Postopek : 2016/2018(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0170/2018

Predložena besedila :

A8-0170/2018

Razprave :

PV 28/05/2018 - 29
CRE 28/05/2018 - 29

Glasovanja :

PV 30/05/2018 - 13.9
CRE 30/05/2018 - 13.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0225

POROČILO     
PDF 1015kWORD 110k
14.5.2018
PE 615.497v04-00 A8-0170/2018

o razlagi in izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

(2016/2018(INI))

Odbor za pravne zadeve

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalca: Pavel Svoboda, Richard Corbett

(Skupne seje odborov – člen 55 Poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za peticije
 PISMO ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razlagi in izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

(2016/2018(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

  ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(1) (v nadaljnjem besedilu: novi medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum iz leta 2010),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje(3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum iz leta 2003),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(6),

–  ob upoštevanju Skupne izjave z dne 13. junija 2007 o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja(7),

–  ob upoštevanju skupne politične izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(8),

–  ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017(9),

–  ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019(10),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 18. marca 2014 (zadeva o biocidih), z dne 16. julija 2015 (zadeva o mehanizmu vizumske vzajemnosti), z dne 17. marca 2016 (zadeva o delegiranem aktu za IPE), z dne 14. junija 2016 (zadeva Tanzanija) in z dne 24. junija 2016 (zadeva Mauritius)(11),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017(14),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011(18),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o osemnajstem poročilu o boljši pripravi zakonodaje – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2010)(19),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih(20),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka(21),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom „Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate“ (COM(2017)0651),

–  ob upoštevanju člena 294 PDEU o postopku soodločanja,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Overview of the Union’s Efforts to Simplify and to Reduce Regulatory Burdens (Pregled prizadevanj Unije za poenostavitev in zmanjšanje regulativnih bremen) (SWD(2017)0675),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. decembra 2016 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (C(2016)8600),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Boljše pravno urejanje: doseganje boljših rezultatov za močnejšo Unijo“ (COM(2016)0615),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. julija 2017 o smernicah za boljše pravno urejanje (SWD(2017)0350),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za peticije (A8-0170/2018),

A.  ker je novi medinstitucionalni sporazum začel veljati na dan podpisa, torej 13. aprila 2016;

B.  ker sta Parlament in Komisija ob sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma v izjavi potrdila, da novi sporazum „odraža ravnovesje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo ter njihovimi zadevnimi pristojnostmi v skladu s Pogodbama“ ter „ne posega v Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo“(22);

C.  ker je Parlament za izvajanje določb novega medinstitucionalnega sporazuma o medinstitucionalnem načrtovanju revidiral svoj Poslovnik in med drugim določil notranje postopke za pogajanja in sprejemanje skupnih sklepov o večletnem načrtovanju in skupnih izjav o letnem medinstitucionalnem načrtovanju;

D.  ker so se tri institucije v okviru letnega medinstitucionalnega načrtovanja strinjale glede dveh skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019;

E.  ker novi medinstitucionalni sporazum za razliko od medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2003 ne vključuje več pravnega okvira za uporabo alternativnih metod urejanja, kot sta sourejanje in samourejanje, kar pomeni, da ni vključeno sklicevanje na ti metodi;

F.  ker mora Komisija v skladu z odstavkom 13 novega medinstitucionalnega sporazuma v svojem procesu ocene učinka opraviti čim širša posvetovanja; ker mora podobno Komisija na podlagi odstavka 19 novega medinstitucionalnega sporazuma pred sprejetjem predloga in ne po tem opraviti odprta in pregledna javna posvetovanja, pri tem pa zagotoviti, da bodo načini in roki teh javnih posvetovanj omogočali čim širšo udeležbo, ki ne bo omejena zgolj na posamezne interese in njihove lobiste;

G.  ker je Komisija julija 2017 revidirala smernice za boljšo pripravo zakonodaje ter bolje pojasnila in uporabila povezave med različnimi koraki pri oblikovanju politike v okviru Komisije, nadomestila stare samostojne smernice, kjer so bili ocena učinka, ocenjevanje in izvajanje obravnavani ločeno, ter vključila nove smernice o načrtovanju in posvetovanju z deležniki;

H.  ker lahko Komisija na podlagi odstavka 16 novega medinstitucionalnega sporazuma na lastno pobudo ali na poziv Evropskega parlamenta ali Sveta dopolni svojo oceno učinka ali opravi drugo analitično delo, ki je po njenem mnenju potrebno;

I.  ker novi medinstitucionalni sporazum priznava, da se je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil z Odborom Komisije za regulativni nadzor; ker ima ta odbor med drugim nalogo, da izvaja objektivno preverjanje kakovosti ocen učinka Komisije; ker mora odbor dati pozitivno mnenje, da se lahko pobuda s priloženo oceno učinka Komisiji predloži za sprejetje; ker je treba v primeru negativnega mnenja pregledati osnutek poročila in ga ponovno predložiti odboru, v primeru drugega negativnega mnenja pa je potrebna politična odločitev za nadaljnjo obravnavo pobude; ker se mnenje odbora objavi na spletišču Komisije hkrati s poročilom o obravnavani pobudi, v primeru ocene učinka pa takrat, ko Komisija sprejme ustrezno politično pobudo(23)1;

J.  ker je Odbor za regulativni nadzor v začetku leta 2017 zaključil zaposlovanje osebja, med drugim tudi treh članov izven institucij Evropske unije; ker je odbor v letu 2016 pregledal 60 ločenih ocen učinka, med katerimi jih je 25 (42 %) najprej dobilo negativno oceno, zato so bile revidirane in ponovno predložene odboru; ker je odbor nato dal skupno pozitivno oceno vsem prejetim revidiranim ocenam učinka razen eni; ker odbor izmenjuje informacije s službami Parlamenta o najboljših praksah in metodologijah pri ocenah učinka;

K.  ker si bodo na podlagi odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije izmenjale mnenja, če bi bilo treba zaradi predvidene spremembe pravne podlage uporabiti namesto rednega posebni zakonodajni postopek ali nezakonodajni postopek; ker je Parlament za izvajanje te določbe revidiral svoj Poslovnik; ker te določbe doslej še ni bilo treba uveljaviti;

L.  ker v odstavku 27 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije priznavajo, da je treba vso obstoječo zakonodajo uskladiti s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo, pri čemer je zlasti pomembna potreba po čim hitrejši uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom; ker je Komisija to uskladitev predlagala decembra 2016(24); ker sedaj Parlament in Svet natančno preučujeta ta predlog;

M.  ker je novemu medinstitucionalnemu sporazumu priložena nova različica Skupnega dogovora glede delegiranih aktov in s tem povezanega ustaljenega besedila; ker bodo na podlagi odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije po začetku veljavnosti tega sporazuma brez nepotrebnega odlašanja začele pogajanja z namenom, da bi Skupni dogovor dopolnile z nezavezujočimi merili za uporabo členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker so se ta pogajanja po dolgotrajnem pripravljalnem delu končno začela septembra 2017;

N.  ker se v odstavku 29 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije zavezujejo, da bodo najpozneje do konca leta 2017 vzpostavile skupni funkcionalni register delegiranih aktov z dobro urejenimi informacijami, ki bodo predstavljene na uporabniku prijazen način, da bi tako izboljšale preglednost, olajšale načrtovanje in omogočile sledljivost v vseh različnih fazah življenjskega cikla delegiranega akta; ker je register sedaj vzpostavljen in je začel delovati decembra 2017;

O.  ob upoštevanju, da je v točki 32 medinstitucionalnega sporazuma določeno, da Komisija deluje kot povezovalni člen in da obe zakonodajni veji obravnava enako, pri čemer dosledno spoštuje vloge, ki so vsem trem institucijam dodeljene s Pogodbama;

P.  ker v odstavku 34 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament in Svet kot sozakonodajalca poudarjata pomen ohranjanja tesnih stikov že pred začetkom medinstitucionalnih pogajanj, da bi dosegli boljše vzajemno razumevanje stališč vsake od strani, poleg tega pa sta se dogovorila, da bosta v ta namen olajšala medsebojno izmenjavo mnenj in informacij, vključno z rednimi povabili predstavnikom drugih institucij na neuradne izmenjave mnenj; ker na podlagi teh določb niso bili vzpostavljeni novi posebni postopki ali strukture; ker so se stiki med institucijami v okviru skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah sicer okrepili, izkušnje odborov pa kažejo, da ni sistematičnega pristopa k spodbujanju take medsebojne izmenjave mnenj ter da je še vedno težko pridobiti informacije in odziv Sveta o vprašanjih, ki so jih v njegovem okviru sprožile države članice; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

Q.  ker je Parlament zaradi povečanja preglednosti zakonodajnega postopka revidiral svoj Poslovnik in prilagodil pravila o medinstitucionalnih pogajanjih med rednim zakonodajnim postopkom na podlagi določb, sprejetih leta 2012; ker so vsi pogajalski mandati Parlamenta javni, to pa ne velja za mandate Sveta; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

R.  ker so se v odstavku 39 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije, da bi bilo lažje slediti različnim stopnjam v zakonodajnem procesu, zavezale, da bodo do 31. decembra 2016 opredelile, kako nadalje razviti zadevne platforme in orodja, s katerimi bi lahko oblikovali namensko skupno zbirko podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev; ker taka skupna zbirka podatkov še ni vzpostavljena;

S.  ker so se tri institucije v odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma glede pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihove sklenitve zavezale, da se bodo v šestih mesecih po začetku veljavnosti novega medinstitucionalnega sporazuma sestale z namenom, da bi s pogajanji dosegle boljšo praktično ureditev za sodelovanje in izmenjavo informacij v okviru Pogodb, kakor jih razlaga Sodišče Evropske unije; ker so se ta pogajanja začela novembra 2016 in se še niso končala;

T.  ker se je regulativno sodelovanje izkazalo za ključni instrument v mednarodnih trgovinskih sporazumih za premikanje v smeri regulativnega dialoga in usklajenosti med trgovskimi partnerji; ker mora Komisija v tem postopku ostati zavezana načelom pravičnih in enakih konkurenčnih pogojev za vse deležnike in zagotavljanju največje možne preglednosti pri odločanju;

U.  ker v odstavku 46 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije potrjujejo svojo zavezo, da bodo za spremembo obstoječe zakonodaje pogosteje uporabljale zakonodajno tehniko prenovitve in dosledno spoštovale Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(25);

V.  ker se v odstavku 48 novega medinstitucionalnega sporazuma Komisija zavezuje, da bo kot prispevek k svojemu programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) vsako leto predstavila pregled rezultatov prizadevanj Unije za poenostavitev zakonodaje, preprečevanje pretiranega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z letno študijo bremena; ker so bili rezultati prve letne študije bremena predstavljeni 24. oktobra 2017 v okviru delovnega programa Komisije za leto 2018;

W.  ker letni pregled bremena ustvarja edinstveno priložnost za opredelitev in spremljanje rezultatov prizadevanja EU za preprečevanje prekomernega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena; ker ta pregled nudi odlično priložnost, da se dokaže dodana vrednost zakonodaje EU in državljanom EU ponudi preglednost;

X.  ker novi medinstitucionalni sporazum zahteva medinstitucionalno sodelovanje, da se bo poenostavila veljavna zakonodaja in v izogib prekomernemu urejanju ter upravnim bremenom za državljane, državne uprave in podjetja; ker Parlament poudarja, da ti cilji v zvezi z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi ne bi smeli privesti do nižjih standardov glede varstva okolja, javnega zdravstva, zdravja delavcev, varnosti, standardov Mednarodne organizacije dela ali pravic potrošnikov;

Y.  ker bodo na podlagi odstavka 50 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije skupaj redno spremljale izvajanje tega sporazuma, in sicer tako na politični ravni v okviru letnih razprav kakor tudi na tehnični ravni v okviru Medinstitucionalne usklajevalne skupine; ker spremljanje na politični ravni vključuje redne razprave konference predsednikov odborov ter letno srečanje na visoki ravni o pregledu stanja; ker so bile poleg tega v okviru skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019 določene posebne ureditve spremljanja; ker so tudi doslej pridobljene izkušnje odborov neprecenljive pri oceni izvajanja novega medinstitucionalnega sporazuma; ker ima Odbor za pravne zadeve posebno pristojnost za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije;

Skupne zaveze in cilji

1.  šteje novi medinstitucionalni sporazum za medinstitucionalno dejavnost, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti zakonodaje Unije; opozarja, da zakonodaja EU pogosto harmonizira ali nadomešča različne predpise v 28 državah članicah, tako pa postanejo nacionalni trgi medsebojno dostopni pod enakimi pogoji in se zmanjšajo splošni upravni stroški, s čimer se ustvarja popolnoma delujoč notranji trg;

2.  pozdravlja dosežen napredek in pridobljene izkušnje v prvem letu in pol izvajanja medinstitucionalnega sporazuma in spodbuja institucije, naj si še nadalje prizadevajo za popolno izvrševanje sporazuma, zlasti v zvezi z medinstitucionalnimi pogajanji o nezavezujočih merilih za uporabo členov 290 in 291 PDEU, uskladitvijo vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom, medinstitucionalnimi pogajanji o praktičnih ureditvah za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanji o mednarodnih sporazumih in njihovim sklepanjem ter ustanovitvijo namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev;

3.  ponovno opozarja, da je namen novega medinstitucionalnega sporazuma doseči bolj odprta in pregledna razmerja med tremi institucijami, da bi se ustvarjala visokokakovostna zakonodaja v interesu državljanov EU; meni, da čeprav je načelo lojalnega sodelovanja med institucijami omenjeno le v odstavkih 9 in 32 v zvezi s specifičnimi področji, zajetimi v novem medinstitucionalnem sporazumu, bi ga bilo treba spoštovati v vsem zakonodajnem ciklusu, kot enega od načel, opredeljenih v členu 13 PEU;

Načrtovanje

4.  pozdravlja dogovor institucij, da bodo okrepile letno in večletno načrtovanje Unije v skladu s členom 17(1) PEU z bolj strukturiranim postopkom in natančnim časovnim načrtom; z zadovoljstvom ugotavlja, da so v prvi izvedbi medinstitucionalnega letnega načrtovanja v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom dejavno sodelovale vse tri institucije, kar je privedlo do skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 z opredelitvijo 59 ključnih zakonodajnih predlogov kot prednostnih v letu 2017 in, na podlagi skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah za leti 2018 in 2019, opredelitvijo 31 zakonodajnih predlogov kot prednostnih do konca tega zakonodajnega obdobja; v zvezi s tem pozdravlja zlasti dejavno vključitev Sveta in verjame, da se bo to nadaljevalo v prihodnosti, tudi pri večletnem načrtovanju za novo zakonodajno obdobje; vseeno meni, da prednostnega obravnavanja nekaterih zakonodajnih dosjejev, o katerih je bil dosežen dogovor v skupni izjavah, ne bi smeli izkoristiti za izvajanje neutemeljenega pritiska na sozakonodajalca ter da hitrost ne bi smela imeti prednosti pred kakovostjo zakonodaje; meni, da je pomembno oceniti, kako se uporabljajo sedanja praksa in pravila za odobritev skupnih izjav ter ali so mogoče nekatere izboljšave Poslovnika Parlamenta v zvezi s pogajanji o medinstitucionalnem načrtovanju, na primer okrepitev mandata, ki so ga predsedniku podelile politične skupine;

5.  meni, da je izredno pomembno posvetovanje z odbori Parlamenta ves čas med pripravo skupne izjave ter med postopkom izvrševanja;

6.  poudarja, da novi medinstitucionalni sporazum ne posega v skupne dogovore med Parlamentom in Komisijo v okviru okvirnega sporazuma iz leta 2010; ponovno opozarja zlasti, da je treba pri izvajanju odstavkov od 6 do 11 novega medinstitucionalnega sporazuma spoštovati dogovore o časovnem razporedu za delovni program Komisije iz Priloge 4 okvirnega sporazuma iz leta 2010;

7.  meni, da bi Komisija pri predstavitvi svojega delovnega programa, poleg elementov iz odstavka 8 novega medinstitucionalnega sporazuma, morala navesti, zakaj je predvidena zakonodaja upravičena s stališča subsidiarnosti in sorazmernosti, ter pojasniti njeno evropsko dodano vrednost;

8.  pozdravlja ustanovitev projektne skupine Komisije o subsidiarnosti, sorazmernosti in vodilu „storiti manj, a učinkoviteje“, ki mora delovati vzporedno z novim medinstitucionalnim sporazumom, da bi povečali zaupanje državljanov, ki menijo, da je načelo subsidiarnosti bistven element demokratičnega procesa;

9.  poziva Komisijo, naj predstavi bolj vključujoče, podrobne in zanesljive delovne programe; zahteva zlasti, naj delovni programi Komisije natančno določijo pravno naravo vsakega predloga z natančnim in realističnim časovnim okvirom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naslednji zakonodajni predlogi, zlasti ključni zakonodajni svežnji, prispeli pravočasno pred koncem zakonodajnega obdobja, da bosta sozakonodajalca imela dovolj časa za izvrševanje svojih pristojnosti;

10.  spodbuja oblikovanje učinkovite zakonodaje, namenjene zaščiti delovnih mest in evropske konkurenčnosti, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih v vseh gospodarskih sektorjih;

11.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija odgovorila na zahteve Parlamenta po predlogih za akte unije v skladu s členom 225 PDEU, in sicer večinoma v trimesečnem roku iz odstavka 10 novega medinstitucionalnega sporazuma; vendar poudarja, da Komisija ni sprejela posebnih sporočil, kot je predvideno v tej določbi; poziva Komisijo, naj sprejme ta sporočila, da bo zagotovila popolno preglednost in dala politični odziv na zahteve iz resolucij Parlamenta, hkrati pa naj upošteva ustrezne analize Parlamenta o evropski dodatni vrednosti in stroških neukrepanja na ravni EU;

12.  poudarja, kako pomembno je pregledno pošteno sodelovanje med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki bi ga Komisija morala prenesti v prakso z resnično zavzetostjo, da pritegne Parlament in Svet, na isti ravni, k sodelovanju pri izvajanju svojega programskega načrtovanja, in ponovno opozarja Komisijo na njeno obveznost, da se hitro odzove na zakonodajna in nezakonodajna samoiniciativna poročila; obžaluje, da je več samoiniciativnih poročil ostalo brez odgovora in poziva Komisijo, naj sozakojnodajalcema v treh mesecih predstavi razloge za umik besedila, pa tudi obrazložen odgovor na zahteve za zakonodajne ali nezakonodajne postopke;

13.  meni, da črtanje vseh sklicevanj na uporabo alternativnih metod urejanja v novem medinstitucionalnem sporazumu ne posega v stališče Parlamenta, da bi bilo treba uporabiti mehko pravo le zelo previdno in v dovolj utemeljenih primerih, brez spodkopavanja pravne varnosti in jasnosti veljavne zakonodaje in po posvetovanju s Parlamentom(26); poleg tega je zaskrbljen, da bi pomanjkanje jasnih omejitev pri uporabi mehkega prava lahko celo spodbudilo poseganje po mehkem pravu brez zagotovila, da bo Parlament lahko to nadzoroval;

14.  poziva Svet in Komisijo, naj se sporazumeta o tem, da bi alternativne metode urejanja, pod pogojem, da so nujno potrebne, morale biti vključene v večletne in letne dokumente načrtovanja, da bi se omogočilo ustrezno prepoznavanje in nadzor zakonodajalcev;

Orodja za boljšo pripravo zakonodaje

15.   poudarja, da lahko ocene učinka vsebujejo informacije, vendar ne smejo nikoli nadomestiti političnega odločanja ali povzročiti nepotrebnih zamud v zakonodajnem postopku; poudarja, da je treba ves čas zakonodajnega postopka in v vseh ocenah učinka predlagane zakonodaje posvetiti posebno pozornost možnim učinkom na zainteresirane strani, ki imajo najmanj možnosti, da svoje skrbi predstavijo tistim, ki sprejemajo odločitve, vključno z MSP, civilno družbo, sindikati in drugimi, ki nimajo prednosti neposrednega pristopa k institucijam; meni, da se mora ocena učinka enako osredotočati na vrednotenje socialnih, zdravstvenih in okoljskih posledic ter da mora ocenjevati učinek na temeljne pravice državljanov in enakost med ženskami in moškimi;

16.   opozarja, da mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, ustvarjajo 58 % prometa EU in zagotavljajo dve tretjini vseh zaposlitev v zasebnem sektorju; ponovno opozarja, da se je Komisija v pobudi za mala podjetja ("Small Business Act") zavezala k vključitvi načela „pomisli najprej na male“ v postopek oblikovanja politik, kar vključuje test MSP za oceno učinka prihodnje zakonodaje in upravnih pobud na MSP(27); ponovno opozarja, da je Parlament v sklepu z dne 9. marca 2016 o novem medinstitucionalnem sporazumu navedel, da besedilo novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij ne zavezuje v zadostni meri, da vključijo teste za MSP in konkurenčnost v svoje ocene učinka(28); poudarja, kako pomembno je upoštevati učinek na konkurenčnost in inovacije ter potrebe MSP in jim nameniti pozornost v vseh fazah zakonodajnega postopka, ter izraža zadovoljstvo, da smernice Komisije za boljšo pravno ureditev določajo, da je treba v vseh ocenah učinka sistematično upoštevati možni učinek na MSP in konkurenco ter o tem poročati; opozarja, da testi za MSP pogosto niso kakovostni in se nedosledno izvajajo; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi se dalo učinek na MSP še bolj upoštevati in namerava to vprašanje v prihodnjih letih natančno spremljati;

17.  spodbuja Komisijo, naj v okviru boljše priprave zakonodaje bolje oceni družbene in okoljske posledice svoji politik, pa tudi njihov učinek na temeljne pravice državljanov, hkrati pa tudi upošteva strošek nesprejemanja zakonodaje na ravni Unije ter dejstvo, da je analiza stroškov in koristi le eno od glavnih meril;

18.  ponovno poziva, naj se v vse ocene učinka obvezno vključi uravnotežena analiza srednje- do dolgoročnih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov ter vplivov na zdravje;

19.  poziva Komisijo, naj oceno učinka, pa tudi naknadne ocene uporabi zato, da preuči skladnost pobud, predlogov ali veljavnih zakonodajnih aktov s cilji trajnostnega razvoja, pa tudi učinek na njihov napredek in izvajanje;

20.  ponovno opozarja, da se med pogajanji ni vztrajalo na zamisli dodatnega ad hoc tehničnega neodvisnega odbora iz začetnega predloga Komisije o novem medinstitucionalnem sporazumu; poudarja, da je bil namen ustanovitve tovrstnega odbora povečati neodvisnost, preglednost in objektivnost ocen učinka; ponovno opozarja, da je bilo v odstavku 15 novega medinstitucionalnega sporazuma dogovorjeno, da bosta Parlament in Svet, če in ko bosta menila, da je to ustrezno in nujno, opravila oceno učinka v zvezi s svojimi bistvenimi spremembami predloga Komisije, ki so potrebne za ozaveščeno in dobro utemeljeno odločanje; opozarja svoje odbore, da se je treba poslužiti tega orodja, ko je to potrebno;

21.  pozdravlja sklicevanje iz novega medinstitucionalnega sporazuma na vključitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti v področje ocene učinka; v zvezi s tem poudarja, da bi morala ocena učinka vedno zajemati temeljito in neizprosno analizo, ali predlog spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ter specifično navajati evropsko dodano vrednost;

22.  ugotavlja, da številnim predlogom Komisije ni bila priložena ocena učinka ter da odbore skrbi, da kakovost in natančnost ocen učinka nihata od celovitih do precej površnih; poudarja, da v prvi fazi izvrševanja novega medinstitucionalnega sporazuma 20 od 59 predlogov Komisije, vključenih v skupno izjavo iz leta 2017, niso imeli priložene ocene učinka; v zvezi s tem ponovno opozarja, da sicer je predvideno, da bi pobudam, za katere se pričakuje, da bodo imele velik družbeni, ekonomski ali okoljski učinek, morala biti priložena ocena učinka, odstavek 13 medinstitucionalnega sporazuma pa prav tako določa, da bi praviloma morala biti pobudam, vključenim v delovni program Komisije ali skupno izjavo, prav tako priložena ocena učinka;

23.  pozdravlja, da medinstitucionalni sporazum določa, da je treba pri sestavljanju zakonodajnega časovnega načrta upoštevati evropsko dodano vrednost vsakega predlaganega ukrepa Unije, upoštevati pa je treba tudi strošek neukrepanja na ravni Unije, ko ukrepanja ni; poudarja, da se stroški neukrepanja na ravni Unije ocenjujejo na 1,75 bilijona EUR na leto, kar je enakovredno 12 % BDP EU (2016); v zvezi s tem pozdravlja delo direktorata za oceno učinka in evropsko dodano vrednost službe Evropskega parlamenta za raziskave;

24.  poziva Komisijo, naj dodatno pojasni, kako namerava oceniti stroške neukrepanja na evropski ravni, med drugim stroške za proizvajalce, potrošnike, delavce, uprave in okolje, kjer ni harmonizirane zakonodaje na ravni EU in ko zaradi različnih nacionalnih predpisov nastanejo dodatni stroški in so politike manj učinkovite (kot to določata odstavka 10 in 12 novega medinstitucionalnega sporazuma); poudarja, da se tovrstna ocena ne bi smela opraviti le v primeru samoderogacijskih klavzul, ob koncu programa in ko se načrtuje razveljavitev, temveč bi bilo treba upoštevati možnost, da se opravi tudi, ko do ukrepanja ali zakonodaje na ravni EU še ni prišlo ali se še ne pregleduje;

25.  opozarja, da je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil nov Odbor za regulativni nadzor, kar krepi neodvisnost odbora; ponovno poudarja, da je treba varovati neodvisnost, preglednost in objektivnost Odbora za regulativni nadzor ter da se nad člani odbora ne bi smel izvrševati politični nadzor(29); poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti, da se vsa mnenja odbora, tudi negativna, objavijo in so dostopna hkrati z objavo ustreznih ocen učinka; poziva k oceni uspešnosti Odbora za regulativni nadzor pri izvrševanju svoje naloge nadzora in objektivnega svetovanja o ocenah učinka;

26.  poudarja, da direktorat Parlamenta za oceno učinka in evropsko dodano vrednost, ki je bil ustanovljen znotraj administracije Parlamenta, pomaga odborom Parlamenta in jim nudi številne storitve, za katere so potrebni zadostni viri, da bi se zagotovilo, da imajo poslanci in odbori na voljo najboljšo možno podporo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je konferenca predsednikov odborov 12. septembra 2017 sprejela posodobljeno različico priročnika za oceno učinka – smernice za odbore;

27.  poziva vse svoje odbore, naj sistematično pregledujejo ocene učinka Komisije in naknadne analize ocen učinka Evropskega parlamenta čim bolj zgodaj v zakonodajnem postopku;

28.   ponovno opozarja, da bo v skladu z odstavkom 14 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament pri preučitvi zakonodajnih predlogov Komisije v celoti upošteval njene ocene učinka; v zvezi s tem prav tako spominja, da lahko parlamentarni odbori povabijo Komisijo, da predstavi svojo oceno učinka in izbrano politično možnost na seji celotnega odbora, in odbore poziva, naj to možnost bolj redno izkoriščajo, kakor tudi možnost, da si ogledajo prestavitev prvotne presoje ocene učinka Komisije, ki jo opravijo službe Parlamenta; vendar opozarja, da to ne sme omejevati manevrskega prostora sozakonodajalcev;

29.  pozdravlja možnost, da Komisija med zakonodajnim postopkom dopolni svojo oceno učinka; meni, da bi bilo treba odstavek 16 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da bi morala Komisija na zahtevo Parlamenta ali Sveta nemudoma zagotoviti dopolnilno oceno učinka;

30.  poudarja pomen pravočasne, javne in pregledne vključitve deležnikov in posvetovanj z njimi ter zadostnega časa za smiselne odgovore; zatrjuje, da je bistveno, da Komisija v fazi priprave izvaja javna posvetovanja v vseh uradnih jezikih;

31.  ponovno opozarja, da je v skladu z odstavkom 17 novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje „vsaka od treh institucij odgovorna za organizacijo svojega ocenjevanja učinka, vključno z notranjimi organizacijskimi viri in nadzorom kakovosti“;

32.  pozdravlja dejstvo, da so se v odstavku 17 novega medinstitucionalnega sporazuma vse tri institucije zavezale k izmenjavi informacij o najboljših praksah in metodologijah o ocenah učinka; meni, da bi to moralo po možnosti zajemati tudi izmenjavo surovih podatkov, ki so podlaga za oceno učinka Komisije, zlasti pa ko Parlament sklene, da bo dopolnil oceno učinka Komisije s svojim dodatnim delom; v ta namen spodbuja službe treh institucij, da čim bolj sodelujejo, tudi v zvezi s skupnimi usposabljanji o metodologijah za izvajanje ocen učinka, zlasti zato, da bi v prihodnosti oblikovali skupno medinstitucionalno metodologijo;

33.  vztraja, kako bistvenega pomena je, da se, v skladu z odstavkom 18 tega sporazuma, „prvotna ocena učinka Komisije in kakršno koli dodatno ocenjevanje učinka, ki ga v zakonodajnem procesu izvedeta instituciji,“ objavijo pred koncem zakonodajnega postopka zaradi preglednosti v razmerju do državljanov in deležnikov;

34.  ponovno poudarja svoje stališče, da bi deležniki, vključno s sindikati in civilno družbo, morali imeti možnost, da čim prej v fazi posvetovanja učinkovito prispevajo k postopku ocene učinka, in v ta namen spodbuja Komisijo, naj bolj sistematično uporabi načrte in začetne ocene učinka ter naj jih objavi pravočasno, na začetku postopka ocene učinka;

35.  pozdravlja zavezo Komisne, da bo pred sprejetjem predloga opravila široko posvetovanje in k neposrednemu sodelovanju v njem spodbudila zlasti MSP, civilno družbo in druge končne uporabnike; z zadovoljstvom ugotavlja, da prenovljene smernice Komisije za boljšo pravno ureditev gredo v to smer;

36.  poudarja pomen novih določb o javnih posvetovanjih in posvetovanjih z deležniki, ki jih je treba uporabiti tako v pripravljalni fazi kot tudi med celotnim zakonodajnim postopkom;

37.  poziva Komisijo, naj spoštuje obvezne roke za poročila o izvajanju ter pregled direktiv in uredb;

38.  poudarja pomen naknadne ocene veljavne zakonodaje v skladu z načelom „najprej oceni“ in priporoča, naj se ta po možnosti opravi v obliki naknadne ocene učinka, za katero se bo uporabila enaka metodologija kot za predhodno oceno učinka za isti zakonodajni akt, da bi lahko bolje ocenili njegov učinek;

39.  pozdravlja odstavek 22 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem so se tri institucije dogovorile, da bodo za podporo procesu ocenjevanja veljavne zakonodaje po potrebi v zakonodajo vključile zahteve glede poročanja, spremljanja in vrednotenja, pri tem pa se izogibale pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam; je seznanjen s težavami pri zbiranju podatkov v državah članicah o učinkovitosti zakonodaje in spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

40.  pozdravlja odstavek 23 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem se tri institucije strinjajo, da bodo sistematično upoštevale možnost uporabe klavzule o pregledu v zakonodaji; poziva Komisijo, naj klavzule o pregledu vključi v svoje predloge, kjer je to primerno, v nasprotnem primeru pa naj pojasni razloge za odmik od tega splošnega pravila;

Zakonodajni instrumenti

41.   pozdravlja obveznosti, ki jih je sprejela Komisija v zvezi s področjem uporabe obrazložitvenega memoranduma, ki spremlja vsak predlog; je zlasti zadovoljen, da bo Komisija razložila tudi, kako se predlagani ukrepi utemeljujejo ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; v zvezi s tem poudarja pomen okrepljene in celovite ocene in obrazložitve v zvezi s spoštovanjem teh načel in evropske dodane vrednosti predlaganega ukrepa;

42.  meni, da je treba zagotoviti doslednost med obrazložitvenim memorandumom in oceno učinka, povezano z istim predlogom; zato poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost ter obrazloži svojo odločitev, ko se ta odmakne od sklepov ocene učinka;

43.  opozarja na to, da se Komisija v odstavku 25 novega medinstitucionalnega sporazuma zavezuje le k temu, da bo ustrezno upoštevala „razlike v naravi in učinkih med uredbami in direktivami“; ponavlja svojo zahtevo, da bi se bilo treba po pristopu, orisanem v poročilu Monti, v zakonodajnih predlogih bolj posluževati uredb(30), kar je v skladu s pravnimi zahtevami iz Pogodb v zvezi z njihovo uporabo, da bi se zagotovile doslednost, enostavnost in pravna gotovost v Uniji;

44.  pozdravlja zavezo vseh treh institucij iz odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma, da bodo izmenjale mnenja o spremembah pravne podlage; poudarja vlogo in strokovno znanje Odbora za pravne zadeve pri preverjanju pravne podlage(31); ponovno poudarja stališče Evropskega parlamenta, da bo nasprotoval vsem poskusom spodkopavanja svojih zakonodajnih pooblastil z neupravičenim spreminjanjem pravne podlage; poziva Svet, naj v celoti spoštuje zavezo, da bo v primeru nestrinjanja glede predlagane pravne podlage, zlasti v politično občutljivih zadevah, nadaljeval dialog s Parlamentom;

45.  poudarja, da je treba izbrati pravno podlago za predlog Komisije po objektivnih merilih, ki se predložijo v sodno presojo; poudarja pa tudi pravico Parlamenta kot sozakonodajalca, da na osnovi svoje razlage Pogodb predlaga spremembo pravne podlage;

Delegirani in izvedbeni akti

46.  poudarja, kako pomembno je načelo iz člena 26 novega medinstitucionalnega sporazuma, ter ponavlja, da je zakonodajalec pristojen, da v mejah Pogodb in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije odloča, ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti delegirane akte ter ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti izvedbene akte(32);

47.  opozarja, da prenos pooblastil na Komisijo ni zgolj tehnična zadeva, temveč lahko vključuje tudi politično občutljiva vprašanja, ki so zelo pomembna za državljane, potrošnike in podjetja EU;

48.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da spoštuje rok iz odstavka 27 novega medinstitucionalnega sporazuma za predlaganje uskladitve vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom; nadalje meni, da bi praviloma morali biti vsi primeri, ki so prej sodili v regulativni postopek s pregledom, sedaj usklajeni s členom 290 PDEU in torej preoblikovani v delegirane akte(33);

49.  opozarja, da vključitev obveznosti Komisije, da se v zvezi s pripravo delegiranih aktov sistematično obrne na strokovnjake držav članic, ne bi smela pomeniti, da bo postopek postal zelo podoben, če ne celo identičen, postopku za pripravo izvedbenih aktov, zlasti kar zadeva postopkovne pristojnosti teh strokovnjakov; meni, da bi to lahko zabrisalo razlike med tema dvema vrstama aktov do mere, ko bi pomenilo de facto ponovno obuditev mehanizem komitologije iz časov pred Lizbonsko pogodbo;

50.  izraža nezadovoljstvo ob dejstvu, da je Svet kljub popuščanju Parlamenta še vedno zelo zadržan pri sprejemanju delegiranih aktov, ko so merila iz člena 290 PDEU izpolnjena; ponovno opozarja, da bi novi medinstitucionalni sporazum v skladu z uvodno izjavo 7 moral olajšati pogajanja v okviru rednega zakonodajnega postopka in izboljšati izvrševanje členov 290 in 291 PDEU; poudarja, da je kljub temu Svet v številnih zakonodajnih dosjejih vztrajal pri podelitvi izvedbenih pooblastil v skladu s členom 291 PDEU ali vključitvi vseh elementov, in abstracto upravičenih za prenos pooblastil ali podelitev izvedbenih pooblastil, v sam temeljni akt; je razočaran, ker v teh primerih Komisija ni branila svojih prvotnih predlogov;

51.  je zelo zaskrbljen, ker si Svet skoraj sistematično prizadeva nadomestiti delegirane akte z izvedbenimi; meni, da je še posebej nesprejemljivo, da Svet poskuša izkoristiti usklajevanje z Lizbonsko pogodbo za nadomestitev regulativnega postopka s pregledom z izvedbenimi akti, namesto z delegiranimi;

52.  pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponavlja svoje stališče o nezavezujočih merilih za izvajanje členov 290 in 291 PDEU, kot je navedeno v resoluciji z dne 25. februarja 2014(34); meni, da bi morala biti temelj za ta pogajanja;

53.  opozarja, da bi morali politično pomembni elementi, kot so seznami ali registri izdelkov ali snovi na ravni Unije, ostati sestavni del temeljnega akta, po potrebi v obliki prilog, in bi jih bilo zato treba spreminjati samo z delegiranimi akti; poudarja, da bi se zaradi pravne varnosti morali izogibati oblikovanju samostojnih seznamov;

54.  meni, da bi merila za izvajanje členov 290 in 291 PDEU morala upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe v zadevi o biocidih, v zadevi o delegiranem aktu za IPE ter v zadevi o mehanizmu vizumske vzajemnosti(35);

55.  pozdravlja zavezo Komisije, da se bo, ko bo v zgodnjih fazah priprave osnutkov izvedbenih aktov potrebno širše strokovno znanje, po potrebi posvetovala s skupino strokovnjakov, zadevnimi deležniki in javnostjo; meni, da bi Parlament moral biti obveščen vsakič, ko se začnejo tovrstna posvetovanja:

56.  z odobravanjem ugotavlja, da se je Komisija v odstavku 28 novega medinstitucionalnega sporazuma strinjala, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila enak dostop do vseh informacij o delegiranih in izvedbenih aktih, tako da bosta prejela vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic; pozdravlja dejstvo, da se bodo strokovnjaki Parlamenta in Sveta lahko redno udeleževali sej strokovnih skupin Komisije, na katere bodo vabljeni strokovnjaki iz držav članic in ki bodo zadevale pripravo delegiranih aktov; poziva Komisijo, naj iskreno in dosledno izpolnjuje to obveznost; ugotavlja, da se je dostop že izboljšal;

57.  poudarja, da je treba izboljšati neformalno sodelovanje v pripravljalni fazi delegiranih in izvedbenih aktov; opozarja, da sozakonodajalca pri pripravi delegiranih ali izvedbenih aktov ne smeta pozabiti na namen, izražen v zakonodajnem aktu, ki je deloma tudi cilj; poudarja pomen registra delegiranih aktov, ki že deluje;

58.  obžaluje dejstvo, da Komisija pogosto meni, da so ukrepi na ravni 2, ki jih predlagajo trije organi za finančne storitve (ESAME, EBA in EIOPA), sprejeti brez sprememb, s čimer se okrni čas, ki ga ima Parlament za nadzor, kadar se predlagajo pomembne ali številne spremembe;

59.  pozdravlja hiter napredek na medinstitucionalni ravni pri ustanovitvi skupnega funkcionalnega registra delegiranih aktov in pozdravlja uradni začetek njegovega delovanja 12. decembra 2017;

60.  z zanimanjem pričakuje uporabo dobro strukturiranega in uporabnikom prijaznega funkcionalnega registra delegiranih aktov, ki je bil objavljen 12. decembra 2017 in ga je zahteval Parlament;

61.  ugotavlja, da lahko boljši zakonodajni postopki na ravni EU s pravočasnim poglobljenim medinstitucionalnim sodelovanjem privedejo do bolj usklajene in harmonizirane uporabe prava EU;

Preglednost in usklajevanje zakonodajnega procesa

62.  pozdravlja dejstvo, da morala Parlament in Svet v skladu s točko 32 novega medinstitucionalnega sporazuma kot sozakonodajalca svoja pooblastila izvrševati na enakopravni osnovi, Komisija pa mora opraviti svojo vlogo povezovalnega člena ter obe zakonodajni veji obravnavati enako; opozarja, da je to načelo že določeno v Lizbonski pogodbi; zato zahteva, naj Komisija obema zakonodajalcema hkrati da na voljo vse ustrezne dokumente, povezane z zakonodajnimi predlogi, vključno z neuradnimi dokumenti, in jih, kjer je izvedljivo, da na voljo javnosti;

63.  obžaluje dejstvo, da odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma še nista prispevala k boljšemu pretoku informacij iz Sveta, zlasti glede na to, da se v splošnem zdi, da ni dovolj informacij o vprašanjih, ki jih države članice sprožijo v Svetu in ni sistematičnega pristopa, ki bi olajšal vzajemno izmenjavo pogledov in informacij; zaskrbljeno ugotavlja, da se navadno pretok informacij od predsedstva do predsedstva ter med službami generalnega sekretariata Sveta zelo razlikuje; poudarja nesimetrični dostop sozakonodajalcev do informacij, saj se Svet lahko udeležuje sej parlamentarnih odborov, predstavniki Parlamenta pa na srečanja delovnih skupin Sveta niso vabljeni; zato meni, da je zaželen usklajen in pregleden pristop; predlaga, naj seje Sveta praviloma potekajo javno, tako kot seje Parlamenta;

64.  zahteva, da se odstavka 33 in 34 v celoti izvršujeta; poziva zlasti Svet, naj se dnevni redi, delovni dokumenti in predlogi predsedstva delovnih skupin in Odbora stalnih predstavnikov vlad držav članic (odbora Coreper) redno in na strukturiran način posredujejo Parlamentu, da se omogoči enakopravna raven informiranja med sozakonodajalcema; meni, da bi bilo treba odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da je možno, poleg neformalne izmenjave mnenj, Parlament povabiti, da pošlje predstavnika na seje delovnih skupin in odbora Coreper;

65.  poudarja, da je v smislu odstavkov 35 in 36 novega medinstitucionalnega sporazuma mogoče zasledovati cilja sinhronizacije in pospešitve zakonodajnega postopka le, če se zagotovi, da so pristojnosti vseh institucij popolnoma zaščitene; zato meni, da v nobenem primeru ne moreta sinhronizacija ali pospešitev pomeniti, da lahko druge institucije Parlamentu vsilijo časovni načrt;

66.  poziva k povečanju prizadevanj za oblikovanje namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev iz odstavka 39 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponovno opozarja, da bi ta podatkovna zbirka morala vključevati podatke o vseh fazah zakonodajnega postopka, da bi olajšala sledljivost; predlaga, da bi to vključevalo tudi podatke o postopku ocene učinka;

67.  želi spomniti vse tri institucije EU, da je treba nadalje napredovati pri oblikovanju namenske skupne zbirke podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev;

68.  predlaga, naj se Svet med posvetovalnim postopkom vsaj enkrat sreča s Parlamentom, da bo ta lahko predstavil in pojasnil razloge za odobrene spremembe, Svet pa pojasnil svoje stališče do vsakega od njih; predlaga, naj Svet v vsakem primeru zagotovi pisni odgovor;

69.  predlaga, naj Parlament pripravi kvantitativno študijo o učinkovitosti postopka posvetovanja;

70.  poziva Komisijo, naj spoštuje časovni okvir, določen v uredbi o evropskih nadzornih organih za odločanje, ali naj sprejme, spremeni ali zavrne osnutek tehničnih standardov in naj vsaj dovolj zgodaj uradno obvesti sozakonodajalca, če jih izjemoma ne more spoštovati, ter za to navede razloge; poudarja, da v zadnjem času Komisija tega ni storila v številnih primerih; opozarja Komisijo, da postopki, v katerih Parlament izjavi, da nima pripomb na določeni akt, niso bili namenjeni nadomeščanju zamud, ki jih je povzročila Komisija, in da ti postopki močno vplivajo na čas, ki ga ima Parlament, da uveljavlja svojo pravico do nadzora;

71.  pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 40 novega medinstitucionalnega sporazuma novembra 2016; z razočaranjem ugotavlja, da po več kot enem letu razprav, dveh krogih pogajanj na politični ravni in številnih srečanjih na tehnični ravni kljub jasni in utrjeni sodni praksi še ni bil dosežen sporazum;

72.  pozdravlja pisna poročila, ki jih pripravi Komisija pred mednarodnimi konferencami, in dnevna ustna poročila, ki jih med konferencami pripravita predsedstvo Sveta in Komisija;

73.  obžaluje, da Parlament ne sme biti kot opazovalec navzoč na usklajevalnih sestankih EU na mednarodnih konferencah;

74.  poziva vse tri institucije EU, naj karseda hitro končajo pogajanja o izboljšanju praktične ureditve za sodelovanje in izmenjavo informacij, ki so se v skladu z odstavkom 40 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje začela novembra 2016;

75.  želi spomniti Svet in Komisijo, da mora biti praktična ureditev v zvezi z mednarodnimi sporazumi v skladu s Pogodbami, zlasti členom 218(10) PDEU, in upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe iz zadeve Tanzanija in zadeve Mauritius(36);

76.  poziva druge institucije, naj upoštevajo pogodbi, uredbe in ustrezno sodno prakso ter zagotovijo, da bodo Parlament:

a.  nemudoma, v celoti in natančno obveščale med celotnim življenjskim ciklom mednarodnih sporazumov na proaktiven, strukturiran in racionaliziran način, ne da bi bil ogrožen pogajalski položaj EU, in mu dale na voljo dovolj časa, da bo v vseh fazah izrazil svoje mnenje in da bo to v največji možni meri upoštevano;

b.  natančno obveščale in ga vključile v fazo izvajanja sporazumov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni s sporazumi, kadar ti vplivajo na zakonodajo EU, ter mu omogočile, da v celoti uveljavlja svoje pravice kot sozakonodajalec;

c.  proaktivno obveščale o stališčih Komisije v mednarodnih forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Konferenca OZN za trgovino in razvoj, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Program OZN za razvoj, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svet OZN za človekove pravice;

77.  meni, da je treba horizontalno spoštovati ustaljeno prakso, v skladu s katero se pred začasno uporabo trgovinskih in naložbenih določb politično pomembnih sporazumov čaka na odobritev Parlamenta, k čemu se je zavezala tudi komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razširijo to prakso na vse mednarodne sporazume;

78.  poudarja, da se je Parlament pripravljen ponovno obrniti na Sodišče Evropske unije, da zagotovi spoštovanje svojih pravic, če v bližnji prihodnosti ne bo dosežen odločilen napredek v pogajanjih o odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma;

79.  ugotavlja, da bi se vse tri institucije morale zavedati, da njihova zakonodajalska odgovornost ne preneha, ko so mednarodni sporazumi sklenjeni; poudarja, da je treba pazljivo spremljati izvajanje in da si je treba stalno prizadevati za zagotovitev, da bodo sporazumi dosegli zastavljene cilje; poziva institucije, naj najboljše prakse in pristop sodelovanja razširijo na fazo izvajanja in ocenjevanja mednarodnih sporazumov;

80.  ugotavlja, da so lahko ocene učinka, ki vključujejo oceno stanja na področju človekovih pravic, pomembno orodje v pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih, saj lahko strankam pomagajo spoštovati obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, in ponovno opozarja na zavezujočo naravo sporazumov, kot je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

81.  poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta delitev pristojnosti med EU in državami članicami, ki je razvidna iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017, in sicer za sprejemanje pogajalskih smernic, pogajanja in pravno podlago predlogov, ki jih je treba podpisati in skleniti, zlasti pa za sklenitev mednarodnih sporazumov in podpis s strani Sveta;

82.  poziva evropske predstavnike, naj bodo zlasti pozorni na skladnost mednarodnih standardov in zahtev s sprejeto zavezujočo zakonodajo EU;

83.  poziva Komisijo, naj razkrije dokumente, iz katerih so razvidna stališča, ki jih zavzema v mednarodnih organizacijah, ki določajo standarde na finančnih, monetarnih in regulativnih področjih, zlasti v Baselskem odboru za bančni nadzor; prosi, naj bo Parlament v celoti obveščen o vseh fazah razvoja mednarodnih standardov, ki bi lahko vplivali na zakonodajo EU;

84.  poziva, naj se v skladu z resolucijo Parlamenta o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov vzpostavi in formalizira finančni dialog o sprejetju in skladnosti evropskih stališč pred pomembnimi mednarodnimi pogajanji; poudarja, da bi bila potrebna predhodna razprava o teh stališčih na podlagi podrobnih smernic, ki bi jih lahko dopolnili s proaktivnimi usmerjevalnimi resolucijami, in da bi morala biti stališča znana vnaprej ter da bi bilo treba poskrbeti za nadaljnje ukrepanje, Komisija pa naj redno poroča o izvajanju teh smernic;

85.   želi spomniti na svojo izjavo, sprejeto 15. marca 2018, o določitvi sedeža Evropske agencije za zdravila, kjer je Evropski parlament izrazil obžalovanje, da njegova vloga in pravice sozakonodajalca, enakovrednega s Svetom, niso bile ustrezno upoštevane;

86.   je seznanjen s mandatom, ki ga je odobril Odbor stalnih predstavnikov 6. decembra 2017, o stališču Sveta glede predloga Komisije v zvezi z obveznim registrom za preglednost; poziva vse strani, naj dokončajo pogajanja v duhu dobrega sodelovanja, da se izboljša preglednost zakonodajnega postopka;

Izvajanje in uporaba zakonodaje Unije

87.  poudarja pomen načela iz odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma, da ko se pri prenosu direktive v nacionalno pravo države članice odločijo dodati elemente, ki v ničemer niso povezani z zadevno zakonodajo Unije, take dodatke opredeli bodisi z aktom ali akti o prenosu ali prek drugih navezujočih se dokumentov; ugotavlja, da še vedno ni dovolj informacij; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj in dosledno ukrepajo v boju proti slabi preglednosti in drugim težavam v zvezi s čezmernim prenašanjem(37);

88.  meni, da je treba za prenos in izvajanje aktov EU jasno razlikovati med primeri „čezmernega prenašanja“, v katerih države članice uvajajo dodatne upravne zahteve, ki niso povezane z zakonodajo EU, in določitvijo višjih standardov, ki presegajo vseevropske minimalne standarde za varstvo okolja in potrošnikov, zdravstveno varstvo in varnost hrane;

89.   meni, da bi se zato, da se zmanjšajo težave v zvezi s čezmernim prenašanjem, vse tri institucije morale zavezati, da bodo sprejemale zakonodajo EU, ki bo jasna, zlahka prenosljiva in bo imela specifično evropsko dodano vrednost; ponovno opozarja, da bi se bilo sicer treba izogniti dodatnemu nepotrebnemu upravnemu bremenu, vendar to ne bi smelo preprečevati državam članicam, da ohranijo ali sprejmejo bolj ambiciozne ukrepe in višje socialne in okoljske standarde ter standarde na področju varstva potrošnikov v primerih, ko zakonodaja Unije določi le minimalne standarde;

90.  poziva države članice, naj se karseda izogibajo ustvarjanju dodatnih upravnih zahtev pri prenosu zakonodaje EU in naj v skladu z odstavkom 43 medinstitucionalnega sporazuma tovrstne dodatke opredelijo v aktu o prenosu ali povezanem dokumentu;

91.  ponovno opozarja, da se v skladu z odstavkom 44 novega medinstitucionalnega sporazuma države članice poziva, naj pri pridobivanju informacij in podatkov, potrebnih za spremljanje in vrednotenje izvajanja prava Unije, sodelujejo s Komisijo; zato poziva države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da bodo spoštovale svoje obveznosti, tudi tako, da dajo na voljo korelacijske tabele z jasnimi in natančnimi informacijami o nacionalnih ukrepih, ki prenašajo direktive v domači pravni red, kot je bilo dogovorjeno s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih in Skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih;

92.  meni, da bi se morala zaveza Komisije v skladu z odstavkom 45 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da se bo, ob ustreznem spoštovanju pravil o zaupnosti, dostop Parlamenta do informacij v zvezi s postopki pred ugotavljanjem kršitev in postopki za ugotavljanje kršitev bistveno izboljšal; v zvezi s tem ponavlja svoje že dolgo trajajoče zahteve Komisiji v zvezi s podatki, do katerih ima Parlament pravico dostopa(38);

93.  ponovno poudarja svoje odobravanje mehanizma za reševanje težav EU Pilot, ki je bolj neformalno, vseeno pa učinkovito sredstvo za zagotavljanje, da bodo države članice spoštovale pravo Unije(39); ne odobrava napovedi Komisije, da bo v prihodnje praviloma začela postopke za ugotavljanje kršitev brez poseganja po tem mehanizmu(40);

94.  opozarja, da morajo komisarji spoštovati zakonodajne pristojnosti poslancev Evropskega parlamenta; meni, da morajo Parlamentu posredovati vse neodvisne študije, ki so bile podlaga za njihove odločitve, pa tudi tiste, ki nasprotujejo njihovim ugotovitvam;

95.  obžaluje, da vsi prevodi zakonodajnih predlogov niso na voljo istočasno, kar zavleče zakonodajni postopek;

96.  poudarja, da morajo postopki, uveljavljeni v zakonodaji EU, če naj bo ta učinkovita z vidika uporabe, ustrezati glavnemu namenu te zakonodaje in zlasti glavnemu cilju varstva okolja, če gre za zagotavljanje visoke ravni varstva okolja;

97.  priznava, da je delo, ki ga pri ocenjevanju kakovosti priprave zakonodaje EU glede na njeno dejansko izvajanje opravijo v Odboru za peticije, pomembno in je podlaga za izboljšanje besedil in postopkov; v zvezi s tem ugotavlja pomen pravega medinstitucionalnega sodelovanja s Komisijo pri zagotavljanju, da se peticije ustrezno preučijo;

Poenostavitev

98.  pozdravlja zavezo iz odstavka 46 novega medinstitucionalnega sporazuma k pogostejši uporabi zakonodajne tehnike prenovitve; ponavlja, da bi ta tehnika morala biti redna zakonodajna tehnika, saj gre za dragoceno orodje za poenostavitev(41); vendar meni, da bi morala Komisija v primeru popolne prenove politike namesto uporabe tehnike prenovitve posredovati predlog za popolnoma nov pravni akt, ki bo razveljavil veljavno zakonodajo, da bi lahko sozakonodajalca široko in učinkovito politično razpravljala in ohranila svoje pristojnosti, kot so zapisane v Pogodbah;

99.  želi spomniti, da lahko, kadar je to primerno, boljša priprava zakonodaje pri oceni nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen v skladu z odstavkoma 47 in 48 novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij in pri oceni ciljev za morebitno zmanjšanje bremena, da bi zmanjšali stroške za uprave in podjetja, vključno z MSP, pomeni tudi povečanje obsega zakonodaje EU, vključno s harmonizacijo razlik v nacionalnih zakonodajah, ob upoštevanju prednosti zakonodajnih ukrepov ter posledic neukrepanja na ravni EU, kar zadeva socialne ter okoljske standarde in standarde varstva potrošnikov, in ob upoštevanju dejstva, da lahko države članice uporabljajo strožje standarde, če so s pravom Unije določeni le minimalni standardi; poleg tega želi spomniti, da mora Unija v skladu s horizontalno socialno klavzulo iz člena 9 PDEU skrbno pretehtati vpliv zakonodaje EU na socialne standarde in zaposlovanje, kar vključuje ustrezno posvetovanje s socialnimi akterji, zlasti sindikati, potrošniki in predstavniki interesov ranljivih skupin, ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in sporazumov, ki jih lahko sklenejo v skladu s členom 155 PDEU; zato poudarja, da zmanjšanje upravnih bremen ne pomeni nujno deregulacije in da v nobenem primeru ne sme ogroziti temeljnih pravic in okoljskih, socialnih, delovnih, zdravstvenih in varnostnih standardov, standarda varstva potrošnikov, standarda enakosti spolov ali standarda dobrega počutja živali, vključno z zahtevami po informacijah v zvezi s tem, in torej ne smejo škoditi pravicam delavcev – ne glede na velikost podjetja – ali privesti do povečanja števila negotovih pogodb o zaposlitvi;

100.   pozdravlja prvi letni pregled bremena Komisije, ki je bil opravljen v okviru poenostavitve zakonodaje EU, zanj pa je bila opravljena raziskava Flash Eurobarometer o poslovnem dojemanju urejanja, v okviru katere je bilo izprašanih več kot 10 000 podjetij v 28 državah članicah, zlasti MSP, ob upoštevanju razporeditve podjetij po EU; opozarja na ugotovitve raziskave, ki potrjujejo, da je še vedno primerno osredotočanje na zmanjševanje nepotrebnih stroškov in kažejo na to, da na razumevanje podjetij vpliva zapleteno prepletanje številnih faktorjev, na katere morda vplivajo tudi razlike med nacionalnimi upravnimi in pravnimi ureditvami v zvezi z izvrševanjem zakonodaje; izpostavlja, da lahko prekomerno prenašanje in celo nepravilno poročanje medijev prav tako vplivata na to dojemanje; meni, da koncept letnega pregleda bremena, ki je pomembno orodje za odkrivanje težav pri izvajanju in uporabi zakonodaje EU, ne more sprožiti domneve, da bo regulacija avtomatično pomenila pretirano upravno breme; soglaša s Komisijo, da je edini način, da se konkretno ugotovi, kaj bi bilo mogoče poenostaviti, racionalizirati ali odpraviti, vprašati deležnike, tudi manj zastopane, za mnenje o specifičnih zakonodajnih aktih ali več zakonodajnih aktih z določenega področja; poziva Komisijo, naj izboljša letni pregled bremena na podlagi pridobljenih spoznanj iz prvega pregleda ter uporabi pregledne in preverljive metode zbiranja podatkov, pri tem pa zlasti upošteva potrebe MSP ter vključi tako dejanska kot občutena bremena;

101.  je seznanjen z izidom ocene izvedljivosti Komisije, brez poseganja v namen zakonodaje, da bi se določili cilji za zmanjšanje bremena v določenih sektorjih; spodbuja Komisijo, naj določi cilje za zmanjšanje bremena za vsako pobudo na prožen in zanesljiv način, ki bo temeljil na dokazih, v polnem posvetovanju z deležniki, kot to že počne v okviru programa REFIT;

102.  poudarja, da standard EU praviloma nadomesti 28 nacionalnih standardov, kar krepi enotni trg in zmanjšuje birokracijo;

103.  poudarja, kako pomembno se je izogniti nepotrebni birokraciji in upoštevati povezavo med velikostjo podjetja in viri, potrebnimi za izvajanje obveznosti;

Izvajanje in spremljanje novega medinstitucionalnega sporazuma

104.  ugotavlja, da bo konferenca predsednikov redno prejemala poročilo, ki ga bo sestavil predsednik, in v katerem bo opisano trenutno stanje tako notranjega kot medinstucionalnega izvajanja; meni, da bi to poročilo moralo ustrezno upoštevati oceno konference predsednikov odborov na podlagi izkušenj različnih odborov, zlasti Odbora za pravne zadeve kot odbora, pristojnega za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije(42);

105.  pozdravlja prvo letno medinstitucionalno politično srečanje na visoki ravni za pregled izvajanja medinstitucionalnega sporazuma, ki je bilo 12. decembra 2017; spodbuja konferenco predsednikov odborov, naj konferenci predsednikov po potrebi posreduje morebitne predloge za izvajanje novega medinstitucionalnega sporazuma;

o

o    o

106.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(2)

UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(3)

UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(4)

UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

(5)

UL C 73, 17.3.1999, str. 1.

(6)

UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(7)

UL C 145, 30.6.2007, str. 5.

(8)

UL C 369, 17.12.2011, str. 15.

(9)

UL C 484, 24.12.2016, str. 7.

(10)

UL C 446, 29.12.2017, str. 1.

(11)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-427/12, EU:C:2014:170; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-88/14, ECLI:EU:C:2015:499; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, zadeva C-286/14, EU:C:2016:183; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016, Parlament proti Svetu, zadeva C-263/14, ECLI:EU:C:2016:435; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2016, Parlament proti Svetu, zadeva C-658/11, ECLI:EU:C:2014:2025.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0104.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0312.

(15)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0081.

(16)

UL C 289, 9.8.2016, str. 53.

(17)

UL C 285, 29.8.2017, str. 11.

(18)

UL C 93, 24.3.2017, str. 14.

(19)

UL C 353 E, 3.12.2013, str. 117.

(20)

UL C 51 E, 22.2.2013, str. 87.

(21)

UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.

(22)

Glej Prilogo II k Sklepu Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (Sprejeta besedila P8_TA(2016)0081).

(23)

1 Člen 6(2) Sklepa predsednika Evropske komisije z dne 19. maja 2015 o ustanovitvi neodvisnega Odbora za regulativni nadzor (C(2015)3263).

(24)

Glej COM(2016)0798 in COM(2016)0799.

(25)

UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(26)

Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2010 o boljši pripravi zakonodaje – 15. letno poročilo Evropske komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 9 Protokola (UL C 308E, 20.10.2011, str. 66), odstavek 47.

(27)

Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja (UL C 289, 9.8.2016, str. 53), odstavek 16.

(28)

Glej Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (Sprejeta besedila P8_TA(2016)0081), odstavek 4.

(29)

Glej zgoraj navedeno resolucijo Parlamenta z dne 27. novembra 2014, odstavek 12. Zgoraj omenjeni sklep Parlamenta z dne 9. marca 2016, odstavek 6.

(30)

Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih, odstavek 5.

(31)

Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.1.

(32)

Glej zgoraj navedeno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije, uvodna izjava D.

(33)

Glej zgoraj navedeno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije, odstavek 6.

(34)

Prav tam, odstavek 1.

(35)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, navedena zgoraj; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski komisiji proti Evropski komisiji, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Evropski parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(36)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2016 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(37)

Glej resolucijo Parlamenta z dne 21. novembra 2012 o 28. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2010) (UL C 419, 16.12.2015, str. 73), odstavek 7.

(38)

Glej resolucijo Parlamenta z dne 4. februarja 2014 o 29. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2011) (Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0051), odstavka 21 in 22.

(39)

Glej resolucijo Parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2014 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385), odstavek 16.

(40)

Glej sporočilo Komisije z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, navedeno zgoraj, str. 5.

(41)

Glej zgoraj navedeno resolucijo Parlamenta z dne 14. septembra 2011, odstavek 41.

(42)

Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.3.


OBRAZLOŽITEV

I. Ozadje

Dne 13. aprila 2016 so Evropski parlament, Svet in Evropska komisija sprejeli nov Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (nov medinstitucionalni sporazum), da bi izboljšali sprejemanje zakonodaje v EU ter zagotovili, da bo zakonodaja EU bolje koristila državljanom in podjetjem in da bodo zakoni in politike EU učinkoviti pri doseganju ciljev, upravna bremena pa bodo karseda majhna.

Nov medinstitucionalni sporazum določa skupne zaveze in cilje ter vsebuje določbe o medinstitucionalnem sodelovanju v zvezi z večletnim in letnim medinstitucionalnim načrtovanjem, orodji za boljšo pripravo zakonodaje, zakonodajnimi orodji, delegiranimi in izvedbenimi akti, preglednostjo in usklajevanjem zakonodajnega postopka, izvajanjem in uporabo zakonodaje Unije in poenostavitvijo. Prav tako določa splošni okvir, na podlagi katerega lahko omenjene tri institucije izvajajo in spremljajo nov medinstitucionalni sporazum. Nov medinstitucionalni sporazum tudi zavezuje vse tri institucije k nadaljnjim pogajanjem o ustreznih merilih za razmejitev delegiranih in izvedbenih aktov in o boljših praktičnih ureditvah za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanjem o mednarodnih sporazumih in njihovim sklepanjem. Zavezuje k usklajevanju obstoječe zakonodaje s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo, zlasti kar zadeva ukrepe, sprejete z regulativnim postopkom s pregledom. Nazadnje tudi predvideva ustanovitev namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev in registra delegiranih aktov.

II. Sklep Parlamenta o sklenitvi novega medinstitucionalnega sporazuma in ustanovitvi delovne skupine o razlagi in izvajanju omenjenega sporazuma

Parlament se je na priporočilo Odbora za ustavne zadeve 9. marca 2016 s 516 glasovi za, 92 proti in 95 vzdržanimi glasovi odločil odobriti nov medinstitucionalni sporazum(1). V svoji odločitvi je opredelil vrsto vprašanj, ki jih je treba dodatno obravnavati na politični in/ali tehnični ravni(2).

Konferenca predsednikov je Odboru za pravne zadeve in Odboru za ustavne zadeve naročila, naj preučita izvajanje novega medinstitucionalnega sporazuma v okviru člena 55 Poslovnika. V ta namen je bila ustanovljena delovna skupina, katere glavni rezultati so poročevalcema služili kot izhodišče za pripravo tega osnutka poročila.

Delovna skupina se je srečala devetkrat med 10. majem 2016 in 20. novembrom 2017. Svoje delo je sklenila s podporo povzetku dejavnosti, njene glavne ugotovitve pa so bile predstavljene na skupni seji Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve 28. novembra 2017.

III. Ocena poročevalcev o izvajanju medinstitucionalnega sporazuma: glavni vidiki

Skupne zaveze in cilji

Doseženi napredek ter izkušnje, pridobljene v prvem letu in pol uporabe novega medinstitucionalnega sporazuma, so pretežno pozitivni in bi morali vse tri institucije spodbuditi k dodatnim prizadevanjem, da sporazum v celoti izvajajo, zlasti glede odprtih vprašanj: a) nezavezujoča merila za uporabo členov 290 in 291 PDEU ter uskladitev vseh temeljnih aktov, ki se še nanašajo na regulativni postopek s pregledom, b) praktične ureditve za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanjem o mednarodnih sporazumih in njihovim sklepanjem ter c) ustanovitev namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev.

Končni cilj novega medinstitucionalnega sporazuma je zagotavljanje visokokakovostne zakonodaje v interesu državljanov Unije. V ta namen bi bilo treba upoštevati načelo iskrenega sodelovanja med institucijami v celotnem zakonodajnem ciklu kot eno od načel, zapisanih v členu 13 PEU.

Načrtovanje

Nov način medinstitucionalnega letnega načrtovanja v okviru novega medinstitucionalnega sporazuma je privedel do prve skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 in dodatne skupne izjave za leti 2018 in 2019. To je dobrodošel dokaz angažiranosti vseh treh institucij, saj razumejo, da ne bi smeli dajati prednosti hitrejšim postopkom na račun kakovosti zakonodaje.

Komisija bi morala pri predstavitvi svojega delovnega programa jasno prikazati pravno naravo vsakega predloga z natančnim in realističnim časovnim okvirom.

Kar zadeva odgovore Komisije na zahteve Parlamenta po predlogih za akte unije v skladu s členom 225 PDEU, Komisija ni sprejela posebnih sporočil, kot je predvideno v odstavku 10 novega medinstitucionalnega sporazuma. Parlament meni, da je sprejemanje takšnih posebnih sporočil zelo pomembno, saj je njihov namen zagotoviti popolno preglednost in podati politični odgovor na zahteve Parlamenta.

Orodja za boljšo pripravo zakonodaje

Nov medinstitucionalni sporazum ustrezno pojasnjuje, da ocene učinka ne smejo nikoli nadomestiti političnih odločitev ali povzročiti nepotrebnih zamud v zakonodajnem postopku. Ocena učinka je pomembno orodje, ki bi moralo na uravnotežen način zajeti različne vidike, predvidene v medinstitucionalnem sporazumu, vključno s preverjanjem malih in srednjih podjetij, pri katerem je vztrajal Parlament. Komisija je julija 2017 revidirala svoje smernice za boljšo pripravo zakonodaje.

Kljub tej reviziji in zavezam v odstavku 13 novega medinstitucionalnega sporazuma številni predlogi Komisije, tudi politično občutljivi, nimajo priložene ocene učinka. Natančneje 20 od 59 predlogov, ki so bili opredeljeni kot prednostne naloge v skupni izjavi leta 2017, nima priložene ocene učinka. Prav tako se zdi, da so velika razhajanja v kakovosti in ravni podrobnosti med posameznimi ocenami učinka.

Vzpostavitev namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev, vključno z informacijami o vseh korakih zakonodajnega postopka za lažjo sledljivost, kot je navedeno v odstavku 39 novega medinstitucionalnega sporazuma, je bistven cilj, za katerega si je treba nemudoma prizadevati.

Zakonodajni instrumenti

V obrazložitvenem memorandumu, ki spremlja vsak predlog Komisije, bi bilo treba razložiti, kako se predlagani ukrepi utemeljujejo ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Prav tako je priporočljivo, da se zagotovi doslednost med obrazložitvenim memorandumom in oceno učinka, povezano z istim predlogom.

Vse tri institucije so se zavezale k izmenjavi mnenj o spremembah pravne podlage v odstavku 25 novega medinstitucionalnega sporazuma. V zvezi s tem je treba poudariti vlogo, strokovno znanje in izkušnje Odbora za pravne zadeve pri preverjanju pravnih podlag. Poudariti je treba tudi stališče Evropskega parlamenta, da bo nasprotoval vsem poskusom spodkopavanja lastnih zakonodajnih pooblastil z neupravičenim spreminjanjem pravne podlage.

Delegirani in izvedbeni akti

Komisija je spoštovala rok, določen v novem medinstitucionalnem sporazumu, in decembra 2016 predlagala uskladitev številnih temeljnih aktov, ki se še vedno nanašajo na regulativni postopek s pregledom. Te predloge trenutno pregledujeta sozakonajalca.

Eden od glavnih kompromisov, ki jih je sprejel Parlament, je, da lahko Komisija pri pripravi delegiranih aktov sistemsko uporablja strokovnjake držav članic. Kljub pomislekom, da bi lahko to zabrisalo razlike med delegiranimi in izvedbenimi akti do te mere, da bi lahko dejansko pomenilo ponovno oživitev predlizbonskega mehanizma komitologije, je namen kompromisa, sprejetega med pogajanji, spodbuditi Svet k uporabi delegiranih aktov, kadar so izpolnjena merila iz člena 290 PDEU. Presenetljivo pa je Svet vztrajal pri podelitvi izvedbenih pooblastil v skladu s členom 291 PDEU ali vključitvi vseh elementov, in abstracto upravičenih za prenos pooblastil ali podelitev izvedbenih pooblastil, v sam temeljni akt. Še bolj preseneča to, da v omenjenih primerih Komisija ni branila svojih predlogov.

Medinstitucionalna pogajanja o nezavezujočih merilih za uporabo členov 290 in 291 PDEU iz odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma (merila za razmejitev) so se začela septembra 2017. Mandat Parlamenta za ta pogajanja je določen z resolucijo Parlamenta z dne 25. februarja 2014(3). Ne glede na to, katera merila bodo dogovorjena, bodo morala upoštevati ustrezne sodbe Sodišča(4).

Komisija se je strinjala, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila enak dostop do vseh informacij o delegiranih in izvedbenih aktih, tako da bosta prejela vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic. Strokovnjaki iz Evropskega parlamenta in Sveta so dobili sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, na katere so vabljeni strokovnjaki iz držav članic in ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Dosedanji dokazi kažejo, da se je tak dostop znatno izboljšal.

Na medinstitucionalni ravni je bil dosežen hiter napredek pri vzpostavitvi skupnega funkcionalnega registra delegiranih aktov. Uradno je začel delovati 12. decembra 2017, kar je pomemben dosežek.

Preglednost in usklajevanje zakonodajnega procesa

Načelo, na podlagi katerega sta Evropski parlament in Svet zakonodajalca in izvršujeta svoja pooblastila enakopravno, je izjemnega pomena, vendar ga pogosto spodkopava dejstvo, da Svet na splošno ne posreduje dovolj informacij. Seje odborov Evropskega parlamenta so javne, seje delovnih skupin Sveta pa niso. Zato je utemeljeno zahtevati, da se dnevni redi, delovni dokumenti in predlogi predsedstva delovnih skupin in Coreperja redno in strukturirano posredujejo Parlamentu. Poleg k rednim izmenjavam mnenj bi bilo treba Parlament povabiti tudi, naj pošlje svoje predstavnike na sestanke delovnih skupin Sveta in Coreperja.

Medinstitucionalna pogajanja o praktičnih ureditvah za sodelovanje in izmenjavo informacij o pogajanjih o mednarodnih sporazumih in sklepanjih tovrstnih sporazumov so se začela novembra 2016. Vendar pa po več kot letu razprav kljub uveljavljeni in jasni sodni praksi dogovor še ni bil dosežen.(5)

Izvajanje in uporaba zakonodaje Unije

Pravilen in pravočasen prenos zakonodaje Unije, ki je jasna, lahko prenosljiva in ima evropsko dodano vrednost, je ključ do boljše priprave zakonodaje. V skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom bi bilo treba, ko se pri prenosu direktive v nacionalno pravo države članice odločijo dodati elemente, ki v ničemer niso povezani z zadevno zakonodajo Unije, take dodatke opredeliti bodisi z aktom ali akti o prenosu ali prek drugih navezujočih se dokumentov. Pri ugotavljanju čezmernega prenašanja je treba doseči še veliko napredka.

Parlament je večkrat poudaril, da bi moral imeti dostop do informacij v zvezi s postopki pred ugotavljanjem kršitev in postopki za ugotavljanje kršitev. Učinkovitih mehanizmov za reševanje težav, kot je EU Pilot, ne bi smeli prehitro zanemariti.

Poenostavitev

Poenostavitev je bistvo boljše priprave zakonodaje. Eden od načinov, kako jo doseči, je sistematična uporaba zakonodajne tehnike prenovitve, ki bi zato morala biti redna zakonodajna tehnika. Vendar pa bi morala Komisija v primeru popolne prenove politike raje posredovati predlog za popolnoma nov pravni akt, ki razveljavlja veljavno zakonodajo, da bi lahko sozakonodajalca široko in učinkovito politično razpravljala in ohranila svoje pristojnosti, kot so zapisane v Pogodbah.

Komisija je opravila svoj prvi letni pregled bremen in ocenila izvedljivost določanja ciljev za zmanjšanje bremen v posameznih sektorjih, kot je predvideno v medinstitucionalnem sporazumu. Ugotovitve je predstavila 24. oktobra 2017 kot del svojega delovnega programa za leto 2018 in potrdila, da je poudarek na zmanjševanju nepotrebnih stroškov še vedno ustrezen, ter ocenila, da obstaja kompleksen preplet različnih dejavnikov, ki vplivajo na dojemanje podjetij. Samo z zbiranjem mnenj o posebnih ali sektorskih delih zakonodaje je mogoče konkretno ugotoviti, kaj je mogoče dejansko poenostaviti. Komisija bi morala izboljšati letni pregled bremena na podlagi pridobljenih spoznanj iz prvega pregleda ter uporabiti pregledne in preverljive metode zbiranja podatkov, pri tem pa zlasti upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij ter vključiti tako dejanska kot občutena bremena in upoštevati, da mora zakonodaja izpolnjevati svoje cilje. Določiti bi morala cilje za zmanjšanje bremena za vsako pobudo na prožen in zanesljiv način, ki bo temeljil na dokazih, v polnem posvetovanju z deležniki, kot to že počne v okviru programa REFIT.

Izvajanje in spremljanje novega medinstitucionalnega sporazuma

Konferenca predsednikov odborov ima pomembno vlogo pri spremljanju izvajanja novega medinstitucionalnega sporazuma in bi morala konferenci predsednikov po potrebi predložiti priporočila. Odbor za pravne zadeve bi moral kot odbor, pristojen za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije(6), veliko prispevati k postopku.

(1)

Resolucija z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje, P8_TA(2016)0081.

(2)

Glej zgoraj omenjeno odločitev Parlamenta z dne 9. marca 2016, odstavek 16.

(3)

UL C 285, 29.8.2017, str. 11.

(4)

Glej na primer sodbo Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, navedena zgoraj; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Evropski parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(5)

Glej sodbo Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Evropski parlament proti Svetu, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Evropski parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(6)

Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.3.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (12.2.2018)

za Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve

o razlagi in izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

(2016/2018(INI))

Pripravljavec mnenja: Bendt Bendtsen

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

A.  ker medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje zahteva medinstitucionalno sodelovanje, da se bo poenostavila veljavna zakonodaja in v izogib prekomernemu urejanju ter upravnim bremenom za državljane, državne uprave in podjetja; ker Parlament poudarja, da ti cilji v zvezi z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi ne bi smeli privesti do nižjih standardov glede varstva okolja, javnega zdravstva, zdravja delavcev, varnosti, standardov Mednarodne organizacije dela ali pravic potrošnikov;

B.  ker se je regulativno sodelovanje izkazalo za ključni instrument v mednarodnih trgovinskih sporazumih za premikanje v smeri regulativnega dialoga in usklajenosti med trgovskimi partnerji; ker mora Komisija v tem postopku ostati zavezana načelom pravičnih in enakih konkurenčnih pogojev za vse deležnike in zagotavljanju največje možne preglednosti pri odločanju;

C.  ker je medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje privedel do opaznega napredka pri nekaterih prednostnih nalogah in ker odstavek 40 tega sporazuma zavezuje k pogajanju za boljšo praktično ureditev za sodelovanje in izmenjavo informacij o mednarodnih sporazumih;

1.  meni, da je treba horizontalno spoštovati ustaljeno prakso, v skladu s katero se pred začasno uporabo trgovinskih in naložbenih določb politično pomembnih sporazumov čaka na odobritev Parlamenta, k čemu se je zavezala tudi komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razširijo to prakso na vse mednarodne sporazume;

2.  poziva druge institucije, naj upoštevajo pogodbi, uredbe in ustrezno sodno prakso ter zagotovijo, da bodo Parlament:

a.  nemudoma, v celoti in natančno obveščale med celotnim življenjskim ciklom mednarodnih sporazumov na proaktiven, strukturiran in racionaliziran način, ne da bi bil ogrožen pogajalski položaj EU, in mu dale na voljo dovolj časa, da bo v vseh fazah izrazil svoje mnenje in da bo to v največji možni meri upoštevano;

b.  natančno obveščale in ga vključile v fazo izvajanja sporazumov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni s sporazumi, kadar ti vplivajo na zakonodajo EU, ter mu omogočile, da v celoti uveljavlja svoje pravice kot sozakonodajalec;

c.  proaktivno obveščale o stališčih Komisije v mednarodnih forumih, kot so WTO, Konferenca OZN za trgovino in razvoj, OECD, Program OZN za razvoj in Svet OZN za človekove pravice;

3.  poudarja, da se je Parlament pripravljen ponovno obrniti na Sodišče Evropske unije, da zagotovi spoštovanju njegovih pravic, če v bližnji prihodnosti ne bo dosežen odločilen napredek v pogajanjih o odstavku 40 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje;

4.  ugotavlja, da bi se vse tri institucije morale zavedati, da njihova zakonodajalska odgovornost ne preneha, da je mednarodni sporazum sklenjen; poudarja, da je treba pazljivo spremljati izvajanje in da si je treba stalno prizadevati za zagotovitev, da bodo sporazumi dosegli zastavljene cilje; poziva institucije, naj najboljše prakse in pristop sodelovanja razširijo na fazo izvajanja in ocenjevanja mednarodnega sporazuma;

5.  pozdravlja delovni program Komisije o prednostnih zadevah, povezanih s trgovino, čeprav bi lahko zagotovil več informacij o časovnem razporedu mednarodnih trgovinskih pogajanj; poziva k večji preglednosti zakonodajnega postopka, npr. z uporabo skupne podatkovne zbirke;

6.  ugotavlja, da so lahko ocene učinka, ki vključujejo oceno stanja na področju človekovih pravic, pomembno orodje v pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih, saj strankam lahko pomagajo spoštovati obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, in ponovno opozarja na zavezujočo naravo sporazumov, kot je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

7.  pozdravlja bolj sistematičen pristop k ocenam učinka, čeprav uporabljena metodologija ni vedno optimalna; poziva Komisijo, naj si še dalje prizadeva za na rezultatih temelječo trgovinsko politiko, s katero se bodo zmanjševala upravna in regulativna bremena za podjetja, hkrati pa se bodo spoštovale obveznosti in zaveze na področju človekovih pravic, v skladu z vodilnimi načeli OZN in smernicami Komisije;

8.  poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta delitev pristojnosti med EU in državami članicami, ki je razvidna iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017, in sicer za sprejemanje pogajalskih smernic, pogajanja in pravno podlago predlogov, ki jih je treba podpisati in skleniti, zlasti pa za sklenitev mednarodnih sporazumov in podpis s strani Sveta;

9.  pozdravlja izboljšave pri uporabi delegiranih in izvedbenih aktov, vendar meni, da je nujno nadaljnje zbliževanje v skladu s stališči Parlamenta; spodbuja uporabo medinstitucionalnega registra delegiranih aktov in udeležbo na sestankih strokovnjakov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, Patricia Lalonde, Bernd Lange, David Martin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Klaus Buchner, Nicola Danti, Agnes Jongerius, Sajjad Karim, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mario Borghezio, Jacques Colombier

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Nadja Hirsch, Patricia Lalonde, Marietje Schaake, Hannu Takkula

ECR

David Campbell Bannerman, Sajjad Karim, Joachim Starbatty, Jan Zahradil

EFDD

William (earl) Dartmouthski

ENL

Mario Borghezio, Jacques Colombier

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Bendt Bendtsen, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Sorin Moisă, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Nicola Danti, Karoline Graswander-Hainz, Agnes Jongerius, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Heidi Hautala

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (24.11.2017)

za Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve

o razlagi in izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

(2016/2018(INI))

Pripravljavec mnenja: Roberto Gualtieri

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  obžaluje, da vsi prevodi zakonodajnih predlogov niso na voljo istočasno, kar zavleče zakonodajni postopek;

2.  meni, da bi morala predsedstva Sveta Parlamentu zagotoviti podrobnejše informacije o pogajanjih v Svetu, da bi Parlament bolje razumel stališča držav članic in naravo njihovih težav, kar bi olajšalo uspešno in pravočasno sklenitev tristranskih pogajanj; opozarja, da sta se sozakonodajalca v skladu s točko 34 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje dogovorila, da je treba tesne stike ohranjati že pred začetkom medinstitucionalnih pogajanj, da bi dosegli boljše vzajemno razumevanje stališč vsake od strani, poleg tega pa sta se strinjala, da bosta v okviru zakonodajnega procesa olajšala medsebojno izmenjavo mnenj in informacij, vključno z rednimi povabili predstavnikom drugih institucij na neuradne izmenjave mnenj; poudarja, da se ta točka medinstitucionalnega sporazuma doslej ni dovolj uporabljala in da ostajajo nesorazmerja pri posredovanju informacij, saj so seje parlamentarnih odborov javne, seje delovnih skupin Sveta pa ne; obžaluje, da so sestanki Euroskupine tako nepregledni in poudarja, da morajo Parlament in njegovi poslanci še pred odločanjem imeti dostop do dokumentov o programih v zvezi s posameznimi državami, kot tudi do obvestil, posredovanih Euroskupini po sestankih, vključno z njihovimi zapisniki; meni, da bi udeležba predstavnikov Parlamenta na sejah delovnih skupin Sveta olajšala medsebojno razumevanje, tako kot ga udeležba na sestankih skupin strokovnjakov;

3.  opozarja, da je v točki 32 medinstitucionalnega sporazuma določeno, da Komisija deluje kot povezovalni člen ter obe zakonodajni veji obravnava enako, pri čemer dosledno spoštuje vloge, ki so vsem trem institucijam dodeljene s Pogodbama; zato zahteva, naj Komisija obema zakonodajalcema hkrati da na voljo vse ustrezne dokumente, povezane z zakonodajnimi predlogi, vključno z neuradnimi dokumenti, in jih, kjer je izvedljivo, da na voljo javnosti;

4.  poudarja, da je treba pri oceni učinka novih zakonodajnih predlogov ustrezno upoštevati temeljne pravice državljanov, visoko raven socialne vključenosti, stroške neukrepanja na ravni EU, okrepljeno varstvo okolja ter cilj polne udeležbe javnosti in organizacij civilne družbe, da bi zagotovili popolno preglednost postopka odločanja in najvišjo raven socialne pravičnosti;

5.  poudarja, da je treba izboljšati neformalno sodelovanje v pripravljalni fazi delegiranih in izvedbenih aktov; opozarja, da sozakonodajalca pri pripravi delegiranih ali izvedbenih aktov ne smeta pozabiti na namen, izražen v zakonodajnem aktu, ki je deloma tudi cilj; poudarja pomen registra delegiranih aktov, ki bo začel kmalu delovati; poziva Komisijo, naj sozakonodajalca sočasno uradno obvesti o sprejetju vseh osnutkov izvedbenih ukrepov, vključno z izvedbenimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi;

6.  obžaluje dejstvo, da Komisija pogosto meni, da so ukrepi na ravni 2, ki jih predlagajo trije organi za finančne storitve (ESAME, EBA in EIOPA), sprejeti brez sprememb, s čimer okrni čas, ki ga ima Parlament za nadzor, kadar se predlagajo pomembne ali številne spremembe;

7.  predlaga, naj se Svet med posvetovalnim postopkom vsaj enkrat sreča s Parlamentom, da bo ta lahko predstavil in pojasnil razloge za odobrene spremembe, Svet pa pojasnil svoje stališče do vsakega od njih; predlaga, naj Svet v vsakem primeru zagotovi pisni odgovor;

8.  predlaga, naj Parlament pripravi kvantitativno študijo o učinkovitosti postopka posvetovanja;

9.  poziva Komisijo, naj spoštuje časovni okvir, določen v uredbi o evropskih nadzornih organih za odločanje, ali naj sprejme, spremeni ali zavrne osnutek tehničnih standardov in naj vsaj dovolj zgodaj uradno obvesti sozakonodajalca, če jih izjemoma ne more spoštovati, ter za to navede razloge; poudarja, da v zadnjem času Komisija tega ni storila v številnih primerih; opozarja Komisijo, da postopki, v katerih Parlament izjavi, da nima pripomb na določeni akt, niso bili namenjeni nadomeščanju zamud, ki jih je povzročila Komisija, in da ti postopki močno vplivajo na čas, ki ga ima Parlament, da uveljavlja svojo pravico do nadzora;

10.  poziva Komisijo, naj spoštuje obvezne roke za poročila o izvajanju ter pregled direktiv in uredb;

11.  poziva k okrepitvi vloge Parlamenta v evropskem semestru s pomočjo medinstitucionalnega sporazuma;

12.  poziva evropske predstavnike, naj bodo zlasti pozorni na skladnost mednarodnih standardov in zahtev s sprejeto zavezujočo zakonodajo EU;

13.  poziva Komisijo, naj razkrije dokumente, iz katerih so razvidna stališča, ki jih zavzema v mednarodnih organizacijah, ki določajo standarde na finančnih, monetarnih in regulativnih področjih, zlasti v Baselskem odboru za bančni nadzor; prosi, naj bo Parlament v celoti obveščen o vseh fazah razvoja mednarodnih standardov, ki bi lahko vplivali na zakonodajo EU.

14.  poziva, naj se v skladu z resolucijo Parlamenta o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov(1) vzpostavi in formalizira finančni dialog o sprejetju in skladnosti evropskih stališč pred pomembnimi mednarodnimi pogajanji; poudarja, da bi bila potrebna predhodna razprava o teh stališčih na podlagi podrobnih smernic, ki bi jih lahko dopolnili s proaktivnimi usmerjevalnimi resolucijami, in da bi morala biti stališča znana vnaprej ter da bi bilo treba poskrbeti za nadaljnje ukrepanje, Komisija pa naj redno poroča o izvajanju teh smernic.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

0

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Thierry Cornillet, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Cătălin Sorin Ivan, Barbara Kappel, Wajid Khan, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Herbert Dorfmann, Frank Engel, Ashley Fox, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Siegfried Mureşan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bogdan Brunon Wenta, Wim van de Camp

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

47

+

ALDE

Thierry Cornillet

ECR

Ashley Fox, Sander Loones, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Kay Swinburne

EFDD

Marco Valli

ENL

Gerolf Annemans, Barbara Kappel, Bernard Monot

GUE/NGL

Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

PPE

Herbert Dorfmann, Frank Engel, Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Tom Vandenkendelaere, Bogdan Brunon Wenta, Wim van de Camp

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Wajid Khan, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Jakob von Weizsäcker

Verts/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

0

-

6

0

ALDE

Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells

ENL

Marco Zanni

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Miguel Viegas

NI

Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (28.3.2018)

za Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve

o razlagi in izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

(2016/2018(INI))

Pripravljavka mnenja: Anthea McIntyre

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  upošteva medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje in vključitev novih, inovativnih elementov, katerih namen je izboljšati kakovost zakonodaje, kar lahko pripomore k dodajanju vrednosti v zvezi s konkurenčnostjo, rastjo in zaposlovanjem, zlasti tako, da se uvedejo letni pregled bremen, letni cilji za zmanjšanje bremena, testi za mala in srednja podjetja in testi konkurenčnosti, ki morajo biti vodilo vseh ocen učinka, in se vključi Odbor za regulativni nadzor v pregled kakovosti ocen učinka, pa tudi s pomočjo izboljšanja zakonodajnih postopkov, poštenega sodelovanja med evropskimi institucijami in povečanja preglednosti zakonodajnega postopka ob spoštovanju temeljnih načel prava Unije, demokratične legitimnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.  šteje sporazum o boljši pripravi zakonodaje za medinstitucionalno dejavnost, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti zakonodaje Unije; opozarja, da zakonodaja EU pogosto harmonizira ali nadomešča različne predpise v 28 državah članicah, tako pa postanejo nacionalni trgi medsebojno dostopni pod enakimi pogoji in se zmanjšajo splošni upravni stroški, s čimer se ustvarja popolnoma delujoč notranji trg;

3.  poudarja, kako pomembno je pregledno pošteno sodelovanje med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki bi ga Komisija morala prenesti v prakso z resnično zavzetostjo, da pritegne Parlament in Svet, na isti ravni, k sodelovanju pri izvajanju svojega programskega načrtovanja in ponovno opozarja Komisijo na njeno obveznost, da se hitro odzove na zakonodajna in nezakonodajna samoiniciativna poročila; obžaluje, da je več samoiniciativnih poročil ostalo brez odgovora in poziva Komisijo , naj sozakojnodajalcema v treh mesecev predstavi razloge za umik besedila, pa tudi obrazložen odgovor na zahteve za zakonodajne ali nezakonodajne postopke;

4.  poudarja, da trenutno ni informacijske uravnoteženosti med Parlamentom in Svetom, saj so seje parlamentarnih odborov javne, seje Sveta pa niso; posledično vztraja, da je pomembno nemudoma uporabiti točko 34 sporazuma, ki določa, da morata biti Parlament in Svet kot sozakonodajalca ves čas medinstitucionalnih pogajanj v tesnem stiku, zlasti s pomočjo vzajemnih izmenjav stališč in informacij;

5.  je kot sozakonodajalec, katerega naloga je nadzor Komisije, seznanjen z ustanovitvijo projektne skupine Komisije o subsidiarnosti, sorazmernosti in vodilu „storiti manj, a učinkoviteje“, ki bi morala delovati v tesni povezavi z medinstitucionalnim sporazumom, da bi se povečalo zaupanje državljanov, ki menijo, da je načelo subsidiarnosti bistveni element demokratičnega procesa, in pričakujejo, da bo EU delovala v primerih, ko prispeva dejansko dodano vrednost, ter jih bo bolj vključila v postopek odločanja na ravni EU;

6.  meni, da bi moralo imeti načelo „najprej pomisli na male“ pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti, in sicer z zmanjšanjem neupravičenih stroškov zakonodaje za mala in srednja podjetja; poudarja, da ima lahko zakonodaja različen učinek na velika podjetja in na mala in srednja podjetja, kar je treba imeti v mislih pri celotnem zakonodajnem postopku; spodbuja Komisijo, naj prouči, kako je pri pripravi zakonodaje mogoče še bolj upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij in izvaja teste za ta podjetja, da se oceni, kako bi utegnili njeni predlogi vplivati nanje, obenem pa še naprej zagotavlja visoke standarde varstva potrošnikov, delavcev, zdravja in okolja, ne glede na velikost podjetja; poudarja, da lahko sodelovanje s socialnimi partnerji pripomore, da se ukrepi izvajajo brez nepotrebne birokracije tudi v malih in srednjih podjetjih;

7.  spodbuja Komisijo, naj v okviru boljše priprave zakonodaje bolje oceni družbene in okoljske posledice svoji politik, pa tudi njihov učinek na temeljne pravice državljanov, hkrati pa tudi upošteva strošek nesprejemanja zakonodaje na ravni Unije ter dejstvo, da je analiza stroškov in koristi le eno od glavnih meril;

8.  opozarja na priročnik za oceno učinka, zlasti pa na smernice o določbah o oceni učinka vsebinskih predlogov sprememb; je trdno prepričan, da bo ocena učinka predlogov sprememb Parlamenta prispevala k okrepitvi njegovega stališča; opozarja, da ocene učinka res lahko prispevajo k izboljšanju kakovosti zakonodaje EU, a medinstitucionalni sporazum vseeno določa, da ne smejo neupravičeno zavleči zakonodajnega postopka niti ogroziti pristojnosti sozakonodajalcev, da predlagata spremembe;

9.  ponovno opozarja, da je v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje „vsaka od treh institucij odgovorna za organizacijo svojega ocenjevanja učinka, vključno z notranjimi organizacijskimi viri in nadzorom kakovosti“;

10.  vztraja, kako bistvenega pomena je, da se v skladu s tem sporazumom, „prvotna ocena učinka Komisije in kakršno koli dodatno ocenjevanje učinka, ki ga v zakonodajnem procesu“ objavijo pred koncem zakonodajnega postopka zaradi preglednosti v razmerju do državljanov in deležnikov;

11.  poudarja pomen pravočasne, javne in pregledne vključitve deležnikov in posvetovanj z njimi ter zadostnega časa za smiselne odgovore; zatrjuje, da je bistveno, da Komisija v fazi priprave izvaja javna posvetovanja v vseh uradnih jezikih;

12.  poudarja, da je dogovorjeni letni pregled bremena pomembno orodje, ki bi lahko pomagalo opredeliti in spremljati rezultate prizadevanja EU za preprečevanje nepotrebnega bremena ter izboljšanje kakovosti zakonodaje EU, ki mora biti ambiciozna;

13.  poziva Komisijo, naj ne odlaša z uvedbo ukrepov, predlaganih v medinstitucionalnem sporazumu, zlasti tistih, ki so povezani z iskrenim sodelovanjem med institucijami, še posebej pa letnega pregleda bremena, saj lahko ima ključno vlogo pri izvajanju in pravilni uporabi zakonodaje EU, zlasti za nadzor držav članic pri prenosu in izvajanju direktiv ter vseh nacionalnih ukrepov, ki presegajo določbe zakonodaje EU (čezmerno prenašanje), hkrati pa naj upošteva, da lahko države članice določijo višje standarde, če zakonodaja Unije določa le minimalne; v zvezi s tem meni, da letni pregled bremena ponuja dodatno priložnost, da se še nadalje dokaže dodana vrednost zakonodaje EU, našim državljanom pa omogoči preglednost;

14.  ugotavlja, da je Odbor za regulativni nadzor prvi korak k neodvisnemu odboru za nadzor; meni, da mora biti novi Odbor za regulativni nadzor bolj ambiciozen; poziva k rednim ocenam in spremljanju neodvisnosti Odbora za regulativni nadzor pri izvrševanju njegove naloge nadzora in zagotavljanju objektivnega svetovanja o kakovosti ocen učinka; se mu zdi koristno, da se mnenje Odbora za regulativni nadzor po možnosti objavi istočasno z rezultati ocene učinka;

15.  pozdravlja, da medinstitucionalni sporazum določa, da je treba pri sestavljanju zakonodajnega časovnega načrta upoštevati evropsko dodano vrednost vsakega predlaganega ukrepa Unije, upoštevati pa je treba tudi strošek neukrepanja na ravni Unije, ko ukrepanja ni; poudarja, da se stroški neukrepanja na ravni Unije ocenjujejo na 1,75 bilijona EUR na leto, kar je enakovredno 12 % BDP EU (2016)(1); v zvezi s tem pozdravlja delo direktorata za oceno učinka in evropsko dodano vrednost službe Evropskega parlamenta za raziskave;

16.  poudarja, da je treba izbrati pravno podlago za predlog Komisije po objektivnih merilih, ki se predložijo v sodno presojo; poudarja pa tudi pravico Parlamenta kot sozakonodajalca, da na osnovi svoje razlage Pogodb predlaga spremembo pravne podlage;

17.  poudarja, da bi se morala boljša priprava zakonodaje manj osredotočati na zmanjševanje pravnega urejanja in bolj na kakovost zakonodaje ter njeno zmožnost zaščite in spodbujanja interesov državljanov EU; poudarja, da je pri preverjanju ustreznosti zakonodaje pomembno dati razmislekom o temeljnih pravicah ter zaposlovanju, zdravju in varnosti enako težo kot finančnim vidikom; poudarja, da je treba v primeru, ko so v navzkrižju, vedno dati prednost temeljnim pravicam;

18.  poudarja, da bo v skladu z medinstitucionalnim sporazumom Komisija proučila, ali je možno v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) določiti cilje zmanjšanja bremena na nekaterih področjih, da bi si prizadevali za splošno zmanjšanje regulativnega in upravnega bremena; poziva Komisijo, naj pojasni, po potrebi pa tudi določi cilje zmanjšanja neupravičenih bremen v ključnih sektorjih, ne da bi zaradi tega otežila doseganje ambicioznih strateških ciljev EU;

19.  ponovno poudarja, da je Parlament v svojem sklepu z dne 9. marca 2016 o novem medinstitucionalnem sporazumu navedel, da besedilo medinstitucionalnega sporazuma ne zavezuje v zadostni meri treh institucij k vključitvi testa za mala in srednja podjetja ter testa konkurenčnosti v svoje ocene učinka; je trdno prepričan, da bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, da se vse tri institucije zavežejo k vključitvi tega testa ter testa konkurenčnosti v svoje ocene učinka;

20.  poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, naj redno namenja del svojega časa v odboru analizi izvajanja zakonodaje; meni, da bi moral odbor redno vabiti Komisijo, naj predstavi svoje ocene učinka na seji celega odbora;

21.  poziva vse svoje odbore, naj sistematično pregledujejo ocene učinka Komisije in naknadne analize ocen učinka Evropskega parlamenta čim bolj zgodaj v zakonodajnem postopku.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

18

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Michael Detjen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Dominique Martin, Miroslavs Mitrofanovs, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Tania González Peñas, Ivari Padar, Anne Sander, Sven Schulze, Jasenko Selimovic, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jude Kirton-Darling, Ana Miranda, James Nicholson, Massimo Paolucci

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Ivo Vajgl, Renate Weber

ECR

Amjad Bashir, Arne Gericke, Czesław Hoc, James Nicholson, Ulrike Trebesius

ENF

Dominique Martin

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc

18

-

GUE/NGL

Tania González Peñas, Patrick Le Hyaric, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

S&D

Guillaume Balas, Brando Benifei, Michael Detjen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Ivari Padar, Massimo Paolucci, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon, Marita Ulvskog

VERTS/ALE

Ana Miranda, Miroslavs Mitrofanovs

3

0

EFDD

Tiziana Beghin

ENF

Mara Bizzotto

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/603239/EPRS_STU%282017%29603239_EN.pdf


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (21.3.2018)

za Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve

o razlagi in izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

(2016/2018(INI))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

Mednarodni sporazumi

1.  obžaluje, da običajno ni omogočen dostop do nekaterih dokumentov Sveta, ki se nanašajo na mednarodne sporazume, zlasti o pogajalskih mandatih;

2.  poziva k bolj usklajenemu in strukturiranemu pristopu, z zagotovljenim dostopom Parlamenta do vseh pogajalskih besedil in z njimi povezanih dokumentov, tudi do tistih zaupne ali tajne narave, vključno pogajalskimi mandati, ter drugih pomembnih dokumentov, ki se uporabljajo v pripravljalni fazi in dejanskih pogajanjih; poleg tega meni, da bi morala Komisija in Svet Parlamentu posredovati redno posodobljene sezname dokumentov, ki jih imata na voljo in se nanašajo na pogajanja;

3.  pozdravlja pisna poročila, ki jih pripravi Komisija pred mednarodnimi konferencami, in dnevna ustna poročila, ki jih med konferencami pripravita predsedstvo Sveta in Komisija;

4.  obžaluje, da Parlament ne sme biti kot opazovalec navzoč na usklajevalnih sestankih EU na mednarodnih konferencah;

5.  poziva vse tri institucije EU, naj karseda hitro končajo pogajanja o izboljšanju praktične ureditve za sodelovanje in izmenjavo informacij, ki so se v skladu z odstavkom 40 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje začela novembra 2016;

Delegirani in izvedbeni akti

6.  opozarja, da prenos pooblastil na Komisijo ni zgolj tehnična zadeva, temveč lahko vključuje tudi politično občutljiva vprašanja, ki so zelo pomembna za državljane, potrošnike in podjetja EU;

7.  ponovno opozarja, da bi novi medinstitucionalni sporazum v skladu z uvodno izjavo 7 moral olajšati pogajanja v okviru rednega zakonodajnega postopka in izboljšati uporabo členov 290 in 291 PDEU, vendar obžaluje, da se to še ni zgodilo; izraža veliko nezadovoljstvo ob dejstvu, da je Svet še vedno zelo zadržan pri sprejemanju delegiranih aktov, ko so merila iz člena 290 PDEU izpolnjena; poudarja, da to znatno obremenjuje pogajanja;

8.  je zelo zaskrbljen, ker si Svet skoraj sistematično prizadeva nadomestiti delegirane akte z izvedbenimi; meni, da je še posebej nesprejemljivo, da Svet poskuša izkoristiti usklajevanje z Lizbonsko pogodbo za nadomestitev regulativnega postopka s pregledom z izvedbenimi akti, namesto z delegiranimi;

9.  je razočaran, ker Komisija ne zagovarja vedno svojega prvotnega predloga, kar zadeva uporabo delegiranih aktov;

10.  opozarja, da bi morali politično pomembni elementi, kot so seznami ali registri izdelkov ali snovi na ravni Unije, ostati sestavni del temeljnega akta, po potrebi v obliki prilog, in bi jih bilo zato treba spreminjati samo z delegiranimi akti; poudarja, da bi se zaradi pravne varnosti morali izogibati oblikovanju samostojnih seznamov;

11.  z zanimanjem pričakuje uporabo dobro strukturiranega in uporabnikom prijaznega funkcionalnega registra delegiranih aktov, ki je bil objavljen 12. decembra 2017 in ga je zahteval Parlament;

12.  spominja vse tri institucije EU, da je treba nadalje napredovati pri oblikovanju namenske skupne zbirke podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev;

Ocene učinka

13.  ponovno poziva, naj se v vse ocene učinka obvezno vključi uravnotežena analiza srednje- do dolgoročnih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov ter vplivov na zdravje;

14.  poudarja, da bi morale ocene učinka služiti le kot smernice za boljšo pripravo zakonodaje in so lahko zgolj v pomoč pri političnem odločanju, da pa v nobenem primeru ne bi smele nadomestiti političnih odločitev v demokratičnem procesu odločanja ali ovirati vloge politično odgovornih nosilcev odločanja;

15.  meni, da ocene učinka ne smejo povzročati nepotrebnih zamud v zakonodajnem postopku, niti se ne smejo uporabiti kot postopkovna ovira v poskusu zavlačevanja sprejetja neželene zakonodaje;

16.  poziva Komisijo, naj oceno učinka, pa tudi naknadne ocene uporabi zato, da preuči skladnost pobud, predlogov ali veljavnih zakonodajnih aktov s cilji trajnostnega razvoja, pa tudi učinek na njihov napredek in izvajanje;

Poenostavitev

17.  meni, da so nekatera upravna bremena nujna, da se zagotovita ustrezna skladnost s cilji zakonodaje in predpisana raven zaščite, zlasti na področju okolja in varovanja javnega zdravja, kjer je obveščanje javnosti nujno;

18.  poudarja, kako pomembno se je izogniti nepotrebnemu upravnemu bremenu in upoštevati povezavo med velikostjo podjetja in viri, potrebnimi za izvajanje obveznosti;

19.  poudarja, da je kakovost izjemno pomembna, in zato meni, da poenostavitev zakonodaje ne bi smela biti izgovor za manjšo zavzetost pri vprašanjih, ki so bistvenega pomena za varovanje okolja, javno zdravje ali varnost hrane;

20.  poudarja, da je treba preučiti in izboljšati učinkovitost obstoječih posegov z zmanjšanjem nepotrebnih regulativnih stroškov, vendar meni, da določitev neto ciljev za zmanjšanje stroškov pravne ureditve ni ustrezna, saj to po nepotrebnem zmanjšuje izbiro instrumentov, ki so na voljo za nova in nerešena vprašanja, ter ne upošteva koristi pravne ureditve;

21.  pozdravlja sporočilo Komisije, da bo pri pregledu veljavne in načrtovane zakonodaje upoštevala posebne interese mikro-, malih in srednjih podjetij ter zanje uporabila manj stroge ureditve v obliki izjem in poenostavitev; spodbuja Komisijo, naj preuči, kako je pri pripravi zakonodaje mogoče še bolj upoštevati potrebe MSP in mikropodjetij, obenem pa še naprej zagotavljati visoke standarde varstva potrošnikov, delavcev, javnega zdravja in okolja;

22.  pozdravlja ustanovitev projektne skupine Komisije o subsidiarnosti, sorazmernosti in vodilu „storiti manj, a učinkoviteje“, ki mora delovati vzporedno z medinstitucionalnim sporazumom, da bi povečali zaupanje državljanov, ki menijo, da je načelo subsidiarnosti bistven element demokratičnega procesa;

23.  poudarja pomen novih določb o javnih posvetovanjih in posvetovanjih z deležniki, ki jih je treba uporabiti tako v pripravljalni fazi kot tudi med vsem zakonodajnim postopkom;

Izvajanje in uporaba zakonodaje EU

24.  meni, da je treba za prenos in izvajanje aktov EU jasno razlikovati med primeri „čezmernega prenašanja“, v katerih države članice uvajajo dodatne upravne zahteve, ki niso povezane z zakonodajo EU, in določitvijo višjih standardov, ki presegajo vseevropske minimalne standarde za varstvo okolja in potrošnikov, zdravstveno varstvo in varnost hrane;

25.  poziva države članice, naj se karseda izogibajo ustvarjanju dodatnih upravnih zahtev pri prenosu zakonodaje EU in naj v skladu z odstavkom 43 medinstitucionalnega sporazuma tovrstne dodatke opredelijo v aktu o prenosu ali povezanem dokumentu;

°

°  °

26.  poudarja, da lahko države članice pri izvajanju zakonodaje EU in v primeru, ko zakonodaja EU določi le minimalne standarde, določijo višje standarde za varstvo okolja in potrošnikov, zdravstveno varstvo in varnost hrane.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

5

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Lukas Mandl, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Elena Gentile, Merja Kyllönen, Norbert Lins, Gesine Meissner, Ulrike Müller, Mihai Ţurcanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fernando Ruas, Ruža Tomašić, Jadwiga Wiśniewska

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

54

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Gesine Meissner, Ulrike Müller, Frédérique Ries

EFDD:

Piernicola Pedicini

GUE/NGL:

Stefan Eck, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen

PPE:

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Christofer Fjellner, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Lukas Mandl, Fernando Ruas, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Mihai Ţurcanu, Adina-Ioana Vălean

S&D:

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Daciana Octavia Sârbu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE:

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Michèle Rivasi, Davor Škrlec

5

-

ECR

Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Ruža Tomašić, Jadwiga Wiśniewska

3

0

ECR:

Mark Demesmaeker

EFDD:

Julia Reid

ENL:

Sylvie Goddyn

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za peticije (25.1.2017)

za Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve

o razlagi in izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

(2016/2018(INI))

Pripravljavec mnenja: Notis Marias

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  je seznanjen s ciljem Komisije o boljši pripravi zakonodaje kot prednostni nalogi v tem mandatu in potrjuje, da je treba pripraviti jasno, enostavno, učinkovito in uravnoteženo zakonodajo EU, ki naj bi zagotavljala visoko raven socialnega, okoljskega in poklicnega varstva in ki jo bo enostavno prenesti in izvajati;

2.  ugotavlja, da lahko boljši zakonodajni postopki na ravni EU s pravočasnim poglobljenim medinstitucionalnim sodelovanjem privedejo do bolj usklajene in harmonizirane uporabe prava EU;

3.  meni, da morata biti večja preglednost pogajalskega procesa, zlasti kar zadeva čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) in celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA), in zakonodajnega postopka ter strožji nadzor veljavne zakonodaje vodilni načeli pri izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaji;

4.  poudarja, da je treba pogajanja v zvezi s sporazumom o izstopu v skladu s členom 50 izvajati na medinstitucionalni podlagi; želi spomniti, da ta člen le pojasnjuje udeležbo članov Evropskega sveta ali Sveta; poudarja, da poslancem Evropskega parlamenta iz države članice, ki izstopa, ne preprečuje udeležbe v razpravi in glasovanju v Parlamentu in odboru; poziva k povečanju preglednosti pri pogajanjih o izstopu, in sicer v Parlamentu in na medinstitucionalni podlagi;

5.  poudarja, kako pomembno je razvijati in nadalje krepiti vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca ter zagotoviti, da ima enakovreden položaj s Svetom, pa tudi okrepiti njegovo vlogo nadzornega organa vseh institucij EU;

6.  poudarja, da morajo postopki, uveljavljeni v zakonodaji EU, če naj bo ta učinkovita z vidika uporabe, ustrezati glavnemu namenu te zakonodaje in zlasti glavnemu cilju varstva okolja, če gre za zagotavljanje visoke ravni varstva okolja;

7.  opozarja, da je prejel številne peticije o gospodarski in socialni krizi v Evropski uniji, in meni, da je treba dati prednost zakonodajnim pobudam za oživitev gospodarstva ter za boj proti brezposelnosti, prekarni zaposlitvi, socialnim razlikam in revščini;

8.  priznava, da je delo, ki ga pri ocenjevanju kakovosti priprave zakonodaje EU glede na njeno dejansko izvajanje opravijo v Odboru za peticije, pomembno in je podlaga za izboljšanje besedil in postopkov; v zvezi s tem ugotavlja pomen pravega medinstitucionalnega sodelovanja s Komisijo pri zagotavljanju, da se peticije ustrezno preučijo;

9.  spodbuja oblikovanje učinkovite zakonodaje, namenjene zaščiti delovnih mest in evropske konkurenčnosti, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih v vseh gospodarskih sektorjih;

10.  nasprotuje morebitni zakonodajni pobudi ali pravnemu okviru, vzpostavljenemu ob udeležbi katere od institucij, ki lahko privede do dejanske prekarizacije trga dela in zaradi katerega se utegne veliko ljudi znajti pod pragom revščine ali ki spodkopava temeljne pravice iz Listin EU o temeljnih pravicah;

11.  trdi, da bi bilo treba pri oceni učinka novih zakonodajnih predlogov sistematično upoštevati dejanske učinke, tudi kratkoročne, na cilje, kot so varstvo temeljnih pravic državljanov, višja stopnja socialne vključenosti, stroški neevrope in oblike zaposlitve, ki popolnoma ščitijo socialne in plačne pravice javnosti, in ustrezno varstvo okolja; meni, da bi bilo treba vključiti tudi test za mala in srednja podjetja; je prepričan, da mora EU sprejeti zakonodajo, ki zagotavlja najvišjo raven socialne pravičnosti; meni, da je zato poglavitno, da se vsi ukrepi in instrumenti, ki se uporabljajo na ravni EU, oblikujejo in izvajajo tako, da se bodo dosledno in učinkovito preprečile neenakosti, prekarna zaposlitev in socialna izključenost;

12.  poziva k obsežnejšemu posvetovanju s socialnimi partnerji v zgodnji fazi in večji udeležbi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter k ustreznemu upoštevanju njihovih pomislekov;

13.  ugotavlja, da sprejetje sistematičnih ocen učinka ne sme privesti do depolitizacije zakonodajnega postopka in tako zmanjšati osrednje vloge Parlamenta v demokratičnem delovanju Unije, saj je resnični predstavnik neposredne volje in raznolikosti državljanov EU, niti ne sme oslabiti njegovih zakonodajnih pooblastil in ublažiti njegovih razprav ali jih šteti za nepomembne ter nadomestiti političnih odločitev;

14.  poudarja, da naj bi bil glede na cilj zagotavljanja polne preglednosti postopkov odločanja in najvišje ravni socialne pravičnosti osnovni namen posvetovanj in ocen učinka polna udeležba javnosti in organizacij civilne družbe kot gonilne sile, pri čemer pa je treba spodbujati sprejetje zakonodaje, ki zagotavlja popolno varstvo temeljnih pravic državljanov in okolja; meni, da morajo biti posvetovanja in ocene učinka del splošnega procesa demokratizacije, ki vodi do neposredne udeležbe javnosti v vseh fazah odločanja na ravni EU;

15.  meni, da bi bilo treba povečati neodvisnost odbora Komisije za regulativni nadzor in jasneje opredeliti njegovo vlogo, ter predlaga ustanovitev skupnega organa za vse tri institucije, na primer svetovalnega organa za boljšo pripravo zakonodaje;

16.  pozdravlja, da se strokovnjaki Evropskega parlamenta udeležujejo sej odbora Komisije za regulativni nadzor in da se osnutki delegiranih ali izvedbenih ukrepov sistematično objavljajo, pozdravlja pa tudi vzpostavitev registra delegiranih aktov;

17.  poziva, naj se Parlament povabi k udeležbi sej delovne skupine Sveta in Coreperja, in vztraja, da je treba dnevne rede strukturirano posredovati Parlamentu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Peter Jahr, Notis Marias, Roberta Metsola, Julia Pitera, Virginie Rozière, Josep-Maria Terricabras, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kostadinka Kuneva, Ángela Vallina, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edouard Martin


PISMO ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM

TRAN/D/2018/LR/sf – 5251

Pavel Svoboda

Predsednik Odbora za pravne zadeve

Evropski parlament

ASP 06F365

Danuta Maria Hübner

Predsednica Odbora za ustavne zadeve

Evropski parlament

ASP 12E157

Zadeva:   Boljša ureditev ter razlaga in izvajanje medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2016/2018(INI))

Spoštovani predsednik,

spoštovana predsednica,

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  ponovno potrjuje, da podpira glavno prednostno nalogo medinstitucionalnega sporazuma, in sicer zagotoviti kakovostno zakonodaje Unije, ki se osredotoča na področja z največjo dodano vrednostjo za evropske državljane; meni, da bi se moralo pravo Unije sprejemati, tako da bi se dosegli njegovi cilji ob najmanjših stroških in upravnem bremenu, pri čemer bi se upoštevali demokratične legitimnosti, subsidiarnost, sorazmernost in pravna varnost;

2.  poudarja pomen medinstitucionalnega dialoga, kar zadeva večletno načrtovanje pa tudi letni delovni program Komisije, da bi skupaj opredelili vprašanja, ki so pomembna za Evropsko unijo; vztraja, da mora Komisija pri opredeljevanju prednostnih nalog bolj upoštevali politične cikle, povezane z evropskimi volitvami; poziva Komisijo, naj glavne datoteke predstavi najpozneje na sredini zakonodajnega obdobja;

3.  poziva Komisijo, naj predloži letne delovne programe, ki zajemajo vse zakonodajne pobude, vključno s predlogi za spremembo ali razveljavitev obstoječe zakonodaje, z realističnim časovnim okvirom, kar zadeva njihovo predložitev;

4.  poudarja, da je pomembno opraviti ocene učinka tako za zakonodajne zadeve kot v zvezi z delegiranimi in izvedbenimi akti, ki naj bi imeli gospodarske, okoljske ali socialne učinke;

5.  pozdravlja prakso Komisije, da zaradi pomislekov Evropskega parlamenta objavi javna posvetovanja za pomembne pobude v vseh uradnih jezikih EU, da se doseže čim širša javnost in se omogoči odziv;

6.  meni, da je preglednost temelj demokratičnega procesa, vključno s pripravo zakonodaje; zato poudarja, da mora biti preglednost ključno načelo pri izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje; zato poziva Komisijo, naj spoštuje svojo obveznost, da v celoti obvešča Parlament v vseh fazah pogajanj o sporazumih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

7.  pozdravlja dejstvo, da imajo strokovnjaki iz Evropskega parlamenta dostop do sej strokovne skupine Komisije, ter hitro sporočanje osnutkov delegiranih aktov in vzpostavitev registra delegiranih aktov; poudarja, da je treba izboljšati dostop do dokumentov pri pripravi delegiranih aktov, kadar ta vključuje seje strokovnih skupin izven okvira Komisije, zlasti za pripravo standardov;

8.  obžaluje prakso Komisije, da izključi strokovnjake iz Parlamenta iz priprave izvedbenih aktov v okviru sej komitoloških odborov; prav tako obžaluje, da ta praksa velja tudi za pripravo in izvajanje zakonodaje Unije; predlaga Komisiji, naj pripravi jasnejši dnevni red seje komitoloških odborov, pri čemer naj razlikuje med sejami, na katerih poteka glasovanje, na eni strani in točkami, povezanimi z izvedbenimi akti v smislu člena 291 PDEU, ter točkami v zvezi s pripravo in izvajanjem zakonodaje Unije, h katerim bi bilo treba povabiti strokovnjake iz Evropskega parlamenta, na drugi strani;

9.  zahteva, da Komisija Parlamentu med glasovanjem v komitoloških odborih in sprejetjem izvedbenega akta zagotovi dovolj časa, da ustrezno pregleda izvedbene akte, zlasti kadar je podano večje število sprememb.

Lep pozdrav,

Karima Delli

V VEDNOST:   Antonio Tajani, predsednik Evropskega parlamenta

  Cecilia Wikström, predsednica konference predsednikov odborov

  Richard Corbett, poročevalec odbora AFCO

  Usklajevanje zakonodaje


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Elmar Brok, Jean-Marie Cavada, Richard Corbett, Mady Delvaux, Pascal Durand, Enrico Gasbarra, Esteban González Pons, Heidi Hautala, Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Alain Lamassoure, Gilles Lebreton, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Evelyn Regner, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Pavel Svoboda, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Charles Goerens, Jérôme Lavrilleux, Cristian Dan Preda, Virginie Rozière, Rainer Wieland, Tiemo Wölken, Kosma Złotowski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Flavio Zanonato


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

32

+

ALDE

Jean-Marie Cavada, Maite Pagazaurtundúa Ruiz

EFDD

Joëlle Bergeron

PPE

Elmar Brok, Esteban González Pons, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Alain Lamassoure, Jérôme Lavrilleux, Markus Pieper, Cristian Dan Preda, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pavel Svoboda, Axel Voss, Rainer Wieland, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

S&D

Richard Corbett, Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Pedro Silva Pereira, Tiemo Wölken, Flavio Zanonato

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand, Heidi Hautala, Josep-Maria Terricabras

3

-

ENF

Gerolf Annemans, Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

4

0

ECR

Morten Messerschmidt, Kosma Złotowski

GUE/NGL

Helmut Scholz

NI

Kazimierz Michał Ujazdowski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 23. maj 2018Pravno obvestilo