Postopek : 2017/2224(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0173/2018

Predložena besedila :

A8-0173/2018

Razprave :

PV 11/06/2018 - 18
CRE 11/06/2018 - 18

Glasovanja :

PV 12/06/2018 - 5.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0247

POROČILO     
PDF 889kWORD 100k
17.5.2018
PE 616.625v02-00 A8-0173/2018

o posodobitvi izobraževanja v EU

(2017/2224(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Krystyna Łybacka

Pripravljavka mnenja (*):

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o posodobitvi izobraževanja v EU

(2017/2224(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011)0567),

–  ob upoštevanju pravice do izobraževanja, opredeljene v členu 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(4),

–  ob upoštevanju člena 2 Protokola h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa pravico do izobraževanja;

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 2 Protokola 1,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope št. 1904 (2012) o pravici do svobodne izbire izobraževanja,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(6),

–  ob upoštevanju pariške izjave z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (SDW(2016)0195),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(8),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2016 z naslovom Izboljšanje in posodabljanje izobraževanja (COM(2016)0941),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2017 z naslovom Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (COM(2017)0248),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2017 o prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo (COM(2017)0247),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. decembra 2017 za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade (COM(2012)0249),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 30. maja 2017 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (SDW(2017)0322),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2017 o posodobitvi šolstva in visokošolskega izobraževanja,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2017 o novi strategiji EU za izobraževanje,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 17. januarja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (COM(2018)0023),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 17. januarja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (COM(2018)0024),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

–  ob upoštevanju zaključnega poročila socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu na Švedskem 17. novembra 2017(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o predšolski vzgoji in varstvu: najboljši začetek v jutrišnjem svetu za vse naše otroke, sprejetih na 3090. zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, ki je potekalo 19. in 20. maja 2011(12)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 1984 o svobodi izobraževanja v Evropski skupnosti(13),

–  ob upoštevanju pravice do izobraževanja, opredeljene v členu 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2010 o internacionalizaciji visokošolskih ustanov(14),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 8. junija 2016 z naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave (JOIN(2016)0029) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2017 o tem(15),

–  ob upoštevanju člena 26 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Listine Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju za človekove pravice, sprejete v okviru Priporočila CM/Rec(2010)7),

–  ob upoštevanju člena 10 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju strateškega cilja B Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje (1995),

–  ob upoštevanju 28. in 29. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016 ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja 4 in 5,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0173/2018),

A.  ker je v skladu s členom 6 e) PDEU področje izobraževanja in usposabljanja v pristojnosti držav članic, Evropska unija pa ima pomembno podporno vlogo pri opredelitvi izzivov in ciljev ter spodbujanju in izmenjavi najboljše prakse;

B.   ker je pravica do izobraževanja temeljna človekova pravica in ker mora imeti izobraževanje v vseh oblikah in na vseh stopnjah naslednje med seboj povezane bistvene značilnosti: a) razpoložljivost, b) dostopnost, c) sprejemljivost in d) prilagodljivost;

C.  ker je glavna prednostna naloga evropskega stebra socialnih pravic zagotoviti kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

D.   ker je izobraževanje pomembno za doseganje enakih možnosti, zato je treba omogočiti nediskriminacijski dostop do njega; ker si je treba v ta namen bolj prizadevati, da bi zagotovili, da bi imeli vsi enake možnosti pri dostopu do izobraževanja in usposabljanja ter pri pridobivanju znanja in spretnosti na vseh ravnih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti najranljivejšim, invalidom in osebam s posebnimi potrebami, pa tudi prikrajšanim skupinam;

E.   ker evropske izobraževalne sisteme zaznamuje bogata kulturna, socialna in jezikovna raznolikost, obenem pa imajo države članice podobne izobraževalne cilje in se spopadajo s podobnimi izzivi, kot je vsem zagotoviti enak dostop do izobraževanja, kar je mogoče obravnavati na evropski ravni;

F.   ker je uspešnost izobraževalnih sistemov pri izpolnjevanju družbenih in gospodarskih potreb ter potreb posameznikov odvisna od njihove kakovosti, dostopnosti, raznolikosti, učinkovitosti in pravičnosti ter od razpoložljivosti ustreznih človeških, finančnih in materialnih virov;

G.   ker je treba spomniti, da je izobraževanje, tudi izobraževanje učiteljev, prizadela ekonomska in finančna kriza in da ima javno financiranje izobraževanja temeljno vlogo v izobraževalnih sistemih EU; ker sta torej neprekinjena javna finančna podpora za izobraževanje, vključno z učitelji in njihovimi delovnimi pogoji, pa tudi za raziskave, in njeno povečanje bistvena, da se zagotovi brezplačno, vključujoče in dostopno javno izobraževanje;

H.  ker bi morali izobraževanje in usposabljanje prispevati k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani, pripravljeni na življenje in delo v tehnološko naprednem in globaliziranem svetu, ter jim zagotoviti ključen nabor kompetenc za vseživljenjsko učenje, opredeljen kot kombinacija znanja, spretnosti in stališč, potrebnih za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo in zaposlitev;

I.  ker je kakovost poučevanja odločilni dejavnik uspeha učencev in dijakov, zato je ena od prednostnih nalog v okviru sodelovanja EU na področju izobraževanja in usposabljanja močna podpora odličnosti, kar zadeva poučevanje in vzgojo;

J.  ker pravica do izobraževanja obsega tudi svobodo do ustanavljanja izobraževalnih ustanov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati demokratična načela in pravico staršev, da o izobraževanju in pouku svojih otrok odločajo tudi na podlagi verskega, filozofskega in pedagoškega prepričanja;

K.  ker odprta metoda koordinacije, ki se uporablja na področju izobraževanja, državam članicam omogoča oblikovanje in izvajanje skupne strategije o izobraževanju in usposabljanju, kar vključuje tudi spletno platformo ET2020 (izobraževanje in usposabljanje 2020); ker se pragi te strategije vsako leto v okviru spremljanja izobraževanja in usposabljanja v državah članicah in celotni EU analizirajo in ocenijo;

L.   ker Komisija v najnovejšem Pregledu izobraževanja in usposabljanja, objavljenim leta 2017, ugotavlja, da je kljub stalnemu napredku pri zmanjševanju osipa v izobraževanju in usposabljanju ta še vedno zelo visok v vsej EU;

M.   ker rezultati preskušanja PISA kažejo, da ima 20,6 % evropskih učencev težave pri učenju osnovnih spretnosti na področju branja, matematike in naravoslovja ter da zelo veliko evropskih državljanov ni pismenih; ker je to zelo zaskrbljujoče, kar zadeva nadaljnje učenje, osebni razvoj in ustrezno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela;

N.  ker je zagotavljanje dostopa do kakovostnih storitev predšolske vzgoje in varstva za vse otroke ključna za to, da lahko pozitivno vstopijo v življenje in na izobraževalno pot;

O.  ker je kakovostno osebje temeljni dejavnik za storitve predšolske vzgoje in varstva;

P.  ker je spodbujanje mobilnosti študentov in osebja pomemben del evropskih visokošolskih sistemov ter prispeva k razvoju mladih in lahko spodbudi gospodarski in družbeni napredek; ker je treba za povečanje mobilnosti študentov in osebja v okviru programa Erasmus+ izboljšati njegovo kakovost in povečati finančno podporo zanj;

Q.  ker lahko metodološke in digitalne inovacije omogočijo širitev dostopa do vsebin in znanja, kljub temu pa ne morejo nadomestiti osebnih stikov in izmenjave med učenci ter med učenci in učitelji, prav tako se jim v izobraževalnih sistemih ne bi smela nameniti prednost;

R.  ker je enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbah, in bi morala biti vključena v vse politike EU, zlasti na področju izobraževanja in kulture;

S.   ker je izobraževanje učinkovit instrument za premostitev neenakosti spolov in diskriminacije, kljub temu pa lahko tudi pogosto obnovi ali okrepi že obstoječo diskriminacijo; ker neenakost spolov v izobraževanju ovira osebni razvoj in zaposlovanje ter vpliva na številna družbeno-kulturna področja;

T.  ker je vrzel stopnje zaposlenosti po spolu leta 2015 znašala 11,6 odstotne točke, čeprav je tri petine (57,6 %) vseh visokošolskih diplomatov žensk(16);

Znanje kot bistven ekonomski vir in vir blaginje državljanov

1.  potrjuje, da je kakovostno splošno izobraževanje bistven sestavni del osebnega, kulturnega, družbenega in poklicnega razvoja v družbi, temelječi na znanju;

2.   meni, da sta varovanje evropskih skupnih vrednot in doseganje gospodarskih in socialnih ciljev EU, pa tudi konkurenčnosti in trajnostne rasti, povezani s kakovostnim izobraževanjem, saj se pri tem spodbujajo demokratične vrednote, človekove pravice, socialna kohezije, integracija in uspeh posameznika;

3.  poudarja ključno vlogo izobraževanja pri oblikovanju gospodarske in družbene prihodnosti Evrope ter za izpolnjevanje potreb evropskih državljanov in gradnjo skupnosti različnih državljanov, ki jih združujejo skupne osrednje vrednote;

4.  poudarja, da kakovosten sistem izobraževanja in usposabljanja spodbuja aktivno državljanstvo in skupne vrednote in kot tak prispeva k oblikovanju odprte, vključujoče, pluralne, demokratične in strpne družbe;

5.   poudarja, da izobraževanje učečim se pomaga, da razvijejo etične in državljanske vrednote in postanejo dejavni, odgovorni in odprti pripadniki družbe, ki so sposobni uveljavljati in zagovarjati svoje demokratične pravice in dolžnosti v družbi, ki cenijo raznolikost in imajo dejavno vlogo v demokratičnem življenju ter prevzemajo odgovornost zase in svojo skupnost; v zvezi s tem poudarja pomen državljanske, etične in okoljske vzgoje;

6.   poudarja, da mora biti izobraževanje kakovostno in vključujoče ter zagotavljati, da bodo mladi pridobili potrebno znanje in spretnosti, postali medijsko pismeni, bodo kritično in samostojno razmišljali ter imeli demokratični odnos, da se bodo lahko spopadli z izzivi, postali aktivni evropski državljani ter bodo uspešni v zasebnem življenju in na trgu dela, obenem pa bodo tudi oblikovali prihodnost sveta;

7.   poudarja, da je zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja poglavitno za doseganje trajne socialne kohezije in odpravo revščine, socialne izključenosti oseb iz prikrajšanih in ranljivih skupin ter spolnih stereotipov in zato še vedno najbolj pripomore k socialni mobilnosti;

8.   ugotavlja, da lahko kakovostno izobraževanje spodbuja inovacije in raziskave v Evropi, ki so pomembne za družbo in ji koristijo;

9.  priznava pomen izobraževanja pri razvijanju kulturnih kompetenc in spodbujanju kulturnega razvoja; spodbuja vzpostavitev tesnejše sinergije med izobraževalnim in kulturnim sektorjem s podpiranjem dejavnejše vloge kulture in umetnosti v formalnem, priložnostnem in neformalnem izobraževalnem okolju;

10.  se zaveda vloge, ki jo ima izobraževanje pri razvijanju vseživljenjskemu učenju naklonjenega pristopa, ki ljudem pomaga, da se prilagajajo spreminjajočim se zahtevam sodobnega sveta;

11.  opominja, da imajo šole in izobraževalne ustanove ključno vlogo pri oblikovanju in spodbujanju pozitivnega pristopa do učenja, tudi vseživljenjskega učenja;

Spreminjajoča se realnost izobraževanja in s tem povezani izzivi

12.   meni, da je za reformo izobraževanja poglaviten celovit pristop k izobraževalni politiki z močno politično in javno podporo ter da je za dosego teh ciljev bistveno sodelovanje celotne družbe in vseh pomembnih in zainteresiranih akterjev, vključno s starši;

13.  meni, da so za doseganje pravičnosti, raznolikosti in odličnosti v izobraževanju ključni učinkovito upravljanje in ustrezno financiranje vseh izobraževalnih sistemov, kakovostni sodobni učni viri in poučevanje, motivirani in sposobni učitelji ter vseživljenjsko učenje;

14.   poudarja potencial novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in inovacij kot nov instrument, ki ponuja nove možnosti v izobraževanju ter omogoča učinkovitejše izpolnjevanje potreb posameznih učencev (tudi posebnih potreb) in večjo prožnost pri učenju in poučevanju, personalizacijo in odgovornost, spodbuja pa tudi interaktivne oblike sodelovanja in komunikacije;

15.   poudarja, da digitalizacija in vzpostavitev skupnih izobraževalnih platform omogočata sodobno izobraževanje, zlasti v obliki učenja in izobraževanja na daljavo ter kombiniranega učenja, kar naj bi omogočalo večjo prožnost v izobraževanju, saj se lahko izobraževanje bolje prilagodi posameznim življenjskim okoliščinam učečih se, ki jim torej vseživljenjsko učenje, kakovostno izobraževanje, dostopnost in razvoj spretnosti v prihodnosti koristi; poudarja potrebo po učnem načrtu za informacijsko in komunkacijsko tehnologijo ter medije, ki je primeren starosti in upošteva razvoj in dobro počutje posameznika ter poudarja pomembnost odgovorne uporabe in kritičnega razmišljanja;

16.   ugotavlja, da učinkovito učenje in poučevanje s pomočjo digitalnih tehnologij zahteva pravičen dostop, zadovoljivo raven digitalnih spretnosti, visokokakovostne učne vire, usposabljanje za prilagoditev tehnologije za pedagoške namene ter spodbujanje odnosa in potrebne motiviranosti za smiselno digitalno udeležbo; meni, da bi morale biti digitalne spretnosti in spretnosti na področju medijske pismenosti sestavni del izobraževalnih politik ter med drugim vključevati državljanske kompetence in kritično razmišljanje; poudarja pomen kritične ocene virov in njihove zanesljivosti ter s tem povezanih projektov medijske pismenosti;

17.   ugotavlja, da so v vse bolj globaliziranem in digitaliziranem svetu potrebne inovativne in relevantne metode učenja, poučevanja in ocenjevanja, pa tudi ustrezna izobraževalna infrastruktura, ki omogoča skupinsko delo in poučevanje ter skupaj z naprednimi izobraževalnimi metodami spodbuja ustvarjalno razmišljanje in reševanje problemov; opominja, kako pomembno je vključiti učence, učitelje in drugo šolsko osebje v ocenjevanje, ali so bili učni cilji doseženi in kako;

18.   ugotavlja, da si je treba prizadevati za prilagoditev izobraževalne paradigme tako, da bi bil pristop, usmerjen v učitelje in vsebino, ki je individualno in specifično prilagojen učencem in njihovim življenjskim okoliščinam, uravnotežen s pristopom, usmerjenim v razumevanje, ki združuje učne metode, prilagojene tradicionalnim in spletnim učnim modelom, s čimer bi okrepili personalizacijo izobraževalnega procesa ter zmanjšali osip in zvišali stopnje zaključenega šolanja;

19.  poudarja, da bi morali izobraževalni sistemi spodbujati in razvijati interdisciplinarne, sodelovalne in ustvarjalne pristope ter skupinsko delo, da bi učenci, dijaki in študenti pridobili znanje in spretnosti, vključno s prečnimi in mehkimi veščinami, pa tudi poklicne, prečne, socialne in državljanske kompetence;

20.  ugotavlja, da je zagotavljanje kakovostnega učenja in poučevanja stalen proces, ki vključuje dialog, občutek za pogovor in postavljanje vprašanj, in bi mu bilo treba pri posodabljanju izobraževanja nameniti prednost;

21.   poudarja, da je za neodvisnost učečih se invalidov in njihovo vključevanje v družbo bistveno, da se olajša enak dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja; poziva države članice, naj olajšajo dostop do splošnega, vključujočega in kakovostnega izobraževanja in pri tem upoštevajo potrebe vseh invalidnih študentov, na primer, naj zagotavljajo dvojezično vključujoče izobraževanje za gluhe otroke glede na njihove posebne jezikovne potrebe; poziva šole, naj zagotovijo formalne in neformalne raznolike storitve in posebno podporo, tudi z izkoriščanjem potenciala novih tehnologij, da se zadosti posameznim potrebam vseh učencev; poziva Komisijo, naj spremlja šole, kar zadeva politiko o nezavračanju, in naj v okviru strategije Evropa 2020 določi kazalnike v zvezi z invalidnostjo;

22.  meni, da mora biti temeljni cilj evropskega izobraževanja razvijati logično sklepanje, razmišljanje in znanstveno radovednost, da mora biti zmožen graditi na temeljih umetnostne, znanstvene in tehnične humanistične kulture in da mora za reševanje nacionalnih in evropskih problemov ter ozaveščanje o težavah v mednarodni skupnosti usposabljati na podlagi konkretne življenjske stvarnosti na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

23.  priznava, da obstajajo individualne razlike v kognitivnih sposobnostih in osebnostnih značilnostih, ki v povezavi z družbenimi in okoljskimi dejavniki vplivajo na učni uspeh; v zvezi s tem poudarja, da je izobraževanje bolj učinkovito, bolj uravnoteženo in pravičnejše, če se te razlike upoštevajo;

24.  priznava, da je v konkurenčnem svetu nujno čim bolj zgodaj prepoznati evropske nadarjence in jih spodbujati;

25.  poudarja, da izboljšanje učnega uspeha v splošnem ustreza spodbujanju odličnosti med nadarjenimi učenci; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba načrtovati ustrezne intervencijske programe za spodbujanje psiholoških značilnosti, ki so pomembne za povečanje potenciala ljudi;

26.  poudarja, da je treba vizualno pismenost obravnavati kot novo življenjsko spretnost in priznati, da dandanes ljudje veliko več komunicirajo prek podob kot s tradicionalnimi sredstvi;

27.   je seznanjen s predlogom za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, predstavljenim leta 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu; želi spomniti, da naj bi ta pobuda spodbujala sodelovanje, vzajemno priznavanje diplom in kvalifikacij ter povečanje mobilnosti in rasti;

28.  podpira sklepe Sveta z dne 14. decembra 2017, v katerih se poziva k večji mobilnosti študentov in njihovi udeležbi v izobraževalnih in kulturnih dejavnostih, tudi s pomočjo evropske študentske izkaznice, ki naj bi olajšala priznavanje univerzitetnih kreditnih točk, pridobljenih v drugih državah članicah;

29.  meni, da je program Erasmus+ vodilni program EU na področju izobraževanja in da se je v več letih izkazal kot zelo vpliven in priljubljen program; zato poziva, naj se mu v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 nameni veliko več sredstev, da bo bolj dostopen in vključujoč ter bo dosegel več študentov in učiteljev;

30.  poudarja, da je brezposelnost mladih vseevropski pojav in naj bi bila po podatkih enkrat višja od povprečne stopnje splošne brezposelnosti; je zaskrbljen zaradi izredno visoke stopnje brezposelnosti mladih v sredozemskih državah članicah, ki je po podatkih Eurostata najvišja v Španiji (44 %), Italiji (37,8 %) in Grčiji (47,3 % – brezposelnost mladih, 30,5 % – stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo);

31.  poudarja, da je kljub dvema milijonoma prostih delovnih mest v EU več kot 30 % kvalificiranih mladih diplomantov na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovim spretnostim ali željam, hkrati pa 40 % evropskih delodajalcev težko najde osebe s potrebnimi spretnostmi(17);

32.  poudarja, da morajo izobraževalni sistemi na vseh ravneh ohraniti vidik spola, ki upošteva potrebe ljudi, ki so žrtve različnih oblik diskriminacije, vključno z invalidi, osebami, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI, in pripadniki marginaliziranih skupnosti;

Predšolska vzgoja in varstvo

33.  poudarja, da sta kakovostna in dostopna predšolska vzgoja in varstvo temelj za pravičnejše in učinkovitejše izobraževalne sisteme, poleg tega zagotavljata osebni razvoj, dobro počutje in učinkovito nadaljnje izobraževanje posameznikov;

34.   želi spomniti, da obiskovanje vrtca koristi vsem otrokom, zlasti tistim iz prikrajšanih skupin, in v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je vsakemu otroku zagotoviti dostop do predšolske vzgoje in varstva; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v številnih državah članicah večje povpraševanje po vrtcih, kot je mest, zlasti za mlajše otroke;

35.  poudarja, da je pomembno spremljati kakovost predšolske vzgoje in varstva, da bi otrokom omogočili razvoj njihovih kognitivnih spretnosti in bi lahko ocenili, ali so upoštevane otrokove koristi;

Šolsko izobraževanje

36.   meni, da so šole središče kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja ter spodbujanja demokratičnih vrednot in aktivnega državljanstva; meni, da bi morale šole mladim v glavnem pomagati, da pridobijo znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij, pa tudi za razvoj avtonomije pri učenju in izboljšanje znanja jezikov;

37.   poudarja, da bi morali biti v središču učinkovitega delovanja posebne potrebe vseh učencev, kar pomeni, da bi bilo treba določiti skupne cilje in jasen program za njihovo uresničevanje ter da bi morali po potrebi celotno šolstvo in deležniki tesno sodelovati;

38.   meni, da bi moral biti sodoben učni načrt usmerjen v gradnjo kompetenc ter bi moral krepiti osebnostne spretnosti in znanja, pa tudi kompetence za zdravo, v prihodnost usmerjeno urejanje življenja, ter bi moral biti osredotočen na formativno ocenjevanje in na telesno in duševno dobro počutje učencev; meni, da bi moral imeti vsak učenec možnost, da razvije ves svoj intelektualni potencial; poudarja, da je razvoj in krepitev spretnosti stalen proces, ki poteka na vseh stopnjah izobraževanja in na trgu delu, in da bi bilo treba spretnosti in kompetence upoštevati v izobraževalnem procesu in pri priznavanju izobraževalnih kvalifikacij;

39.   poudarja, da je obvladovanje osnovnih spretnosti branja in pisanja ter matematičnih spretnosti pri učencih ključno za njihovo nadaljnje učenje in osebni razvoj ter pridobitev digitalnih kompetenc; poudarja, da bi morala strateški okvir za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (ET2020) in nov program Komisije o znanju in spretnostih dopolnjevati nacionalne ukrepe in državam članicam biti v podporo na tem področju; poziva države članice in izobraževalne ustanove, naj okrepijo osnovne spretnosti, med drugim prek učenja na podlagi projektov in problemov;

40.  meni, da bi morale države članice zagotoviti, da nihče ne bi diplomiral brez osnovnih znanj in spretnosti, vključno z osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi; poleg tega poudarja, da zdaj večina delovnih mest zahteva večjo bralno in računsko pismenost, digitalno pismenost in druga bistvena znanja in spretnosti ter da bi morali zato sodobni izobraževalni sistemi združevati vseh osem ključnih kompetenc iz predloga priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, ki vključuje tudi znanja in odnose; pozdravlja, da so v predlogu tudi digitalne spretnosti opredeljene kot osnovne spretnosti;

41.  meni, da bi morale biti šole ne glede na vpliv novih tehnologij na izobraževanje še vedno temeljno učno okolje, v katerem se razvijajo možnosti in vsak lahko najde prostor in čas za osebni in socialni razvoj;

42.  želi spomniti, da se je izkazalo, da se z dodelitvijo več avtonomije šolam, kar zadeva učne načrte, ocenjevanje in finance, izboljša uspeh učencev, če ima šola učinkovito vodstvo in prevzema odgovornost za njihov učni uspeh;

43.   poudarja, da kulturna raznolikost in večjezičnost v šolah pozitivno vplivata na jezikovni in kognitivni razvoj učencev ter na spodbujanje medkulturne ozaveščenosti, spoštovanja in pluralnosti;

44.  meni, da je treba okrepiti učenje jezikov, da bi posamezniki poleg maternega jezika govorili še dva jezika, in spodbujati pouk v srednji šoli v nematernem jeziku pri vsaj dveh predmetih;

45.  poudarja, da izmenjave na srednjih šolah veliko prispevajo k spodbujanju učencev, da pridobivajo znanje, spretnosti, odnose in vrednote, ki so neločljivo povezani z dinamičnim evropskim državljanstvom, in razvijajo konstruktivno kritično mišljenje;

46.  poudarja, da morajo biti šole bolj odprte, da se omogočita priznanje neformalnega in priložnostnega učenja ter bolj neovirano prehajanje med različnimi izobraževalnimi usmeritvami (tehnična in akademska);

47.  poudarja, da bi bilo treba učence spodbujati, naj s tehnikami samoocenjevanja merijo napredek pri učenju; poziva izobraževalne ustanove, naj zagotovijo, da bodo orodja za zbiranje povratnih informacij z uporabo kombinacije več instrumentov, kot so študentski vprašalniki, ciljne skupine in skrinjice za zbiranje predlogov, zagotavljala zanesljive informacije;

48.   poudarja, kako pomembno je živeti aktivno in se ukvarjati s športom; v zvezi s tem poudarja, da je treba v učnih načrtih na vseh stopnjah spodbujati telesno aktivnost in športno vzgojo ter jima pripisati večjo vlogo, poleg tega je treba zagotoviti boljše možnosti za razvoj sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi športnimi organizacijami; spodbuja tudi izobraževalne pobude in zunajšolske dejavnosti, da se podprejo izpolnjevanje individualnih potreb in interesi učencev ter povezovanje z lokalnimi skupnostmi;

49.  poudarja pomen kakovostnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja ter dejavnosti v skupnosti in prostovoljskih dejavnosti za izboljšanje statusa poklicev, za katere se osebe izučijo na delovnem mestu;

50.  ugotavlja, da se nova delovna mesta ustvarjajo predvsem v panogah obnovljivih virov energije in da bi bilo treba v šolskih programih ustrezno obravnavati zelene sektorje in poklice;

51.  poudarja, da so spretnosti upravljanja informacij, kritično razmišljanje in sposobnost uporabe pridobljenega znanja v praksi temeljni cilji akademskega izobraževanja;

52.  priznava, da je treba okrepiti trikotnik znanja ter izboljšati povezave med raziskavami in poučevanjem, v ta namen pa ustreznim programom nameniti zadostna sredstva in poskrbeti, da bodo imeli študenti, ki sodelujejo v raziskovalnih programih, na voljo finančna sredstva za izvajanje raziskav;

53.   meni, da bi morali biti sistemi visokošolskega izobraževanja prožnejši in bolj odprti, da je treba spodbujati dualne sisteme na univerzah in visokošolskih ustanovah, zlasti s spodbujanjem vajeništva in priznavanjem priložnostnega in neformalnega učenja, in zagotavljanjem lažjega prehajanja med različnimi stopnjami izobrazbe, tudi med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem, spodbujati pa je treba tudi različne oblike izvajanja programov; poudarja, da bi moralo to temeljiti na boljšem razumevanju uspešnosti diplomantov;

Visokošolsko izobraževanje

54.   poudarja, da je treba v okviru oblikovanja evropskega izobraževalnega prostora podpirati sodelovanje in krepiti potencial vseh evropskih visokošolskih ustanov in študentov, da se spodbudijo mreženje, mednarodno sodelovanje in konkurenca;

55.  meni, da bi morala biti celovitejši pristop k internacionalizaciji, vključno z večjo mobilnostjo osebja in študentov (tudi v času pripravništva in vajeništva), ter mednarodna razsežnost učnega načrta, poučevanja, raziskovanja, sodelovanja in dodatnih dejavnosti pomemben element evropskih visokošolskih ustanov;

56.  se zavzema za večji poudarek na interdisciplinarnih študijskih programih in poziva k sočasnemu spodbujanju disciplin s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter humanističnih in družbenih ved; poudarja, da je treba spodbujati udeležbo žensk in drugih manj zastopanih skupin pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter v s tem povezanih poklicih;

57.   meni, da bi moralo biti visokošolsko izobraževanje povezano s širšo družbo, da bi spodbujalo inovativno rast in socialno blaginjo; meni, da je zaželeno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in zunanjimi deležniki, saj lahko slednji prispevajo znanje in strokovnost pri oblikovanju in zagotavljanju visokošolskih programov; poudarja pa, da mora biti odločanje vedno v rokah študentov in pedagoških strokovnjakov;

58.  se zaveda bistvene vloge, ki jo imajo akademiki in študenti pri širjenju znanja, empiričnih ugotovitev in dejstev v splošni javnosti; v zvezi s tem spodbuja gospodarsko in politično neodvisne raziskave, ki so pomembne in koristne za družbo;

59.  poudarja vlogo na raziskavah temelječega izobraževanja in pedagoškega raziskovanja kot sredstva za spodbujanje aktivnega učenja, izboljševanja razvoja spretnosti in izpopolnjevanja metodologije poučevanja;

60.  poudarja, da bi bilo treba učeče se spodbujati, naj s tehnikami samoocenjevanja merijo napredek pri učenju;

Učitelj naj zagotavlja kakovostno poučevanje

61.  meni, da so učitelji s svojim znanjem in spretnostmi, predanostjo in učinkovitostjo temelj izobraževalnih sistemov;

62.   poudarja, da je treba k poučevanju privabiti motivirane kandidate z dobrim akademskim ali poklicnim ozadjem in pedagoškimi kompetencami; poziva k izbirnim postopkom, ki bodo ustrezali namenu, ter k posebnim ukrepom in pobudam, s katerimi bomo izboljšali status učiteljev, njihovo usposabljanje, poklicne možnosti, delovne pogoje, vključno s plačilom, ki preprečujejo nestalne oblike zaposlitve, ter njihove socialne pravice, varnost in zaščito, ter jim zagotovili podporo, ki bo zajemala programe mentorstva, vzajemnega učenja in izmenjavo zgledov najboljše prakse; poziva Komisijo, naj v večji meri spodbuja enakost spolov v učiteljskem poklicu;

63.   poudarja, da je treba preoblikovati izobraževanje učiteljev ter vlagati vanj, in sicer od vsega začetka pa skozi njihov celoten poklicni razvoj, da bi učiteljem zagotovili zanesljivo, posodobljeno znanje, spretnosti in kompetence, ki so bistvene za visok standard poučevanja, kar vključuje raznolike metode poučevanja, kot so izobraževanje na daljavo, ki ga omogočajo digitalne tehnologije za učenje; poudarja pomen stalnega poklicnega napredovanja učiteljev, vključno z zagotavljanjem programov vseživljenjskega učenja in osvežitvenih tečajev ter možnosti za prekvalificiranje in izpopolnjevanje skozi njihovo celotno poklicno pot, ki ponujajo praktične rešitve za izzive, s katerimi se srečujejo v učilnicah, in jim omogočajo udeležbo v mednarodnih izmenjavah učiteljev, kar bo spodbudilo kulturo institucionalnega učenja;

64.  se strinja, da je izjemno kakovostno pedagoško, psihološko in metodološko usposabljanje osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev in predavateljev osrednji pogoj za uspešno izobraževanje prihodnjih generacij; poudarja, da sta pri tem pomembna izmenjava zgledov najboljše prakse ter razvoj spretnosti in kompetenc v okviru programov mednarodnega sodelovanja in mobilnosti, kot so program Erasmus+ in plačana pripravništva v drugih državah članicah;

65.  poudarja, da imajo učitelji osrednjo vlogo pri zagotavljanju okolja za vključujoče učenje, to pa zahteva uporabo vrste metod in pristopov za izpolnjevanje različnih potreb ter omogoča vsem učencem, da sodelujejo pri oblikovanju, uresničevanju in ocenjevanju rezultatov učenja; priznava, da imajo učitelji ključno vlogo proaktivnih vodičev in mentorjev, ki poučujejo, kako vrednotiti informacije, prevzemajo podporno vlogo pri soočanju z izzivi in učence pripravljajo na življenje;

66.  meni, da je sodelovanje učiteljev in ravnateljev pri posodabljanju izobraževalnih sistemov bistvenega pomena za učinkovit reformni proces in spodbujanje pedagoškega osebja k nadaljnjim izboljšavam šolske politike;

67.  meni, da mora horizontalna šolska politika učiteljem zagotavljati učinkovito podporo ter poskrbeti za uresničitev izobraževalnih ciljev, spodbudno šolsko okolje, učinkovito delovanje in razvoj šol ter sodelovalno upravljanje;

68.  priznava pomembno vlogo pedagoških delavcev, pa tudi sodelovanja med starši, učitelji in šolskimi organi v okviru formalnega, neformalnega ali priložnostnega izobraževanja pri podpiranju sedanjih in prihodnjih generacij; v zvezi s tem spodbuja okrepljeno sodelovanje med vsemi pomembnimi akterji v formalnem, neformalnem in priložnostnem izobraževanju;

69.  meni, da okrepljeno sodelovanje med šolskimi učitelji, raziskovalci in akademiki koristi vsem sodelujočim ter prinaša izboljšave in posodobitve učne snovi, prakse učenja in pedagogike, prav tako pa spodbuja inovacije, ustvarjalnost in razvoj novih spretnosti;

Priporočila

70.  meni, da bi se moral evropski izobraževalni prostor osredotočati na doseganje skupnih ciljev, tudi zagotavljanju kakovostnega izobraževanja za vse, ter ga je treba oblikovati v skladu z obstoječimi politikami in njihovo kritično oceno ter izobraževalnimi trendi in zasnovami znotraj in zunaj EU, da se zagotovi skladnost, doslednost in dosegljivi rezultati, pri čemer je treba dati nov zagon njihovemu razvoju ob upoštevanju načel dodeljevanja pristojnosti, subsidiarnosti, svobode, sorazmernosti ter institucionalne in izobraževalne avtonomije;

71.  meni, da evropski izobraževalni prostor ne bi smel ogrožati niti nadomestiti bolonjskega procesa, saj bi bilo bolje, da se bolonjski proces razvija in okrepi; poudarja, kako pomembni so medsebojne vezi in medsebojno dopolnjevanje evropskega izobraževalnega in evropskega visokošolskega prostora;

72.  poziva države članice, naj podprejo oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora in okrepijo sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju njegovih ciljev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi izmenjavo zamisli in dobrih praks, da bi se dosegli ti cilji;

73.  podpira vzpostavitev evropske mreže univerz kot osnove za večje sodelovanje visokošolskih institucij iz EU in zunaj nje, ki naj temelji na pristopu od spodaj navzgor in pobud samih univerz, ki bi morale med drugim prispevati k večji inovativnosti evropskega izobraževalnega prostora, njegovi vitalnosti in privlačnosti za učenje in raziskave;

74.   poziva države članice, naj izobraževanje štejejo kot naložbo v človeški kapital in naj omogočijo pregledno dodeljevanje večjih javnih sredstev za uresničevanje pobud, namenjenih boljši kakovosti, vključevanju in pravičnosti učenja in poučevanja;

75.  poudarja, da so večje naložbe v izobraževanje in usposabljanje ter njihovo posodabljanje in prilagajanje temeljni pogoj za socialni in gospodarski napredek; zato poudarja, da so prednostna naloga v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2026 socialne naložbe, zlasti v izobraževanje in usposabljanje za vse;

76.  spodbuja ustrezno finančno pomoč šolam vseh vrst in stopenj, javnim in neprofitnim zasebnim šolam, da bi se povečala vključenost in zagotovila svoboda izbire izobraževanja, pod pogojem, da šolski programi temeljijo na načelih, ki jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in da so skladni s pravnim sistemom, pravili in ureditvijo na področju izobraževanja in uporabe javnih sredstev v zadevni državi članici;

77.  meni, da je skrajni čas, da se začne vlagati v izobraževalno infrastrukturo v manj razvitih regijah, pri tem pa je treba vedno poskrbeti, da so usklajene naložbe prilagojene posebnostim območja, kamor se vlagajo; v zvezi s tem poudarja, da je še zlasti pomembno omogočiti, da se regionalnim pobudam za razvoj izobraževanja nameni večja podpora Evropske investicijske banke in evropskih skladov;

78.  poziva Komisijo in države članice, naj si izmenjajo izkušnje in primere najboljše prakse v zvezi z mehanizmi in metodami javnega financiranja, vključno s financiranjem na podlagi uspešnosti in financiranjem konkurenčnih raziskav, da bi dosegli trajnostno in pregledno diverzificirano financiranje;

79.  poziva k okrepitvi sodelovanja med državami članicami pri posodabljanju izobraževanja; poziva države članice, naj začnejo izvajati načela evropskega stebra socialnih pravic, ki omogočajo zmanjšanje neenakosti v Evropi prek izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

80.  poudarja pomembno vlogo evropskega semestra pri spodbujanju nacionalnih reform, zlasti če se opredelijo z izobraževanjem povezana priporočila za posamezne države;

81.  pričakuje, da bo akcijski načrt za digitalno izobraževanje podprl države članice in izobraževalne ustanove pri večji, učinkovitejši in starosti ter razvoju primerni uporabi najnovejših tehnologij pri učenju, poučevanju in ocenjevanju, ki bodo dosegale standarde za zagotavljanje kakovosti; meni, da bi moral načrt za digitalno izobraževanje vzpostaviti in redno ocenjevati povezavo med digitalnimi izobraževalnimi sredstvi in okvirom kvalifikacij na podlagi učnih izidov;

82.  priporoča, naj države članice in izobraževalne ustanove spodbujajo individualizirane učne metode, osredotočene na učenca, vključno s prilagojenimi programi, ki temeljijo na združevanju akademskih in poklicnih izkušenj učencev ter na inovativnih metodah in interakciji med učitelji in študenti, da bi se podpiralo stalno izobraževanje in doseganje želenih rezultatov v učnem procesu kjer so študenti aktivni udeleženci;

83.  poziva države članic, naj sprejmejo celostni pristop k izobraževanju ter ponudijo učencem specifične, prožne možnosti za učenje, ki jim bodo omogočile pridobitev ključnih kompetenc, potrebnih za uspešen vstop na trg dela;

84.  poziva k obsežnejšemu vključevanju raziskovanja, dejavnega in projektnega učenja ter učenja z reševanjem konkretnih problemov v izobraževalne programe na vseh ravneh, da bi spodbujali sodelovanje in skupinsko delo; priporoča, naj se v izobraževalne sisteme vključijo prizadevanja za krepitev prečnih, mehkih življenjskih veščin;

85.  poudarja, da je treba invalidom zagotoviti pravico do izobraževanja, od vrtca do univerze, in poudarja pomen ustreznih učnih in tehničnih pripomočkov, ocenjevalnih meril in usposobljenega osebja, da se invalidom zagotovi dejansko uživanje te pravice;

86.  podpira in spodbuja izvajanje ukrepov za razvoj medijske pismenosti in kritičnega mišljenja prek izobraževanja in usposabljanja; opozarja na obstoječe zaveze na tem področju, navedene v sklepih Sveta z dne 30. maja 2016; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj na ravni EU usklajuje razvoj politik na področju medijske pismenosti, da bi se širilo najnovejše znanje in primeri najboljše prakse na tem področju; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo posebne ukrepe, s katerimi bi spodbudile in podprle projekte za medijsko in digitalno pismenost, kot je pilotni projekt Medijska pismenost za vse, in naj razvijejo celovito politiko na področju medijske in digitalne pismenosti, pri tem pa poseben poudarek dajo šolskemu izobraževanju;

87.  spodbuja države članice, naj zagotovijo možnosti za razvijanje ključnih sposobnosti, da se ohranijo in pridobijo znanja in spretnosti, s posebnim poudarkom na osnovnih znanjih, disciplinah s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, jezikovnih kompetencah, podjetniškim znanjem in spretnostmi, digitalni kompetenci, ustvarjalnosti, kritičnem razmišljanju in delu v skupinah; spodbuja Komisijo in države članice, naj olajšajo uporabo evropskega okvira ključnih kompetenc v vseh izobraževalnih ustanovah in omogočijo njihovo uporabo v formalnem, neformalnem in priložnostnem učenju ter tako kar najbolj izkoristijo njegov potencial kot ključnega orodja za vseživljenjsko učenje;

88.  spodbuja države članice, naj ozaveščajo javnost o vseživljenjskem učenju in vključijo vidik enakosti spolov v razvoj ustreznih politik in programov, s posebnim poudarkom na ženskah z nižjo izobrazbeno stopnjo v mestnih in na podeželju, da bi jim omogočili izpopolnjevanje;

89.  podpira povečane referenčne vrednosti EU za sodelovanje v vseživljenjskem učenju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga priporočila o najboljših praksah, da bi dosegli ta ambiciozni cilj; poziva k večjemu poudarku na vseživljenjskem učenju na vseh ravneh izobraževanja; v zvezi s tem poudarja vlogo visokošolskih institucij pri uresničevanju strategije vseživljenjskega učenja, izobraževanju poklicno dejavnih oseb, razvijanju kompetenc ter oblikovanju kulture učenja za ljudi vseh starosti in iz različnih družbenih skupin;

90.  spodbuja Komisijo, naj podpira države članice pri razvijanju, spodbujanju in krepitvi programov usposabljanja in izobraževanja, ki olajšujejo učenje odraslih in njihovo dejavno vključenost v izobraževalni sistem; opozarja, da bi moralo učenje in izobraževanje odraslih nuditi raznolike učne poti in prilagodljive učne priložnosti, tudi pomoč ljudem pri upravljanju njihove vseživljenjske učne poti, s programi, ki nudijo priložnost tistim, ki niso nikoli hodili v šolo, tistim, ki so zgodaj opustili šolanje, in osipnikom; poziva Komisijo, naj izpolni zaveze, kot je jamstvo za znanja in spretnosti iz Programa za nova znanja in spretnosti za Evropo, ter poveča zaposlitvene možnosti nizko usposobljenih odraslih v EU;

91.  poziva države članice, naj razvijejo medgeneracijske projekte, s katerimi bo mogoče razumeti izzive za starejše ljudi in ki jim bodo zagotovili priložnosti za izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj;

92.  spodbuja razvoj sinergij in sodelovanja med formalnim, neformalnim in priložnostnim izobraževanjem; pozdravlja napredek v zadnjih nekaj letih pri izvajanju priporočil Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja do leta 2018; vendar poziva države članice, naj si po letu 2018 še nadalje prizadevajo za krepitev izvajanja teh priporočil, za vzpostavitev ustreznega pravnega okvira in oblikovanje strategije za celostno potrjevanje, da bi se omogočilo potrjevanje; poudarja, da je priznanje formalnega in neformalnega učenja, tudi prek brezplačnih spletnih tečajev, osrednji element zamisli o omogočanju izobraževanja zapostavljenim skupinam;

93.  poudarja ključno vlogo staršev kot dela izobraževalnega trikotnika pri podpiranju otrokovega učenja; poudarja, da je zelo koristno sodelovanje staršev pri izobraževanju otrok za boljše dosežke učencev, njihovo dobro počutje in razvoj šol;

94.  poziva Komisijo, naj podpre čezmejne pobude odprtega izobraževanja na spletu;

95.  poudarja, da bi bilo treba kakovost izobraževanja meriti v stopnjah, in navesti, do katere je učenec pridobil ne samo znanje in kompetence, ampak tudi sposobnost, da nadaljuje in razvija prizadevanja za vseživljenjsko učenje in ustvarjalna prizadevanja;

96.  podpira Komisijo pri oblikovanju kazalnikov, ki bi prispevali k razvoju ključnih kompetenc ter izobraževanja, učenja in usposabljanja na podlagi kompetenc;

97.  poziva države članice, naj se borijo proti spolnim stereotipom v izobraževanju in tako zagotovijo, da bodo imele ženske enake možnosti in svobodo izbire glede poklicne poti, ki se ji želijo posvetiti; je zato zaskrbljen zaradi stereotipov, ki so v nekaterih državah članicah še vedno prisotni v učnem gradivu, in učiteljev, ki imajo drugačna pričakovanja glede vedenja deklet in fantov; poudarja, da bi bilo treba načelo enakosti spolov vključiti v začetno in nadaljnje usposabljanje učiteljev ter v poučevanje, da bi odpravili vse ovire, ki študentom preprečujejo, da bi v celoti izkoristili svoj potencial, ne glede na spol; poziva države članice, naj pri uvajanju enakosti med spoloma v učne načrte regionalnih izobraževalnih sistemov posebno pozornost namenijo najbolj oddaljenim regijam, pri tem pa upoštevajo visoko stopnjo nasilja nad ženskami v teh regijah; poudarja, da morajo izobraževalni sistemi na vseh ravneh vključevati vidik enakosti spolov in upoštevati potrebe ljudi, ki trpijo zaradi diskriminacije;

98.  poziva države članice k spodbujanju načel enakosti in nediskriminacije v izobraževalnih ustanovah tako v okviru formalnega kot priložnostnega učenja;

99.  priporoča, naj Komisija in/ali države članice ustanovijo in spodbujajo evropsko/nacionalno nagrado, ki bo osredotočena na vprašanje enakosti spolov v izobraževalnih ustanovah, da bi spodbudili primere dobre prakse;

100.  poudarja, da je izobrazba ključno sredstvo za socialno vključevanje in izboljšanje spretnosti in kvalifikacij med migranti in begunci, mladoletnimi in odraslimi; v zvezi s tem spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse glede vključevanja prek izobraževanja in s posredovanjem skupnih vrednot, izboljšanjem in olajšanjem priznavanja diplom in kvalifikacij, zagotavljanjem štipendij in vzpostavljanjem partnerstev z univerzami v izvornih državah ter z navezovanjem na dragocene izkušnje izobraževalnih koridorjev;

101.   poudarja, da bi si morali bolj prizadevati za zagotovitev dostopa do izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh za učence iz avtohtonih manjšin in podporo izobraževalnim ustanovam, ki ponujajo storitve v maternem jeziku avtohtonih etničnih ali jezikovnih manjšin; poziva Komisijo, naj okrepi promocijske programe, osredotočene na izmenjavo izkušenj in primerov najboljše prakse v zvezi z izobraževanjem v regionalnih in manjšinskih jezikih v Evropi; spodbuja države članice, naj omogočijo razvoj poučevanja v maternem jeziku za učence in študente;

102.  spodbuja države članice, naj povečajo raven jezikovnih kompetenc, tako da uporabijo primere dobre prakse, kot je na primer uradno potrdilo o znanju tujega jezika, pridobljeno pred določeno starostjo;

103.  poziva države članice in Komisijo, naj na področju izobraževanja in usposabljanja uvedejo sistem inovativnih in prilagodljivih nepovratnih sredstev za razvijanje talenta ter umetniških in športnih sposobnosti; podpira države članice, ki skušajo uvesti programe štipendiranja za učence z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi veščinami;

104.  v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(18), v katerem predlaga rešitve za neskladje med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih oziroma njihovim pomanjkanjem in za iskanje pravega sistema za priznavanje znanj in spretnosti; v zvezi s tem spodbuja države članice, naj vzpostavijo kakovostne sisteme dualnega izobraževanja (ki imajo veliko vrednost za celostno osebnostno rast ter razvoj znanj in spretnosti za vseživljenjsko učenje) ter poklicnega usposabljanja v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi akterji in v skladu s posebnostmi posameznega izobraževalnega sistema; ugotavlja prednosti in vse večjo privlačnost hibridnega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki v enaki meri združuje pomembno šolsko in praktično plat;

105.  priporoča krepitev izobraževalnih smernic kot bistvenega elementa za fleksibilno prehajanje med različnimi izobraževalnimi sistemi, s hkratnim bogatenjem in dopolnjevanjem znanja in veščin;

106.  podpira in spodbuja šolske in poklicne smernice kot temeljne dolžnosti izobraževalnega sistema za individualni in socialni razvoj mladih generacij;

107.  meni, da je podjetništvo gonilna sila za rast in nova delovna mesta ter način, kako gospodarstva postanejo bolj konkurenčna in inovativna, kar prispeva h krepitvi vloge žensk;

108.  poudarja, da socialno podjetništvo raste in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja, družbena odgovornost podjetij in alternativni poslovni modeli, kot so zadruge, za doseganje bolj socialnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva;

109.  poziva države članice, naj izobraževanje osredotočijo na podjetniško in finančno izobraževanje, prostovoljstvo in znanje tujih jezikov ter dajo prednost tem spretnostim in znanjem v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

110.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo konkretne zaposlitvene možnosti, povezane s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg del;

111.  poziva države članice, naj razvijejo karierno svetovanje, s katerim bi lahko prepoznali sposobnosti in predispozicije učencev, dijakov in študentov in izboljšali proces prilagojenega poučevanja;

112.  poudarja posebne izobraževalne razmere otrok in mladih, katerih starši poklicno potujejo po Evropi, in poziva Komisijo, naj izvede študijo, s katero bo prikazala posebnosti položaj teh otrok in mladostnikov glede na izzive, s katerimi se srečujejo pri predšolskem in šolskem izobraževanju;

113.  priporoča, naj Komisija v skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije nudi večjo podporo državam članicam z najbolj oddaljenimi regijami, da bi izboljšali njihove izobraževalne sisteme na vseh ravneh;

114.  spodbuja države članice in regionalne organe, naj redno ocenjujejo in spremljajo ustreznost izobraževalne politike, strategij in programov ter upoštevajo povratne informacije učiteljev in učencev, da bi tako zagotovili, da se bodo izobraževalni sistemi tudi v prihodnje odzivali na spreminjajoče se potrebe in družbeno-gospodarske razmere v državi; priporoča krepitev povezav med izobraževalno in drugimi politikami, da bi spodbudili in ocenili učinkovitost in uspešnost izobraževalnih reform;

115.  ponovno poudarja pomen spremljanja ocen uspešnosti in učinka programov EU, katerih cilj je zaposlovanje mladih; poudarja pomen učinkovitih in trajnostnih naložb;

116.  ceni dejavnost Komisije na področju posodabljanja izobraževalnih sistemov in v zvezi s tem poziva države članice, naj bolj sodelujejo pri izvajanju predlaganih izboljšav in se zanje bolj zavzamejo;

117.  spodbuja države članice, naj v sodelovanju s Komisijo podprejo izobraževalne ustanove pri posodabljanju reformnih procesov, tako da na nacionalni in/ali regionalni ravni določijo posebne kontaktne točke, ki bodo zagotavljale pomembne informacije, svetovanje in pomoč;

118.  ponavlja, da je treba ustvariti učno okolje, ki bo temeljilo na pravicah in v katerem bo upoštevana različnost spolov, da se bodo študentje učili o človekovih pravicah, tudi žensk in otrok, o temeljnih vrednotah in državljanski udeležbi, pravicah in dolžnostih državljanov, demokraciji in pravni državi ter se zavzemali zanje, pri čemer bodo samozavestni glede svoje identitete, se zavedali, da njihov glas šteje, in imeli občutek, da jih njihove skupnosti cenijo;

Predšolska vzgoja in varstvo

119.   poziva države članice, naj zagotovijo prost in pravičen dostop do kakovostne predšolske vzgoje in varstva, ter jih spodbuja, naj sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so izpolnjeni materialni in finančni pogoji, da ima lahko vsak otrok dostop do predšolske vzgoje brez diskriminacije, ter da zagotovijo več mest za otroke v jaslih in vrtcih;

120.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti za oblikovanje skupnega evropskega okvira za predšolsko vzgojo in varstvo, ki bi temeljil na načelih, predlaganih v okviru za kakovost; meni, da bi treba v sodelovanju z učitelji in strokovnjaki s tega področja in na podlagi nacionalnih ali regionalnih kazalnikov kakovosti določiti evropsko referenčno merilo za kakovost predšolske vzgoje in varstva;

121.  meni, da bi si morale države članice bolj prizadevati za spodbujanje upravnih organov institucij za predšolsko vzgojo in varstvo, naj preučijo možnost za izvajanje evropskih projektov; poudarja, da bi lahko tako strokovnjaki spremljali novosti v poučevanju in dali predšolskemu izobraževanju večji pomen;

122.  vztraja, da institucije za predšolsko vzgojo ne bi smele biti izključene iz evropskega izobraževalnega prostora; meni, da bi morale te institucije tudi spodbujati izmenjavo znanja med državami članicami, zlasti izmenjavo informacij pri izvajanju inovativnih projektov;

123.   priporoča okrepitev sodelovanja med predšolskimi vzgojitelji in učitelji, ki pripravljajo otroke za vstop v osnovno šolo, da bi izboljšali kakovost izobraževanja in povezave med stopnjami izobraževanja, otroke pripravili na prehod v osnovno šolo in se osredotočili na njihov razvoj; poudarja, kako pomembni so odnosi med izvajalci predšolske vzgoje in varstva in starši otrok in skrbniki, med šolskim osebjem in otroki, pa tudi med samimi otroki;

124.  spodbuja države članice, naj povečajo sredstva za financiranje predšolske vzgoje in varstva ter pomoč in pobude (kot so davki, subvencije ali oprostitev dajatev) za starše in skrbnike, zlasti za tiste iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, da se jim omogoči in se spodbudi uporaba storitev predšolske vzgoje in varstva;

125.  poziva države članice, naj še naprej vlagajo v zaposlene, da bi tako več ljudi prepričali, da se odločijo za to poklicno pot, da bo na področju predšolske vzgoje in varstva na voljo dovolj visoko usposobljenega osebja;

126.  poziva države članice, naj reformirajo in izboljšajo svoje sisteme, da bi dosegli cilj iz Barcelone, v skladu s katerim naj bi bilo vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let, vključenih v programe predšolske vzgoje in varstva;

Šolsko izobraževanje

127.   spodbuja izvajanje celostnega pristopa k šolanju, da bi izboljšali socialno vključenost, dostopnost, demokratično upravljanje, kakovost in raznolikost v izobraževanju ter obravnavali zgodnje opuščanje šolanja ter mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, hkrati pa si prizadevali tudi za to, da bi bili učni rezultati ter potrebe, dobro počutje in vključenost učencev v šolsko življenje v središču vseh dejavnosti; se zavzema za spodbujanje in podpiranje študentskih demokratičnih predstavniških struktur;

128.  poudarja, da bi lahko veliko število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo – skoraj 6,3 milijona mladih, starih med 15 in 24 – zmanjšali s preprečevanjem šolskega osipa in s tem, da bi bile šole bolj praktične in povezane s svojim okoljem, na primer z lokalnimi podjetji, organi, socialnimi ustanovami ter nevladnimi organizacijami; meni, da bi se lahko z odpravljanjem revščine in socialne izključenosti borili proti zgodnjemu opuščanju šolanja, ki je eden od razlogov, zakaj mladi niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; meni, da je prav tako pomembno podpreti študente pri iskanju lastnih metod učenja, vključno s spletnimi tečaji in kombiniranim učenjem; pozdravlja izvajanje ustreznih in privlačnih učnih načrtov ter močnih in dobro razvitih sistemov za usmerjanje, z visokokakovostnim svetovanjem in usmerjanjem vseh študentov;

129.  poudarja, da je treba povečati možnosti in okrepiti strukture za notranje in zunanje sodelovanje na šolski ravni, med drugim z interdisciplinarnim sodelovanjem, skupinskim poučevanjem, skupinami šol in interakcijami s subjekti, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju učnega procesa, vključno s starši; ugotavlja, kako pomembne so mednarodne izmenjave in šolska partnerstva prek programov, kot sta Erasmus+ in e-Twinning;

130.  poudarja, da bi bila potrebna tudi večja prožnost šolskega izobraževanja, da bi bolje ustrezalo življenjskim razmeram učencev, na primer z večjo uporabo spletnih ponudb, s čimer bi se lahko izboljšala tudi ponudba kombiniranega učenja;

131.   meni, da prej ko ljudje pridobijo znanja s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, večje možnosti imajo, da bodo v prihodnosti uspešni na izobraževalni in poklicni poti; zato spodbuja pobude na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike na ravni šol ter na področju družbenih in socialnih ved, med drugim z okrepljenim in diferenciranim sodelovanje z visokošolskimi in znanstveno- raziskovalnimi ustanovami;

132.  spodbuja Komisijo, naj podpira razvoj jezikovnih znanj spretnosti pri mladi Evropejcih v formalnih in neformalnih učnih okoljih, tako da razvije inovativno večjezično pedagogiko, izmenjuje primere najboljše prakse na področju večjezične pedagogike in izboljšuje jezikovne kompetence učiteljev;

133.   spodbuja države članice in Komisijo, naj še naprej podpirajo sedanje pobude in razvijajo ter izvajajo vseobsegajoče politike za vključujoče izobraževanje in strategije, usmerjene k posebnim potrebam, za uveljavljanje pravic najbolj ranljivih skupin, ustvarjanje bolj vključujočega učnega okolja ter spodbujanje odprtosti in zavezanosti ; poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko agencijo za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami razvije inovativne metode in izobraževalna orodja za spodbujanje vključevanja in prispevanje k izpolnjevanju individualnih potreb učencev;

134.  priporoča državam članicam, naj učenje o EU vključijo v srednješolske učne načrte, da se dijaki seznanijo s tem, kako Unija deluje, ter z njeno zgodovino in vrednotami, ki so del evropskega državljanstva;

135.  poudarja, da je treba v šolske učne načrte in izobraževalne vsebine vključiti znanje o zgodovini emancipacije žensk, zlasti o volilni pravici žensk, in to znanje spodbujati, med drugim ob simboličnih obletnicah (npr. leta 2018 ob stoletnici volilne pravice žensk na Poljskem in v Nemčiji), da bi ozaveščali o spodbujanju pravic žensk v izobraževanju;

136.  poudarja, kako pomembni sta zdravstvena in spolna vzgoja, v okviru katerih je otroke in mlade treba med drugim učiti o odnosih, ki temeljijo na enakosti, privolitvi, spoštovanju in vzajemnosti, pa tudi o pravicah žensk in deklet, vključno z reproduktivnim in spolnim zdravjem ter z njim povezanimi pravicami, kot sredstvo za boj proti stereotipom, preprečevanje nasilja na podlagi spola ter za spodbujanje dobrega počutja;

137.  spodbuja, naj se v šolah za učence, učitelje in zaposlene izvajajo usposabljanja Rdečega križa kot pomoč pri učenju spretnosti za nudenje prve pomoči in ukrepanje v primeru izrednih razmer;

138.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo pilotni program za podporo izmenjavi srednješolcev, da bi vsaj pol študijskega leta preživeli v drugi državi članici;

139.  poziva države članice, naj uporabo standardiziranih testov kot orodja za oceno stopnje pridobljenega znanja ter spretnosti omejijo na potrebni minimum;

140.  spodbuja države članice, da razmislijo o sprejetju ukrepov za priznanje šolanja v tujini, ki ni v okviru študija za pridobitev diplome oziroma kvalifikacije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga smernice za priznanje šolanja v tujini, pri tem pa upošteva obstoječe primere najboljše prakse držav članic, načelo vzajemnega priznavanja med izobraževalnimi sistemi, pristop na podlagi ključnih kompetenc ter posebnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov in kultur;

141.   poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj vprašanje ustrahovanja, kibernetskega ustrahovanja, nadlegovanja, zasvojenosti in nasilja v šoli obravnava z razvijanjem šolskih programov za preprečevanje teh pojavov v sodelovanju z neposredno vpletenimi in vsemi zainteresiranimi stranmi (zlasti z učitelji, združenji staršev, specializiranimi nevladnimi organizacijami) in s kampanjami ozaveščanja za vključevanje;

142.  priporoča, naj države članice, njihove izobraževalne ustanove in Komisija dejavneje sodelujejo pri promociji športnega udejstvovanja med učenci;

Visokošolsko izobraževanje

143.  poziva k oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora, ki naj temelji na obstoječih okvirih, kot so evropski raziskovalni prostor, Unija inovacij in evropski visokošolski prostor, ki bi se tako lahko okrepili in se dopolnjevali;

144.  spodbuja države članice, naj visokošolskemu izobraževanju namenijo vsaj 2 % svojega BDP in naj upoštevajo referenčno merilo EU glede vlaganja 3 % BDP Unije v raziskave in razvoj do leta 2020;

145.   poziva države članice in regionalne oblasti, naj pri uporabi nacionalnih in regionalnih sredstev ter pri dodeljevanju sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov dajo prednost izobraževalnim programom in spodbujanju sodelovanja med visokošolskimi institucijami, podjetji in raziskovalnimi skupnostmi ter družbo kot celoto;

146.  poziva države članice, naj spodbujajo bolj vključujočo in dostopno mobilnost študentov, praktikantov, učiteljev pripravnikov, raziskovalcev in administrativnega osebja, saj to prispeva k njihovemu osebnemu in poklicnemu razvoju, pa tudi k večji kakovosti učenja, poučevanja, raziskovanja in opravljanja administrativnih nalog; zagovarja boljšo mobilnost, med drugim prek nemotenega priznavanja kreditnih točk, akademskih in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini, ustreznega financiranja in osebne pomoči, socialnih pravic ter po potrebi z vključevanjem mobilnosti na področju izobraževanja v izobraževalne programe; v zvezi s tem ugotavlja, da nove pobude Komisije, med drugim tudi eCard, olajšajo čezmejno mobilnost študentov;

147.  meni, da je treba povečati financiranje mobilnosti profesorjev in raziskovalcev s štipendijami za šolanje in raziskovanje, povračilom stroškov, podaljšati čas bivanja v tujini, poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj in odobritev obrazcev za somentorstvo profesor/raziskovalec;

148.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice h krepitvi mobilnosti pri izobraževanju odraslih, ki jo že predvideva program Erasmus+;

149.  poudarja, kako pomembno je zagotavljanje vzajemnega čezmejnega priznavanja in združljivosti kvalifikacij in visokošolskih diplom za krepitev sistema za zagotavljanje kakovosti na ravni EU in v vseh državah, ki so se pridružile evropskemu visokošolskemu prostoru;

150.   poudarja, da je treba oblikovati celovite strategije in primerna orodja za določanje kakovosti novih načinov poučevanja in učenja, na primer e-učenja, množičnih odprtih spletnih tečajev in prosto dostopnih virov; se v zvezi s tem zaveda vloge Evropskega združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) in drugih ustreznih evropskih mrež, ki prispevajo k zagotavljanju kakovosti;

151.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prenovljeno agendo EU za visoko šolstvo med visokošolskimi ustanovami, regionalnimi in lokalnimi organi ter delodajalci, da se obravnavajo potrebe visokošolskih institucij in študentov ter izzivi, s katerimi se ti srečujejo, ustvarijo povezave z lokalnimi in regionalnimi akterji, pomaga lokalnim skupnostim, spodbujajo lokalni in regionalni razvoj in inovacije, vzpostavijo vključujoči in povezani sistemi visokošolskega izobraževanja, krepi sodelovanje s svetom dela in obravnavajo regionalne potrebe po spretnostih; prav tako spodbuja visokošolske zavode, naj se intenzivneje vključujejo v razvoj lokalnih in regionalnih skupnosti, med drugim s sodelovanjem v projektih skupnosti;

152.   poziva k izpolnitvi zaveze iz programa za nova znanja in spretnosti, med drugim glede pomoči državam članicam pri izboljševanju dostopnosti informacij o tem, kako diplomanti napredujejo na trgu dela; v zvezi s tem pozdravlja predlog, da se vzpostavi evropski sistem za spremljanje diplomantov do leta 2020; meni, da so podatki o spremljanju diplomantov in zbiranje točnih in ustreznih podatkov (ne le na nacionalni, temveč tudi na ravni EU) bistvenega pomena za zagotavljanje kakovosti ter razvoj kakovostnega izobraževanja;

153.  spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja, da bi zmanjšala vrzel na področju raziskav in inovacij med državami članicami in regijami, ter predlaga nove pobude v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, prav tako pa naj podpre kombinacijo raziskovalnih in učnih dejavnosti za upravičence teh ukrepov, ki se pripravljajo na akademsko kariero;

154.  predlaga, naj koalicija EU na področju naravoslovja, tehnike, inženirstva, (umetnosti) in matematike zajema pestro paleto ved, da bi študente pripravili na življenje in delo v dinamični in spreminjajoči se realnosti;

155.  podpira zamisel, naj se študentom za prostovoljno delo v skupnosti dodelijo kreditne točke evropskega sistema prenosa kreditnih točk (ECTS), saj se s tem prispeva k poklicnemu in osebnemu razvoju študentov;

156.  poudarja, da programi mednarodnega sodelovanja, kulturna diplomacija in dialogi v sklopu politik na področju visokega šolstva s tretjimi državami ne spodbujajo zgolj bolj prostega pretoka znanja, temveč prispevajo tudi k izboljševanju kakovosti in mednarodnega ugleda evropskega visokošolskega izobraževanja, obenem pa spodbujajo raziskave in inovacije, omogočajo mobilnost in medkulturni dialog in podpirajo mednarodni razvoj v skladu s cilji zunanjega delovanja EU;

157.  meni, da bi prihodnosti prilagojeni izobraževalni sistemi morali vključevati tudi učenje za trajnost in vzpostavljanje miru ter biti del širšega razmisleka o poklicni pismenosti v okviru vedno večje digitalizacije in robotizacije evropskih družb, pri čemer se ne bi smeli osredotočiti zgolj na gospodarsko rast, temveč tudi na osebni razvoj, boljše zdravje in blaginjo učencev;

158.  poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in poslovnim svetom, da bi učence bolje usposobili za vstop na trg dela, ter naj sprejmejo ukrepe za odpravo neskladja med ponudbo znanj in spretnosti; v zvezi s tem spodbuja vključitev ustreznih kakovostnih delovnih praks, priznanih s točkami ECTS, v visokošolske izobraževalne programe in programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, poslovnim svetom, raziskovalnim sektorjem in lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi akterji pri oblikovanju kakovostnega sistema dualnega izobraževanja in usposabljanja, poklicnega usmerjanja, vajeništva, pripravništva, in usposabljanja v realnih okoliščinah, ki bi morali biti del poklicnih in visokošolskih učnih načrtov; nadalje poziva države članice, naj vsem mladim v EU zagotovili pravico, da se jim ponudi zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali delo v kombinaciji z usposabljanjem;

159.  meni, da je za zagotavljanje kakovostnega vajeništva in pripravništva bistvena razmejitev vlog in dolžnosti vseh strani ter da je treba opredeliti trajanje, učne cilje in naloge, ki ustrezajo jasno opredeljenim znanjem in spretnostim, ki jih je treba razviti, zaposlitveni status, ustrezno nadomestilo/plačilo, tudi za nadure, sheme socialnega varstva in varnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ustrezne kolektivne pogodbe ali oboje;

160.  poudarja, da je treba ponuditi ustrezne učne vsebine za učenje in usposabljanje ter dostojne delovne pogoje za pripravništvo in vajeništvo, da se zagotovi njihova ključna vloga pri prehodu iz izobraževanja v poklicno življenje; poudarja, da se pripravništvo in vajeništvo ne bi nikoli smelo izkoristiti kot nadomestilo za delovna mesta ali vajence ali pripravnike šteti za poceni ali celo neplačano delovno silo;

161.  predlaga, naj osnovno in nadaljevalno usposabljanje učiteljev v poklicnem izobraževanju zagotavljajo univerze in izobraževalne ustanove, na specialističnih področjih poklicnega usposabljanja pa naj sodelujejo strokovnjaki z zadevnega področja;

Učitelj naj zagotavlja kakovostno poučevanje

162.   poziva Komisijo in države članice, naj podprejo učitelje pri uvajanju inovacij in tehnologije v poučevanje, in sicer z izboljšanjem njihovih digitalnih spretnosti in znanj, prav tako pa naj jim zagotovijo ustrezne vire in podporo, na primer z omogočanjem rednega usposabljanja in razvijanjem virtualnih skupnosti, prosto dostopnih učnih virov in tečajev;

163.  podpira ustanovitev akademije za učenje in poučevanje kot dodatne ustanove, ki opravlja vlogo središča za usposabljanje in izmenjavo primerov najboljše prakse na evropski ravni z zagotavljanjem spletne izmenjave izkušenj in vzajemnega učenja, pa tudi prostora za redna srečanja v obliki delavnic, seminarjev in konferenc, s čimer bi spodbujali sodelovanje učiteljev, izboljšali kakovost poučevanja in podpirali poklicni razvoj učiteljev; poziva Komisijo, naj predlaga celovit projekt za ustanovitev te akademije, ki bi temeljila tudi na strokovnem znanju akademije evropske šolske mreže;

164.  opozarja na pomen pedagoškega usposabljanja visokošolskih učiteljev in da je treba v postopku zaposlovanja pedagoškim kompetencam pripisovati najmanj enak pomen kot raziskovalnim kompetencam; poudarja vlogo na raziskavah temelječega izobraževanja in pedagoškega raziskovanja za spodbujanje pristopa k učenju in poučevanju, ki v središče postavlja študente, aktivnega poučevanja, boljšega razvijanja sposobnosti in izpopolnjevanja metodologije poučevanja;

165.  poziva države članice, naj uvedejo spodbude, s katerimi bodo privabile in motivirale mlade ljudi in kvalificirane učitelje za delo v izobraževalnem sistemu;

166.  poudarja, da je treba priznati poklicni status zaposlenih v predšolski vzgoji in varstvu;

167.  poziva k podpiranju učiteljev, katerih predavanja so večjezična, saj so ta pomemben dejavnik pri internacionalizaciji izobraževanja;

168.  poudarja, kako pomembno je medkulturno učenje kot del izobraževanja učiteljev, saj se s tem izboljšujejo njihove medkulturne kompetence ter promovira evropska kultura in skupne vrednote ter evropska razsežnost poučevanja; ugotavlja, da so medkulturne kompetence bistvenega pomena za delo v čedalje bolj raznolikih družbah in za spodbujanje internacionalizacije na ravni šol;

169.  se zaveda, da je treba ustvariti sinergije med znanjem učiteljev in tehnološkim potencialom učencev, da bi čim bolj izboljšali rezultate učenja;

170.  se zavzema za to, da bi se usposabljanje učiteljev, ki bi ga vodili izkušeni mentorji, vključilo v vse faze izobraževanja učiteljev;

171.  spodbuja učitelje in ravnatelje, naj prevzamejo vodilno vlogo in spodbujajo izvajanje inovacij v šolskem okolju ter podpirajo razvoj;

172.  spodbuja visokošolske institucije, naj dajejo prednost, zagotavljajo podporo in nagrajujejo izboljšave in posodobitve pedagoškega znanja visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, vključno z možnostmi izobraževanja, ki jih ponuja sodobna tehnologija kot sredstvo za izboljšanje dosežkov učencev in učinkovitosti poučevanja;

173.  podpira oblikovanje novih, inovativnih in ambicioznih metod poučevanja in izobraževalnih standardov, da bi se bilo mogoče bolje odzivati na potrebe študentov in visokošolskih institucij, pa tudi na izzive hitro spreminjajočega se sveta;

174.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 183, 14.6.2014, str. 30.

(2)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(3)

UL C 172, 27.5.2015, str. 17.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0360.

(5)

UL C 417, 15.12.2015, str. 25.

(6)

UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(7)

UL C 346, 21.9.2016, str. 2.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0018.

(9)

UL C 484, 24.12.2016, str. 1.

(10)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(11)

http://www.socialsummit17.se/wp-content/uploads/2017/11/Concluding-report-Gothenburg-summit.pdf

(12)

https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/122123.pdf

(13)

UL C 104, 16.4.1984, str. 69.

(14)

UL C 135, 26.5.2010, str. 12.

(15)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0303.

(16)

http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Gender_statistics

(17)

 http://www.cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/publications/3072, https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1502en_0.pdf

(18)

Sporočilo Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi programu znanj in spretnosti za Evropo: z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),


OBRAZLOŽITEV

Če bomo danes poučevali tako, kot smo poučevali včeraj, bomo otroke prikrajšali za jutri.

John Devery

Živimo v svetu, ki se ves čas spreminja ter v katerem tehnološki razvoj in globalizacija prinašata vedno nove izzive.

Ti so povezani tudi z izobraževalnimi sistemi, ki v informacijski družbi ne skrbijo zgolj za prenos znanja in učenje, kako to znanje uporabiti v praksi, temveč nas tudi učijo, kako tvoriti znanje, saj je to vir konkurenčnosti in dobrega počutja državljanov ter ključen gospodarski vir.

Vrednost sodobnega človeškega kapitala leži v intelektualnem potencialu, sposobnosti prilagajanja spremembam okoli nas, naklonjenosti inovacijam in pripravljenosti tvegati. Poročevalka je med obravnavanjem posodobitve izobraževalnih sistemov izhajala iz treh aksioloških predpostavk:

1.   Znanje, pridobljeno na tradicionalnem kraju, tj. v šoli, se danes dopolnjuje s številnimi drugimi dostopnimi viri informacij. Sodobne tehnologije so olajšale izobraževanje, omogočile večfunkcijskost izobraževalnih dejavnosti in vzpostavile IZOBRAŽEVALNI PROSTOR. Pravi izziv pa je poskrbeti, da bo šola najzanimivejše mesto tega prostora.

2.   Izobraževalni sistemi so namenjeni popolnemu razvoju ČLOVEKA, ki se samostojno poklicno, družbeno, kulturno in državljansko udejstvuje v raznolikem, globalnem okolju.

3.   Napredek človeštva ne zahteva le varnosti, ki ji države pogosto namenjajo veliko finančnih sredstev in za doseganje katere sklepajo obrambne sporazume. Bistveni pogoj za uspešen razvoj je DRUŽBENI SPORAZUM, ki temelji na vključujočih, visokokakovostnih, ustrezno financiranih izobraževalnih sistemih.

Poročevalka je poročilo strukturirala kot sledi:Najprej je poudarila

pomen izobraževanja kot bistvenega gospodarskega vira in temeljnega dejavnika razvoja v informacijski družbi. Predstavila je, kako se spreminja področje izobraževanja, in opozorila na izzive, povezane s tem, na posameznih ravneh izobraževanja. Nato je poudarila, da so za učinkovito posodobitev izobraževalnih sistemov odgovorni predvsem učitelji. Na koncu je poročevalka predložila še vrsto priporočil za učinkovito pripravo in izvedbo reform izobraževanja.

Spremembe na področju izobraževanja narekujejo demografski in socialni izzivi, s katerimi se spoprijema Evropa, zahteve trga dela, nove tehnologije ter osebne preference in izobraževalne potrebe. Bistveno je, da izobraževalni sistemi ob upoštevanju zgornjih dejavnikov ne bi ponujali samo visokokakovostnega znanja, temveč tudi ustrezen nabor kompetenc, na primer ključno kompetenco 21. stoletja, uspešno vseživljenjsko učenje.

Predšolska vzgoja in varstvo

Poročevalka poudarja, da sta predšolska vzgoja in varstvo pomembna za splošni razvoj otroka, za oblikovanje njegovega odnosa do nadaljnjega izobraževanja in za to, da se bo znal učiti. V zvezi s tem posebej opozarja, da je treba izboljšati dostop do visokokakovostne predšolske vzgoje in varstva za vse ter da je nujno treba zagotoviti pomoč za infrastrukturo in sofinanciranje družin iz prikrajšanega okolja. Izjemno pomembno je tudi, da so predšolski vzgojitelji profesionalni in usposobljeni ter da se uredi njihov poklicni status. Poročevalka poleg tega poziva k oblikovanju evropskega okvira za predšolsko vzgojo in varstvo, ki bo zagotavljal celosten razvoj otrok, in k spremljanju kakovosti predšolske vzgoje in varstva. V zadnji fazi predšolske vzgoje in varstva bi se morali predšolski vzgojitelji povezati s prihodnjimi učitelji otrok, da bi lahko ob upoštevanju nadarjenosti in preferenc otrok ustrezno načrtovali posamezniku prilagojen izobraževalni proces, ki bi omogočal celovit osebnostni razvoj otrok. Individualizacija izobraževalnega procesa v povezavi z jasno zastavljenimi izobraževalnimi cilji in izobraževalni prostor, ki učence motivira, sta po mnenju poročevalke ključni izziv in cilj sodobne šole.

Šola

Šola, v kateri znanje prenaša zgolj učitelj, učenci pa morajo to znanje usvojiti, je stvar preteklosti. Poročevalka meni, da so šole središče kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja. To zahteva spremembo paradigme pri poučevanju. Ustno sporočanje in mehanično pomnjenje mora nadomestiti proces razmišljanja, dojemanja in razpravljanja. To pa zahteva visokokakovostne programe poučevanja ter posebna prizadevanja za usvojitev osnovnih znanj in spretnosti. Potrebe globalnega sveta pa so povezane tudi z znanjem jezikov.

Sodobne tehnologije in možnosti, ki jih ponujajo, lahko znatno olajšajo stik med učiteljem in učencem, odpravijo izobraževalne vrzeli, ki izhajajo iz socialnih razmer učencev, ter omogočijo učinkovit in zanimiv proces poučevanja.

Šola bi morala poleg izobraževalne funkcije izpolnjevati tudi večplastno družbeno funkcijo, ki bi spodbujala vključenost, izenačevanje izobraževalnih možnost, sposobnost dela v skupini, izvajanje projektov in aktivno državljanstvo. Šola mora poleg tega zagotavljati varnost učencev in učiteljev. Zato poročevalka poziva k oblikovanju strategij za preprečevanje nasilja med vrstniki, kibernetskega nadlegovanja, diskriminacije in vseh oblik trpinčenja.

Zgoraj naštetega pa ni mogoče doseči brez usposobljenega upravljanja, podpiranja učiteljev in vodstva šol ter splošnega šolskega pristopa, v okviru katerega bi šola kot celota sodelovala z zunanjimi deležniki in lokalno skupnostjo pri vzpostavljanju kakovosti šole in učinkovitosti vseh njenih funkcij.

Močna lokalizacija šole vodi v decentralizacijo in omogoča vse večjo avtonomijo šol. To je lahko koristno, če šole učinkovito načrtujejo in upravljajo svoj razvoj ter znajo rezultate dela upravičiti staršem, lokalni skupnosti in izobraževalnim organom.

Visokošolsko izobraževanje

Visokošolsko izobraževanje ima ključno vlogo pri razvoju potenciala in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Visoka raven izobrazbe, socialno podjetništvo in naklonjenost inovacijam zagotavljajo izvedbo evropskega projekta.

V zvezi s tem poročevalka poudarja, da je treba okrepiti t. i. trikotnik znanja ter izboljšati povezave med raziskavami in poučevanjem. Poudarja tudi, da bi morali biti sistemi visokošolskega izobraževanja veliko prožnejši in bolj odprti, da bi omogočali lažje prehajanje med različnimi stopnjami izobrazbe, priznavanje priložnostnega in neformalnega učenja in različne oblike izvajanja programov poučevanja ob uporabi novih tehnologij, ki omogočajo usmerjenost poučevanja v učence in izvajanje interdisciplinarnih programov.

Za razvoj prečnih znanj in spretnosti, socialnih veščin in državljanskih vrlin so nujni vključitev delovnih praks, priznanih s točkami evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), v visokošolske izobraževalne programe, dualno izobraževanje ter upoštevanje lokalnih težav in potreb v didaktičnih programih in raziskovalnih projektih, s čimer se bo okrepil razvoj pametne specializacije.

Poročevalka meni, da bi morali izmenjava dobrih praks, celovito sodelovanje, ki bi se izvajalo prek večje mobilnosti študentov in osebja, izboljšanje procesa priznavanja diplom ter mednarodna razsežnost izobraževalnih in raziskovalnih programov postati bistven del evropskih visokošolskih institucij.

Učitelj naj zagotavlja kakovostno poučevanje

Učitelji so s svojimi spretnostmi in predanostjo temelj razvoja izobraževalnih sistemov.Poročevalka poudarja, da je treba k poučevanju privabiti izjemno motivirane kandidate, ki so nadarjeni za poučevanje. Po njenem mnenju bi bilo treba spremeniti programe in metode poučevanja na študijskih smereh za izobraževanje učiteljev. Dobro akademsko znanje je sicer nujen pogoj za učiteljsko delo, vendar mora biti učitelj nadarjen tudi za delo z otroki in mladimi.

V zvezi s tem poročevalka poudarja velik pomen obsežne prakse v času pedagoškega študija ter dobrih digitalnih kompetenc učiteljev, ki bodo omogočile doseganje želene sinergije med učiteljevim znanjem in kompetencami ter znanjem in spretnostmi učenca.

Poudarja tudi, da je nujno treba izboljšati status učiteljev, njihove delovne pogoje, poklicno napredovanje in plačilo, da je treba vlagati v stalen poklicni razvoj učiteljev in okrepiti njihovo sodelovanje v mednarodnih izmenjavah.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega poročevalka podpira predlog Komisije za oblikovanje evropskega visokošolskega prostora, a opozarja, da mora biti skladen z dosedanjimi dosežki evropskega visokošolskega prostora ter evropskega prostora za raziskave in inovacije. Po njenem mnenju bi morale države članice evropski izobraževalni prostor močno politično podpreti, saj bo skupno prizadevanje pospešilo razvoj izobraževanja ob upoštevanju načela subsidiarnosti, svobodnega izobraževanja in institucionalne avtonomije.

Poročevalka države članice in regionalne oblasti poleg tega spodbuja, naj povečajo naložbe v izobraževanje z uporabo sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter podpirajo učitelje in vodstvo pri uporabi novih tehnologij in oblikovanju metod poučevanja, usmerjenih v učence, ki bodo omogočale visokokakovostno izobraževanje s širokim naborom znanj in spretnosti, kreativnostjo in zmožnostjo za vseživljenjsko učenje.

Med oblikovanjem poročila se je posvetovala z več deležniki, ki zastopajo institucije Unije, različne ravni izobraževanja in izobraževalna združenja. Organizirala je tudi seminar o posodobitvi izobraževanja, ki so se ga med drugim udeležili komisar Tibor Navracsics, predsednica Odbora za kulturo in izobraževanje Petra Kammerevert, poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki Evropske komisije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter predstavniki znanstvene skupnosti, številnih organizacij in združenj(1).

(1)

Udeleženci seminarja: Dr. Jan Peeters, Center za inovacije v zgodnjih letih; Larissa Nenning, Organizacijski urad Zveze evropskih dijaških organizacij; Thomas Ekman Jørgensen, Evropsko združenje univerz; Sarika Vij, Združenje evropskih univerz, usmerjenih v raziskave; Asa Morberg, Združenje za izobraževanje učiteljev v Evropi; Eduardo Nadal, Evropski sindikalni odbor za izobraževanje; Brikena Xhomaqi, Platforma za vseživljenjsko učenje; Horst Dreimann, Evropsko združenje ustanov za poklicno usposabljanje.

Sodelujoče organizacije (nepopoln seznam): Demokracija in izobraževanje o človekovih pravicah v Evropi, Forum evropskih študentov AEGEE, Mednarodna organizacija za svoboden razvoj izobraževanja, Študentska mreža Erasmus, Fundacija Evropska univerza, Svetovno skavtsko združenje - evropski regionalni urad, Evropsko združenje ponudnikov storitev za invalide, Evropski mladinski forum, Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, Združenje ThinkYoung, Evropsko združenje regij in lokalnih oblasti za vseživljenjsko učenje, Evropsko združenje institucij v visokošolskem izobraževanju, Evropski svet za waldorfsko izobraževanje Georg Jürgens, Evropski svet nacionalnih združenj neodvisnih šol, Mladi za izmenjavo in razumevanje, Nemška služba za akademske izmenjave, Evropske izmenjave na področju izobraževanja – Mladi za razumevanje, Evropska federacija za medkulturno učenje, Združenje za izobraževanje učiteljev v Evropi, ADS Insight, d.o.o. Prejeti dokumenti o stališčih: Evropsko združenje staršev, Evropska zveza študentskih organizacij, Organizacija International Certificate Conference Languages.


MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (11.4.2018)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o posodobitvi izobraževanja v Evropski uniji

(2017/2224(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Agnieszka Kozłowska-Rajewicz

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da so države članice EU odgovorne za svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter da jim EU pomaga določati skupne cilje in izmenjevati dobre prakse;

2.  opozarja, da je izobraževanje, ki bi moralo poglabljati kritično, analitično in neodvisno razmišljanje ter biti osredotočeno na kulturne in družbene vidike, pa tudi na potrebe trga dela, bistveno za odgovorno državljanstvo, ki temelji na kulturi medsebojnega spoštovanja in temeljnih vrednot, ter je temeljna človekova pravica;

3.  poleg tega opozarja, da prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da pridobi in razvije znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje sprememb na trgu dela;

4.  pri vse večjih socialno-ekonomskih razlikah v Uniji v zadnjem desetletju kakovostno izobraževanje na vseh ravneh prispeva tudi k zmanjševanju neenakosti, vključno z medgeneracijskimi socialno-ekonomskimi neenakostmi, spolnim stereotipom in neenakostmi med spoloma, ter ima pomembno vlogo pri krepitvi socialne mobilnosti in konvergence v smeri navzgor;

5.  poudarja, da je kakovost učiteljev in njihova neodvisnost pri upoštevanju izobraževalnega programa in izbiri izobraževalnih metod nujna za kakovostno izobraževanje, ki učencem zagotovi najboljše temelje, da lahko napredujejo in uspejo na trgu dela;

6.  ob tem zlasti poudarja, da bi bilo treba zagotoviti dostop do kakovostnega izobraževanja za vse otroke in študente v EU, tudi invalidne, ne glede na socialno-ekonomski, geografski ali kulturni status njihovih staršev; poziva države članice, naj zato vlagajo v kakovostne sisteme izobraževanja in usposabljanja;

7.  verjame, da bi morala biti srednješolska izobrazba brezplačna in obvezna, in poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja, da se osebam, ki niso končale osnovne ali srednje šole, omogoči ponoven vpis v šolo in dokončanje šolanja;

8.  poudarja, da morajo biti šole in izobraževalne ustanove v vseh regijah EU blizu doma, saj je to bistveno za dobro izobraževanje in enake možnosti v uskladitvi življenjskih in delovnih razmer;

9.  poudarja, da so v postindustrijski dobi korenite družbene spremembe in napredno gospodarstvo EU ter digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija trga dela EU povečali potrebo po visoki kvalificiranosti, znanjih in spretnostih, (hitre spremembe v sektorjih, povezanih z IKT, bodo na primer imele do leta 2020 za posledico 756 000 nezasedenih delovnih mest za strokovnjake IKT), medtem ko se je povpraševanje po nizki kvalificiranosti in spretnostih zmanjšalo(1); poziva Komisijo, naj temeljito oceni učinek digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije na število in vrsto delovnih mest;

10.  ugotavlja, da med potrebami na trgu dela in kvalifikacijami delovne sile često obstajajo vrzeli, ter pri tem ugotavlja, da kljub velikemu povpraševanje po zahtevnih spretnostih in znanjih na trgu dela ter odzivu izobraževalnega sistema z množičnim razvojem visokošolskih ustanov(2) približno 20 % Evropejcev, tudi 1 % univerzitetnih diplomantov, ne obvlada temeljnih spretnosti, kot sta bralna in računska pismenost2(3); poleg tega opozarja, da 44 % Evropejcev nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti3, kar resno ovira njihovo udeležbo na tehnološko naprednem trgu dela ter njihovo državljansko in dejavno udejstvovanje v družbi;

11.  ugotavlja, da bi morale države članice zagotoviti, da nihče ne diplomira brez osnovnih znanj, vključno z osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi; poleg tega poudarja, da zdaj večina delovnih mest zahteva večjo bralno in računsko pismenost, digitalno pismenost in druga temeljna znanja in spretnosti ter da bi morali sodobni izobraževalni sistemi združevati vseh osem ključnih kompetenc iz predloga za priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, kar vključuje tudi znanje in usmerjenost; pozdravlja dejstvo, da predlog tudi opredeljuje digitalne spretnosti in znanja kot osnovna znanja;

12.  na tej podlagi poudarja pomen čim večje uporabe digitalizacije v vseh oblikah izobraževanja; zato poziva države članice in regije, naj spodbujajo digitalno in digitalizirano izobraževanje v vseh vrstah šol;

13.  države članice poziva, naj zlasti izboljšajo digitalno pismenost državljanov z ustreznim izobraževanjem že v zgodnjem obdobju, ko se razvijajo jezikovne sposobnosti, sposobnosti logičnega razmišljanja, matematično znanje ter simbolno razmišljanje, in sicer na podlagi programiranja in s tem povezanih dejavnosti, ki so pomembne za ustvarjanje delovnih mest v visokotehnoloških sektorjih in na splošneje na digitaliziranem trgu dela; ugotavlja, da so ta znanja in spretnosti splošne narave in so lahko koristna v mnogih drugih sektorjih, pa tudi v vsakdanjem življenju; v zvezi s tem pozdravlja pobude Komisije, kot sta teden programiranja in koalicija za digitalno pismenost in delovna mesta, ter poziva države članice, naj razvijejo celovite nacionalne strategije za digitalna znanja in spretnosti, kar bi lahko pomagalo in podprlo učitelje in učence pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti;

14.  poziva države članice, naj poskrbijo, da bo usvojitev temeljnih spretnosti pogoj za zaključek šolanja na vseh ravneh, od osnovnošolske do univerzitetne, vključno z izobraževalnimi središči za odrasle, in poziva države članice, naj dajo prednost izpopolnjevanju odraslih z nizko ravnjo temeljnih spretnosti; zato pozdravlja pobudo „Poti izpopolnjevanja“, ki je pomemben program v novem program znanj in spretnosti za Evropo;

15.  meni, da je nujno, da usposabljanje učiteljev zajema digitalno opismenjevanje in učenje digitalnih znanj in spretnosti, tako na univerzitetni ravni kot v poklicnem usposabljanju na učiteljevi poklicni poti;

16.  poudarja, da bi morala osnovna digitalna znanja in spretnosti ter digitalna pismenost prek izobraževalnih sistemov vključevati poučevanje o razumni uporabi elektronske opreme, da bi preprečili prekomerno uporabo računalnikov, interneta ali mobilnih telefonov in otroke zaščitili pred vedenjskimi odvisnostmi od elektronskih iger in družbenih medijev;

17.  poudarja pomen vseživljenjskega poklicnega usmerjanja za zagotavljanje, da ljudje sledijo ustrezno, prožno in visokokakovostno usposabljanje in poklicno pot; poudarja potrebo po spodbujanju možnosti za vajeništvo in usposabljanje s pobudami za ozaveščanje študentov, njihovih staršev, učečih se odraslih, izvajalcev izobraževanja in usposabljanja, delodajalcev in javnih služb za zaposlovanje;

18.  opozarja na pomen vseživljenjskega učenja za razvijanje znanj, spretnosti in doseganje kvalifikacij, zlasti za nizko usposobljene osebe, brezposelne, osebe s posebnimi potrebami, starejše generacije in migrante, da se prek izpopolnjevanja in prekvalificiranja ustvarijo nove možnosti za dejavno vključevanje; poudarja, da si je treba prizadevati za individualen pristop k poklicnemu razvoju ter vseživljenjskemu izobraževanju in usposabljanju; spodbuja Komisijo, naj podpira države članice pri razvoju programov usposabljanja in izobraževanja, ki omogočajo dejavno vključevanje in ponovno vključevanje odraslih, ki se vračajo na trg dela.

19.  poziva države članice, naj proaktivno spodbujajo in širijo informacije o možnostih za nizko kvalificirane odrasle, da si izboljšajo spretnosti, vključno z dostopom do službe za usmerjanje in poklicno svetovanje; poudarja, da morajo biti te informacije na voljo v dostopnih in uporabniku prijaznih oblikah;

20.  poudarja, da je kljub dvema milijonoma prostih delovnih mest v EU več kot 30 % kvalificiranih mladih diplomantov na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovim spretnostim ali željam, hkrati pa 40 % evropskih delodajalcev težko najde osebe s potrebnimi spretnostmi(4);

21.  ugotavlja, da neskladje v znanju in spretnostih lahko pripišemo ne le neustreznim kvalifikacijam, temveč tudi prenizki ali previsoki kvalificiranosti;

22.  poudarja, da sta neskladje v znanju in spretnostih ter pomanjkanje delovne sile pomembna dejavnika, ki povzročata brezposelnost in nezasedena delovna mesta(5); meni, da bi bilo treba te zaskrbljujoče pojave obravnavati med drugim z:

– tesnejšim sodelovanjem izobraževalnih sistemov s podjetji in socialnimi partnerji, kot so združenja delodajalcev in sindikati, na primer s tem, da povabijo strokovnjake in strokovne delavce k sodelovanju pri ustvarjanju vajeništev in pripravništev, ki bi imeli dejansko izobraževalno vrednost;

– izboljšanjem mobilnosti med čezmejnimi regijami, vključno z izmenjavo strokovnega znanja na najvišji politični ravni ter

– poudarkom na celovitem razvoju študentov, ne le njihove zaposljivosti, temveč tudi na socialnih in državljanskih znanjih in spretnostih; spodbuja države članice, naj se pri tem bolj osredotočijo na prečne in mehke veščine, medkulturne spretnosti, kritično in ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov in podjetništvo, kar so vse spretnosti, ki jih trg zahteva;

23.  opaža, da lahko različni poklici in delovna mesta zahtevajo enake spretnosti ter da lahko vključujejo enake naloge; zato meni, da mora biti izobraževalni sistem usmerjen na znanja in spretnosti ter naloge, da bi omogočili hitro menjava delovnih mest; poudarja, da se morajo izobraževalni sistemi v okviru družbenega razvoja in razvoja trga dela osredotočiti na to, da opremijo študente s pravim naborom spretnosti, kompetenc in znanja, da postanejo aktivni evropski državljani in da bodo uspešni na trgu dela; poudarja, da je razvoj in krepitev spretnosti stalen proces, ki poteka na vseh ravneh izobraževanja in se nadaljuje na trgu dela; meni, da bi bilo treba znanja, spretnosti in kompetence uporabljati tako v izobraževalnem procesu kot pri priznavanju izobraževanja in kvalifikacij s sistemom mikrokvalifikacij – kratkih tečajev, osredotočenih na delo;

24.  v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo(6), v katerem predlaga rešitve za neskladje med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih oziroma njihovim pomanjkanjem in za iskanje pravega sistema za priznavanje znanj in spretnosti; opozarja na pomen desetih ukrepov, ki se izvajajo kot del tega načrta, ki ljudem v EU zagotavljajo ustrezno usposabljanje in podporo pri pridobivanju znanj in spretnosti; meni, da razumevanje trendov in vzorcev povpraševanja po znanjih in spretnostih ter delovnih mestih omogočajo ljudem boljšo izbiro poklicne poti, da najdejo kakovostna delovna mesta in izboljšajo svoje življenjske možnosti; zato spodbuja k nadaljnjemu napovedovanju potreb po znanjih in spretnostih;

25.  ugotavlja tudi, da Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: Cedefop) napoveduje hkratno povišanje ravni znanj in spretnostih na strani ponudbe in povpraševanja do leta 2025 in da povpraševanje po zahtevnih znanjih in sposobnostih na trgu dela presega ponudbo izobraževalnega sistema; opozarja zlasti na to, da bo po napovedih do leta 2020 pomanjkanje zaposlenih v sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike preseglo številko 200 000; poziva k boljšemu sodelovanju s socialnimi partnerji, da bi upoštevali potrebe trga dela, in k nadaljnjemu napovedovanju potreb po znanju in spretnostih za razvoj trga dela; pozdravlja dejstvo, da so uporabnikom bodoče platforme Europass na voljo podatki o spretnostih, ki jih usmerjajo pri njihovih učnih in poklicnih izbirah;

26.  ugotavlja, da se nova delovna mesta ustvarjajo predvsem v panogah obnovljivih virov energije in da bi bilo treba v šolskih programih ustrezno obravnavati zelene sektorje in poklice;

27.  poudarja, da bi lahko veliko število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo – skoraj 6,3 milijona mladih, starih od 15 do 24 let ni niti zaposlenih niti v izobraževanju in usposabljanju – zmanjšali s preprečevanjem šolskega osipa in s tem, da bi bile šole bolj praktične in povezane s svojim okoljem, na primer z lokalnimi podjetji, organi, socialnimi ustanovami ter nevladnimi organizacijami; meni, da bi se lahko borili proti zgodnjemu opuščanju šolanja, ki je eden od razlogov, zakaj mladi pozneje postanejo mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z odpravljanjem revščine in socialne izključenosti; meni, da je prav tako pomembno podpreti študente pri iskanju lastnih metod učenja, vključno s spletnimi tečaji in kombiniranim učenjem; pozdravlja izvajanje ustreznih in privlačnih učnih načrtov ter močnih in dobro razvitih sistemov za usmerjanje, ki nudijo visokokakovostno svetovanje in usmerjanje za vse študente;

28.  poudarja, da je treba izboljšati raven znanj in spretnosti ter kvalifikacij med migranti in begunci; poudarja, da je treba ukrepati na ravni EU in na nacionalni ravni za podporo učinkovitemu vključevanju na trg dela in reform trga dela, da bi lahko izkoristili obstoječe znanje, spretnosti in kvalifikacije; opozarja, da je treba izboljšati sisteme za priznavanje in potrjevanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, tudi tistih, ki so pridobljene zunaj EU;

29.  močno odobrava, da se je Komisija kot del prizadevanj za posodobitev šolskega izobraževanja v EU izrecno sklicuje na pomembnost spodbujanja vključujočega izobraževanja z izmenjavo dobrih praks o vključevanju učencev iz migrantskih družin in posredovanju skupnih vrednot;

30.  poudarja tudi, da je treba spodbujati preusposabljanje in druge praktične ukrepe za izobraževanje in usposabljanje beguncev in migrantov;

31.  poudarja posebne izobraževalne okoliščine otrok in mladih, katerih starši poklicno potujejo po Evropi, in poziva Komisijo, naj izvede študijo, s katero bo prikazala posebnosti položaj teh otrok in mladih zaradi izzivov, s katerimi se srečujejo pri predšolskem in šolskem izobraževanju;

32.  meni, da bi morale šole podpirati vse učence, zlasti invalide, in jim zagotoviti vključujoče izobraževanje; poudarja, da je vključevanje invalidnih otrok/učencev v izobraževanje nujno, da bodo lahko živeli samostojno in bodo v celoti vključeni v družbo kot njeni dejavni udeleženci, ki k njej dejansko prispevajo; meni, da je invalidnim učencem zaradi trenutnega tehnološkega razvoja z uporabo formalnih in neformalnih metod učenja olajšan dostop do izobraževanja; poziva države članice, naj olajšajo dostop do splošne, vključujoče in kakovostne izobrazbe in pri tem upoštevajo potrebe vseh invalidnih študentov, na primer, naj zagotavljajo dvojezično vključujoče izobraževanje za gluhe otroke glede na njihove posebne jezikovne potrebe; poziva države članice, naj spremljajo šole, kar zadeva politiko o nezavračanju;

33.  poudarja, da morajo delodajalci in izvajalci usposabljanja zaradi hitrih sprememb na trgu dela, raznolikosti izobraževalnih sistemov, pa tudi naraščajoče ravni mobilnosti in migracij delavcev v skladu s primerljivim sistemom ocenjevanja in ob upoštevanju dobrih praks držav članic, ki so že uvedle tovrstna orodja, priznati tudi kvalifikacije, spretnosti in kompetence, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem(7); pri tem poudarja, kako pomemben je odziv politike za izključene in ranljive skupine na trgu dela;

34.  opozarja, da so bile države članice v Priporočilu Sveta iz leta 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(8) pozvane, naj najpozneje do leta 2018 vzpostavijo ureditev za vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja;

35.  opozarja, kako pomembna sta izboljšanje ali uvedba postopkov za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja(9), in sicer na podlagi dobrih praks držav članic, ki so že uvedle tovrstna orodja;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za priznavanje in vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, države članice pa poziva, naj priznajo pomen in uporabnost mikrokvalifikacij; pozdravlja razvoj množičnih odprtih spletnih tečajev, ki bi lahko razširili dostop do izobraževanja za manj privilegirane skupine ali tiste, ki jim okoliščine ne dovoljujejo, da bi se udeležili tečajev na kraju samem, s čimer bi se povečale njihove možnosti za boljšo zaposlitev in življenje, s tem pa bi se omogočil boj proti brezposelnosti, zlasti med mladimi;

37.  poziva države članice, naj internacionalizirajo svoje izobraževalne sisteme in razširijo programe mobilnosti za študente, da bodo bolje pripravljeni za trg dela EU, kjer je pomanjkanje znanja tujih jezikov in poznavanja kultur največja ovira za mobilnost; poudarja, da programi mobilnosti študentov prispevajo k evropskemu povezovanju in pozitivno vplivajo na zaposlovanje; v tem okviru poziva, naj se posebna pozornost namenja čezmejnemu vidiku izobraževanja, na primer s spodbujanjem učenja in poučevanja jezikov sosednjih držav in zlasti z vključitvijo novih akademskih prednostnih nalog na tem področju, tako na akademski kot poklicni poti; meni, da je treba zagotoviti, da bodo s temi ukrepi zajete vse vrste šol in vse ravni izobraževanja, da bo trg dela EU odprt ne le za univerzitetne diplomante, temveč tudi za diplomante ustanov iz izobraževalnega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

38.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bi zagotovili, da bodo države članice vzajemno priznavale programe mobilnosti, kot je Erasmus +, in zagotovili trajno povečanje naložb v program Erasmus + ter finančno in individualno podporo; je seznanjen, da je program Erasmus + v letu 2016 podpiral 725 000 Evropejcev s štipendijami za mobilnost za študij, usposabljanje, poučevanje, delo ali prostovoljno delo v tujini in da je na pravi poti do izpolnitve svojega cilja, in sicer med letoma 2014 in 2020 podpreti 3,7 % mladih v EU;

39.  predlaga, naj Komisija v naslednjem finančnem obdobju (po letu 2020) v prihodnjem programu Erasmus+ ohrani podjetniško izobraževanje in usposabljanje kot eno od prednostnih nalog v vseh ukrepih programa, vključno z mobilnostjo;

40.  obžaluje, da je pri čedalje večjem povpraševanju po visoki ravni kompetenc, znaj in spretnosti rezultat množičnega razvoja visokega šolstva čezmerno število diplom, hkrati pa čedalje večje pomanjkanje poklicnih znanj in spretnosti ter kvalifikacij, kar povzroča neravnovesja na trgu dela;

41.  zato poziva k ustvarjanju več znanj in spretnosti, ki so usmerjena v potrebe trga, ter k obsežnemu povečanju deleža praktičnega usposabljanja; poziva države članice, naj zlasti povečajo terciarno izobraževanje in usposabljanje, da bodo lahko študenti pridobili kvalifikacije na visoki ravni, ki se bodo nanašale na praktično znanje in usposabljanje; v tem okviru poudarja pomen prehodnosti med različnimi izobraževalnimi sistemi;

42.  ugotavlja, da se kljub vse večjemu številu študentov delež diplomantov z visoko ravnjo znanj med državami članicami razlikuje in da se v državah članicah EU število diplomantov z zelo nizko ravnjo znanj in spretnosti giblje od 10 % do več kot 50 %; vztraja, da morajo v visokošolskih politikah merila ocenjevanja uporabljati tudi kvalitativna merila, na primer referenčno merilo, v skladu s katerim morajo države članice povečati število študentov(10), ki bi na primer moralo biti osredotočeno ne le na število diplom, temveč tudi na dejansko raven znanj in spretnosti;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prenovljeno agendo EU za visoko šolstvo med visokošolskimi ustanovami, regionalnimi in lokalnimi organi ter delodajalci, da se obravnavajo potrebe visokošolskih institucij in študentov ter izzivi, s katerimi se srečujejo visokošolske ustanove in študenti, ustvarijo povezave z lokalnimi in regionalnimi akterji, pomaga lokalnim skupnostim, spodbujajo lokalni in regionalni razvoj in inovacije, vzpostavijo vključujoči in povezani sistemi visokošolskega izobraževanja, krepi sodelovanje s svetom dela in obravnavajo regionalne potrebe po spretnostih;

44.  poleg tega poudarja pomanjkanje vključujočega in visokokakovostnega poklicnega usmerjanja v državah članicah in meni, da bi lahko spodbudili takšno izbiro med študenti le s privlačnimi in priljubljenimi programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, oblikovanimi v sodelovanju in s prispevkom socialnih partnerjev;

45.  zato poudarja, da je treba izboljšati kakovost poklicnega usmerjanja v šolah ter da bi zagotavljanje prilagojenega izobraževalnega usmerjanja ter podpore na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja bistveno olajšalo dostop do trga dela;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo konkretne zaposlitvene možnosti, povezane s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg del;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj s spodbujanjem platform, kot je Eures, zagotovijo, da bo poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj prepoznavno, naj poskrbijo, da bo dostopno vsem, uravnoteženo po spolu in nediskriminatorno, naj zagotovijo zadostna finančna sredstva in izboljšajo njegovo kakovost in privlačnost ter naj spodbujajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, dualno izobraževanje, učenje na delovnem mestu in učenje, ki temelji na dejanskih potrebah, na vseh ravneh in oblikah izobraževanja, vključno z visokošolskimi ustanovami, da se zagotovijo tesnejše vezi med izobraževanjem in trgom dela, in naj zagotovijo prehodnost med različnimi vrstami izobraževanja; v zvezi s tem poudarja nujnost sodobne tehnične opreme v izobraževalnih ustanovah z ustrezno digitalno infrastrukturo; poziva, naj se razvijejo in okrepijo politike vajeništva in podjetništva za mlade, da bi uskladili vstop mladih na trg dela;

48.  meni, da je za zagotavljanje kakovostnih vajeništev in pripravništev bistvena razmejitev vlog in dolžnosti vseh strani ter da je treba opredeliti trajanje, učne cilje in naloge, ki ustrezajo jasno opredeljenim znanjem in spretnostim, ki jih je treba razviti, zaposlitveni status, ustrezno nadomestilo/plačilo, tudi za nadure, sheme socialnega varstva in varnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ustrezne kolektivne pogodbe, ali oboje;

49.  poudarja, da je treba ponuditi ustrezne učne vsebine za učenje in usposabljanje ter dostojne delovne pogoje za pripravništvo in vajeništvo, da se zagotovi njihova ključna vloga pri prehodu iz izobraževanja v poklicno življenje; poudarja, da se pripravništva in vajeništva ne bi nikoli smela uporabljati kot nadomestilo za delovna mesta ali pa vajence ali pripravnike šteti za poceni ali celo neplačano delovno silo;

50.  opozarja, da je danes za odličnost v izobraževanju in usposabljanju potrebno resnično povezovanje med šolo in delom, ter poudarja, da to vključevanje spodbuja tako kakovost bralne in računske pismenosti otrok kot strokovnih znanj in sposobnosti, ki jih morajo pridobiti; zato pozdravlja dualni izobraževalni sistem in učenje na delovnem mestu – inovativni pristop, pri katerem šole upravljajo resnične družbe, ki ponujajo dejanske proizvode ali storitve, ter sodelujejo na trgu dela;

51.  meni, da so informacije o poklicnih poteh diplomantov ter zbiranje natančnih in ustreznih podatkov (na nacionalni ravni in na ravni EU) bistvenega pomena za doseganje in razvoj kakovostnega izobraževanja, ki temelji na vsebini in se odziva na potrebe trga dela, in za reformo izobraževalnih sistemov, da bodo postali prožnejši in bolj vključujoči;

52.  meni, da je treba sistem spremljanja diplomantov, ki spremlja stopnje zaposlenosti diplomantov in druge kazalnike poklicne poti, uporabljati tudi za ocenjevanje šolskih učnih načrtov in organizacije poučevanja, in sicer ne le za povečanje možnosti diplomantov na trgu dela, temveč tudi za okrepitev njihovega položaja in vpliva na izgradnjo gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest;

53.  poziva, naj se zbirajo podatki, razčlenjeni po spolu, o rezultatih diplomantov terciarnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje možne uporabe teh podatkov v okviru zaposlenosti diplomantov in za ocenjevanje kakovosti izobraževanja z vidika spola;

54.  poudarja še, da so večje naložbe v sisteme izobraževanja in usposabljanja ter njihovo posodabljanje in prilagajanje ključen pogoj za socialni in gospodarski napredek; zato poudarja pomen zagotavljanja, da se v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2026 prednostno obravnavajo socialne naložbe, zlasti v izobraževanje in usposabljanje za vse;

55.  poziva Komisijo, naj prek Evropskega socialnega sklada in evropskega semestra podpira celostne javne politike v državah članicah, osredotočene na nemoten prehod iz izobraževanja in (dolgotrajne) brezposelnosti v delo, zlasti pa naj na nacionalni ravni podpre popolno izvajanje ukrepov, navedenih v priporočilu sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela;

56.  ponovno poudarja pomen spremljanja ocen uspešnosti in učinka programov EU, katerih cilj je zaposlovanje mladih; opozarja na pomen učinkovitih in trajnostnih naložb;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

22

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Michael Detjen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Dominique Martin, Miroslavs Mitrofanovs, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Karima Delli, Tania González Peñas, Ivari Padar, Anne Sander, Sven Schulze, Jasenko Selimovic, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jude Kirton-Darling, Ana Miranda, James Nicholson, Massimo Paolucci

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Ivo Vajgl, Renate Weber

ECR

Amjad Bashir, Arne Gericke, Czesław Hoc, James Nicholson, Ulrike Trebesius

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc

S&D

Siôn Simon

22

-

EFDD

Tiziana Beghin

ENF

Mara Bizzotto, Dominique Martin

GUE/NGL

Tania González Peñas, Patrick Le Hyaric, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

S&D

Guillaume Balas, Brando Benifei, Michael Detjen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Ivari Padar, Massimo Paolucci, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marita Ulvskog

VERTS/ALE

Karima Delli, Ana Miranda, Miroslavs Mitrofanovs

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=7711

(2)

Vir: Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2017; Raziskava OECD o znanjih in spretnostih odraslih za leto 2016.

(3)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/587312/IPOL_STU%282016%29587312_EN.pdf, https://www.oecd.org/skills/piaac/Skills_Matter_Further_Results_from_the_Survey_of_Adult_Skills.pdf [priloga A, razpredelnica A3.3(L), A 3.3(N)].

(4)

http://www.cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/publications/3072, https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1502en_0.pdf

(5)

http://www.cedefop.europa.eu/en/events-and-projects/projects/assisting-eu-countries-skills-matching

(6)

Sporočilo Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381).

(7)

glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo. Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0360.

(8)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(9)

glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo.

(10)

Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2017.


MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (4.4.2018)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o posodobitvi izobraževanja v EU

(2017/2224(INI))

Pripravljavka mnenja: Michaela Šojdrová

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je odločitev o izboljšanju kakovosti izobraževanja sicer v pristojnosti držav članic, a ima EU ključno podporno vlogo pri določanju skupnih ciljev in spodbujanju izmenjave dobrih praks na podlagi členov 165 in 167 PDEU;

B.  ker je enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbah, in bi morala biti vključena v vse politike EU, zlasti na področju izobraževanja in kulture;

C.  ker izobraževanje nudi edinstveno priložnost za krepitev vloge deklet in žensk ter za obravnavo vseh oblik diskriminacije in stereotipov, vendar ta potencial v Evropski uniji ni v celoti izkoriščen; ker v skladu s podatki Eurostata za leto 2014 več žensk (42,3 %) kot moških (33,6 %) nadaljuje z visokošolskim izobraževanjem, vendar več žensk izbere humanistična kot znanstvena področja; ker samo 9,6 % žensk v terciarnem izobraževanju opravlja študij, povezan s področjem IKT, v primerjavi s 30,6 % moških; ker lahko vpliv stereotipov o spolih na izobraževanje in usposabljanje usmerja življenjske odločitve, kar vpliva na trg dela, kjer se ženske soočajo z vodoravno in vertikalno segregacijo; ker se ženske pogosto soočajo z nasiljem, ki ga je mogoče odpraviti z izobraževanjem; ker so ženske še vedno premalo zastopane v pobudah za dodatno spodbujanje e-izobraževanja ter digitalnih spretnosti in znanj, kot so evropski teden programiranja, IKT za boljše izobraževanje, „Startup Europe Leaders Club“ in velika koalicija za digitalna delovna mesta;

D.  ker je dostop do visokokakovostnega izobraževanja bistvenega pomena za osebnostni razvoj, odgovorno državljanstvo, pomoč pri razvoju razumevanja in spoštovanja človekovih pravic in skupnih temeljnih vrednot, zagotavljanju socialne kohezije ter za boj proti družbenoekonomskim neenakostim in neenakostim med spoloma, stereotipom o spolih in nasilju; ker je izobraževanje močno orodje za premagovanje globoko zakoreninjenih stereotipov in diskriminacije na podlagi spola; ker se morajo izobraževalni sistemi osredotočiti ne samo na trg dela, ampak tudi na človekove, družbene in kulturne potrebe; ker bi morali imeti vsi otroci možnost visokokakovostnega izobraževanja brez diskriminacije; ker so se družbenoekonomske razlike v Evropi v zadnjih desetletjih povečale in ker je neenakost tesno povezana z zaposlitvenimi možnostmi in vrstami zaposlitve; ker je bistveno, da so za izobraževanje, dostop do katerega je temeljna človekova pravica, stalno namenjena ustrezna finančna sredstva; ker imajo učitelji odločilno vlogo pri oblikovanju osebnega, državljanskega in družbenega izobraževanja svojih učencev, tudi v zvezi z vprašanji o enakosti spolov in socialnimi neenakostmi;

E.  ker so varčevalni ukrepi in resno zmanjšanje javne porabe na splošno zmanjšali proračun za javno izobraževanje, kar je negativno vplivalo na mlade in študente, zlasti ženske in dekleta;

F.  ker je podjetništvo pogosto povezano z znanjem in spretnostmi, ki so povezane s proaktivnim upravljanjem projektov, pogajanji in proaktivnostjo; ker bi bilo treba te spretnosti in znanja spodbujati in gojiti;

G.  ker je digitalizacija korenito in bistveno spremenila način, kako ljudje dostopajo informacije in jih zagotavljajo, kar odpira velike možnosti na področju izobraževanja, tudi glede izobraževalnih priložnosti za ženske in dekleta; ker obstaja velika razlika med spoloma pri dostopu do poklicnih in izobraževalnih možnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter računalniškega znanja;

H.  ker je med znanstveniki le 20 % žensk, med diplomanti inženirstva pa zgolj 27 %(1); ker ima le 29 od 1 000 diplomantk diplomo na področju IKT (v primerjavi s 95 na 1 000 diplomantov) in ima samo 3 % vseh diplomantk diplomo s tega področja (v primerjavi s skoraj 10 % diplomantov), medtem ko se bodo le 4 od 1 000 žensk odločile za delo v sektorju IKT; ker bi lahko povečanje števila žensk v sektorju IKT, ki je eden od najbolje plačilnih sektorjev, predvsem z njihovo udeležbo v izobraževanju s področja IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, prispevalo k njihovemu boljšemu finančnemu položaju in neodvisnosti, s čimer bi se zmanjšala skupna razlika v plačilu med spoloma; ker 60 % učencev in dijakov v EU v učilnicah nikoli ne uporablja digitalne opreme; ker je v znanstvenih in tehnoloških sektorjih le malo žensk na vodilnih položajih; ker je na področjih, kjer prevladujejo moški, potrebno več vzornic;

I.  ker ima vseživljenjsko učenje pomembno vlogo pri povečevanju konkurenčnosti in zaposljivosti žensk na delovnem mestu; ker samo 15 %(2) žensk z nižjo stopnjo izobrazbe nadaljuje z vseživljenjskim učenjem in usposabljanjem; ker je treba to število povečati, da bi premagali težave, s katerimi se srečujejo pri posodabljanju spretnosti, da bodo ustrezale potrebam spreminjajočega se trga dela;

J.  ker lahko nesorazmerno močna zastopanost žensk v nekaterih poklicih, kot je poučevanje, potencialno zmanjša status poklica in zniža plače;

K.  ker morajo nacionalni organi spodbujati enakost spolov v izobraževalnih ustanovah z vsemi razpoložljivi sredstvi, izobraževanje o enakosti spolov pa bi morali biti prečno vključeno v vse šolske učne načrte; ker morajo evropski in nacionalni organi zagotoviti, da učno gradivo ne bo vsebovalo diskriminatorne vsebine;

L.  ker znatno število deklet in fantov iz revnih socialno-ekonomskih okolij zaradi nizkih življenjskih standardov nima enakega dostopa do izobraževanja;

M.  ker imajo starši pomembno vlogo v izobraževanju svojih otrok in bi zato morali biti dejavno udeleženi pri vseh prizadevanjih in politikah za posodobitev izobraževanja;

N.  ker je treba v vseh regijah EU vzdrževati šole in objekte za usposabljanje v lokalnih skupnostih kot osnovno podlago za dobro izobraževanje in enake možnosti za dekleta;

1.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi študenti v njihovih izobraževalnih sistemih enake možnosti, zlasti tisti iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, ter naj spremljajo njihov enakopraven dostop do visokokakovostnega izobraževanja; meni, da je dostop do šolanja, včasih v fizičnem in geografskem pomenu besede, eden od načinov za obravnavanje neenakosti med spoloma v izobraževanju; vztraja, da bi bilo treba upoštevati širše socialne dejavnike, da bi izboljšali stanje marginaliziranih deklet v EU; opozarja, da številni učenci iz marginaliziranih skupin opustijo šolanje pred zaključkom študija in/ali se izobražujejo v ločenih šolah; meni, da je izobraževanje za marginalizirane otroke edina pot iz revščine in izključenosti; poudarja, da revščina in gospodarske težave resno vplivajo na enakost spolov v izobraževanju, kar vpliva tudi na dostop deklet do šolanja in univerz; zato spodbuja pobude držav članic za zmanjšanje neposrednih in posrednih stroškov izobraževanja za družine v stiski; toplo pozdravlja spodbujanje vključujočega izobraževanja z izmenjavo dobrih praks pri vključevanju učencev migrantov in izmenjavo informacij za določanje skupnih vrednot;

2.  poudarja, da je nizka vključenost žensk in deklic v izobraževanje s področja IKT in kasneje v zaposlitev na tem področju posledica zapletenega medsebojnega delovanja spolnih stereotipov, ki se začne že zgodaj v življenju in izobraževanju ter se nadaljuje na delovnem mestu; spodbuja Komisijo in države članice, naj se borijo proti stereotipom o spolih in spodbujajo enakost med spoloma na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja, tudi v zvezi z izbiro študija in poklicne poti na podlagi spola, v skladu s prednostnimi nalogami iz okvira za izobraževanje in usposabljanje do leta 2020;

3.  spodbuja Komisijo in države članice, naj znotraj okvira za izobraževanje in usposabljanje do leta 2020 odprto sodelujejo pri iskanju rešitev in izmenjavi dobrih praks v zvezi z zgodnjim digitalnim izobraževanjem, ki je vključujoče za dekleta, vključno z digitalnimi spretnostmi in znanji ter programiranjem, ter v poznejših fazah programov, katerih cilj je povečati delež žensk, ki se odločijo, da bodo nadaljevale študij in diplomirale na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

4.  poudarja, kako pomembno je zagotavljati digitalno pismenost in sodelovanje žensk in deklet v izobraževanju in usposabljanju na področju IKT; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo večji poudarek zagotavljanju priložnosti za izobraževanje in usposabljanje deklet na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na področju IKT, pa tudi obravnavi digitalne vrzeli med spoloma z razvojem njihovih digitalnih spretnosti in znanj z vključitvijo programiranja, novih medijev in tehnologij v učne načrte na vseh ravneh, tudi za učno osebje, da bi zmanjšali in odpravili vrzeli v digitalnem znanju in spretnostih; spodbuja države članice, naj v zgodnjih fazah šolanja uvedejo primerno izobraževanje o IKT, s posebnim poudarkom na spodbujanju deklet, naj se začnejo zanimati za digitalno področje in razvijejo nadarjenost na njem, saj se dekleta na svoji izobraževalni poti zaradi spolnih stereotipov v zvezi s temi predmeti, pomanjkanja vzornic ter ločevanja dejavnosti in igrač odmikajo od predmetov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva vse države članice, naj dosledno vlagajo v informacije, kampanje ozaveščanja in izobraževanja ter izboljšajo poklicno svetovanje za dekleta in fante, tako da obravnavajo stereotipne predstave o vlogah spolov, pa tudi stereotipe o spolih v poklicnem usmerjanju, zlasti v zvezi z znanostjo, inženirstvom in novimi tehnologijami; poudarja, da bi to pripomoglo k zmanjšanju razlik med spoloma na trgu dela in okrepilo položaj žensk ter omogočilo, da bi se v celoti izkoristil človeški kapital, ki ga predstavljajo dekleta in ženske v EU;

5.  poziva države članice, naj se borijo proti spolnim stereotipom v izobraževanju in tako zagotovijo, da bodo imele ženske enake možnosti in svobodo izbire glede poklicne poti, ki jo želijo opravljati; je v tem kontekstu zaskrbljen zaradi stereotipov, ki so v nekaterih državah članicah še vedno prisotni v učnem gradivu, ter da imajo učitelji drugačna pričakovanja glede vedenja deklet in fantov; poudarja, da bi bilo treba načelo enakosti spolov vključiti v začetno in nadaljnje usposabljanje učiteljev ter v prakso poučevanja, da bi odpravili vse ovire, ki študentom preprečujejo, da bi v celoti izkoristili svoj potencial, ne glede na spol; poziva države članice, naj pri uvajanju enakosti med spoloma v učne načrte regionalnih izobraževalnih sistemov posebno pozornost namenijo najbolj oddaljenim regijam, pri tem pa upoštevajo visoko stopnjo nasilja nad ženskami v teh regijah; poudarja, da morajo izobraževalni sistemi na vseh ravneh vključevati vidik enakosti spolov in upoštevati potrebe ljudi, ki trpijo zaradi diskriminacije;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo zavezanost enakosti spolov segala dlje od načelnih izjav in političnih namer, ter bo prinesla znatno povečanje vloženih prizadevanj in sredstev, ob upoštevanju pomena izobraževanja o kulturnih spremembah; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam diskriminacije in nadlegovanja v izobraževalnih ustanovah; poziva Komisijo, naj podpira vključevanje objektivnih informacij o vprašanjih LGBTI v šolske učne načrte;

7.  priporoča, naj države članice in izobraževalne ustanove preventivno ukrepajo proti nasilju na podlagi spola; poudarja pomen, ki ga imajo preventivni ukrepi, zlasti v visokošolskih ustanovah za obravnavanje primerov spolnega nadlegovanja;

8.  poudarja pozitivni učinek, ki ga imata spolna vzgoja in vzgoja o medosebnih odnosih na zdravje in dobro počutje mladih, pa tudi za doseganje enakosti spolov in krepitev vloge deklet; poziva države članice, naj v šolske učne načrte vključijo celovito spolno vzgojo, ki bo med drugim obravnavala seksizem, vlogo spolov ter koncepte soglasja, spoštovanja in vzajemnosti;

9.  poudarja pomen visokokakovostnega izobraževanja in oskrbe ter opozarja, da bi morala biti splošna dostopna, da bi izboljšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti za ženske in matere; opozarja, da imata predšolsko izobraževanje in oskrba ključno vlogo pri ustrezni pripravi otrok na osnovno šolo;

10.  poudarja, kako pomembna je starosti primerno, otrokom prijazno izobraževanje in nasprotuje vsakršni neupravičeni in prezgodnji seksualizaciji otrok v varstvenih ustanovah za otroke, vrtcih ali osnovnih šolah;

11.  poudarja, da vloga in dosežki žensk na področju zgodovine, znanosti in drugih področjih niso vedno ustrezno prikazani in zastopani v učnih načrtih in programih; poudarja, da bi morale države članice v sodelovanju s Komisijo sprejeti na ustreznih področjih ukrepe za vidnejšo in bolj uravnoteženo predstavitev in vključevanje žensk v izobraževalne vsebine; prav tako poziva države članice in Komisijo, naj organizirajo ukrepe, vključno s kampanjami, za razširjanje znanja o ženskah v področjih zgodovine, znanosti in drugih področjih, z dodatnim ciljem spodbujanja vloge vzornic za dekleta in ženske na vseh ravneh izobraževanja;

12.  poudarja, da je treba v šolske učne načrte in strokovno znanje o zgodovini emancipacije žensk, zlasti o volilni pravici žensk, in to znanje spodbujati, med drugim ob simboličnih obletnicah (npr. leta 2018 ob stoletnici, odkar so ženske dobile volilno pravico na Poljskem in v Nemčiji), da bi ozaveščali o spodbujanju pravic žensk v izobraževanju;

13.  meni, da je podjetništvo gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest ter način, na katerega gospodarstva postanejo bolj konkurenčna in inovativna, kar prispeva h krepitvi vloge žensk;

14.  opozarja, da bi bilo treba v okviru posodobitve visokega šolstva v EU razviti tesnejše sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti na področju regionalnih inovacij, da bi tako izboljšali enakosti spolov na področju podjetniških poklicnih poti;

15.  spodbuja države članice, naj ozaveščajo javnost o vseživljenjskem učenju in vključijo vidik enakosti spolov v razvoj ustreznih politik in programov, s posebnim poudarkom na ženskah z nižjo stopnjo izobrazbe na mestnih in podeželskih območjih, da bi jim zagotovili priložnosti za izpopolnjevanje;

16.  poziva države članice, naj izobraževanje osredotočijo na podjetniško in finančno izobraževanje, prostovoljstvo in znanje tujih jezikov ter dajo prednost tem spretnostim in znanjem v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

17.  spodbuja države članice in izobraževalne ustanove, naj zagotovijo, da bodo ženske bolj zastopane v upravnih odborih šol, univerz in raziskovalnih inštitutov, kjer so večinoma premalo zastopane, ter v upravljavskih organih šolskih in študentskih združenj, kakor tudi o vseh delovnih skupinah za izvajanje reform izobraževalnih sistemov;

18.  poziva države članice, naj podpirajo izobraževalne ustanove pri odpravi spolno stereotipnega jezika glede na spol, ki bi lahko stopnjeval neenakost med spoloma, iz vseh dokumentov in komunikacijskih kanalov;

19.  poziva države članice, naj razvijejo oziroma zaostrijo nacionalno zakonodajo za boj proti negativnemu vplivanju na stereotipno dojemanje spolnih vlog, ki jih kot vrednote prikazujejo mediji in oglasi, saj to prepogosto spodkopava delo šol na tem področju;

20.  priporoča, naj Komisija in/ali države članice ustanovijo in spodbujajo evropsko/nacionalno nagrado, ki bo osredotočena na vprašanje enakosti spolov v izobraževalnih ustanovah, da bi spodbudili dobro prakso.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

24

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Heinz K. Becker, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Margot Parker, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Maria Gabriela Zoană

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Eck, Urszula Krupa, Branislav Škripek, Dubravka Šuica, Mylène Troszczynski, Julie Ward, Josef Weidenholzer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Howarth, Arne Lietz, Francis Zammit Dimech

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

ALDE

Angelika Mlinar

ECR

Urszula Krupa, Branislav Škripek, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, Stefan Eck

PPE

Heinz K. Becker, Anna Maria Corazza Bildt, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Niebler, Dubravka Šuica, Francis Zammit Dimech

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, John Howarth, Arne Lietz, Liliana Rodrigues, Julie Ward, Josef Weidenholzer, Maria Gabriela Zoană

VERTS/ALE

Florent Marcellesi, Terry Reintke, Ernest Urtasun

2

-

EFDD

Margot Parker

ENF

Mylène Troszczynski

3

0

PPE

Marijana Petir, Michaela Šojdrová, Anna Záborská

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Evropska komisija: Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2017, na voljo na https://ec.europa.eu/education/sites/education/files/monitor2017_en.pdf

(2)

Indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov, 2017.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Stefano Maullu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Yana Toom, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eider Gardiazabal Rubial, Elena Gentile, Sylvie Guillaume, Emma McClarkin, Martina Michels, Michel Reimon, Liliana Rodrigues, Remo Sernagiotto, Francis Zammit Dimech


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

27

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Emma McClarkin, Remo Sernagiotto

EFDD

Isabella Adinolfi

GUE/NGL

Curzio Maltese, Martina Michels

PPE

Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Francis Zammit Dimech, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Elena Gentile, Sylvie Guillaume, Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Liliana Rodrigues, Julie Ward

Verts/ALE

Jill Evans, Michel Reimon

1

-

ENF

Dominique Bilde

0

0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 4. junij 2018Pravno obvestilo