;

E.   ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. oktobra 2015 pozval k odpravi teh pomanjkljivosti in k sprejetju več drugih sprememb, vključno z razširitvijo področja uporabe tega akcijskega načrta ter povišanjem ravni odgovornosti na ravni uprave za enakost spolov;

F.  ker leta 2018 mineva sedemdeset let od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah in ker je načelo enakosti v jedru vizije človekovih pravic, ki jo prinaša Ustanovna listina Organizacije združenih narodov iz leta 1945, v kateri je navedeno, da bi morali človekove pravice in temeljne svoboščine uživati vsi ljudje, brez diskriminacije na podlagi rase, spola, jezika ali veroizpovedi;

G.  ker je novi akcijski načrt za enakost spolov II za obdobje 2016–2020 (GAP II) nastal na podlagi priporočil Parlamenta in se osredotočil na premik institucionalne kulture na sedežih in v delegacijah EU, da bi prišlo do sistematične spremembe v pristopu EU do enakosti spolov, in na spreminjanje življenj žensk in deklet prek štirih osrednjih področij;

H.  ker so štiri osrednja področja iz GAP II naslednja: zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic in krepitev vloge deklet in žensk; vidnejše soodločanje in sodelovanje žensk in deklet, in horizontalni steber, ki predstavlja premik institucionalne kulture v službah Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU;

I.  ker Parlament v resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o obravnavi vse bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe v državah v razvoju(4) poudarja velik pomen enakosti spolov in krepitve vloge žensk v zunanjih odnosih EU;

J.  ker je težko ugotoviti, koliko proračunskih sredstev je dodeljenih ukrepom za uresničevanje enakosti spolov, saj se vključevanje načela enakosti spolov kot del metodologije vključevanja vidika spola v proračun še ne upošteva vedno pri dodeljevanju proračunskih sredstev in vseh odločitvah o porabi; ker so se finančne obveznosti EU za enakost spolov po navedbah Komisije povečale, zmogljivost njenih zaposlenih in zaposlenih ESZD za upravljanje tega povečanega obsega dela pa se niso;

K.  ker je treba poudariti, da je sodelovanje žensk v gospodarskih dejavnostih ključnega pomena za trajnostni razvoj in gospodarsko rast;

L.  ker vidik enakosti spolov načeloma ni vključen v sisteme nadzorovanja in procese vrednotenja programov in projektov ter ker se analiza glede na spol le redko uporablja za obveščanje o nacionalnih strateških ciljih, programih, projektih in dialogu;

M.  ker je leto dni po sprejetju GAP II prezgodaj za celovito oceno njegovega učinka; ker se priporoča, da se posamezni ukrepi EU ovrednotijo šele po najmanj treh letih od njihove uvedbe oziroma začetka izvajanja; ker namen tega poročila zato ni razprava o ciljih GAP II, temveč razmisliti o tem, kako so se izvajali zastavljeni cilji načrta v prvem letu, in priporočiti ukrepe za izboljšanje izvajanja v prihodnjih letih;

N.  ker je Konvencijo o otrokovih pravicah podpisalo 195 držav in je pravno zavezujoča ter bistven instrument za obravnavo ranljivega položaja deklet ter njihove potrebe po posebni zaščiti in oskrbi;

O.  ker je zelo skrb vzbujajoče, da je bilo ponovno uvedeno in razširjeno t. i. pravilo svetovne prepovedi („global gag rule“), s katerim se organizacijam, ki dekletom in ženskam zagotavljajo storitve na področju načrtovanja družine ter spolnega in reproduktivnega zdravja, zmanjšujejo sredstva ZDA za podporo svetovnemu zdravju; ker bo to negativno vplivalo na programe za boj proti virusu HIV/aidsu, zdravje mater in otrok, ukrepe proti virusu zika ter druga področja, povezana z zdravjem in boleznimi, vključno z organizacijami, ki izvajajo splav, nudijo svetovanje v zvezi z njim ali napotijo nanj oziroma ga zagovarjajo, tudi če delujejo na osnovi lastnih sredstev, ki ne izvirajo iz ZDA, in je splav v njihovih državah zakonit;

P.  ker imajo delegacije in misije EU osrednjo vlogo pri izvajanju GAP II v partnerskih državah in ker ima vodstvo in znanje vodij in osebja delegacij in misij pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnega izvajanja GAP II; ker se ženske še vedno soočajo s spolno oviro pri dostopanju do vodstvenih položajev v delegacijah EU;

Q.  ker je le ena tretjina vseh delegacij EU dejavnih na področju človekovih pravic oseb LGBTI; ker se smernice EU za osebe LGBTI ne uporabljajo enotno; ker je izvajanje smernic zelo odvisno od znanja in interesa posameznih predstavnikov in se v zvezi s tem ne uporablja strukturni pristop;

R.  ker konfliktne, pokonfliktne in nestabilne razmere moške in ženske v različni meri prizadenejo; ker ženske niso le žrtve, temveč tudi nosilke pozitivnih sprememb, ki bi lahko prispevale k preprečevanju in reševanju konfliktov, izgradnji miru, mirovnim pogajanjem in pokonfliktni obnovi; ker se ženske in dekleta lahko soočajo z različnimi oblikami diskriminacije in so lahko bolj izpostavljene revščini; ker bo vsaka tretja ženska na svetu na neki točki v življenju verjetno žrtev fizičnega in spolnega nasilja; ker je vsako leto 14 milijonov deklet prisiljenih v poroko;

1.  ugotavlja, da je bilo avgusta 2017 objavljeno prvo letno poročilo o izvajanju za leto 2016, iz katerega je razvidno, da obstaja jasen zagon za izvajanje GAP II;

2.  poudarja, da smo leto dni po sprejetju GAP II šele na začetku, a pozdravlja splošno usmeritev in opaža več pozitivnih trendov; hkrati pa opaža tudi številne težave v zvezi s poročanjem in izvajanjem ključnih prednostnih nalog in ciljev trajnostnega razvoja, povezanih s spolom, in spremljanjem napredka pri uresničevanju vseh ciljev, pa tudi v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov v dialog o sektorski politiki;

3.  ugotavlja, da je bil GAP II oblikovan kot skupni delovni dokument služb; vendar poziva Komisijo, naj pokaže svojo trdno odločenost, s tem da ga nadgradi v prihodnje sporočilo o enakosti spolov;

4.  ugotavlja, da sta uporaba najsodobnejše raziskave politik in trdnih dokazov bistvenega pomena za razvijanje znanja o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, da bi razvili politike in strategije, ki bi okrepile sposobnost Unije, da uresniči enakost spolov; zato poziva ESZD in Komisijo, naj posebno pozornost namenita svojemu cilju, s katerim bi zagotovili, da se opravi neodvisna ocena izvajanja ukrepov, določenih v prilogi 1 GAP II;

5.   ugotavlja, da GAP II nudi celovit program, ki zajema celotno agendo EU na področju zunanje politike, in v zvezi s tem pozdravlja izbiro treh tematskih stebrov, in sicer: zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic ter krepitve vloge deklet in žensk ter slednjič krepitev soodločanja in sodelovanja deklet in žensk; poudarja, da so ti trije stebri namenjeni obravnavanju glavnih dejavnikov in vzrokov za diskriminacijo in marginalizacijo; seznanjen je tudi s horizontalnim stebrom, ki predstavlja premik institucionalne kulture v službah Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU glede enakosti spolov in krepitve vloge žensk prek zunanjih odnosov Unije;

6.  poudarja, da so med glavnimi dejavniki in vzroki, ki vodijo v diskriminacijo in marginalizacijo: spolno nasilje in nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, vključno s škodljivimi tradicijami, kot so poroke otrok in pohabljanje ženskih spolovil; nezadosten dostop do osnovnih socialnih storitev in sektorjev, na primer zdravja, izobraževanja, vode, sanitarne oskrbe in prehrane; težave z dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja; in neenaka udeležba v javnih in zasebnih institucijah, pa tudi pri političnem odločanju in v mirovnih procesih;

7.  ugotavlja, da se neenakost med spoloma prekriva z drugimi oblikami neenakosti in jih povečuje ter da mora razumevanje te točke usmerjati izbiro prednostnih nalog in zavez k ukrepanju;

8.  poziva, da se pri izvajanju GAP II večja pozornost nameni dekletom in ženskam, ki trpijo zaradi dodatne diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, invalidnosti, kaste ali starosti, ter k ustrezni razčlenitvi podatkov;

9.  meni, da so večje vključevanje žensk na trg dela, boljša podpora ženskemu podjetništvu, zagotavljanje enakih možnosti in enakega plačila za moške in ženske ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ključni dejavniki pri doseganju dolgoročne vključujoče gospodarske rasti, boja proti neenakosti in spodbujanja finančne neodvisnosti žensk;

10.   pozdravlja, da je bil za merjenje in spremljanje napredka GAP II vzpostavljen trden okvir za spremljanje in odgovornost, in potrjuje, da njegova večja ambicioznost zagotavlja resnično priložnost, da EU na področju zunanjih odnosov postavi v ospredje enakost spolov ter krepitev vloge deklet in žensk; hkrati pa priznava, da je treba ta okvir globlje razumeti in harmonizirati, da bo mogoče ustrezno oceniti vpliv ukrepov EU;

11.  priznava pomen krepitve politik in ukrepov za spodbujanje izobraževanja za dekleta in njihovih posledic z vidika zdravja deklet in krepitve njihove ekonomske vloge; poudarja, da so dekleta in mlade ženske še posebej ranljive in da se je treba posebej osredotočiti na to, da se jim zagotovi dostop do vseh ravni izobraževanja; v zvezi s tem poziva, naj se preučijo številne možnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

12.  poudarja, da je večja vključenost javnega in zasebnega sektorja ključnega pomena za spodbujanje pravic žensk in krepitev njihove ekonomske vloge v različnih gospodarskih sektorjih; nadalje poudarja, da je treba ženske vključiti v nova gospodarska področja, ki so pomembna za trajnostni razvoj, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, in da morajo biti na teh področjih zastopane; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; v zvezi s tem poziva k večji podpori lokalnim MSP, zlasti podjetnicam, da bi jim omogočili koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor;

13.  poudarja, da je treba krepiti vlogo žensk na podeželju, in sicer z izboljšanjem njihovega dostopa do zemljišč, vode, izobraževanja, usposabljanja, trgov in finančnih storitev;

14.  poziva EU, naj spodbuja večjo udeležbo žensk v procesih ohranjanja in izgradnje miru ter v vojaških in civilnih misijah EU za krizno upravljanje;

Dosežki GAP II

15.   pozdravlja razširitev akcijskega načrta za enakost spolov na vse zunanje službe EU in na države članice ter opaža napredek pri spremembi institucionalne kulture EU na ravni njenih sedežev in delegacij, kar je bistveno za krepitev učinkovitosti pobud EU in njihovega učinka na enakost spolov; pozdravlja tudi zahtevo, vpeljano z GAP II, da morajo vsi akterji EU obvezno letno poročati o napredku na vsaj enem tematskem področju; vseeno ponovno poudarja, da so potrebni okrepljeno vodstvo in nenehne izboljšave doslednosti in usklajevanja med institucijami EU in državami članicami, ob hkratni uporabi obstoječih struktur in proračuna;

16.   pozdravlja dejstvo, da so za leto 2016 poročila o enakosti spolov predložile Komisija in ESZD ter 81 % delegacij in 22 držav članic EU; čeprav se zaveda, da utegnejo obstajati izjemne utemeljene okoliščine, zaradi katerih delegacije niso predložile poročila, pričakuje, da bodo delegacije in države članice okrepile svoja prizadevanja in da bo iz leta v leto viden nadaljnji napredek, dokler ne bodo poročil predložili vsi; ugotavlja, da so razlike med državami še vedno velike; opozarja, da bo popolno spoštovanje poročanja in izvajanja GAP bistveno pri uresničevanju cilja GAP II, da se ukrepi za enakost spolov vključijo v 85 % vseh novih pobud do leta 2020;

17.   pozdravlja praktične korake za spremembo kulture in uvedbo obvezne analize glede na spol za vse sprejete zunanje ukrepe, s čimer za poročanje o GAP postane v celoti odgovoren vodja delegacije EU, poveča se število zaposlenih na visokih položajih, ki sodelujejo pri izvajanju GAP II, in imenuje se vedno večje število zagovornikov enakosti spolov in kontaktnih točk za enakost spolov v delegacijah EU, čeprav je zaenkrat le v polovici delegacij kontaktna točka za enakost spolov; poziva, naj se vprašanjem enakosti spolov nameni več časa na ravni uprave in naj delegacije, ki tega še niso storile, imenujejo svoje kontaktne točke za enakost spolov; poudarja, da bi morale imeti vse kontaktne točke za enakost spolov dovolj časa in zmogljivosti za opravljanje svojih nalog;

18.  obžaluje, da ESZD v poročilu iz novembra 2016 navaja, da se v le nekaj misijah SVOP EU izvajajo usposabljanja o spolnem nadlegovanju in nadlegovanju na podlagi spola, ter ugotavlja, da v letu 2015 misije SVOP niso poročale o nobenem primeru spolnega nadlegovanja, zlorabe ali nasilja oziroma nadlegovanja, zlorabe ali nasilja na podlagi spola; poudarja pomen izvajanja politike popolne nesprejemljivosti spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja na podlagi spola ter podpiranja institucionalnih struktur, osredotočenih na preprečevanje spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola; poziva ESZD in države članice, naj podprejo vsa prizadevanja v boju proti spolnemu nasilju ali nasilju na podlagi spola v mednarodnih operacijah za ohranjanje miru in naj zagotovijo učinkovito zaščito žvižgačev in žrtev;

19.   pozdravlja vedno večje število ukrepov, ki so osredotočeni na enakost spolov (označevalca G1 in G2), ter zahtevo, da delegacije utemeljijo projekte brez takšne osredotočenosti; poudarja, da splošno povečanje števila takšnih projektov ne bi smelo ogroziti posebnih projektov, namenjenih enakosti spolov (označevalec G2), zato priporoča poseben cilj za projekte G2; opaža, da ni jasno, kako naj bi se dopolnjevali usmerjeni (G2) in vključeni (G1) ukrepi; poziva k dodatnim prizadevanjem za razjasnitev vključevanja načela enakosti spolov in pomnožitev usmerjenih ukrepov;

20.  opaža, da se pri pripravi programov in izbiri projektov uporablja le malo ponavljajočih se sestavnih delov enakosti spolov; poziva izvajalce, naj uporabijo celoten nabor področij enakosti spolov;

21.  obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti ter vse oblike nasilja na podlagi spola, vključno s trgovino z ljudmi, spolnim izkoriščanjem, prisilnimi porokami, zločini iz časti, pohabljanjem ženskih spolovil in uporabo spolnega nasilja kot orožja v vojni; poziva EU in vse države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo, ki je prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument, namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu;

22.  obžaluje, da ženske žrtve nasilja niso enako zaščitene pred nasiljem moških, kar zadeva informacije o zavetiščih, podpornih storitvah in pravicah, telefonskih linijah za pomoč, kriznih centrih za žrtve posilstva itd. ter dostop do njih in njihovo zagotavljanje; poudarja, da bi moral biti glavni poudarek Istanbulske konvencije na nasilju moških nad ženskami, obravnavati pa bi morala tudi vse oblike nasilja na podlagi spola, in sicer z bojem proti nasilju zaradi različnih razlogov, vključno s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnim izražanjem; poudarja pomen strateških ukrepov za proaktiven boj proti stereotipom na podlagi spola in spodbijanje patriarhalnih, rasističnih, seksističnih, homofobnih in transfobnih vzorcev, pa tudi spolne normativnosti in heteronormativnosti;

23.  močno obžaluje, da se pri sedanji pripravi programov, kot kaže, v kriznih razmerah ali težkih konfliktih ob stran potiska razsežnost enakosti spolov, kar poleg drugih posledic pomeni, da deklice in ženske, ki so bile žrtev posilstev v vojni, nimajo dostopa do nediskriminatorne nege, zlasti ne celovite zdravstvene oskrbe; poziva Komisijo, naj sistematično izvaja GAP II pri humanitarnem delovanju, ko mora v skladu z mednarodnim pravom zagotavljati nediskriminatoren dostop do zdravstvenih storitev, in dejano obvešča svoje humanitarne partnerje, da njena politika predvideva, da lahko v primerih, ko nosečnost ogroža življenje ženske ali dekleta oziroma povzroča nevzdržno trpljenje, mednarodno humanitarno pravo opraviči zagotovitev varne prekinitve nosečnosti; poziva, da za zagotavljanje humanitarne pomoči EU in njenih držav članic ne bi smele veljati omejitve drugih partnerskih donatorjev glede potrebnega zdravljenja, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva v oboroženih spopadih; pozdravlja dejstvo, da so številne delegacije EU osredotočene na boj proti nasilju nad ženskami; v zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti varstvo pravice do življenja in dostojanstva vseh žensk in deklet, in sicer z aktivnim bojem proti škodljivim praksam, kot je spolni genocid; poudarja, da je treba odpraviti uporabo posilstva kot vojaškega orožja in sredstva za zatiranje, ter da mora EU izvajati pritisk na vlade tretjih držav in vse ustrezne deležnike v regijah, kjer prihaja do takega nasilja na podlagi spola, da bi izkoreninili to prakso, storilce privedli pred sodišče in pomagali preživelim, prizadetim ženskam in skupnostim ozdraveti in okrevati;

24.   poudarja, da splošno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostop do njih prispevata k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja, ki so povezani z zdravjem, kot so predporodna nega ter ukrepi za preprečevanje visoko tveganih porodov in zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in otrok; izpostavlja, da je dostop do načrtovanja družine, storitev za zdravje mater ter storitev varnega in zakonitega splava pomemben del reševanja življenj žensk; obžaluje pa, da so prednostne naloge, povezane z načrtovanjem družine ali reproduktivnim zdravjem zapostavljene, tako glede financiranja kot programov; obžaluje, da nobena delegacija EU na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki, Evropi ter Osrednji Aziji ni izbrala nobenega kazalnika v zvezi s storitvami in pravicami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, kljub velikim potrebam v zvezi s tem v teh regijah; poziva delegacije EU v teh regijah, naj ponovno ocenijo te zaskrbljujoče podatke, da bi ugotovili, ali bi to lahko bilo povezano z napačnim poročanjem oziroma če je treba dopolniti sedanje programe s ciljno usmerjenimi ukrepi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, pri čemer je treba izkoristiti vmesni pregled načrtovanja programov; poudarja, da je treba posebno poglavje o spolnem in reproduktivnem zdravju ohraniti v letnem poročilu, da bi ustrezno ocenili preobrazbeni učinek GAP II ter da je napredek na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic ustrezno zajet z metodološkim pristopom poročila;

25.  ugotavlja, da poročilo dokazuje potrebo po odločnejših ukrepih za spolno in reproduktivno zdravje in pravice kot predpogoju za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ter potrebo po ustreznih orodjih za merjenje napredka pri zagotavljanju splošne dostopnosti spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, kot je bilo dogovorjeno v skladu z akcijskim programom Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju in pekinškimi izhodišči za ukrepanje ter sklepnimi dokumenti njunih preglednih konferenc v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 5.6; v zvezi s tem opozarja tudi na cilja trajnostnega razvoja 3.7 in 5.3;

26.  obžaluje, da se v okoliščinah, ko se civilnodružbeni prostor krči, le malo pozornosti namenja cilju št. 18, ki je osredotočen na organizacije za pravice žensk in zagovornike človekovih pravic žensk; je zaskrbljen, ker je pri izvajanju GAP II le malo pozornosti usmerjene v tematsko prednostno nalogo o političnih in državljanskih pravicah, zlasti o vključenosti žensk in deklet v politične in državljanske pravice;

Ključna priporočila za Komisijo/ESZD

27.   poziva Komisijo in ESZD, naj delegacije in enote z dodatnimi ukrepi spodbudita k medsebojni izmenjavi primerov dobre prakse pri doseganju večje enakosti spolov in na splošno vključevanju načela enakosti spolov, kot je vzpostavitev in spodbujanje mreže kontaktnih točk za enakost spolov in izmenjava bolj pozitivnih zgledov uspešne prakse, tudi, a ne samo, s pripravo in izvajanjem programov ter sistematično analizo glede na spol, ter zagotovita, da analize glede na spol dejansko vplivajo na programe, ki jih izvajajo delegacije EU;

28.  poudarja, da je bil dosežen pomemben napredek na različnih prednostnih področjih, vendar je napredek na nekaterih od njih počasnejši, kot bi bilo mogoče pričakovati; poziva Komisijo, naj s študijo preuči razloge, zaradi katerih delegacije EU pogosteje upoštevajo nekatere tematske cilje in prednostna področja ter pri njih dosegajo večji napredek;

29.   poziva h krepitvi človeških virov, namenjenih vključevanju načela enakosti spolov, v službah Komisije prek prilagojenega usposabljanja, reorganizacije obstoječih struktur in z zaposlovanjem dodatnega osebja; meni, da bi večji obseg usposabljanja zaposlenih, namenjen zlasti višjim uradnikom na vodstvenih položajih, vključno s posebnim usposabljanjem o vprašanju enakosti spolov z bolj ranljivimi skupinami, ter umestitev kontaktne točke za enakost spolov v vsako enoto in oblikovanje skupine za usklajevanje za enakost spolov med enotami GD DEVCO, GD NEAR, GD ECHO in ESZD bolje pripomogli k vključevanju načela enakosti spolov v enote zunanje politike; meni, da bi bilo treba izboljšave in dodatno specializacijo pri usposabljanju na področju enakosti spolov omogočiti tudi lokalnim partnerjem na ravni vlad in nedržavnih akterjev, vključno z nevladnimi organizacijami;

30.  poudarja, da je treba zagotoviti doslednost in dopolnjevanje med vsemi obstoječimi zunanjimi instrumenti in politikami EU, kar zadeva njihov odnos do vključevanja načela enakosti spolov, vključno z novim soglasjem o razvoju, svežnjem virov EU za vključevanje načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo; 

31.  pozdravlja sporočilo s smernicami z dne 8. marca 2016, v katerem so opisani viri in orodja za izvajanje GAP II, ki jih uporabljata GD DEVCO in ESZD, ter poziva k oblikovanju sporočila s smernicami za vse evropske službe, ki sodelujejo pri izvajanju GAP II;

32.  pozdravlja začetek izvajanja skupne globalne pobude za enakost spolov EU-OZN z imenom Spotlight, ki je skladna s ciljem GAP II, da se obravnavajo spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ter škodljive prakse, kot so pohabljanje ženskih spolovil, zgodnje prisilne poroke ali trgovina z ljudmi; vseeno opaža, da pobuda Spotlight obravnava pretežno tiste elemente agende, ki na globalni ravni že veljajo za skupni problem, kar potrjuje poročilo o izvajanju, in zato poudarja, da je treba enakost spolov spodbujati bolj celovito z ustrezno kombinacijo programov in načinov izvajanja; poziva, naj se za pobudo Spotlight namenijo dodatna sredstva, ki niso že sedaj namenjena enakosti spolov; poziva Komisijo, naj uporabi vmesni pregled svojih programov mednarodnega sodelovanja, da bi povečala finančna sredstva za sveženj virov za enakost spolov in uresničila ambiciozne cilje GAP II, tudi z vključitvijo vidikov enakosti spolov v dvostransko sodelovanje in tematskimi programi;

33.   poudarja, da mora EU v zunanjih odnosih spodbujati načelo enakosti med ženskami in moškimi in ga vključevati vanje; vendar ugotavlja, da se v GAP II povezava med trgovino in vprašanjem enakosti spolov ne obravnava v zadostni meri ter da vključevanje načela enakosti spolov bolj splošno ostaja večplastni izziv; v zvezi s tem opozarja, da pogajanja o trgovinskih sporazumih, zlasti poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju, ki pokrivajo delavske pravice, predstavljajo pomembno orodje za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter krepitev vloge žensk v tretjih državah; zato poziva, naj GD TRADE sprejme ukrepe za izvajanje GAP II pri svojem delu, naj vsi trgovinski sporazumi EU vključujejo pravice deklic in žensk ter enakost spolov kot gonila gospodarske rasti in naj se spoštujejo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela o pravicah spolov in pravicah delavcev, tudi o prisilnem delu in delu otrok; spominja, da je treba spremljati učinek, ki ga imajo trgovinske politike EU med izvajanjem na krepitev vloge žensk in enakost spolov;

34.  ugotavlja, da je krepitev vloge deklet in žensk eden od zastavljenih ciljev zunanjega delovanja EU v okviru globalne strategije za skupno zunanjo in varnostno politiko; ugotavlja, da vloga žensk v mirovnih pogajanjih in mediaciji, kot je obravnavana v GAP II, ni dovolj upoštevana; poudarja pomembno vlogo žensk pri spodbujanju dialoga, krepitvi zaupanja, oblikovanju koalicij za mir in nudenju različnih pogledov na to, kaj pomenita mir in varnost, zlasti pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter pokonfliktni obnovi; ugotavlja, da spodbujanje pravic žensk v državah, ki so jih prizadele krize ali zajeli konflikti, botruje oblikovanju močnejših in odpornejših skupnosti; pozdravlja imenovanje glavnega svetovalca za vprašanja enakosti spolov in izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti pri ESZD; pozdravlja krepitev ukrepov držav članic EU in mednarodnih ukrepov prek OZN, da bi se učinkoviteje obravnavale posledice konfliktnih in pokonfliktnih razmer na ženske in dekleta; poziva Komisijo, naj podpira novo globalno mrežo kontaktnih točk za ženske, mir in varnost; poudarja, da sta resolucija Varnostnega sveta OZN št. 2250 o mladih, miru in varnosti in opredelitev najboljšega možnega načina za njeno izvajanje zelo pomembna;

35.  ponavlja svojo zahtevo, povezano s trgovinskimi pogajanji s Čilom, da se vključi posebno poglavje o trgovini, enakosti spolov in krepitvi vloge žensk; poudarja, da se tokrat prvič uresničuje predlog vključitve takšnega namenskega poglavja v trgovinski sporazum; poudarja, da mora biti obveščen o vsebini tega poglavja in ga oceniti, da bi nato sprejel odločitve na splošnejši ravni; poziva EU, naj v trgovinske sporazume vključi horizontalne ukrepe, da bi spodbujala enakost spolov in izmenjavo najboljših praks ter omogočila ženskam, da imajo večje koristi od trgovinskih sporazumov;

36.  poziva k zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, v ključnih sektorjih, ki jih trgovinski sporazumi najbolj zadevajo, da bi zagotovili koristno orodje za čim bolj natančno napovedovanje njihovega vpliva na življenje žensk in preprečevanje negativnih učinkov; poziva tudi k vzpostavitvi mehanizma za spremljanje in krepitev politike enakosti spolov v trgovinskih sporazumih;

37.  pozdravlja tematsko prednostno nalogo glede krepitve gospodarske in družbene vloge ter analizo ovir pri dostopu do proizvodnih virov, vključno z zemljišči in ustreznimi dejavnostmi; ponovno poudarja, da se je EU sicer zavezala vlaganju v enakost spolov na področju kmetijstva, vendar kmetovalke niso prvi cilj uradne razvojne pomoči na področju kmetijstva; poziva EU in njene države članice, naj več sredstev namenijo za kmetovalke v skladu s ciljem 5 GAP II;

38.   odločno spodbuja institucije, naj znatno povečajo delež žensk v delegacijah EU, zlasti med vodji delegacij, pri čemer so ženske trenutno vodje 28 od 138 delegacij EU, pa tudi izboljšajo razmerje med spoloma na položaju vodij misij (trenutno zasedajo 5 od 17 mest); zato poziva Komisijo in ESZD, naj učinkovito izvajata usmerjene politike za spodbujanje dostopa žensk do vodstvenih in upravnih položajev; opozarja na nizko zastopanost žensk pri odločanju, kar kaže na obstoj nevidnih ovir, ki jim preprečujejo dostop do odgovornih položajev;

39.  poudarja, da bo uspeh GAP II na koncu odvisen od dolgoročnih in doslednih prizadevanj političnih voditeljev in višjega vodstva vseh akterjev v EU, od razpoložljivosti zadostnih človeških in finančnih virov za njegovo izvajanje ter od prilagajanja prizadevanj EU lokalnim okoliščinam v državah prejemnicah; v zvezi s tem pozdravlja pozitivna prizadevanja komisarja za mednarodno sodelovanje in razvoj ter druge komisarje spodbuja k večji zavzetosti; opozarja, da morajo visoka predstavnica in osebe na vodilnih položajih prevzeti več političnega vodenja, da bi se povečali viri in odgovornost za usklajevanje in krepitev teh prizadevanj v prihajajočih letih; poziva vse akterje EU, naj uporabijo sveženj virov s področja enakosti spolov, da bi zagotovili dosledno uporabo vključevanja načela enakosti spolov za uresničevanje ambicioznih ciljev GAP II;

40.  ostro obsoja, da so ZDA januarja 2017 ponovno uvedle in razširile izvajanje pravila svetovne prepovedi, ki pogojuje financiranje tujih zdravstvenih nevladnih organizacij („global gag rule“), ter vpliv tega pravila na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in države članice, naj proaktivno podpirajo pravice žensk in deklet po svetu ter naj močno povečajo nacionalna razvojna sredstva in razvojna sredstva EU za spolno in reproduktivno zdravje in pravice, zlasti za dostop do načrtovanja družine ter varnega in zakonitega splava brez diskriminacije, da bi zmanjšali vrzel v financiranju, ki so jo na tem področju povzročile ZDA;

41.  poziva ESZD, naj izboljša izvajanje smernic EU za LGBTI in zagotovi, da se delegacije EU redno posvetujejo z organizacijami skupnosti LGBTI in jih obveščajo o ukrepih v zvezi s pravicami LGBTI, s čimer želi zagotoviti, da je stopnja sodelovanja in ukrepov odvisna od potreb skupnosti LGBTI v državi in ne od osebne zavezanosti osebja v delegacijah, ter naj uskladi strategije in ukrepe ne le z nacionalnimi veleposlaništvi držav članic EU, temveč tudi z veleposlaništvi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami, kot je OZN;

42.  ugotavlja, da bo za ohranjanje politične zavezanosti temu cilju potrebno ustrezno financiranje na področju enakosti spolov v zunanjih odnosih; poudarja, da je sedanje financiranje za enakost spolov in krepitev vloge žensk še vedno nezadostno in poziva k spremembi tega stanja v naslednjem večletnem finančnem okviru;

Ključna priporočila za delegacije EU

43.   pozdravlja prožnost, ki jo GAP II daje delegacijam, da lahko izbirajo prednostne naloge glede na okoliščine v državi, saj to pripomore k analizi posameznega primera in oceni posebnih potreb vsake države ali regije, s čimer se obravnava poseben izziv za okrepitev pravic žensk in njihovega ekonomskega položaja; vseeno priporoča, da bi bilo treba delegacije spodbujati, da bi pokazale napredek pri vsaj eni prednostni nalogi na tematski steber do konca GAP II, da bi se zagotovilo bolj uravnoteženo pokrivanje različnih tematskih področij, kot so krepitev politik in ukrepov za spodbujanje izobraževanja deklet in njihove posledice za zdravje in ekonomski položaj; poziva, naj se osredotočijo na položaj žensk in deklet na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, ter na nasilje na podlagi spola in še zlasti uporabo posilstva kot vojnega orožja; nadalje opozarja, da bi si bilo treba v ukrepih in projektih, ki jih financira EU, sistematično prizadevati za odpravo neenakosti med spoloma in diskriminacije;

44.   opozarja na obveznost iz Pogodb, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v vse dejavnosti EU, med drugim v politični dialog in v dialoge o sektorskih politikah, tudi na področjih, kot so energija, kmetijstvo, promet, izobraževanje in javna uprava, v katere je bilo do sedaj usmerjene manj pozornosti; vztraja, da bi morali vidik enakosti spolov vključiti v nacionalne načrte in politične okvire za zagotovitev prevzemanja odgovornosti partnerskih držav, s čimer opominja, da je treba podpirati razvojne projekte, ki jih vodijo ženske iz zadevnih držav; opozarja na pomen sodelovanja s partnerskimi državami na področju oblikovanja nacionalnih proračunov, ki bodo upoštevali vidik spola;

45.  poziva k oblikovanju posebne proračunske vrstice za enakost spolov, da bo obravnava stopnje politične udeležbe in zastopanosti žensk v sosednjih državah EU in znotraj EU dobila večjo težo; poudarja, da je treba te programe popolnoma uskladiti s cilji in programi Agencije OZN za ženske, programi pa bi morali tudi določiti merljive cilje, da bi se redno spremljal napredek glede enakosti spolov v vzhodnem in južnem sosedstvu ter okrepilo sodelovanje z vladami partnerskih držav, kar bi hitreje obrodilo boljše rezultate v okviru dvostranskih partnerstev in pridružitvenih sporazumov;

46.  ugotavlja, da se vključevanje načela enakosti spolov izvaja samo v nekaterih delegacijah in da je imel velik del osebja, ki se usposablja, pogodbeno razmerje z začasnimi napotitvami; poziva delegacije EU, naj izboljšajo to stanje;

47.  poudarja, da je pomembno med političnim dialogom povečati udeležbo žensk v izobraževanju, gospodarskih dejavnostih, zaposlovanju in podjetništvu kot prednostnih sredstvih za izboljšanje položaja žensk v družbi;

48.   poudarja pomen izvajanja sistematičnih analiz glede na spol, ki temeljijo na dokazih, po možnosti z uporabo podatkov, razčlenjenih po spolu in starosti, v posvetovanju in sodelovanju z lokalnimi organizacijami civilne družbe in ženskimi skupinami, organizacijami za človekove pravice ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi za izbiro in oceno izbire ciljev, sredstev za izvajanje in virov za spremljanje ter učinkovitost in trajnost rezultatov; pozdravlja, da je bilo dokončanih 42 analiz glede na spol za države, in spodbuja hitro dokončanje tovrstnih analiz za vse druge države ter k veliko večji uporabi meril enakosti spolov v sistemih za spremljanje programov in projektov ter postopkih vrednotenja, in poziva k določitvi vloge analize glede na spol pri oblikovanju državnih strateških ciljev, programov, projektov in dialoga; spodbuja EU, naj prouči možnosti za izmenjavo, upravljanje in posodobitev analize glede na spol na bolj sistematičen način, da bi pomagali izboljšati usklajevanje, in naj ne omejuje analize glede na spol na najbolj očitna politična področja, kot sta izobraževanje in zdravje mater, temveč upošteva tudi področja politik, ki trenutno zmotno veljajo za nevtralne glede na spol, zlasti kmetijstvo, podnebje in energija;

49.  ugotavlja, da je Komisija v skupnem delovnem dokumentu služb o okviru za obdobje 2016–2020 priznala, da se finančna vlaganja EU v enakost spolov ne merijo sistematično; poziva Komisijo, naj sprejme jasen, v rezultate usmerjen pristop, ki določa visoke standarde za mehanizme poročanja, ocenjevanja in odgovornosti, in naj spodbuja odločanje na podlagi dokazov, da bi se razpoložljiva finančna sredstva uporabljala učinkoviteje in uspešneje; zahteva poročilo, v katerem bo natančno ugotovljeno, koliko sredstev je bilo izrecno namenjenih vključevanju načela enakosti spolov, in v katerem bodo prepoznani najbolj omembe vredni doseženi cilji;

50.  poudarja, da je treba še izboljšati zbiranje podatkov na nacionalni ravni, razviti posebne kazalnike s cilji, določenimi na podlagi teh kazalnikov, ter pomen njihovega spremljanja, usklajenega z okvirom ciljev trajnostnega razvoja;

51.   opozarja, da so pravice žensk človekove pravice, in spodbuja nadaljnje delo za obravnavanje družbenih in kulturnih norm in stereotipov o spolih v družbah prek večjega sodelovanja s civilno družbo, organizacijami zagovornikov pravic in krepitve vloge žensk na terenu, zlasti v okviru nestabilnih, konfliktnih in izrednih razmer; meni, da je nujno oblikovati nove mreže ali razviti obstoječe in vključiti vse ključne akterje, tudi zasebni sektor, treba pa je razviti tudi javno-zasebna partnerstva, če je to mogoče; poudarja, da je potrebna večja vloga žensk v lokalnih skupnostih in nevladnih organizacijah pri spremljanju in terjanju odgovornosti lokalnih oblasti; meni, da se ne bi smelo žensk in deklet predstavljati kot ranljivih, ampak bi se bilo treba osredotočiti na njihovo vlogo nosilk sprememb in razvoja ter tistih, ki se zavzemajo za mir pri reševanju konfliktov; poudarja, da sta za zagotavljanje resnične enakosti spolov potrebna vključevanje in aktivno sodelovanje dečkov in moških; zato spodbuja široko zasnovano izobraževanje za spremembo vedenja v zvezi z nasiljem na podlagi spola, ob sodelovanju z vsemi moškimi in dečki ter skupnostmi; poudarja, da družbene norme v zvezi z vlogo žensk in moških postavljajo ženske v položaj večje ranljivosti, še zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem, ter vodijo v škodljive prakse, kot so pohabljanje ženskih ali otroških spolovil, zgodnje in prisilne poroke;

52.  poziva EU, naj spodbuja pravni okvir in strategije za večjo in učinkovitejšo udeležbo žensk pri ohranjanju miru, v mirovnih procesih in mediaciji, izgradnji miru ter v vojaških in civilnih misijah kriznega upravljanja, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, s posebnim poudarkom na spolnem nasilju, povezanem s konflikti; v zvezi s tem meni, da analiza konfliktov z upoštevanjem vidika spola, v posvetovanju z lokalnimi akterji in organizacijami žensk, lahko omogoči boljše razumevanje vloge žensk v konfliktih;

53.  poudarja, da so potrebna proračunska sredstva za programe, usmerjene v preprečevanje porok otrok in katerih cilj bo ustvariti okolje, kjer lahko dekleta dosežejo svoj polni potencial, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in ekonomskimi programi za deklice, ki ne obiskujejo šole, programi za zaščito otrok, varnimi hišami za dekleta in žene, pravnim svetovanjem in psihološko podporo;

54.  poudarja, da je pomembno okrepiti sodelovanje, z rednim dialogom in usklajevanjem organizacij civilne družbe in drugih deležnikov, na primer na področju človekovih pravic, zdravja ali okoljskih akterjev, z delegacijami EU, ker bo tako sodelovanje prispevalo k večji prepoznavnosti in izvajanju GAP II, s čimer bi povečali javno odgovornost za napredek na področju enakosti spolov;

55.  izraža zaskrbljenost, saj se premalo pozornosti namenja varstvu zagovornikov pravic žensk in organizacij za pravice žensk, ob upoštevanju, da so trenutno pod močnim pritiskom zaradi vse manj možnosti za delovanje civilne družbe v mnogih regijah; zaskrbljen je tudi, ker je pri izvajanju GAP II le malo pozornosti usmerjene v tematsko prednostno nalogo o političnih in državljanskih pravicah, zlasti o vključenosti žensk in deklet v politične in državljanske pravice;

56.  poziva delegacije EU, naj zagotovijo učinkovito in redno zbiranje podatkov o nasilju nad ženskami in deklicami, pripravijo priporočila za posamezne države ter spodbujajo vzpostavitev zaščitnih mehanizmov in ustrezne podporne strukture za žrtve;

Ključna priporočila za Evropski parlament

57.   spodbuja delegacije Evropskega parlamenta, naj pri svojem sodelovanju s partnerskimi državami sistematično poizvedujejo o programih za enakost spolov in rezultatih analize glede na spol ter delu glede spodbujanja enakosti spolov, pa tudi o krepitvi vloge žensk ter naj v programe misij vključijo sestanke z ženskimi organizacijami; poziva Parlament, naj zagotovi bolj uravnoteženo zastopanost spolov v sestavi delegacij;

58.  poziva, naj Komisija zagotovi poročila o analizi glede na spol za države in jih vključi v informativne predstavitve za vse delegacije Parlamenta v tretjih državah;

59.   priporoča, da bi moral Parlament prihodnja poročila o izvajanju GAP II pregledovati redno, po možnosti vsaki dve leti;

Ključna priporočila za poročanje v prihodnosti

60.  poudarja potrebo po poenostavljenem načinu poročanja, s katerim bi se kolikor je mogoče omejili birokratski postopki; poziva, naj se prihodnja poročila o izvajanju dokončajo in izdajo v krajšem časovnem okviru; poziva k razvoju spletnega poročanja, jasnih obrazcev in objavi vodiča, da bi imele delegacije lažje delo;

61.  poudarja, da je treba ženske vključiti v gospodarska področja, ki so pomembna za trajnostni razvoj, in da morajo biti na teh področjih zastopane; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; v zvezi s tem poziva k večji podpori prek mikroposojil za lokalna MSP, zlasti za podjetnice, da bi lahko imele koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor;

62.  poudarja, da je treba podpirati krepitev nacionalnih statističnih zmogljivosti v partnerskih državah, učinkovito usklajevati finančno in tehnično pomoč, da se omogoči boljše merjenje, spremljanje in upravljanje rezultatov, doseženih na področju vključevanja načela enakosti spolov;

63.  poziva Komisijo, naj zbere po spolu razčlenjene podatke pri izvajanju programov, ki jih financira EU o krepitvi vloge žensk;

64.  poudarja potrebo ne le po preudarnih politikah vključevanja načela enakosti spolov, ampak tudi po poročanju o posameznih praktičnih ukrepih, zlasti na občutljivih področjih, kot je spolno in reproduktivno zdravje, s katerimi bi ocenili dejanski vpliv na življenje žensk in deklet ter moških in fantov;

65.  vendar opozarja, da gre pri podatkih, ločenih po spolu, za več kot le njihovo zbiranje, in poziva k izboljšanju zbiranja podatkov, da bi se lahko opravila kakovostna analiza položaja žensk, na primer glede delovnih pogojev;

66.  poudarja, da je treba izboljšati zanesljivost analize glede na spol z uskladitvijo podatkov, ki jih zbirajo delegacije EU, tako da bodo primerljivi;

67.  poudarja, da se z mednarodnimi in nacionalnimi partnerji, akademskim svetom, možganskimi trusti in organizacijami žensk ni treba le posvetovati, ampak bi bilo treba zagotoviti, da se njihov prispevek in strokovno znanje vključita v spremljanje dejavnosti in programov, ki jih financira EU na področju enakosti spolov;

68.  spominja na obveznost EU in držav članic, da pri izvajanju in razvoju migracijske politike EU spoštujejo pravice deklet in žensk v vlogah migrantk, begunk in prosilk za azil; v povezavi s tem poziva, da se ponovno oceni sodelovanje operacije Sophia EUNAVFOR MED z libijsko obalno stražo, in sicer v luči poročil o sistematičnem spolnem nasilju nad ženskami v centrih za pridržanje na libijskem ozemlju;

69.   opozarja, da je koncept načela vključevanja enakosti spolov pogosto še vedno slabo razumljen in da je nujno bolj kakovostno poročanje, ki bi omogočilo oceno izvedbe GAP v okviru obstoječih politik in projektov; poudarja potrebo po oprijemljivih ciljih in dejavnostih, povezanih z jasnimi, specifičnimi referenčnimi točkami in strogim časovnim razporedom, ter po oceni kakovosti podatkov, iz katerih bi bil razviden dejanski učinek izvedenih ukrepov na države prejemnice, da bi GAP II služil kot mehanizem za resnično prednostno obravnavanje in izvajanje politik in ne bi bil samo sredstvo za interno poročanje;

°°°

°

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 349, 17.10.2017, str. 50.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.

(3)

https://www.ilga-europe.org/sites/default/files/Attachments/report_on_the_implementation_of_the_eu_lgbti_guidelines_2016.pdf

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0365.


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

Dubravka Šuica

Po prvem letu uresničevanja akcijskega načrta za enakost spolov II 2016–2020 (GAP II) je opaznih več pozitivnih trendov. Pozdravljam izbor štirih tematskih stebrov: zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic ter krepitev vloge deklet in žensk, pa tudi krepitev soodločanja in sodelovanja deklet in žensk. Pozdravljam tudi premik v institucionalni kulturi služb Komisije in ESZD. Glede na zgodnjo fazo izvajanja podpiram priporočila, katerih cilj je nadaljnje izboljšanje instrumenta, hkrati pa ugotavljam, da je prezgodaj za celovito oceno učinka ali kritiko Komisije. Poleg tega sem prepričana, da bi se moralo poročilo Evropskega parlamenta strogo osredotočiti na praktične vidike izvajanja. Zato ne morem podpreti predlogov sprememb ideološke narave, ki precej presegajo obseg in namen tega poročila, nerealnih zahtev glede razvojnega sodelovanja EU s tretjimi državami ali čezmernih proračunskih zahtev. Obžalujem nekonstruktivno sodelovanje med političnimi skupinami ter nepripravljenost za kompromis o besedilu poročila. Zato sem sklenila, da se vzdržim pri končnem glasovanju.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (23.1.2018)

za Odbor za razvoj in Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182) – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020

(2017/2012(INI))

Pripravljavka mnenja: Beatriz Becerra Basterrechea

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za razvoj in Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

–  ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima iz leta 2011,

A.  ker bi morali vsi zunanji ukrepi Evropske unije spodbujati uveljavljanje človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ter usmerjati vsako razvojno sodelovanje in načrtovanje programov v vseh sektorjih in v vseh fazah postopka načrtovanja;

B.  ker je v cilju št. 5 ciljev trajnostnega razvoja navedeno, da enakost spolov in krepitev vloge vseh žensk in deklet nista zgolj temeljni človekovi pravici, temveč nujni temelj za miroljuben, uspešen in trajnosten svet; ker bo zagotavljanje enakopravnega dostopa za ženske in dekleta do izobraževanja, zdravstvenega varstva in dostojnega dela ter njihovega zastopanja v postopkih političnega in gospodarskega odločanja spodbujalo trajnostna gospodarstva ter koristilo družbi in človeštvu nasploh; ker bi morala biti prednostna naloga EU in njenih držav članic zagotoviti ženskam pravico dostopa do dostojnih dohodkov, zemljišč, dediščine in naravnih virov, ki so bistveni dejavniki njihove samostojnosti; ker mora imeti krepitev ekonomske vloge žensk osrednjo vlogo v akcijskem načrtu za enakost spolov;

C.  ker leta 2018 mineva sedemdeset let od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah in ker je načelo enakosti v jedru vizije človekovih pravic, ki jo prinaša Ustanovna listina Organizacije združenih narodov iz leta 1945, v kateri je navedeno, da bi morali človekove pravice in temeljne svoboščine uživati vsi ljudje, brez diskriminacije na podlagi rase, spola, jezika ali veroizpovedi;

D.  ker Parlament v resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o obravnavi vse bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe v državah v razvoju(1) poudarja velik pomen enakosti spolov in krepitve vloge žensk v zunanjih odnosih EU;

E.  ker je Konvencijo o otrokovih pravicah podpisalo 195 držav in je pravno zavezujoča ter bistven instrument za obravnavo ranljivega položaja deklet ter njihove potrebe po posebni zaščiti in oskrbi;

F.  ker je enakost spolov med skupnimi vrednotami, na katerih temelji evropska sosedska politika, četudi jasnih ciljev in specifičnih točk za ukrepanje na tem področju ni; ker sta udeležba v politiki in zastopanje žensk v državah v sosedstvu EU nizka;

G.  ker je sodelovanje moških in fantov pri izboljšanju enakosti spolov pomembno za krepitev pravic žensk in deklet;

H.  ker morata biti ratifikacija in učinkovito izvajanje Istanbulske konvencije v vseh državah, tudi državah članicah EU, prednostna naloga v prihodnjih letih, saj je konvencija zelo pomembna za boljše izvajanje politik za enakost spolov;

1.  meni, da je bil akcijski načrt EU za enakost spolov (GAP II) z vidika človekovih pravic v prvem letu izvajanja učinkovit pri krepitvi usklajevanja in doslednosti EU, pri čemer je bil glavni cilj podpiranje napredka EU in doseganje ciljev Agende 2030 v njenih 28 državah članicah ter ciljev, določenih v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, v pekinških izhodiščih za ukrepanje in v akcijskem programu iz Kaira;

2.  ugotavlja, da sta uporaba najsodobnejše raziskave politik in trdnih dokazov bistvenega pomena za razvijanje znanja o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, da bi razvili politike in strategije, ki bi okrepile sposobnost Unije, da uresniči enakost spolov; zato poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj posebno pozornost namenita svojemu cilju, s katerim bi zagotovili, da se opravi neodvisna ocena izvajanja ukrepov, določenih v prilogi 1 GAP II;

3.  poudarja, da je treba uporabiti možnosti, ki jih nudi digitalna doba, da bi dosegli popolno enakost spolov; ugotavlja, da je treba za krepitev vloge žensk na političnem in gospodarskem področju, pa tudi za premostitev digitalnega razkoraka med spoloma, že na osnovni ravni zagotoviti dostop do digitalnega izobraževanja; spominja, da dostop do interneta ter digitalne spretnosti in znanja ženskam in dekletom omogočajo, da se poučijo o svojih pravicah ter da enakopravno z moškimi sodelujejo v sodobni družbi, kar spodbuja gospodarstvo in povečuje občo blaginjo;

4.  se zaveda, da občutljive razmere različno vplivajo na ženske in moške, kar zadeva kršitve človekovih pravic, dostop do pravnega varstva, skrajno revščino in diskriminatorne politike/režime, ter da so vloge spolov in odnosi med njima pomembni za razumevanje priložnosti in ovir pri gradnji držav; poudarja, da bi bilo treba v GAP II načelo enakosti spolov vključiti širše po celotnem spektru človekovih pravic ter v kontekstu in praksi dobrega upravljanja;

5.  opominja, da se je s sprejetjem Lizbonske pogodbe povečal pomen delegacij EU in da imajo sedaj osrednjo vlogo pri izvajanju GAP II; ugotavlja, da so prva kontaktna točka za usklajevanje prizadevanj EU z mednarodnimi partnerji v zadevni državi, in poudarja zahtevo, da morajo delegacije zagotoviti izvajanje politik, tudi vključevanje, varovanje in spodbujanje enakosti spolov; pozdravlja imenovanje kontaktnih točk za enakost spolov v delegacijah in poziva k ustrezni razdelitvi delovnega časa, saj so naloge, povezane s temi kontaktnimi točkami, dodane njihovim glavnim in drugim odgovornostim; ugotavlja, da je nujno, da delegacije in kontaktne točke za enakost spolov razvijejo čvrsto razumevanje konteksta enakosti spolov ter ga uporabijo pri oblikovanju državnih strateških ciljev, programov, projektov in dialoga ter njihovem izvajanju; poziva podpredsednico/visoko predstavnico ter ESZD, naj pripravita jasne operativne smernice o vlogi kontaktnih točk v delegacijah, da bi lahko prevzele vlogo resničnih svetovalcev za človekove pravice in učinkovito opravljale svoje delo;

6.  obžaluje, da zadnji razpoložljivi statistični podatki ESZD kažejo, da ženske vodijo samo petino delegacij EU in da je delež žensk med vodji misij EU pod izhodiščno vrednostjo iz leta 2014; obžaluje tudi, da je med sedmimi posebnimi predstavniki EU le ena ženska; poudarja tudi, da ženske predstavljajo le približno 25 % osebja civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter da celoviti statistični podatki o sodelovanju žensk v vojaških misijah in operacijah SVOP niso na voljo; poziva EU, naj spodbuja večjo udeležbo žensk v procesih ohranjanja in izgradnje miru ter v vojaških in civilnih misijah EU za krizno upravljanje; poziva ESZD in Svet, naj se postavita za zgled in takoj sprejmeta popravne ukrepe, da bi izboljšala sodelovanje žensk v zunanjih misijah in poskrbela, da bodo pogosteje imenovane na vodstvene in vidne položaje v EU in zlasti v delegacijah EU;

7.  obžaluje, da ESZD v poročilu iz novembra 2016 navaja, da se v le nekaj misijah SVOP EU izvajajo usposabljanja o spolnem nadlegovanju in nadlegovanju na podlagi spola, ter ugotavlja, da v letu 2015 misije SVOP niso poročale o nobenem primeru spolnega nadlegovanja, zlorabe ali nasilja oziroma nadlegovanja, zlorabe ali nasilja na podlagi spola; poudarja pomen izvajanja politike popolne nesprejemljivosti spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja na podlagi spola ter podpiranja institucionalnih struktur, osredotočenih na preprečevanje spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola; poziva ESZD in države članice, naj podprejo vsa prizadevanja v boju proti spolnemu nasilju ali nasilju na podlagi spola v mednarodnih operacijah za ohranjanje miru in naj zagotovijo učinkovito zaščito prijaviteljev nepravilnosti in žrtev;

8.  poziva vse institucije in politične akterje, ki sodelujejo pri razvoju zunanjega delovanja EU, naj prednostno obravnavajo spoštovanje Konvencije o otrokovih pravicah, njenih protokolov in ustreznih mednarodnih pogodb, da se zagotovita posebno varstvo in zaščita otrok, poudarja, da je treba Konvencijo o otrokovih pravicah ratificirati v celoti, da bo postala prva univerzalno ratificirana konvencija Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah; poziva k spodbujanju krepitve vloge in človekovih pravic deklet, saj se zaveda, da krepitev njihove vloge zahteva aktivno in enakopravno sodelovanje deklet v postopkih odločanja; poudarja, da bi bilo treba pri izvajanju GAP II te vidike upoštevati kot bistvene elemente; zahteva tudi skladnost s Konvencijo o pravicah invalidov in njenimi protokoli za zaščito pravic invalidnih žensk in deklet; poudarja, da so dekleta migrantke, zlati če so brez spremstva, ranljive in potrebujejo zaščito v skladu s pravili mednarodnega prava; je zaskrbljen zaradi zaskrbljujočega povečanja števila neregistriranih otrok, med katerimi je tudi veliko število deklic, rojenih daleč od države izvora njihovih staršev;

9.  poudarja pomen izobraževanja žensk in deklet na področju reproduktivnega zdravja ter opozarja, da to izobraževanje spodbuja krepitev vloge žensk in preprečevanje spolno prenosljivih bolezni; poudarja, da je treba neprekinjeno uresničevati zavezanost EU izboljšanju telesne in duševne integritete deklet in žensk; poudarja, da je politika EU na področju človekovih pravic in enakosti spolov lahko verodostojna le, če sta skladni njena notranja in zunanja politika; ostro obsoja ponovno uvedbo in razširitev politike ZDA o pogojevanju financiranja tujih zdravstvenih nevladnih organizacij („global gag rule“) in njen vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo ter pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU ter njene države članice, naj odpravijo morebitno finančno vrzel na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic z uporabo sredstev EU za razvoj; opozarja, da je cilj GAP II okrepiti vlogo žensk, da bodo prevzele nadzor nad svojim spolnim in reproduktivnim življenjem; poziva ESZD in Komisijo, naj prizadevanja usmerita predvsem v tretje države, ki še naprej prepovedujejo splav v vseh primerih; ponovno poziva Komisijo, naj dejavno obvešča svoje humanitarne partnerje, da njena politika predvideva, da lahko v primerih, ko nosečnost ogroža življenje ženske ali dekleta oziroma povzroča nevzdržno trpljenje, mednarodno humanitarno pravo in/ali mednarodno pravo človekovih pravic opravičita zagotovitev varne prekinitve nosečnosti;

10.  poudarja, da bi se morale EU in države članice boriti proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, naj bo to fizično, psihično, socialno ali ekonomsko, ter med svoje prednostne naloge vključiti tudi dostop do izobraževanja in boj proti spolnim stereotipom za deklice in dečke že od zgodnjega otroštva dalje; pozdravlja globalno večletno pobudo Spotlight, ki sta jo začeli izvajati EU in OZN, osredotočena pa je na odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, saj temu vprašanju posveča posebno pozornost in ga postavlja v središče prizadevanj za doseganje enakopravnosti spolov in krepitve vloge žensk v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in poziva k njenemu dejavnemu uresničevanju;

11.  ugotavlja, da je krepitev vloge deklet in žensk eden od zastavljenih ciljev zunanjega delovanja EU v okviru globalne strategije za skupno zunanjo in varnostno politiko; ugotavlja, da vloga žensk v mirovnih pogajanjih in mediaciji, kot je obravnavana v GAP II, ni dovolj upoštevana; poudarja pomembno vlogo žensk pri spodbujanju dialoga, krepitvi zaupanja, oblikovanju koalicij za mir in nudenju različnih pogledov na to, kaj pomenita mir in varnost, zlasti pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter pokonfliktni obnovi; ugotavlja, da spodbujanje pravic žensk v državah, ki so jih prizadele krize ali zajeli konflikti, botruje oblikovanju močnejših in odpornejših skupnosti; pozdravlja imenovanje glavnega svetovalca za vprašanja enakosti spolov in izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti pri ESZD; pozdravlja krepitev ukrepov držav članic EU in mednarodnih ukrepov prek OZN, da bi se učinkoviteje obravnavale posledice konfliktnih in pokonfliktnih razmer na ženske in dekleta; poziva Komisijo, naj podpira novo globalno mrežo kontaktnih točk za ženske, mir in varnost; poudarja, da sta resolucija Varnostnega sveta OZN št. 2250 o mladih, miru in varnosti in opredelitev najboljšega možnega načina za njeno izvajanje zelo pomembna;

12.  obžaluje in obsoja spolno nasilje nad ženskami in dekleti, ki se uporablja kot orožje v vojni; poziva, naj se za njihovo zaščito sprejmejo vsi ukrepi, vključno z zagotavljanjem varnih zatočišč zanje in njihove otroke; poziva EU, naj zagotovi zaščito deklet in žensk v konfliktih, zlasti ko so žrtve s konflikti povezanega spolnega nasilja, pohabljanja ženskih spolnih organov ali prisilnih porok; poudarja, da se posilstvo uporablja kot orožje v vojni ter bi ga bilo treba zato vedno obsoditi in izkoreniniti; meni, da je bistveno, da se ženskam, ki so žrtve posilstva v vojni, varno zagotovi vsa potrebna zdravstvena oskrba, tudi dostop do varnih prekinitev nosečnosti, kot določa mednarodno humanitarno pravo; močno obžaluje dognanja študije Evropskega parlamenta z oceno izvajanja GAP II, po kateri se pri sedanji pripravi programov razsežnost enakosti spolov v kriznih razmerah ali težkih konfliktih potiska v ozadje;

13.  poziva EU, naj bo v svojih ocenah bolj pozorna na kvalitativne vidike, tudi na izboljšanje samopodobe in krepitev samozavesti žensk in deklet, premike v razmerjih moči med spoloma v družbi na splošno ter kazalnike, ki naj zajemajo nemerljive vidike družbenih, gospodarskih in političnih sprememb ter krepitve vloge žensk in deklet; poudarja pomen ozaveščanja v družbah nasploh ter med posebnimi skupinami in ljudmi, da se oblikuje skupno razumevanje vzrokov za neenakost med spoloma in njenih posledic;

14.  je zaskrbljen, ker je tematska prednostna naloga o političnih in državljanskih pravicah, zlasti o uveljavljanju političnih in državljanskih pravic žensk in deklet pri izvajanju GAP II dobila le malo prednosti, ter poziva, naj se več pozornosti nameni organizacijam za pravice žensk in zagovornikom človekovih pravic žensk; opozarja, da je pomembno omogočiti ženskam, da sodelujejo na vseh ravneh političnih procesov in javnega življenja, zato poudarja, da jim je treba zagotoviti pravičen dostop do političnega življenja, in sicer v vlogah volivk, kandidatk, izvoljenih funkcionark in javnih uslužbenk; poziva, naj se političnim kandidatkam zagotovi usposabljanje, ki bi jim pomagalo okrepiti njihove zmogljivosti; opozarja, da krepitve vloge žensk ni mogoče povezovati zgolj z dostopom do trga dela, saj je napredek potreben tudi na številnih drugih področjih, kot so politično zastopanje, pravno varstvo in zdravstvo, zlasti pa s pomočjo izobraževanja;

15.  poziva k oblikovanju posebne proračunske vrstice za enakost spolov, da bo obravnava stopnje politične udeležbe in zastopanosti žensk v sosednjih državah EU in znotraj EU dobila večjo težo; poudarja, da je treba te programe popolnoma uskladiti s cilji in programi Agencije OZN za ženske, programi pa bi morali tudi določiti merljive cilje, da bi se redno spremljal napredek glede enakosti spolov v vzhodnem in južnem sosedstvu ter okrepilo sodelovanje z vladami partnerskih držav, kar bi obrodilo boljše rezultate v okviru dvostranskih partnerstev in pridružitvenih sporazumov;

16.  ugotavlja, da je Komisija v skupnem delovnem dokumentu služb o okviru za obdobje 2016–2020 priznala, da se finančna vlaganja EU v enakost spolov niso sistematično merila; poziva Komisijo, naj sprejme jasen, v rezultate usmerjen pristop, ki določa visoke standarde za mehanizme poročanja, ocenjevanja in odgovornosti, in naj spodbuja odločanje na podlagi dokazov, da bi se finančna sredstva uporabljala učinkoviteje in uspešneje; zahteva poročilo, v katerem bo natančno ugotovljeno, koliko sredstev je bilo izrecno namenjenih vključevanju načela enakosti spolov, in v katerem bodo prepoznani najbolj omembe vredni doseženi cilji;

17.  poudarja, da bi se moral GAP II v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah bolj osredotočiti na vključevanje načela enakosti spolov v širši in celovitejši okvir in prakso človekovih pravic ter v dobro upravljanje;

18.  opozarja na zavezo Komisije, da bo načelo enakosti spolov upoštevala v vseh instrumentih ter vanje vključevala analize in vidike enakosti spolov; poziva, naj se ta pristop odraža v vseh orodjih EU, še posebej v evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice;

19.  poziva k spodbujanju politik in ukrepov, namenjenih izobraževanju deklet in posledični krepitvi njihove vloge; vztraja, da je treba krepiti nevladne organizacije, ki ščitijo življenja deklet in žensk ter zagovarjajo njihove pravice in krepitev njihove vloge;

20.  poudarja, da je treba ženske vključiti v gospodarska področja, ki so pomembna za trajnostni razvoj, in da morajo biti na teh področjih zastopane; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; v zvezi s tem poziva k večji podpori prek mikroposojil za lokalna MSP, zlasti za podjetnice, da bi lahko imele koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor;

21.  spominja na obveznost EU in držav članic, da pri izvajanju in razvoju migracijske politike EU spoštujejo pravice deklet in žensk v vlogah migrantk, begunk in prosilk za azil; v povezavi s tem poziva, da se ponovno oceni sodelovanje operacije Sophia EUNAVFOR MED z libijsko obalno stražo, in sicer v luči poročil o sistematičnem spolnem nasilju nad ženskami v centrih za pridržanje na libijskem ozemlju.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Marek Jurek, Jo Leinen, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Tiemo Wölken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

53

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Iveta Grigule-Pēterse, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Amjad Bashir

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

PPE

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Barbara Kudrycka, Eduard Kukan, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Traian Ungureanu

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Eugen Freund, Jo Leinen, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Miroslav Poche, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Tamás Meszerics, Alyn Smith, Bodil Valero

5

ECR

Bas Belder, Marek Jurek

EFDD

James Carver

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0365.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

5

13

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Malin Björk, Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Cristian Dan Preda, Liliana Rodrigues, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ángela Vallina, Paavo Väyrynen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Bogdan Brunon Wenta, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Lívia Járóka, Urszula Krupa, Florent Marcellesi, Maria Noichl, Jordi Solé, Dubravka Šuica, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nessa Childers, Pál Csáky, Stefan Eck, Arndt Kohn, Gabriele Preuß, Daciana Octavia Sârbu, Jaromír Štětina


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

24

+

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Malin Björk, Stefan Eck, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey, Ángela Vallina

S&D

Nessa Childers, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arndt Kohn, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maria Noichl, Vincent Peillon, Gabriele Preuß, Liliana Rodrigues, Daciana Octavia Sârbu, Elly Schlein

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Florent Marcellesi, Jordi Solé, Monika Vana

5

-

ECR

Urszula Krupa, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Mireille D'Ornano

PPE

Anna Záborská, Joachim Zeller

13

0

ALDE

Paavo Väyrynen

ECR

Nirj Deva

PPE

Pál Csáky, Brian Hayes, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Cristian Dan Preda, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Bogdan Brunon Wenta, Željana Zovko

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 25. maj 2018Pravno obvestilo