Postopek : 2018/2037(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0178/2018

Predložena besedila :

A8-0178/2018

Razprave :

PV 28/05/2018 - 25
CRE 28/05/2018 - 25

Glasovanja :

PV 30/05/2018 - 13.8
CRE 30/05/2018 - 13.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0224

POROČILO     
PDF 1053kWORD 139k
22.5.2018
PE 618.154v02-00 A8-0178/2018

o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva

(2018/2037(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalec: Herbert Dorfmann

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva

(2018/2037(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva (COM(2017)0713),

–  ob upoštevanju členov 38 in 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določata vzpostavitev skupne kmetijske politike (SKP) in njene cilje,

–  ob upoštevanju členov 40 in 42 (PDEU) o vzpostavitvi skupne ureditve trgov (SUT) s kmetijskimi proizvodi in o obsegu, v katerem se za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi uporabljajo pravila o konkurenci,

–  ob upoštevanju člena 13 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki opredeljuje status najbolj oddaljenih regij in pogoje uporabe Pogodb za te regije,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2017/2393 z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom(1) (uredba omnibus),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(2),

–  ob upoštevanju kratkega poročila Evropskega računska sodišča o prihodnosti SKP, objavljenem 19. marca 2018,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(3) in poročila Komisije z dne 10. oktobra 2017 o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov(COM(2017)0587),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. februarja 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o postopku Unije za registracijo pesticidov, njegovih pristojnosti, številčni sestava in mandatu(4),

–  ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča št. 16/2017 z naslovom Načrtovanje programov razvoja podeželja: manj zapletenosti in več osredotočenosti na potrebne rezultate in št. 21/2017 z naslovom Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna,

–  ob upoštevanju listine o razmisleku Evropske komisije z dne 28. junija 2017 o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098),

–  ob upoštevanju izjave iz Corka 2.0 iz leta 2016 z naslovom Boljše življenje na podeželskih območjih, ki je bila objavljena na evropski konferenci o razvoju podeželja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o trenutnih razmerah v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obetih zanju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o evropski strategiji za spodbujanje beljakovinskih poljščin – spodbujanje pridelave beljakovinskih rastlin in stročnic v evropskem kmetijskem sektorju(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o možnostih in izzivih za čebelarski sektor EU(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč?(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o instrumentih SKP za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 z naslovom „Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju“(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2015 o obetih za sektor mleka v EU: pregled izvajanja svežnja ukrepov za mleko(14),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom Možno preoblikovanje skupne kmetijske politike(15),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom SKP po letu 2020(16),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki so večinoma pomembni za SKP,

–  ob upoštevanju poročila in sklepov projektne skupine za kmetijske trge iz novembra 2016 z naslovom „Improving Market Outcomes - Enhancing the Position of Farmers in the Supply Chain“ (Izboljšanje izidov na trgih – Krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2015 (COP 21), in zlasti zavez Evropske unije v smislu „nacionalno določenih prispevkov“, da bi dosegli globalne cilje sporazuma,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2016 o izvajanju režima posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist najbolj oddaljenih regij Unije (POSEI) (COM(2016)0797),

–  ob upoštevanju pregleda izvajanja okoljske zakonodaje, napovedanega leta 2016 (COM(2016)0316), ki je orodje, ki bo z boljšim izvajanjem omogočilo koristi od okoljskega prava in politik EU za podjetja in državljane,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj, Odbor za mednarodno trgovino, Odbora za proračun in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0178/2018),

A.   ker Komisija v svojem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva priznava, da je skupna kmetijska politika (SKP) ena od najstarejših in najcelovitejših politik v EU ter ima globalni strateški pomen in bi morala biti zasnovana tako, da bo kmetijskemu in gozdarskemu sektorju EU omogočala odzivanje na upravičene zahteve državljanov, ne samo v smislu zanesljive preskrbe s hrano, varnosti, kakovosti in trajnosti, temveč tudi v smislu varstva okolja, biotske raznovrstnosti in zaščite naravnih virov, ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami, razvoja podeželja, zdravja in visokih standardov dobrobiti živali ter zaposlovanja;

B.  ker je treba SKP reformirati, da bi se bolj zadovoljivo odzivala tako na potrebe svojih prvih prejemnikov, tj. kmetov, kot tudi na potrebe vseh državljanov;

C.  ker je SKP odločilnega pomena za približno 12 milijonov kmetijskih gospodarstev po vsej Evropi;

D.  ker kmetijska zemljišča obsegajo 47 % evropskega ozemlja in ker je v EU 22 milijonov kmetov in kmetijskih delavcev;

E.  ker bi cilji SKP morali biti, da se zagotovi varnost hrane in neodvisnost preskrbe ter odpornost in trajnost kmetijskih sistemov in ozemelj EU;

F.   ker je krovni cilj EU – večnamenski, pravični in raznovrstni kmetijski in gozdarski sektor, ki ustvarja delovna mesta ter temelji na trajnostnih kmetijskih praksah in omogoča ohranjanje vzdržnih majhnih in družinskih kmetij, ki jih je mogoče pridobiti in prenašati med generacijami – še vedno ključnega pomena za zagotavljanje pozitivnih zunanjih učinkov in javnih dobrin (živila, neživilski proizvodi in storitve), ki jih zahtevajo evropski državljani;

G.  ker je ključno, da se sedanji trend naraščanja koncentracije moči v rokah sektorja velikih trgovcev in velikih podjetij ustavi in obrne;

H.  ker morajo spremembe sedanje SKP temeljiti na strateških ciljih krepitve konkurenčnosti in zagotavljanja neoporečne in varne hrane;

I.   ker se SKP redno reformira že več kot 25 let zaradi širitve evropskega kmetijstva na mednarodne trge ter novih izzivov na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe; ker je zdaj čas za drugi korak v tem stalnem procesu prilagajanja, da bi SKP posodobili, poenostavili in preusmerili, da bo zagotavljala dohodek kmetij in se bo učinkoviteje odzivala na pričakovanja celotne družbe, zlasti kar zadeva kakovost in varnost hrane, okolje, podnebne spremembe, javno zdravje in zaposlovanje, ter da bo omogočala politično zanesljivost in finančno varnost v sektorju, da bi se doseglo trajnostno podeželje, obravnavali izzivi prehranske varnosti, zagotovilo izpolnjevanje evropskih podnebnih in okoljskih ciljev ter povečala dodana vrednost za EU;

J.   ker Komisija, čeprav je svoje sporočilo o reformi SKP poimenovala Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, ni dala nobenega zagotovila v zvezi z ohranitvijo proračuna SKP in ker je to nujno treba obravnavati pred predstavitvijo prihodnjih zakonodajnih predlogov; ker bi morali ti zagotoviti, da ni ponovne nacionalizacije SKP, da ustrezno delovanje enotnega trga ne bo ogroženo in da bodo uvedene resnična poenostavitev za prejemnike, ne le na ravni EU, temveč tudi na ravni držav članic, regionalni in lokalni ravni ter ravni kmetij, ter večja prožnost in pravna varnost za kmete in lastnike gozdov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti ambiciozne okoljske cilje in da bodo cilji nove SKP izpolnjeni brez dodajanja novih omejitev za države članice in s tem dodatne kompleksnosti, ki bi povzročila zamude pri izvajanju nacionalnih strategij;

K.  ker bi moral novi izvedbeni model vzpostaviti neposreden odnos med EU in evropskimi kmeti;

L.  ker mora imeti SKP pomembno vlogo pri krepitvi dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti sektorja ter preprečevanju stagnacije in nestanovitnosti dohodkov kmetij, ki so kljub koncentraciji in krepitvi proizvodnje ter povečanju produktivnosti še vedno nižji kot v drugih gospodarskih panogah;

M.  ker so neposredna plačila prvi pomembnejši ukrep za zagotavljanje stabilnosti dohodkov kmetij in dohodkovne varnostne mreže, saj predstavljajo znaten delež letnih dohodkov iz kmetijstva, v nekaterih regijah pa celo 100 % prihodkov kmetij; ker bi ta plačila morala kmetom še naprej omogočati enake konkurenčne pogoje v primerjavi s tretjimi državami;

N.  ker nove podeželske vrednostne verige na področju biogospodarstva lahko pomenijo dober potencial za rast in delovna mesta na podeželju;

O.  ker morajo biti neposredna plačila bolj usmerjena h kmetom, ki so tisti, ki prispevajo k stabilnosti in prihodnosti našega podeželja ter se soočajo z gospodarskimi tržnimi tveganji;

P.  ker se kmetje v zadnjih nekaj letih soočajo z vse večjo nestanovitnostjo cen, ki odsevajo cenovna nihanja na svetovnih trgih in negotovost, ki jo povzročajo makroekonomski dejavniki, zunanja politika, na primer trgovinski, politični in diplomatski problemi, javnozdravstvene krize, presežne proizvedene količine, podnebne spremembe in pogostejši skrajni vremenski pojavi v EU;

Q.  ker bi morala posebna orodja za sredozemske sektorje ostati v prvem stebru;

R.  ker je nujno treba zagotoviti prožna in odzivna orodja za pomoč občutljivim in strateškim sektorjem pri soočanju s strukturnimi spremembami, na primer možnimi učinki izstopa Združenega kraljestva iz EU in odobrenih dvostranskih trgovinskih sporazumov z glavnimi partnerji EU;

S.  ker bi morale biti sektorske strategije za sadje in zelenjavo, vino ter čebelarstvo za države proizvajalke še naprej obvezne, ohraniti pa bi bilo treba tudi posebnosti povezanih orodij in pravil;

T.  ker je nujno treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje, poštene cene in primeren življenjski standard za vse kmete v regijah in vseh državah članicah EU, s čimer bi zagotovili dostopne cene za državljane in potrošnike ter s tem obstoj kmetijske dejavnosti v vseh delih Unije, tudi na območjih z naravnimi omejitvami; ker je nujno treba spodbujati porabo in dostop do visokokakovostne hrane ter zdrave in trajnostne prehrane, hkrati pa izpolniti zaveze v zvezi z družbeno in okoljsko vzdržnostjo, podnebnimi ukrepi, zdravjem ljudi, zdravjem in dobrobitjo živali in rastlin ter uravnoteženim razvojem podeželskih območij;

U.  ker sta voda in kmetijstvo neločljivo povezana in ker je trajnostno upravljanje vode v kmetijskem sektorju nujno, da se zagotovi kakovostna in zadostna proizvodnja hrane ter da se ohranijo vodni viri;

V.  ker SKP potrebuje ustrezna orodja, da bo lahko obravnavala ranljivost kmetijstva za podnebne spremembe, hkrati pa zmanjšala pritisk tega sektorja na zaloge sladke vode, saj ta sektor predstavlja kar 50 % porabe sladke vode v EU;

W.  ker potrebujemo posodobljen, enostavnejši in pravičnejši sistem plačil, ki bo zagotavljal večjo pravičnost in legitimnost;

X.  ker sedanja SKP ne vsebuje instrumentov, ki bi zagotavljali primerne dohodke, potrebne za dostojno življenje starejših kmetov;

Y.  ker ni ustreznih instrumentov, ki bi spodbujali prenos dejavnosti s starejše generacije kmetov na mlajše;

Z.  ker je bilo po podatkih iz kratkega poročila Evropskega računskega sodišča iz marca 2018 o prihodnosti SKP leta 2010 na vsakih 100 upraviteljev kmetij, starih 55 let in več, 14 upraviteljev, mlajših od 35 let, ta številka pa je leta 2013 padla na 10,8; ker se je povprečna starost kmetov v EU v obdobju 2004–2013 povečala z 49,2 let na 51,4 let; ker so lastniki najmanjših kmetij najpogosteje starejši kmetje;

Aa.   ker naraščajoča svetovna trgovina prinaša tako priložnosti kot izzive, ki so med drugim povezani z okoljem, podnebnimi spremembami, varstvom voda, pomanjkanjem kmetijskih zemljišč in degradacijo zemljišč, ter je zato potrebna prilagoditev pravil mednarodne trgovine, ki bi omogočila vzpostavitev skupnih enakih konkurenčnih pogojev, ki bi temeljili na visokih standardih ter pravičnih in trajnostnih pogojih za izmenjavo blaga in storitev, ter obnovljenih in učinkovitih mehanizmov trgovinske zaščite v skladu z obstoječimi evropskimi socialnimi, ekonomskimi, okoljskimi, zdravstvenimi, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi ter standardi dobrobiti živali;

Ab.  ker je treba te visoke standarde ohranjati in dodatno spodbujati na globalni ravni, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ter tako varovati interese evropskih proizvajalcev in potrošnikov z zagotavljanjem, da so v trgovinske sporazume za uvoz vključeni evropski standardi;

Ac.  ker je približno 80 % potrebnih beljakovin v EU uvoženih iz tretjih držav in doslej še zdaleč ni bilo narejeno dovolj, da bi se strategija za beljakovine vključila v SKP;

Ad.  ker je resda treba pozdraviti poudarek na področju raziskav in razvoja za razvoj inovativnih proizvodov in procesov, s katerimi se zmanjša poraba virov, vendar je treba storiti več za vzpostavitev raziskovalnih zmogljivosti in infrastrukture, potrebnih za tak prenos rezultatov raziskav v živilsko in kmetijsko ter trajnostno kmetijsko-gozdarsko prakso, ki bo olajšan z ustrezno podporo, ter za spodbujanje pristopa več akterjev, v središču katerega so kmetje, ob podpori neodvisnih, preglednih in zadostno financiranih vseevropskih kmetijskih svetovalnih služb v vseh državah članicah in regijah ter z izmenjavo znanja in storitev usposabljanja na ravni držav članic;

Ae.  ker bi morala biti podpora neposrednim naložbam bolj ciljno usmerjena k dvojni zahtevi po gospodarski in okoljski uspešnosti ter bi morala upoštevati potrebe samih kmetij;

Af.  ker je Evropska unija razvila vrsto vesoljskih programov (EGNOS in Galileo) in programov za opazovanje zemlje (Copernicus), katerih potencial za lažji nadzor izvajanja SKP ter za prehod evropskega kmetijstva na precizno kmetovanje in na dvojno okoljsko in gospodarsko učinkovitost kmetij je treba čim bolj izkoristiti;

Ag.  ker večina biotehnoloških raziskav zdaj poteka zunaj EU in je večinoma osredotočena na agroekonomska vprašanja, ki ne zadevajo sektorja EU, zaradi česar lahko pride do izgube naložb in preusmeritve osredotočenosti raziskav;

Ah.  ker je na podlagi sedanjih izkušenj verjetno, da bi se z izkoriščanjem in spodbujanjem naravnih procesov za povečanje donosa in odpornosti verjetno znižali proizvodni stroški;

Ai.  ker morajo konkurenčni kmetijski, živilski in gozdarski sektorji še naprej imeti pomembno vlogo pri izpolnjevanju okoljskih in podnebnih ciljev EU, določenih v mednarodnih sporazumih, kot so COP 21 in cilji trajnostnega razvoja OZN, pri čemer je treba kmete spodbujati in jim zagotoviti plačilo za njihov prispevek ter jim pomagati z zmanjšanjem nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen pri ukrepih, ki jih izvajajo;

Aj.  ker je zaradi velikega zvišanja povprečne svetovne temperature zemeljskega površja, ki je predvideno za 21. stoletje, ter takojšnih posledic za podnebne razmere potreben okoljsko trajnosten sistem preskrbe s hrano, ki bo zagotavljal varno in obilno proizvodnjo, obenem pa omogočal neodvisnost Unije od drugih trgov;

Ak.  ker je pomembno, da je prihodnja SKP skladna s cilji trajnostnega razvoja OZN, Pariškim sporazumom in politiko EU, zlasti na področju trajnosti, podnebja, okolja, javnega zdravja in hrane;

Al.  ker sodi kmetijstvo med sektorje gospodarstva, od katerih se pričakuje, da bodo do leta 2030 v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj prispevali k cilju zmanjšanja emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005;

Am.  ker je približno 40 % kmetij v EU malih kmetij, a prejemajo le 8 % subvencij SKP;

An.  ker 17 ciljev trajnostnega razvoja določa nove, jasne cilje za SKP po letu 2020;

Ao.  ker je SKP postopoma vključila okoljske cilje z zagotavljanjem, da so njena pravila skladna z okoljskimi zahtevami iz zakonodaje EU in da kmetje izpolnjujejo te zahteve ter da se spodbujajo trajnostne kmetijske prakse, ki varujejo okolje in biotsko raznovrstnost;

Ap.  ker ostaja uživanje nasičenih maščob in rdečega mesa v Uniji še vedno precej nad priporočenim vnosom hranilnih snovi in ker prehranska industrija še nadalje bistveno prispeva k emisijam toplogrednih plinov in dušika;

Aq.  ker z zaprtimi krogi proizvodnje – proizvodnja, predelava in pakiranje, ki se izvajajo v isti regiji – dodana vrednost ostane v regiji, s čimer se zagotovi več delovnih mest na zadevnem območju in se lahko poživijo podeželska območja;

Ar.  ker so gospodarski in okoljski cilji SKP neločljivi ter je treba v okviru reforme prvega stebra in sheme zelene komponente to dvojnost ohraniti in jo še okrepiti, da bi zagotovili prehod na trajnosten in učinkovit evropski kmetijski model;

As.  ker si mora Evropska unija v prihodnji SKP prizadevati za znatno omejitev rabe antibiotikov v kmetijskem in živilskem sektorju, da bi okrepila trajnostno kmetijstvo;

At.  ker bo povečanje dolgoročne odpornosti in trajnosti kmetijskih sistemov in ozemlja koristilo EU kot celoti;

Au.  ker je Evropsko računsko sodišče poudarilo, da zelena plačila, uvedena z reformo leta 2013, zaradi nizkih zahtev za izvajanje zelene komponente, ki pogosto le odražajo obstoječo prakso, ustvarjajo dodatno zapletenost in birokracijo, so težko razumljiva ter po mnenju Evropskega računskega sodišča zaradi svoje zasnove ne prispevajo dovolj k večji okoljski in podnebni uspešnosti SKP, kar je pomembno upoštevati pri oblikovanju nove zelene ureditve SKP;

Av.  ker je Evropsko računsko sodišče ugotovilo velike pomanjkljivosti pri izvajanju drugega stebra, zlasti dolgotrajen postopek odobritve, pa tudi kompleksnost in birokratičnost programov za razvoj podeželja;

Aw.  ker je bilo v okviru metaštudije, pri kateri so se za preverjanje ustreznosti na podlagi dokazov ocenile znanstvene študije, ugotovljeno, da se z ukrepi za ozelenitev okoljska uspešnost ni bistveno izboljšala, predvsem zato, ker so se zahteve že izpolnjevale;

Ax.   ker cilji izjave Cork 2.0 za boljše življenje na podeželskih območjih zadevajo živahna podeželska območja, pametno večfunkcionalnost, biotsko raznovrstnost v kmetijstvu in gozdarstvu ter širše, ohranjanje redkih živalskih pasem in rastlin, pa tudi ekološko kmetijstvo, podporo območjem z omejenimi možnostmi in obveznosti v okviru omrežja Natura 2000; ker izjava poudarja tudi pomen prizadevanj za preprečitev odseljevanja s podeželskih območij ter vloge žensk in mladih v tem procesu ter potrebo po boljši uporabi vseh naravnih virov na podeželskih območjih z izvajanjem celostnih strategij in večsektorskih pristopov, s katerimi bi okrepili pristop od spodaj navzgor in zagotovili sinergije med akterji ter zaradi katerih bi bilo treba vlagati v sposobnost preživetja podeželskih območij, ohranjati in učinkoviteje upravljati naravne vire, spodbujati podnebne ukrepe, znanje in inovacije, okrepiti upravljanje podeželskih območij ter poenostaviti podeželsko politiko in njeno izvajanje;

Ay.  ker bi morala za ohranitev kmetijstva na manj ugodnih območjih, kot so regije, kjer se kmetijstvo resno sooča z razvojem mest, SKP upoštevati, da na teh območjih obstajajo dodatne omejitve pri dostopu do zemljišč;

Az.  ker bi morala območja z omejenimi možnostmi, kot so gorske in najbolj oddaljene regije, v okviru SKP še naprej prejemati nadomestila za dodatne stroške, povezane s tamkajšnjimi posebnimi omejitvami, da bi se kmetijska dejavnost na teh območjih ohranila;

Ba.  ker bi morala SKP ustrezno priznavati velike okoljske koristi, ki jih zagotavljajo nekateri sektorji, kot so ovčjereja, kozjereja in gojenje beljakovinskih rastlin;

Bb.  ker je čebelarski sektor ključnega pomena za EU in ker zagotavlja bistven prispevek družbi z gospodarskega in ekološkega vidika;

Bc.  ker je bistvenega pomena, da se dodatno okrepi položaj kmetov v prehranski verigi in zagotovi poštena konkurenca na enotnem trgu s pravičnimi in preglednimi pravili, ki upoštevajo posebnosti kmetijstva v odnosu med proizvodnjo in drugimi členi v prehranski verigi, tako v proizvodnem kot v prodajnem segmentu, ter da se zagotovijo spodbude za učinkovito preprečevanje tveganja in kriz, vključno z orodji za aktivno upravljanje preskrbe, s katerimi se lahko preskrba usklajuje s povpraševanjem, ki naj jih uporabljajo javni organi na sektorski ravni, kot je poudarjeno v poročilu projektne skupine za kmetijske trge; ker je treba ustrezno upoštevati in spremljati tudi vidike zunaj področja uporabe SKP, ki vplivajo na konkurenčnost in enake konkurenčne pogoje za kmete;

Bd.  ker je treba za nove izzive glede prehranske varnosti in neodvisnosti za evropsko kmetijstvo v okviru političnih prednostnih nalog EU, kakor je navedeno v dokumentu Komisije za razmislek o prihodnosti financ EU, v naslednjem večletnem finančnem okviru povečati ali ohraniti kmetijski proračun v stalnih eurih za kritje obstoječih in novih izzivov;

Be.  ker družba pričakuje, da bodo kmetje spremenili svoje prakse in postali popolnoma trajnostni, zato bi jih bilo treba pri tem prehodu podpreti z javnimi sredstvi; 

Bf.  ker je treba vse spremembe sedanje skupne kmetijske politike uvesti tako, da se zagotovi stabilnost v tem sektorju ter pravna varnost in varnost načrtovanja za kmete in lastnike gozdov s primernimi prehodnimi obdobji in ukrepi;

Bg.  ker mora imeti Parlament celovito vlogo pri oblikovanju jasnega okvira politike za ohranitev skupnih prizadevanj na evropski ravni in demokratične razprave o strateških vprašanjih, ki vplivajo na vsakdanje življenje vseh državljanov, ko gre za trajnostno uporabo naravnih virov, vključno z vodo, tlemi in zrakom, kakovost naše hrane, finančno stabilnost kmetov, varnost hrane, zdravje in trajnostno modernizacijo kmetijskih in higienskih praks, da bi se na evropski ravni vzpostavila družbena pogodba med proizvajalci in potrošniki;

Bh.  ker je treba SKP prenoviti tako, da bo učinkovita, sozakonodajalcema pa je treba omogočiti, da v celoti opravita svojo nalogo v odrejenem časovnem okviru, poleg tega je veliko negotovosti zaradi breksita;

Bi.  ker je treba v Evropi v prihodnje zagotoviti prehransko varnost za ter si pri tem čim bolj prizadevati za čim manjše motnje v proizvodnji in dostopu do hrane za obe strani; ker je treba storiti vse in zagotoviti enotno uskladitev standardov za okolje in varnost hrane, da se za državljane Združenega kraljestva in EU-27 ne bi zmanjšala kakovost in varnost hrane;

Bj.  ker je obnova, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, tudi na območjih Natura 2000, ena izmed šestih prednostnih nalog za razvoj podeželja v EU;

Bk.  ker EU pripravlja strategijo za beljakovine, da bi spodbudila samozadostnost oskrbe z beljakovinskimi rastlinami;

Bl.  ker je v letu 2017 velika prehranska negotovost prizadela 124 milijonov ljudi v 51 državah, kar je 16 milijonov več kot leta 2016; ker večina ljudi, ki jih prizadene prehranska negotovost, živi na podeželskih območjih;

Bm.  ker je enakost med ženskami in moškimi osrednji cilj EU in njenih držav članic; ker ženske na podeželju s svojimi številnimi vlogami prispevajo k ohranjanju uspešnih kmetijskih gospodarstev in podeželskih skupnosti; ker so prizadevanja za preprečitev odseljevanja s podeželskih območij povezana s priložnostmi za ženske in mlade; ker se podeželske ženske še vedno srečujejo s številnimi izzivi, kmetijske politike in politike razvoja podeželja pa razsežnosti spola ne vključujejo v zadostnem obsegu; ker so ženske, čeprav spol upravičencev do neposrednih plačil ali za razvoj podeželja ni zanesljiv kazalnik učinka programov, kot prosilke ali upravičenke premalo zastopane;

Bn.  ker mora biti v prihodnosti, da bi bil proračun SKP v očeh evropskih davkoplačevalcev upravičen, financiranje povezano s proizvodnjo varne in visokokakovostne hrane ter jasno dodano vrednostjo za družbo v zvezi s trajnostnim kmetijstvom, ambicioznim okoljskim in podnebnim delovanjem, standardi javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali ter drugimi družbenimi učinki SKP, da bi se vzpostavili resnično enaki konkurenčni pogoji v EU in zunaj nje;

Bo.  ker je posebna raziskava Eurobarometra št. 442 o odnosu Evropejcev do dobrobiti živali pokazala, da 82 % evropskih državljanov meni, da bi bilo treba izboljšati dobrobit rejnih živali;

Bp.  ker lahko imajo uporaba pesticidov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in spremembe v kmetijskem okolju negativen učinek na količino opraševalcev in raznolikost njihovih vrst; ker so udomačeni in divji opraševalci pred precejšnjim izzivom, kar bi lahko imelo škodljiv učinek za kmetijstvo in prehransko varnost EU glede na odvisnost večine proizvodnje EU od opraševanja; ker se je januarja 2018 začelo javno posvetovanje v okviru pobude EU o opraševalcih, da bi opredelili najboljši pristop in potrebne ukrepe za zaustavitev zmanjševanja opraševalcev v EU;

Bq.  ker je treba pripraviti poseben ukrep v okviru razvoja podeželja na podlagi osmih načel Evropske unije za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, da bi spodbudili močno zmanjšanje uporabe pesticidov ter povečanje uporabe nekemičnih alternativ;

Br.  ker bi morala območja z omejenimi možnostmi, kot so gorske in najbolj oddaljene regije, v okviru SKP še naprej prejemati nadomestila za dodatne stroške, povezane s tamkajšnjimi posebnimi omejitvami, da bi se kmetijska dejavnost na teh območjih ohranila;

Bs.  ker bi bilo treba pri uporabi okvira SKP v najbolj oddaljenih regijah temeljito preučiti področje uporabe člena 349 PDEU, saj so te regije v še posebej neugodnem položaju, kar zadeva socialno-ekonomski razvoj, z vidikov, kot sta staranje prebivalstva in odseljevanje; ker je POSEI učinkovito orodje, katerega cilj je razviti in okrepiti strukturiranje sektorja, pri čemer obravnava posebne težave kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah; opozarja, da je Komisija v svojem poročilu Parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2016 o izvajanju režima POSEI (COM(2016)0797) sklenila, da „[č]e se upošteva ocena režima [...], se sprememba osnovne Uredbe (EU) št. 228/2013 ne zdi potrebna“;

Bt.  ker lahko gospodarjenje z gozdovi in kmetijsko gozdarstvo, ki obsegata zgornjo plast olesenelega rastlinja nad pašnikom ali kmetijsko rastlino, prispevata k odpornosti na ravni kmetij in pokrajin ter k potrebnim okoljskim ukrepom in ukrepom za blažitev podnebnih sprememb, pri čemer zagotavljata gozdarske ali kmetijske proizvode ali druge ekosistemske storitve in s tem krepita cilje SKP ter omogočata, da krožno gospodarstvo in biogospodarstvo prispevata k nastanku novih poslovnih modelov, ki bodo koristili kmetom, gozdarjem in podeželju; ker strategija EU za gozdove spodbuja dosledno in celovito gospodarjenje z gozdovi in številne koristi gozdov ter obravnava celotno gozdno vrednostno verigo; poudarja, da ima SKP glavno vlogo v njenih ciljih in posebno pozornost namenja sredozemskim gozdovom, ki so bolj občutljivi na podnebne spremembe in požare, zaradi česar sta biotska raznovrstnost in morebitna kmetijska proizvodnja izpostavljeni tveganju;

Nov odnos med Evropsko unijo, državami članicami, regijami in kmeti

1.  pozdravlja namero za poenostavitev in posodobitev SKP v gospodarsko korist kmetov ter za izpolnitev pričakovanj državljanov, vendar poudarja, da morajo biti osrednje prednostne naloge reforme načela iz Rimske pogodbe, celovitost enotnega trga in resnično skupna politika, ki jo ustrezno financira EU ter je sodobna in usmerjena v rezultate, podpira trajnostni razvoj kmetijstva ter zagotavlja varno, visokokakovostno in raznoliko hrano, delovna mesta in razvoj na podeželskih območjih;

2.  je seznanjen s sporočilom Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter pozdravlja priznanje, da bi med cilji SKP morala biti krepitev in zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov ter prispevek k okoljskim in podnebnim ciljem EU;

3.  poziva k SKP, v kateri bo prednostna naloga preoblikovanje vseh evropskih kmetij v gospodarske enote, ki bodo združevali gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti;

4.  poudarja potrebo po tem, da SKP ohrani bistveni odnos med zakonodajalci, kmeti in državljani EU; zavrača vsako možnost ponovne nacionalizacije SKP, ki bi povečala neravnovesja v konkurenci na enotnem trgu;

5.  opozarja na izjemno pomembno vlogo malih in srednjih kmetij, ki jo je treba priznati in ceniti;

6.  poudarja, da prožnost, ki jo sedaj uživajo države članice v zvezi s možnostmi, opredeljenimi v osnovnih pravilih, omogoča odzivanje na posebne razmere, hkrati pa kaže, da nekaterih delov SKP ni več mogoče šteti kot skupnih; poudarja, da je treba ohranjati konkurenčne pogoje znotraj enotnega trga in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za dostop do podpore za kmete v različnih državah članicah ali različnih regijah ter ob tem najti ustrezne in učinkovite rešitve za zmanjšanje morebitnih tveganj za izkrivljanja konkurence ali tveganj za kohezijo;

7.  meni, da bi morale države članice uživati razumno raven prožnosti znotraj trdnega skupnega okvira pravil EU, osnovnih standardov, instrumentov za ukrepanje, nadzora in dodelitve finančnih sredstev, ki jih je na ravni EU sprejel sozakonodajalec, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za kmete in zlasti pristop EU za podporo v okviru prvega stebra z namenom spoštovanja pogojev poštene konkurence;

8.  meni, da bi bilo treba za to, da bo izvajanje SKP učinkovitejše in bolje prilagojeno dejanskemu stanju različnih vrst kmetijstva v Evropi, racionalizirati nacionalne odločitve, sprejete v okviru instrumentov, ki so na voljo v prvem in drugem stebru opredeljeni na ravni EU, in države članice bi morale ob vključitvi vseh ustreznih deležnikov oblikovati lastne skladne nacionalne strategije na podlagi dokazov, ki bi temeljile na ciljih in kazalnikih v zvezi z glavnimi vrstami možnih instrumentov za ukrepanje, ki jih je prav tako treba opredeliti na ravni EU, in svoja merila za izbor znotraj jasnega skupnega okvira pravil, ki se uporabljajo v celotni EU, ob ustreznem upoštevanju pravil in načel enotnega trga;

9.  poudarja, da bi bilo treba dodatno subsidiarnost odobriti le pod pogojem, da je na voljo trden skupen sklop pravil, ciljev, kazalnikov in pregledov na ravni EU;

10.  poudarja tveganja čezmernega prenašanja na nacionalni in regionalni ravni ter veliko stopnjo negotovosti za kmete, ki bi bila posledica tega, da države članice samostojno opredeljujejo nacionalne načrte in letno pregledujejo svoje odločitve glede na stališča trenutnih vlad; zato poziva Komisijo, naj sozakonodajalcema skupaj s svojimi zakonodajnimi predlogi predstavi jasen in enostaven model nacionalnega strateškega načrta, da bosta lahko ocenila obseg ter raven podrobnosti in vsebino teh načrtov, ki so osnovni elementi prihodnjega predloga Komisije, ter pojasni merila, na podlagi katerih bodo te nacionalne strategije ocenjene;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi instrumente za povečanje uporabe sinergij med finančnimi sredstvi SKP in kohezijske politike;

12.  poudarja, da bi morala prihodnja SKP v celoti spoštovati razdelitev pristojnosti v vsaki državi članici, ki je pogosto določena z ustavo, zlasti z vidika spoštovanja pravnih pristojnosti regij EU pri oblikovanju, upravljanju in izvajanju politik, kot je EKSRP; poudarja potrebo po zagotavljanju, da so kmetje in drugi upravičenci ustrezno vključeni v vseh fazah oblikovanja politike;

13.  pozdravlja prizadevanja Komisije načrtovanje, izvajanje in nadziranje programov po pristopu, ki temelji na rezultatih, da bi se spodbudila uspešnost namesto izpolnjevanje predpisov, hkrati pa zagotovilo ustrezno spremljanje na podlagi tveganj prek jasno določenih, enostavnih, manj birokratskih (vključno s preprečevanjem čezmernega prenašanja), trdnih, preglednih in merljivih kazalnikov na ravni EU, vključno z ustreznim nadzorom ukrepov držav članic ter njihovega načrtovanja programov, izvajanja in sankcij; meni, da je treba uvesti enotna osnovna merila za določitev podobnih kazni za enakovredne kršitve, ki bi jih zaznali pri uporabi različnih ukrepov držav članic ali regij, da bi dosegli splošne skupne cilje, ki jih je določila EU;

14.  poudarja, da bi pristop, ki temelji le na učinku, vključeval tveganje za države članice, ki morda zaradi posebnih okoliščin ne bi mogle v celoti doseči vseh rezultatov, določenih v nacionalnih načrtih, in bi se jim zato naknadno zmanjšala nacionalna sredstva in začasno ustavilo financiranje;

15.  priznava, da bo treba novi izvedbeni model več let izboljševati in popravljati ter zagotoviti, da kmetje ne bodo kaznovani zaradi prehoda na model, ki temelji na rezultatih;

16.  vendar ugotavlja, da bi lahko morebitna zamuda pri sprejemanju strateških načrtov SKP vodila k zamudam pri plačilih, kar je treba preprečiti;

17.  meni, da lahko države članice v prvem stebru izbirajo programe iz prednostnega nabora, ki ga določi EU;

18.  poziva k pripravi sistema ustreznih institucionalnih in pravnih prilagoditev, potrebnih za spremembo modela izvajanja, da bi se izognili dodatnim stroškom in zmanjšanemu črpanju sredstev v državah članicah;

19.  meni, da bi moralo zbiranje informacij temeljiti na satelitskih posnetkih ter podatkovnih zbirkah integriranega upravnega in kontrolnega sistema in ne na podatkih, ki jih predložijo posamezni kmetje;

20.  poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne sinergije med vodilnimi programi EU za vesolje in SKP, zlasti s programom Copernicus, ki ima poseben pomen za kmetijsko skupnost zaradi spremljanja podnebnih sprememb in stanja okolja;

21.  poziva k ukrepom, ki bodo povečali recikliranje hranil; poziva k uskladitvi kmetijske strukturne politike z okoljsko podporno shemo, npr. z boljšim povezovanjem poljedelstva in živinoreje;

22.  poziva, naj se ohrani poenostavljena shema za male kmete;

23.  verjame, da bi morali imeti kmetje z manj kot 5 hektarjev zemlje možnost, da se prostovoljno vključijo v ta sistem;

24.  poziva Komisijo, naj izvaja finančni nadzor in nadzor uspešnosti ter revizije, da bi se zagotovilo delovanje na podlagi enako visokih standardov in v skladu z enakimi merili v vseh državah članicah, ne glede na večjo prožnost za države članice pri zasnovi in upravljanju programov, ter naj zlasti zagotovi pravočasno razdelitev sredstev vsem upravičenim kmetom in podeželskim skupnostim v vseh državah članicah, hkrati pa zmanjša upravno breme za upravičence;

25.  opozarja, da je bilo v prejšnji reformi težko najti dogovor za opredelitev pojma aktivni kmet; zato meni, da bi bilo treba zaradi te opredelitve bolj ciljno usmeriti in količinsko določiti kmetijsko uspešnost (npr. ohranjanje zemljišč v dobrem kmetijskem stanju, izvajanje dobre živinoreje, prispevanje h krožnemu gospodarstvu);

26.  meni, da morajo vsi akterji v postopku nadzora finančnih sredstev EU, vključno z Evropskim računskim sodiščem, enako dojemati nadzorni sistem, ki temelji na učinkovitosti, da se državam članicam ali upravičencem ne bi nalagali nepričakovani finančni popravki;

27.  poudarja, da so kmetje podjetniki in jim je torej treba zagotoviti svobodo, da lahko s svojimi izdelki dosegajo poštene tržne cene;

28.  poudarja, da se ne sme izključiti kmetov, ki jim to ni izključna dejavnost, in kmetov, ki imajo tudi dodatne dohodke;

29.  pozdravlja predlog Komisije, da državam članicam, regijam in kmetom omogoči večjo prožnost v okviru višjega finančnega praga za pravila de minimis na področju kmetijstva, obenem pa ohranja celovitost notranjega trga;

30.  prav tako poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi več prožnosti v okviru pravil o državni pomoči za kmetijstvo, da se kmete spodbudi k prostovoljnemu previdnostnemu varčevanju, da se bodo lažje spopadali z večjimi podnebno pogojenimi in zdravstvenimi tveganji ter gospodarskimi krizami;

31.  vendar poziva, naj se pravično nagradijo javne dobrine, ki jih zagotavljajo mikro in mala kmetijska podjetja, vključno z njihovo udeležbo v zadružnih in skupnostnih dejavnostih; 

32.  poziva države članice, naj si prizadevajo za boljšo sinergijo med SKP in drugimi politikami in skladi, kot so kohezijski, strukturni in drugi investicijski skladi, da se ustvari multiplikacijski učinek za podeželska območja;

33.  poziva k boljšemu političnemu usklajevanju med SKP in drugimi politikami in ukrepi EU, zlasti z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 91/676/EGS in Uredbo 1107/2009, da bi se tako dosegla trajnostna zaščita vodnih virov, saj kmetijstvo negativno vpliva na njihovo količino in kakovost; poziva k oblikovanju spodbud za podporo lokalnim načrtom za sodelovanje med kmeti in dobavitelji vode za boljšo zaščito vodnih virov;

34.  ugotavlja, da številne podeželske vasi in regije v nekaterih državah članicah ostajajo iz upravnih razlogov zunaj področja uporabe programov za razvoj podeželja, zaradi česar so v slabšem položaju;

35.  poziva države članice, naj razmislijo o prožnejših pristopih, da ne bi škodile tem regijam in njihovim proizvajalcem;

Pametna, učinkovita, trajnostna in pravična SKP – zagotavljanje koristi za kmete, državljane, podeželje in okolje

36.  meni, da je treba ohraniti sedanjo strukturo dveh stebrov, ter poudarja, da morata biti stebra skladna in dopolnjujoča, pri čemer se mora prvi steber v celoti financirati s sredstvi EU in biti učinkovita podpora za dohodke, osnovne okoljske ukrepe in nadaljevanje obstoječih tržnih ukrepov, drugi steber pa mora izpolnjevati posebne potrebe držav članic; hkrati vseeno meni, da je treba kmetom in drugim upravičencem zagotoviti spodbude za izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo okoljske in socialne javne dobrine, za katere ne prejmejo plačilo na trgu, ter spoštovati nove in uveljavljene kmetijske prakse na podlagi skupnih, enotnih in objektivnih meril, hkrati pa ohraniti možnost držav članic, da uporabijo posebne pristope, ki upoštevajo lokalne in sektorske razmere; meni, da sta najpomembnejši prednostni nalogi prehod vseh evropskih kmetij na trajnost in popolna vključitev vseh evropskih kmetij v krožno gospodarstvo, ki bo združevalo gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti, ne da bi se pri tem znižali socialni ali zaposlitveni standardi;

37.  opozarja Komisijo, da so cilji SKP iz člena 39 PDEU povečanje kmetijske proizvodnje, zagotovitev primerne življenjske ravni kmetijskih skupnosti, stabilizacija trgov in zagotavljanje redne preskrbe, ki je potrošnikom dostopna po razumnih cenah;

38.  poudarja potencial tehnoloških inovacij za pameten in učinkovit sektor, ki prispeva k trajnosti, zlasti v zvezi z učinkovito rabo virov, spremljanjem zdravja posevkov in živali ter okoljem;

39.  poziva, naj SKP pospešuje in podpira uporabo takih inovacij;

40.   meni, da lahko prihodnja struktura SKP uresniči svoje cilje le, če bo ustrezno financirana; zato poziva, naj se proračun za SKP v naslednjem večletnem finančnem okviru poviša ali ohrani na sedanji ravni, da bi se uresničili cilji prenovljene in učinkovite SKP po letu 2020;

41.  meni, da so ob nadaljnji liberalizaciji trgov in povezanem zmanjšanju zaščite kmetov potrebna nadomestila za kmetijski sektor, zlasti za kmetije, ki so v slabšem konkurenčnem položaju – še posebej tiste, ki se spopadajo s težavami, povezanimi z rabo kmetijskih zemljišč, ali ki imajo gorsko lego – ter da se lahko le s temi nadomestnimi ukrepi zagotovi ekstenzivno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ter ohranitev kulturne krajine;

42.  poudarja, da bi bilo treba proračun SKP prilagoditi prihodnjim potrebam in izzivom, na primer tistim, ki izhajajo iz izstopa Združenega kraljestva iz EU ter prostotrgovinskih sporazumov, sklenjenih med EU in njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji;

43.  opozarja na vztrajne razlike v razvoju podeželskih območij v različnih regijah in državah članicah ter ugotavlja, da bi morala imeti kohezijska merila še naprej pomembno vlogo pri razdeljevanju sredstev iz drugega stebra med države članice;

44.  poudarja, da je v okviru splošnega proračuna SKP pomembno dodeliti znatna sredstva drugemu stebru (politika za razvoj podeželja);

45.  meni, da je treba kmete podpreti pri prehodu na popolno trajnost;

46.  meni, da se zaradi oblikovanja novih politik in ciljev EU ne smejo zmanjšati sredstva za uspešno SKP;

47.  priznava, da glede prihodnjega proračuna za SKP trenutno vlada negotovost;

48.  poudarja, da sredstva za SKP zagotavljajo davkoplačevalci iz vseh držav članic, ki imajo pravico zahtevati zagotovilo, da se ta sredstva uporabijo usmerjeno in pregledno;

49.  meni, da bi se bilo treba izogniti novim proračunskim vrsticam za razvoj podeželja, za katere niso zagotovljena dodatna sredstva;

50.  meni, da potrebujemo bolj usmerjeno podporo za različne kmetijske sisteme, zlasti male in srednje družinske kmetije ter mlade kmete, da bi regionalna gospodarstva okrepili s kmetijstvom, ki je uspešno v ekonomskem, okoljskem in socialnem smislu; meni, da je glede na zelo različne velikosti kmetij v celotni EU to mogoče doseči z obvezno prerazporeditveno višjo stopnjo podpore za prve hektare kmetijskega gospodarstva, ki bo povezana s povprečno velikostjo kmetijskih gospodarstev v državah članicah; poudarja, da bi morala biti podpora za večje kmetije degresivna in odsevati ekonomije obsega ter vključevati obvezno zgornjo mejo, ki bi jo bilo treba določiti na evropski ravni, in merila za prožnost, ki bi upoštevala zmogljivost kmetij in zadrug, da bi zagotovili stabilne zaposlitve, zaradi katerih bi ljudje ostali na podeželskih območjih; meni, da bi morala sredstva, dana na voljo z omejitvijo in degresijo, ostati v državi članici ali regiji, iz katere izhajajo;

51.  meni, da je nujno zagotoviti, da bi bila podpora namenjena pravim kmetom in da bi jo prejemali zlasti tisti, ki se s kmetovanjem dejansko preživljajo;

52.  meni, da je treba ohraniti poenostavljen sistem za male proizvajalce tako, da se jim olajša dostop do neposrednih plačil SKP in njihovo upravljanje;

53.  poudarja, da je treba opredeliti ključne elemente dobro uravnoteženega, preglednega, enostavnega in objektivnega sistema kazni in spodbud, ki bi ga dopolnjeval pregleden in hitro delujoč sistem za določanje upravičenosti prejemnikov javnih sredstev za zagotavljanje javnih dobrin, ki bi moral biti sestavljen iz enostavnih, prostovoljnih in obveznih ukrepov ter usmerjen k rezultatom, da bi tako z izpolnjevanja predpisov preusmerili na dejansko uspešnost;

54.  poudarja, da se tudi kmetje s skrajšanim delovnim časom ter kmetije s kombiniranimi dohodki, ki na raznovrstne načine oživljajo podeželje, ukvarjajo s kmetijstvom, da bi se s tem preživljali, zato so resnični kmetje, kot je opredeljeno v sporočilu Komisije;

55.  poziva, naj se sedanji sistem za izračun neposrednih plačil v prvem stebru, zlasti v državah članicah, v katerih se vrednost plačil delno še vedno izračunava na podlagi zgodovinskih referenčnih vrednosti, posodobi in nadomesti z metodo EU za izračunavanje plačil, katere osnovni del bi bila dohodkovna podpora kmetom v okviru določenih meja in ki bi lahko naraščala kot nadomestilo za njihov prispevek k zagotavljanju javnih dobrin v skladu s cilji EU do leta 2030, da bo sistem enostavnejši in preglednejši;

56.  pozdravlja shemo enotnega plačila na površino (SAPS), ki je preprosta, upravičena, pregledna in enostavna za izvajanje in ki se uspešno uporablja v številnih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj se SAPS ohranijo tudi po letu 2020, in predlaga, naj jih uporabljajo vsi kmetje v vseh državah članicah EU;

57.  poudarja, da bi ta sistem omogočil nadomestitev upravno zapletenega sistema plačilnih pravic, kar bi prispevalo k občutnemu zmanjšanju birokracije;

58.  meni, da ta nova plačila ne bi smela postati tržno blago, če naj se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost;

59.  poziva Komisijo, naj preuči, ali so potrebni zahtevki za plačilo z vidika združljivosti s pravili STO;

60.  poudarja, da se javna sredstva sedanje SKP, namenjena dejanskim kmečkim dejavnostim, zelo natančno in podrobno nadzorujejo, višji zneski iz proračuna SKP (neposredna plačila) pa se dejansko izplačujejo za samo lastništvo zemljišč brez nadzora, zato jih ni možno upravičiti pred evropskimi državljani;

61.  meni, da bi morala plačila vključevati tudi stroge skupne pogoje, vključno z okoljskimi koristmi in drugimi javnimi dobrinami, kot so kakovostna delovna mesta;

62.  opominja, da se v resoluciji Parlamenta o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? priznava, da se zaradi plačil za zemljišča brez jasnega pogojevanja izkrivlja trg zemljišč ter s tem povečuje koncentracija kmetijskih zemljišč v rokah le nekaj lastnikov;

63.  pojasnjuje, da so javne dobrine tiste storitve, ki presegajo zakonske zahteve s področja okolja, podnebja in dobrobiti živali, še posebej varstvo voda, zaščita biotske raznovrstnosti, zaščita rodovitnosti tal, varstvo opraševalcev, zaščita plasti humusa in dobrobit živali;

64.  poudarja potrebo po pravični porazdelitvi neposrednih plačil med državami članicami, ki je bistvena za delovanje enotnega trga in pri kateri je treba upoštevati objektivna merila, kot so zneski, ki jih prejmejo države članice v okviru prvega in drugega stebra, ter dejstvo, da naravne razmere, zaposlitvene in socialno-ekonomske okoliščine, splošni življenjski standard, proizvodni stroški, zlasti stroški zemljišč, in kupna moč v EU niso enaki;

65.  poudarja, da se lahko večja konvergenca zneskov za neposredna plačila med državami članicami doseže samo, če se proračun ustrezno poveča;

66.  poudarja, da je namen neposrednih plačil podpirati kmete pri proizvodnji hrane in zaščiti okoljskih standardov in standardov dobrobiti živali;

67.  meni, da bi se lahko pod strogimi pogoji, ki bi zagotavljali enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, preprečevali izkrivljanje konkurence, zlasti v zvezi z blagom, zagotavljali skladnost s pravili STO ter ne bi ogrožali prizadevanj za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, ohranila plačila iz prostovoljne vezane podpore, vendar bi se ta lahko aktivirala šele po oceni Komisije; meni, da prostovoljna vezana podpora predstavlja orodje za obravnavanje potreb občutljivih sektorjev in posebnih ciljev v zvezi z okoljem, kmetijstvom ali kakovostjo in trženjem kmetijskih proizvodov, za spodbujanje kmetijskih praks, ki izpolnjujejo visoke standarde dobrobiti živali in okoljske standarde, ter za preprečevanje posebnih težav, zlasti tistih, ki izhajajo iz strukturno slabšega konkurenčnega položaja v regijah z omejenimi možnostmi in na gorskih območjih, pa tudi tistih, ki so bolj začasne narave in so posledica, na primer, ukinitve starega sistema pravic; poleg tega meni, da je prostovoljna vezana podpora tudi orodje za spodbujanje strateško pomembne proizvodnje, kot so beljakovinske poljščine, v prihodnosti, ali za izravnavo učinkov prostotrgovinskih sporazumov; poudarja tudi, da so plačila iz prostovoljne vezane podpore pomembna za ohranjanje raznolikosti kmetijske proizvodnje v EU, delovnih mest v kmetijstvu in trajnostnih proizvodnih sistemov;

68.  opozarja, da je zagotavljanje generacijske pomladitve in kmetov začetnikov izziv za kmetijstvo v številnih državah članicah ter da mora zato vsaka nacionalna ali regionalna strategija to vprašanje obravnavati v okviru celostnega pristopa, pri katerem bodo uporabljena vsa finančna sredstva SKP, vključno z dodatnim plačilom za mlade kmete v prvem stebru in ukrepi za pomoč mladim kmetom, da lahko začnejo dejavnost, v drugem stebru, oboje pa bi moralo biti obvezno za države članice, poleg podpore iz novih finančnih instrumentov, kot je orodje za omogočanje dostopa do kapitala v kontekstu omejenih virov; poleg tega poudarja pomen nacionalnih ukrepov za odpravo regulativnih in gospodarskih ovir, ki hkrati spodbujajo načrtovanje dedovanja, upokojitvene svežnje in dostop do zemljišč ter olajšajo in spodbujajo dogovore o sodelovanju, kot so partnerstvo, skupno kmetijstvo, pogodbena reja in najem med starimi in mladimi kmeti; meni, da bi morala pravila o državni pomoči upoštevati tudi pomen generacijske pomladitve in preprečevati upad družinskega kmetovanja;

69.  meni, da je treba v novi zakonodaji zagotoviti večje razločevanje pri merilih za uresničitev spodbud na podlagi statusa „mladega kmeta“ oziroma „kmeta, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“ (mladi kmetje se opredelijo na podlagi starosti, kmetje začetniki pa na podlagi let od ustanovitve njihovega gospodarstva), da bi možnosti za spodbujanje obeh skupin privedle do generacijske pomladitve in izboljšanja življenjskih pogojev na podeželju;

70.  poziva Komisijo in države članice, naj vzamejo na znanje dejstvo, da nove družbene, tehnološke in ekonomske spremembe, kot so čista energija, digitalizacija in pametne rešitve, vplivajo na podeželsko življenje;

71.  poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, da bi spodbudili ljudi – zlasti mlade – naj ostanejo na podeželskih območjih ali se nanje vrnejo, in poziva Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj novih podjetniških storitev, še posebno žensk in mladih;

72.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pomanjkanje delovne sile v številnih kmetijskih sektorjih vodi k prenehanju kmetijskih dejavnosti; poziva, naj se zagotovi podpora, ki bi pritegnila delavce v kmetijstvo;

73.  poudarja, da si je treba izmenjati uspešne modele držav članic, ki združujejo mlade in stare kmete, da se doseže generacijska pomladitev;

74.  priporoča izboljšanje dostopa do finančnih sredstev s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za nove udeležence;

75.  opozarja, da je treba podeželskim območjem in naseljem nameniti posebno pozornost in povezana prizadevanja za razvoj pametnih vasi;

76.  poziva k boljšemu sodelovanju z EIB in Evropskim investicijskim skladom za spodbujanje oblikovanja finančnih instrumentov, namenjenih mladim kmetom v vseh državah članicah;

77.  poziva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za posebne tehnološke izboljšave podeželskih vozlišč in omrežij;

78.  poudarja pomen razvoja podeželja, vključno s pobudo LEADER, za izboljšanje sinergij različnih politik in povečanje konkurenčnosti, spodbujanje učinkovitih in trajnostnih gospodarstev, podporo trajnostnemu in večnamenskemu kmetijstvu in gozdarstvu ter proizvodnjo živil in neživilskega blaga in opravljanje storitev, ki ustvarjajo dodano vrednost in delovna mesta; poudarja pomen razvoja podeželja pri spodbujanju partnerstev med kmeti, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo ter dodatnih podjetniških dejavnosti in priložnosti, ki jih pogosto ni mogoče preseliti, na področju agroživilstva, kmečkega turizma, neposrednega trženja, kmetijstva, ki ga podpira skupnost, biogospodarstva in trajnostne proizvodnje bioenergije in energije iz obnovljivih virov, ki vsa pomagajo ohranjati gospodarsko dejavnost v regijah; zato poudarja pomen finančne okrepitve drugega stebra, s čimer bi se povečala možnost za ustvarjanje prihodkov, za preprečevanje odseljevanja prebivalstva, brezposelnosti in revščine ter za spodbujanje socialne vključenosti, zagotavljanje socialnih storitev in krepitev družbeno-ekonomskega tkiva na podeželskih območjih, pri čemer je splošni cilj izboljšanje kakovosti življenja na teh območjih;

79.  poziva Komisijo, naj v zakonodajnem obdobju po letu 2020 uvede naložbeni pristop financiranja iz več skladov, da se zagotovi nemotena uporaba orodij za celosten razvoj podeželja, kot je pobuda za pametne vasi;

80.  poziva k oblikovanju novega sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), z dopolnitvijo pobude LEADER in na podlagi izkušenj na tem področju, da bi 10 % vseh sredstev iz strukturnih skladov namenili za cilje strategij, ki so jih določile lokalne skupnosti, brez razmejitve med strukturnimi skladi, ki se uporabljajo na decentralizirani podlagi;

81.  poudarja, da bi morali imeti programi za razvoj podeželja dodano vrednost za kmetije in ohraniti svojo pomembno vlogo pri dolgoročnem ukrepanju glede inovativnih praks in kmetijsko-okoljskih ukrepov;

82.  meni, da je treba v okviru pobude LEADER nameniti dodatno pozornost potrebam in projektom mikro družinskih kmetij, pri tem pa zagotoviti ustrezno dodatno finančno podporo;

83.  meni, da se je izkazalo, da podeželje potrebuje ženske in moške, ki se ukvarjajo s kmetovanjem v malem in srednjem obsegu;

84.  poudarja, da je v skladu s pogoji, ki jih glede na lokalne posebnosti določijo države članice, pomembno ohraniti posebno kompenzacijsko podporo za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi;

85.  poleg tega poudarja, da bi moralo biti izvajanje finančnih instrumentov pri razvoju podeželja prostovoljno, naložbe na podeželskih območjih pa bi bilo treba okrepiti;

86.  poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za pobudo za pametne vasi, da bo oblikovanje pametnih vasi prednostna naloga prihodnje politike za razvoj podeželja;

87.  meni, da bi moralo biti financiranje čebelarstva v okviru drugega stebra bolj ciljno usmerjeno in učinkovitejše in da mora nov zakonodajni okvir opredeliti nov program podpore za čebelarje v prvem stebru, vključno z neposredno podporo za posamezne čebelarske skupnosti;

88.  poudarja, da je treba za nadaljnje ukrepe na področju kmetijstva zagotoviti višjo stopnjo sofinanciranja;

89.  poziva Komisijo, naj v prvem stebru uvede nov, skladen, okrepljen in poenostavljen režim pogojenosti, ki bo omogočil vključevanje in izvajanje različnih vrst obstoječih okoljskih ukrepov, kot so sedanji ukrepi navzkrižne skladnosti in ukrepi ozelenitve; poudarja, da bi moralo biti osnovno izhodišče prvega stebra, tj. doseganje trajnostnega kmetijskega razvoja, obvezno ter bi moralo jasno določati ukrepe in rezultate, ki se pričakujejo od kmetov, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji, ob tem pa bi morali zagotavljati čim manj birokracije na ravni kmetij in, ob upoštevanju lokalnih razmer, ustrezen nadzor držav članic; poleg tega poziva k vzpostavitvi novega in poenostavljenega sistema, ki bi moral biti obvezen za države članice in izbiren za kmetije, temeljil pa bi na pravilih EU, ki presegajo osnovno izhodišče za spodbujanje kmetov, ki prehajajo na trajnostne tehnike in prakse za podnebje in okolje, ter ki so združljivi s kmetijsko-okoljskimi podnebnimi ukrepi v drugem stebru; meni, da bi moralo biti izvajanje tega sistema določeno v nacionalnih strateških načrtih v okviru EU;

90.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo kmetijsko-okoljski podnebni ukrepi za razvoj podeželja še naprej pokrivali dodatne stroške in izgube dobička, povezane s prostovoljnim izvajanjem okolju in podnebju prijaznih praks s strani kmetov, pri čemer bi bilo mogoče dodati spodbudo za naložbe v varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in učinkovito rabo virov; meni, da bi morali biti ti programi poenostavljeni, bolj ciljno usmerjeni in učinkovitejši, da bodo lahko kmetje učinkoviteje dosegali ambiciozne politične cilje, povezane z varstvom okolja, biotsko raznovrstnostjo, upravljanjem voda ter podnebnimi ukrepi in ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, ob tem pa bi morali zagotavljati čim manj birokracije na ravni kmetij in, ob upoštevanju lokalnih razmer, ustrezen nadzor držav članic;

91.  poziva, naj se poleg kmetij, ki imajo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007 povsem ekološko kmetijsko proizvodnjo in so v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 izvzete iz pravil glede zelenih ukrepov, izvzamejo tudi kmetije, ki izvajajo kmetijsko-okoljske ukrepe v smislu Uredbe (EU) št. 1305/2013;

92.  poudarja, da so sredozemske regije EU bolj ranljive zaradi vplivov podnebnih sprememb, kot so suša, požari in širjenje puščav, zato si bodo morali kmetje na teh območjih še bolj prizadevati, da svojo dejavnost prilagodijo spremenjenemu okolju;

93.  meni, da bi morali prihodnji zakonodajni predlogi Komisije zagotoviti ustrezno podporo kar največjemu številu kmetov pri njihovih prizadevanjih za posodobitev v smeri bolj trajnostnega kmetijskega razvoja;

94.  meni, da je treba zaradi potrebe po poenostavitvi SKP ohraniti sedanje izvzetje in neobremenjevanje najmanjših kmetij z manj kot 15 ha zemlje z dodatnimi ukrepi SKP na področju varstva okolja in podnebnih sprememb;

95.  predlaga, naj to novo obliko zelene komponente spremljajo pomembna, usklajena in učinkovitejša sredstva iz drugega stebra prek ciljno usmerjenih naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva (prenos znanja, usposabljanje, svetovanje, izmenjava strokovnega znanja in izkušenj, mreženje in inovacije prek evropskega partnerstva za inovacije) kot še eno gonilo sprememb;

96.  poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih za reformo SKP zagotovi, da bodo vsebovali ustrezne ukrepe in instrumente za vključitev proizvodnje beljakovinskih rastlin v izboljšane sisteme kolobarjenja posevkov, da bi tako presegli obstoječi primanjkljaj beljakovin, povečali prihodke kmetov in obravnavali ključne izzive za kmetijstvo, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in slabšanje rodovitnosti tal ter zaščita in trajnostno upravljanje vodnih virov;

97.  meni, da bi bilo treba minimalni znesek celotnega razpoložljivega proračuna v okviru drugega stebra dodeliti kmetijsko-okoljskim podnebnim ukrepom, vključno z ekološkim kmetijstvom, sekvestracijo ogljika, zdravjem tal, ukrepi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, načrtovanjem ravnanja s hranili za zaščito biotske raznovrstnosti, opraševanjem in gensko raznovrstnostjo živali in rastlin; v zvezi s tem poudarja, da je treba ohraniti plačila Natura 2000 in zagotoviti, da zadostujejo za dejansko podporo kmetom;

98.  poudarja, da so v okviru razvoja podeželja potrebna plačila kmetom na območjih z naravnimi omejitvami, težkimi podnebnimi razmerami, strmimi pobočji ali omejitvami zaradi kakovosti tal; poziva k poenostavitvi in boljši usmerjenosti načrta pristojnih nacionalnih organov za obdobje po letu 2020;

99.  opozarja, da je Parlament že poudaril, da se je pri preverjanju ustreznosti direktive o Naturi izkazalo, da je treba izboljšati skladnost s SKP, ter poudarja zaskrbljujoče zmanjševanje vrst in habitatov, povezano s kmetijstvom; poziva Komisijo, naj oceni vpliv SKP na biotsko raznovrstnost; poziva k višjim plačilom za Naturo 2000, da bi spodbudili varstvo kmetijskih območij Natura 2000, ki so v zelo slabem stanju;

100.  poziva k okrepitvi in izvajanju pametnih podnebnih kmetijskih ukrepov, saj bodo podnebne spremembe v prihodnosti še bolj vplivale na kmetijstvo v Evropi;

101.  meni, da mora SKP obvladovati tveganja, povezana s podnebnimi spremembami in degradacijo zemljišč v celotni kmetijski krajini, z vlaganjem v odporne in trdne kmetijske ekosisteme in ekološko infrastrukturo za nastanek vrhnje plasti tal za zaustavitev erozije tal, uvedbo in podaljšanje kolobarjenja, dodajanje več dreves v krajino in spodbujanje biološke in strukturne raznolikosti na kmetijah;

102.  meni, da bi bilo treba podpreti in spodbujati večjo uporabo ostankov posevkov kot obnovljivih, učinkovitih in trajnostnih virov energije za podeželje;

103.  poziva Komisijo, naj spodbuja inovacije, raziskave in posodobitev v kmetijskem, kmetijsko-gozdarskem in živilskem sektorju, tako da podpira trden svetovalni sistem in usposabljanje, ki sta bolje prilagojena potrebam upravičencev SKP pri oblikovanju praks, usmerjenih v večjo trajnost in zaščito virov, ter da podpira uporabo pametnih tehnologij, da bi se učinkoviteje odzivali na izzive na področju zdravja, okolja in konkurenčnosti; poudarja, da morata biti usposabljanje in svetovanje pogoja za oblikovanje in izvajanje programov v vseh državah članicah ter da je bistveno spodbujati prenos strokovnega znanja, modelov najboljše prakse ter izmenjavo izkušenj med zadrugami in organizacijami proizvajalcev v vseh državah članicah, na primer prek evropskega sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS); meni, da lahko kmetijsko-ekološke metode in načela, na katerih temelji precizno kmetijstvo, ustvarijo bistvene koristi za okolje, povečajo prihodek kmetov, racionalizirajo uporabo kmetijskih strojev in bistveno povečajo učinkovitost virov;

104.  poudarja, da morajo SKP, program Obzorje 2020 in druge podporne sheme financiranja spodbujati kmete k vlaganju v nove tehnologije, prilagojene velikosti njihovih kmetij, kot so orodja za precizno in digitalno kmetovanje, ki izboljšujejo odpornost in vpliv kmetijstva na okolje;

105.  poziva Komisijo, naj spodbudi razvoj in uvedbo inovativnih tehnologij za vse vrste kmetij ne glede na njihovo velikost in proizvodnjo, ki lahko obsega konvencionalno ali ekološko kmetovanje, živinorejo ali rastlinsko pridelavo, majhno ali obsežno proizvodnjo;

106.  poziva Komisijo, naj oblikuje SKP, ki zagotavlja večjo inovativnost ter prispeva k spodbujanju biogospodarstva in k rešitvam za biotsko raznovrstnost, okolje in podnebje;

107.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na kakovost življenja na podeželju, da bo bivanje privlačno za vse, zlasti pa za mlajše generacije;

108.  verjame, da digitalizacija in precizno kmetijstvo, ki ju spodbuja SKP, ne bi smela povečati odvisnosti kmetov od dodatnih vložkov ali zunanjega financiranja ali jim onemogočiti dostop do virov, ampak bi morala biti odprta in oblikovana vključujoče, s sodelovanjem kmetov;

109.  poziva, naj se brez poseganja v novo opredelitev skupnega zneska podpore EU za razvoj podeželja sedanji programi za razvoj podeželja, odobreni v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 1305/2013, uporabljajo do leta 2024 oziroma do sprejetja nove reforme;

110.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo spodbujala koncept pametnih vasi v EU, ki bo z bolj usklajenim razvojem različnih politik omogočil celostno reševanje vprašanj nezadostnih širokopasovnih povezav, zaposlitvenih možnosti in opravljanja storitev na podeželju;

111.  zahteva, da se prek ukrepov v okviru drugega stebra, ki podpirajo naložbe v varnostne ukrepe in usposabljanje, sprejmejo ukrepi, ki bi obravnavali resen problem nesreč na kmetijah v EU, ki se končajo s poškodbami in smrtnimi primeri;

112.  poziva, naj se v okviru priprave strategije EU za beljakovinske rastline dovoli enkratna uporaba fitofarmacevtskih sredstev na vseh površinah z beljakovinskimi rastlinami pred setvijo ali kmalu po njej;

113.  verjame, da so naložbe v inovacije, izobraževanje in usposabljanje ključne za prihodnost evropskega kmetijstva;

114.  poudarja, da bi bilo treba pristop na podlagi rezultatov na ravni držav članic in regionalni ravni ter inovativne rešitve, ki jih zagotavljajo sheme certificiranja, nadalje proučiti v okviru prihodnje SKP brez dodatne birokracije in nadzorov na kraju samem;

115.  odločno podpira uvedbo ciljno usmerjenih ukrepov za posodabljanje in izboljšanje strukture v drugem stebru za uresničitev prednostnih ciljev, kot je digitalno kmetijstvo 4.0;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo in spodbujajo dostop do semen in kmetijskih surovin za male kmete in marginalizirane skupine, izmenjavo semen in njihovo javno lastništvo ter trajnostne tradicionalne tehnike, ki zagotavljajo človekovo pravico do ustrezne hrane in prehranjevanja;

117.  poziva Komisijo in države članice, naj bolj poudarjajo podjetniške priložnosti za storitve za vasi in v vaseh;

118.  ugotavlja, da je vsaka kmetija drugačna in da so zato potrebne individualne rešitve;

Močan položaj kmetov v svetovnem sistemu preskrbe s hrano

119.  poziva Komisijo, naj ohrani sedanji okvir enotne skupne ureditve trga (enotna SUT) v prvem stebru, vključno s posebnimi instrumenti politike in tržnimi standardi, ter izboljša sistem EU za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah; poudarja pomen obstoječih sistemov upravljanja proizvodnje za posebne proizvode in ohranjanje obveznih programov za posamezne sektorje (vino, sadje in zelenjava, oljčno olje in čebelarstvo) za države proizvajalke s končnim ciljem krepitve trajnosti in konkurenčnosti vsakega sektorja ter ohranitve enakih konkurenčnih pogojev ob hkratnem omogočanju dostopa za vse kmete;

120.  meni, da so pozitivne in „tržno usmerjene“ izkušnje operativnih programov enotne SUT v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih izvajale organizacije proizvajalcev in so bili financirani na osnovi vrednosti tržene proizvodnje, dokazale njihovo učinkovitost pri krepitvi konkurenčnosti ter strukturiranju ciljnih sektorjev in izboljšanju njihove trajnosti; zato poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi podobnih operativnih programov za druge sektorje; meni, da bi to lahko koristilo predvsem organizacijam proizvajalcev, ki predstavljajo proizvajalce mleka v gorskih regijah in oddaljenih regijah Unije, ki predelujejo in tržijo visokokakovostne proizvode ter ohranjajo proizvodnjo mleka na teh območjih, na katerih je kmetijstvo težavno;

121.  želi spomniti, da neenaka tržna moč še posebej ovira proizvodnjo, ki krije stroške, v sektorju mleka;

122.  opozarja na možnost uvedbe prostovoljne sheme za zmanjšanje dobave mleka v okviru SUT;

123.  poziva k uvedbi novega orodja samopomoči pri upravljanju za oljčno olje, ki bi v letih presežne proizvodnje omogočalo skladiščenje in sprostitev na trg, ko proizvodnja ne bi dosegla povpraševanja;

124.  vztraja, da mora prihodnja SKP nujno zagotoviti učinkovitejšo, bolj pravično in hitrejšo podporo kmetom pri spopadanju z nihanji cen in prihodkov zaradi podnebja, neugodnih vremenskih razmer ter sanitarnih in tržnih tveganj, in sicer z dodatnimi spodbudami in tržnimi pogoji, ki spodbujajo razvoj in prostovoljno uporabo orodij za obvladovanje in stabilizacijo tveganj (sistemov zavarovanja, orodij za stabilizacijo prihodkov, mehanizmov za posamezno zagotovitev in vzajemnih skladov) ter hkrati zagotavljajo dostop za vse kmete in združljivost z obstoječimi nacionalnimi shemami;

125.  poziva k nudenju večje podpore za pridelavo stročnic v EU in uvedbi posebne pomoči za ekstenzivne rejce ovc in koz, ob upoštevanju pozitivnega vpliva, ki ga imajo ti sektorji na okolje, in potrebe po zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza beljakovin za krmo;

126.  poudarja, da bi bilo treba oblikovati SKP, usmerjeno v prihodnost, da bi se bolje reševala pomembna zdravstvena vprašanja, kot so odpornost zoper antimikrobike, kakovost zraka in bolj zdrava prehrana;

127.  poudarja, da je odpornost zoper antimikrobike izziv za živalsko in človeško zdravje; meni, da bi nov pravni okvir moral dejavno spodbujati boljše zdravje in dobrobit živali kot sredstvo v boju proti odpornosti zoper antibiotike, s čimer bi se spodbujala tako javno zdravje kot tudi sektor kmetijstva kot celota;

128.  opozarja na dejstvo, da je tržna tveganja mogoče obvladovati tudi z izboljšanim dostopom do trga za kmetijske in živilske proizvode EU na izvoznih trgih;

129.  vztraja, da je treba okrepiti položaj primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano, zlasti tako, da se zagotovi pravična porazdelitev dodane vrednosti med proizvajalci, predelovalci in maloprodajnim sektorjem, in sicer z uvedbo finančnih virov in spodbud, s katerimi bi podprli ustanovitev in razvoj gospodarskih organizacij, tako vertikalnih kot horizontalnih, kot so organizacije proizvajalcev, vključno z zadrugami, njihovimi združenji in medpanožnimi organizacijami, z vzpostavitvijo minimalnih standardov za boj proti nepoštenim in izkoriščevalskim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano ter s krepitvijo preglednosti trgov in uporabo orodij za preprečevanje kriz;

130.  poudarja, da je uredba omnibus v skladu s cilji iz člena 39 PDEU in izjemo iz člena 42 PDEU pojasnila pravni odnos med določbami enotne SUT in pravili EU o konkurenci ter uvedla nove kolektivne možnosti za kmete, da povečajo svojo pogajalsko moč v verigi preskrbe s hrano; meni, da so te določbe ključne v okviru prihodnje SKP in bi jih bilo treba še dodatno izboljšati;

131.  meni, da bi bilo treba na podlagi spoznanj različnih opazovalnih skupin EU za trge (za trg mleka, mesa, sladkorja in poljščin) te instrumente razširiti na sektorje, ki še niso vključeni, in jih nadalje razvijati, da bi lahko udeležencem na trgu zagotovili zanesljive podatke in napovedi za zgodnje opozarjanje ter omogočili hitro in preventivno ukrepanje v primeru motenj na trgu, s čimer bi lahko preprečili krize;

132.  poziva k okrepljeni podpori in spodbujanju lokalnih trgov ter kratkih verig preskrbe s hrano; poudarja potrebo po razvoju lokalnih storitev, povezanih s kratkimi verigami preskrbe;

133.  poziva Komisijo, naj dodatno pojasni in po potrebi posodobi pravila za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, zlasti kar zadeva politiko konkurence, tudi zato, da bi medpanožne organizacije sprejele ukrepe in sporazume, da bi se zadostilo družbenim zahtevam;

134.  poudarja, da so zgodovinska orodja SKP za upravljanje trgov (tj. javna intervencija in zasebno skladiščenje) manj in nezadostno učinkovita v razmerah svetovnega gospodarstva ter da orodja za obvladovanje tveganja ne zadoščajo vedno za obvladovanje znatne nestanovitnosti cen in velikih motenj na trgu;

135.  poudarja, da bi zato morala enotna SUT v prihodnji SKP še naprej imeti pomembno vlogo varnostne mreže pri hitri stabilizaciji kmetijskih trgov in predvidevanju kriz, ter poudarja pomen uredbe omnibus (ob upoštevanju spoznanj iz zadnje tržne krize, zlasti v sektorju mleka pri omogočanju in spodbujanju dopolnilne rabe inovativnih tržnih instrumentov in instrumentov za krizno upravljanje, kot so prostovoljni sektorski sporazumi, za upravljanje in, če je ustrezno, zmanjšanje ponudbe v količinskem smislu med proizvajalci, organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev ter medpanožnimi organizacijami in predelovalci (npr. shema EU za zmanjšanje proizvodnje mleka);

136.  pozdravlja delo, opravljeno v zvezi s trajnostno strategijo EU za beljakovine;

137.  ugotavlja, da je treba vzpostaviti lokalne in regionalne trge za stročnice v vsej EU, izboljšati okoljsko učinkovitost tako, da se poljščine gojijo z uporabo kolobarjenja, in hkrati zmanjšati odvisnost od uvožene krme, gnojil in pesticidov ter povečati uspešnost in gospodarske spodbude za prehod na bolj trajnostne kmetijske prakse;

138.  meni, da so se ukrepi za upravljanje preskrbe za sire in šunko z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali za vino izkazali za učinkovite pri izboljšanju trajnosti, konkurenčnosti in kakovosti ciljnih proizvodov ter bi jih bilo zato treba ohraniti in, če je ustrezno, razširiti na vse proizvode z označbo kakovosti v skladu s cilji SKP;

139.  poziva k poglobljenemu pregledu sedanjega mehanizma za krizno rezervo, da bi vzpostavili delujoč in neodvisen sklad EU za krize v kmetijstvu, ki bi bil izvzet iz proračunskega načela enoletnosti, in tako omogočili prenos proračunskih sredstev iz enega proračunskega leta v naslednje, zlasti ko so tržne cene dovolj visoke, ter hkrati ohranjali stalno raven krizne rezerve skozi celotno obdobje večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili hitrejše, skladnejše in učinkovitejše preventivne ukrepe in odzive, ki bi dopolnjevali uporabo orodij za obvladovanje tveganj v primeru hudih kriznih razmer, tudi tistih, ki vključujejo gospodarske posledice za kmete zaradi povezanosti z zdravjem živali, rastlinskimi boleznimi in varnostjo hrane, pa tudi kriz, ki nastanejo zaradi zunanjih pretresov z učinkom na kmetijstvo;

140.  meni, da so trgovinski sporazumi sicer koristni za nekatere kmetijske sektorje EU, potrebni za krepitev položaja Unije na svetovnem kmetijskem trgu ter koristijo gospodarstvu EU kot celoti, vendar zlasti za male in srednje kmetije ter občutljive sektorje prinašajo tudi številne izzive, ki jih je treba upoštevati, na primer spoštovanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov, standardov dobrobiti živali ter okoljskih in socialnih standardov, kar zahteva skladnost trgovinske politike in nekaterih ciljev SKP ter ne sme voditi v znižanje evropskih visokih standardov ali ogroziti evropskih podeželskih območij;

141.  poudarja, da bi se ob uporabi različnih standardov povečalo tveganje izvoza evropske domače proizvodnje v tujino na račun razvoja podeželja, okolja in v nekaterih primerih kakovosti hrane;

142.  poudarja, da potreba po okrepljenih zaščitnih mehanizmih morala biti vključena tudi v razprave o prihodnjih trgovinskih sporazumih (z Mercosurjem, Novo Zelandijo, Avstralijo itd.) in njihovem vplivu na kmetijstvo v Evropi;

143.  poudarja, da je nadaljnje prizadevanje za večji tržni dostop za evropske kmetijske proizvode pomembno, vendar so potrebni ustrezni ukrepi za zaščito evropskega kmetijstva, ki bodo upoštevali posebna vprašanja posameznih sektorjev, kot so na primer zaščitni mehanizmi, morebitna izključitev najbolj občutljivih sektorjev iz pogajanj in uporaba načela vzajemnosti v zvezi s proizvodnimi pogoji, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti v EU in njihovimi tujimi konkurenti; vztraja, da evropske proizvodnje ne bi smeli ogrožati uvoženi proizvodi slabše in podstandardne kakovosti;

144.  poziva Komisijo, naj začne kmetijstvo ponovno obravnavati kot strateško dejavnost in naj predvidi prostotrgovinske sporazume, pri katerih kmetijstva ne bo več obravnavala kot spremenljivke za prilagajanje za druge sektorje, vključene v trgovino, in pri katerih bo zaščitila ključne sektorje, kot je proizvodnja surovega mleka;

145.  meni, da so zahteve mednarodne trgovine in Svetovne trgovinske organizacije zelo pomembno vplivale na več revizij SKP po letu 1990; meni, da so zaradi teh sprememb evropski kmetijski proizvodi in evropski agroživilski sektor bolj konkurenčni, da pa so te spremembe tudi ogrozile velike dele kmetijskega sektorja, saj so jih izpostavile nestabilnosti svetovnih trgov; meni, da je prišel čas, kot je predlagano v sporočilu Komisije o prihodnosti za kmetijstvo in hrano v Evropi, da bi se bolj osredotočili na druge cilje SKP, kot so življenjski standard kmetov in zadeve v zvezi z zdravjem, zaposlovanjem, okoljem in podnebjem;

146.  poudarja, da mora biti trgovinska politika EU skladna z drugimi politikami EU, kot sta razvojna in okoljska politika, ter podpirati cilje trajnostnega razvoja ter da lahko prispeva k doseganju ciljev SKP, zlasti tako, da se zagotovita pravičen življenjski standard za kmetijsko skupnost in preskrba potrošnikov po razumnih cenah; poudarja, da bi moral agroživilski sektor EU izkoristiti možnosti za rast, ki jih ponuja izvoz, saj naj bi po ocenah 90 % dodatnega svetovnega povpraševanja po agroživilskih proizvodih v naslednjem desetletju prišlo iz držav zunaj Evrope; poudarja, da mora SKP zadovoljiti potrebe evropske družbe v zvezi s hrano, okoljem in podnebjem, preden se bo osredotočila na proizvodnjo za prodajo na mednarodnih kmetijskih trgih; poudarja, da bi morale imeti t. i. države v razvoju dovolj priložnosti, da vzpostavijo in vzdržujejo lasten čvrst agroživilski sektor;

147.  opozarja na novo evropsko soglasje o razvoju, v katerem EU in njene države članice ponovno potrjujejo svojo zavezanost in priznavajo bistveni pomen učinkovitega spoštovanja načela usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU, kar pomeni, da se v vseh politikah EU upoštevajo cilji razvojnega sodelovanja, tudi na področju kmetijske politike in financiranja, ki bi utegnile negativno vplivati na države v razvoju; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v reformi SKP spoštovati pravico držav v razvoju, da oblikujejo svojo kmetijsko in prehransko politiko, ne da bi s tem zmanjšale svoje zmogljivosti za proizvajanje hrane in dolgoročno prehransko varnost, kar naj zlasti velja za najmanj razvite države;

148.  opozarja na zavezo EU in njenih držav članic do ciljev trajnostnega razvoja in poudarja, da je skladnost SKP s cilji trajnostnega razvoja bistvenega pomena, zlasti v primeru cilja trajnostnega razvoja 2 (nič lakote), 5 (enakost spolov), 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), 13 (podnebni ukrepi) in 15 (življenje na kopnem), s katerimi je treba uskladiti prihodnjo SKP;

149.  poziva, naj se v skladu z načelom proračunske učinkovitosti vzpostavita skladnost in boljša sinergija med SKP in drugimi politikami EU in mednarodnimi zavezami, zlasti na področju energije, oskrbe z vodo, rabe zemljišč, biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter pri razvoju oddaljenih in gorskih območij;

150.  poziva Komisijo, naj pri vseh trgovinskih sporazumih opravi sistematično oceno učinka določb v zvezi s kmetijskim sektorjem ter oblikuje specifične strategije, s čimer bo zagotovila, da noben kmetijski sektor ne bo prizadet zaradi trgovinskih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami.

151.  vztraja, da so postopki in načini proizvodnje bistveni del socialnih, gospodarskih in okoljskih standardov svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi, in spodbuja Komisijo, naj pozove Svetovno trgovinsko organizacijo, da jih prizna kot takšne;

152.  poudarja, da mora biti izpolnjevanje ciljev iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ter ciljev trajnostnega razvoja eno od vodilnih načel vseh trgovinskih politik v zvezi s kmetijskimi proizvodi; ugotavlja, da Komisija v svojem razmisleku o izkoriščanju globalizacije pravilno opozarja na povpraševanje po bolj pošteni trgovini ter trajnostnih in lokalnih proizvodih kot na spremembo v globalizacijskem trendu; poudarja, da lahko trgovinska politika EU v veliki meri prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma;

153.  opozarja, da je EU odpravila izvozne subvencije in da v sedanjem EU proračunu ni proračunske vrstice za izvozne subvencije; v zvezi s tem poziva trgovske partnerje EU, naj se zavežejo, da bodo zmanjšali domačo podporo, ki izkrivlja trgovino; poziva članice STO, ki še vedno dodeljujejo izvozne subvencije, naj izvedejo ministrski sklep o izvozni konkurenci, ki je bil sprejet 19. decembra 2015 v Nairobiju;

154.  zahteva, naj Komisija budno spremljala in okrepi obrambne ukrepe Unije za reševanje obstoječih in prihodnjih ovir za dostop na trg v tretjih državah, ki se povečujejo, pri tem pa spoštuje okolje in človekove pravice, vključno s pravico do hrane; poudarja, da večina teh ovir vpliva na kmetijske proizvode (v 27 % po podatkih iz podatkovne zbirke Komisije o dostopu do trga), ki se večinoma nanašajo predvsem na sanitarne in fitosanitarne ukrepe v zvezi z dostopom do trga;

155.  poziva Komisijo, naj pri pripravi izmenjave ponudb in izračunu kvot predvidi in upošteva posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU;

156.  poziva Komisijo, naj začne jasne in pregledne pobude, da bi še bolj spodbujali standarde EU na področju proizvodnje, varnosti, dobrobiti živali in okolja ter kratke dobavne verige ter da bi podprli sheme proizvodnje kakovostne hrane, kar bi med drugim lahko dosegli z dejavnostmi označevanja evropskega porekla ter dejavnostmi trženja in promocije na notranjih trgih in trgih tretjih držav za sektorje, ki imajo koristi od posebnih instrumentov politike v okviru SKP; vztraja, da je treba zmanjšati birokracijo in odpraviti nepotrebne pogoje, da bi se manjšim proizvajalcem omogočilo sodelovanje v teh shemah; pozdravlja stalno povečevanje proračuna, ki je na voljo za promocijske programe, in poziva Komisijo, naj ohrani to stopnjo povečevanja proračunskih sredstev glede na čedalje večje zanimanje proizvajalcev;

157.  poudarja pomembnost kratkih, lokalnih in regionalnih oskrbovalnih verig, ki so z okoljskega vidika bolj trajnostne v smislu manjšega onesnaževanja zaradi krajšega prevoza, poleg tega pa so kmetijski proizvodi bolj sveži in lažje sledljivi;

158.  ponovno opozarja na pomen krepitve položaja lokalnih kmetov, da bi se povzpeli po vrednostni verigi, in sicer tako, da se jim nudi pomoč in podpora za ekološke proizvode z dodano vrednostjo in z novim znanjem in tehnologijo, saj je doseganje trajnostnosti povezano z neposrednimi ukrepi za ohranitev, varstvo in izboljšanje naravnih virov;

159.  poudarja, da lokalna proizvodnja podpira lokalno prehransko kulturo in lokalno gospodarstvo;

160.  poudarja, da bi moral biti v kmetijstvu v prihodnosti poudarek na proizvodnji visokokakovostnih živil, kjer je konkurenčna prednost Evrope; poudarja, da je treba ohraniti standarde EU in jih okrepiti, kadar je to mogoče; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za večjo dolgoročno produktivnost in konkurenčnost živilske proizvodnje, za uvedbo novih tehnologij in učinkovitejšo rabo virov, s čimer bi se okrepila vodilna vloga EU v svetu;

161.  meni, da je nesprejemljivo, da obstajajo razlike v kakovosti živil, ki se oglašujejo in so na prodaj na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v enaki embalaži; pozdravlja spodbude Komisije za obravnavanje vprašanja različne kakovosti živil na enotnem trgu, vključno s prizadevanji za enotno metodologijo preskušanja;

162.  pozdravlja napredek, ki je bil pri nedavnih dvostranskih trgovinskih pogajanjih dosežen pri zagovarjanju kmetijskih interesov EU, zlasti glede dostopa visokokakovostnih agroživilskih proizvodov EU do trga in glede zaščite geografskih označb v tretjih državah; je prepričan, da je ta trend mogoče nadaljevati in še izboljšati;

Pregleden postopek odločanja za dober predlog SKP za obdobje 2021–2028

163.  poudarja, da bi morala Parlament in Svet v postopku soodločanja določiti splošne skupne cilje, osnovne standarde, ukrepe in dodeljena finančna sredstva ter opredeliti ustrezno raven prožnosti, ki bo državam članicam in njihovim regijam omogočila, da obravnavajo svoje posebne značilnosti in potrebe v skladu z enotnim trgom, da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz odločitev, sprejetih na nacionalni ravni;

164.  obžaluje, da se celotni postopek načrtovanja programov za SKP po letu 2020 – posvetovanje, obveščanje, ocena učinka in zakonodajni predlogi – ponovno začenja s precejšnjo zamudo, medtem ko se bliža konec osmega zakonodajnega obdobja, zaradi česar obstaja tveganje, da bodo predvolilne razprave zasenčile razpravo o prihodnji SKP in da dokončni sporazum ne bo sklenjen pred evropskimi volitvami;

165.  poziva Komisijo, naj uvede prehodno ureditev, ki bo kmetom omogočala, da bodo v primeru zamude pri sprejemanju nove SKP še vedno imeli dostop do ukrepov iz programa za razvoj podeželja, zlasti okoljskih in naložbenih;

166.  poziva države članice, naj pri izvajanju nove reforme zagotovijo, da ne bo zamud pri izplačevanju plačil kmetom, in naj prevzamejo odgovornost ter kmetom izplačajo ustrezna nadomestila, če do zamud pride;

167.  kljub temu poudarja, da je treba pred koncem sedanjega mandata narediti čim več in temu vprašanju nameniti posebno pozornost med kampanjo za volitve v Evropski parlament;

168.  priznava, da je pomembno v postopek odločanja glede SKP vključiti ustanove in strokovnjake, odgovorne za politike na področju zdravja in okolja, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe ter onesnaževanje zraka, prsti in vode;

169.  poziva Komisijo, naj pred uvedbo vsake bistvene spremembe v zasnovi in/ali izvajanju SKP predlaga dovolj dolgo prehodno obdobje, da bosta zagotovljena nemoten prehod in dovolj časa za države članice, da bodo lahko ustrezno izvajale novo politiko ter tako preprečile morebitne zamude pri letnih plačilih kmetom in pri izvajanju ukrepov za razvoj podeželja;

170.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo dialog z državami v razvoju ter nudijo znanje in izkušnje ter finančno podporo za spodbujanje ekološkega trajnostnega kmetijstva, ki temelji na malih in družinskih kmetijah, naj se osredotočijo zlasti na ženske in mlade, saj jih k temu zavezuje skupna izjava na vrhunskem srečanju med Afriško unijo in EU leta 2017 z naslovom Vlaganje v mlade za pospešitev vključujoče rasti in trajnostnega razvoja; opozarja na prispevek žensk na podeželju kot podjetnic in nosilk trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba razviti njihov potencial na področju trajnostnega kmetijstva in odpornost na podeželskih območjih;

171.  opozarja, da sta lakota in podhranjenost v državah v razvoju v veliki meri povezani s premajhno kupno močjo in/ali nezmožnostjo revnih na podeželju, da bi bili samozadostni; zato poziva EU, naj dejavno pomaga državam v razvoju pri premagovanju ovir (kot so slabi infrastruktura in logistika) za njihovo lastno kmetijsko proizvodnjo;

172.  poudarja, da bo več kot polovica prebivalcev najmanj razvitih držav leta 2050 še vedno živela na podeželskih območjih ter da bo razvoj trajnostnega kmetijstva v državah v razvoju pomagal sprostiti potencial podeželskih skupnosti, vzdrževal podeželsko prebivalstvo in zmanjšal podzaposlenost, revščino in negotovost v zvezi s preskrbo s hrano, kar bo prispevalo k odpravi temeljnih vzrokov za prisilne migracije;

173.  priznava ključno vlogo vesoljskih tehnologij, ki so se razvile v okviru vesoljskih in satelitskih programov EU, ki jih upravlja Agencija za evropski GNSS (Galileo, EGNOS in Copernicus), in ki so lahko pomembne pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja OZN, saj nudijo cenovno dostopne rešitve za lažji prehod k preciznemu kmetijstvu, s čimer se odpravijo odpadki, prihrani čas, zmanjša utrujenost in optimizira uporaba opreme;

174.  poziva Komisijo, naj razišče možnost uporabe tehnologij in aplikacij vesoljske znanosti ter svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje kot mehanizmov za pomoč pri nadzoru poljščin, živine, gozdarstva, ribolova in ribogojstva, podporo kmetom, ribičem, gozdarjem in oblikovalcem politik pri njihovih prizadevanjih, da uporabljajo različne načine za doseganje trajnostne proizvodnje hrane, in s tem povezanih izzivih;

175.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice v svojih akcijskih načrtih zagotovijo enakost med ženskimi in moškimi na podeželskih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo enako zastopanost žensk v strukturah institucij za dialog s sektorjem ter tudi v organih odločanja v sektorskih poklicnih organizacijah, zadrugah in združenjih; meni, da bi morala nova zakonodaja EU znatno izboljšati tematske podprograme za ženske na podeželskih območjih;

176.  poudarja, da bi morala Komisija še naprej zagotavljati strogo izvrševanje zakonodaje EU o dobrobiti živali, in sicer vedno in v vseh državah članicah enako, skupaj z ustreznim nadzorom in sankcijami; poziva Komisijo, naj spremlja področje zdravja in dobrobiti živali, vključno s prevozom živali, ter o tem poroča; opozarja, da morajo proizvodi, ki vstopajo v EU, izpolnjevati evropske standarde dobrobiti živali ter okoljske in socialne standarde; poziva k finančnim spodbudam za prostovoljno sprejemanje ukrepov za dobrobit živali, ki presegajo minimalne zakonske standarde;

177.  vztraja, da mora Komisija izvajati in izvrševati relevantno zakonodajo EU, še zlasti Uredbo Sveta 1/2005/ES z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom; v zvezi s tem se mu zdi nujno spoštovati sodbo Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da se zaščita dobrobiti živali ne konča na zunanjih mejah EU in da morajo zato prevozniki živali, ki zapuščajo ozemlje Evropske unije, ravnati skladno s predpisi EU o dobrobiti živali tudi zunaj Unije;

178.  vztraja, da bi morali posebno obravnavo zagotoviti kmetom, ki imajo dodatne stroške zaradi posebnih omejitev, povezanih z veliko vrednostjo naravnih območij, kot so gorska območja, otoki, najbolj oddaljene regije in druga območja z omejenimi možnostmi; meni, da je zaradi njihovih posebnih omejitev financiranje SKP bistveno za te regije in da bi vsako zmanjšanje sredstev zelo škodljivo vplivalo na številne kmetijske proizvode; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo načrte kakovosti, da bi proizvajalcem, ki se za to zanimajo, omogočili, da jih hitro uvedejo;

179.  meni, da bi bilo treba za program POSEI ohranjati dovolj velik proračun, da bi se lahko najbolj oddaljene regije uspešno soočale z izzivi v kmetijstvu, k čemur je Evropski parlament že večkrat pozval; pozdravlja rezultate zadnjega poročila Komisije o izvajanju režima POSEI ter meni, da bi bilo treba programe za najbolj oddaljene regije in programe za manjše Egejske otoke ohraniti ločene od splošne sheme neposrednih plačil EU, da bi zagotovili uravnotežen ozemeljski razvoj s preprečevanjem tveganja opustitve proizvodnje zaradi izzivov, povezanih z odročnostjo, otoško lego, majhnostjo, težavno topografijo in podnebjem ter gospodarsko odvisnostjo od maloštevilnih proizvodov;

180.  poziva Komisijo, naj v opazovalno skupino za evropski mlečni trg vključi samostojni oddelek za proučevanje cen v najbolj oddaljenih regijah, da bi se pravočasno odzvali na krizo v sektorju; meni, da bi bilo treba opredelitev pojma „kriza“ in ustrezno posredovanje Komisije prilagoditi najbolj oddaljenim regijam, pri tem pa upoštevati velikost trga, odvisnost od omejenega števila gospodarskih dejavnosti in manjšo zmogljivost za diverzifikacijo;

181.  poziva k boljši vključitvi krožnega gospodarstva, da bi zagotovili najboljšo in najučinkovitejšo uporabo primarnih surovin in stranskih proizvodov v nastajajočem biogospodarstvu, ob tem pa upoštevali omejitve razpoložljivosti biomase in zemljišč ter drugih ekosistemskih storitev, ter meni, da bi z razvojem bioindustrije na podeželskih območjih lahko nastali novi poslovni modeli, ki bi kmetom in lastnikom gozdov pomagali pri iskanju novih trgov za njihove proizvode ter ustvarjali nova delovna mesta; zato poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo zadostno podporo za kmetijski in gozdarski sektor, da bi zagotovili večji prispevek k nadaljnjemu razvoju biogospodarstva v EU; poudarja, da je treba spodbujati kmetijsko gozdarstvo, ki lahko zagotovi večnamenske rekreacijske in produktivne ekosisteme in mikroklimatske razmere, ter odpraviti vrzeli, ki bi lahko ovirale njegov razvoj;

182.  meni, da bi morala podpora kmetijsko-okoljskim podnebnim ukrepom, dopolnjena z ekološkimi shemami na ravni držav članic, kriti stroške, ki jih imajo kmetje zaradi prehoda na nove trajnostne prakse, na primer s spodbujanjem in podporo kmetijskega gozdarstva in drugih trajnostnih gozdarskih ukrepov, ki podpirajo biotsko raznovrstnost in gensko raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst, ter zaradi prilagajanja spreminjajočim se podnebnim razmeram;

183.  poziva Komisijo, naj zagotavlja inovacije, raziskave in posodobitve v kmetijskem gozdarstvu in gozdarstvu, tako da podpira trden in prilagojen svetovalni sistem, ciljno usposabljanje in prilagojene rešitve za podporo inovacijam ter izmenjavi strokovnega znanja in najboljše prakse med državami članicami, pri čemer je splošno osredotočena na ustrezne nove tehnologije in digitalizacijo; hkrati poudarja ključno vlogo združenj lastnikov gozdov pri prenosu informacij in inovacij, usposabljanju in nadaljnjem izobraževanju lastnikov malih gozdov ter pri izvajanju dejavnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

184.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 350, 29.12.2017, str. 15.

(2)

UL L 221, 8.8.2017, str. 23.

(3)

UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0022.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0203.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0095.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0057.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0197.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0504.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0427.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0252.

(14)

UL C 265, 11.8.2017, str. 7.

(15)

UL C 288, 31.8.2017, str. 10.

(16)

UL C 342, 12.10.2017, str. 10.


OBRAZLOŽITEV

Komisija je 29. novembra 2017 sprejela Sporočilo o posodobitvi in poenostavitvi skupne kmetijske politike (SKP) z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. (COM(2017)0713).

Predsednik Juncker ga je napovedal že leta 2016, vključen pa je v Delovni program Komisije za leto 2017 in prvotno predviden za pomlad 2017. Na 26 straneh besedila je opisan zagon večstopenjskega procesa, v katerem se bo vseh 27 članic EU dokončno dogovorilo o zakonodaji v zvezi s SKP po letu 2020. Sporočilo je zato namenjeno zagotavljanju temelja in okvira za razpravo med institucijami in posamezniki ter javnimi in zasebnimi deležniki po vsej EU27.

Sledili mu bodo zakonodajni predlogi za pravno podlago naslednjega programskega obdobja 2020–2027, hkrati pa bo pripravljena ocena učinka, ki bo zajela ustrezno podlago, temelječo na dokazih. Predlogi bodo objavljeni po sprejetju večletnega finančnega okvira, ki je predvideno za maj 2018.

Osnovni namen sporočila je

  predstaviti glavne izzive za kmetijstvo (brez izrecnega omenjanja hrane);

–  poudariti prispevek kmetijskega sektorja k desetim prednostnim nalogam Komisije in ciljem trajnostnega razvoja v skladu z drugimi politikami EU;

–  opredeliti prednostne naloge politike za prihodnjo SKP, ki bo okrepila njeno dodano vrednost za EU;

–  preučiti predloge za izvajanje, s katerimi bi bila SKP preprostejša, upravljanje izboljšano, raznolikost kmetijstva v EU bolj upoštevana, subsidiarnost povečana, upravno breme prejemnikov olajšano in osredotočenost na rezultate okrepljena.

V sporočilu so prav tako izraženi trije ključni cilji za kmetijstvo, ki se razlikujejo od prvotnih ciljev, ki temeljijo na pogodbah:

1.  spodbujanje pametnega in odpornega kmetijskega sektorja;

2.  krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov;

3.  krepitev socialno-gospodarske mreže na podeželju.

Prvi korak v postopku načrtovanja programov SKP je bilo obsežno javno posvetovanje na spletu, ki je imelo več kot 320 000 odzivov iz vseh držav članic EU. Večinoma so bili to posamezniki, prispelo pa je tudi 1400 uradnih stališč.

Za drugi korak je predvidena priprava obsežne ocene učinka, ki bi morala povzeti dognanja iz programskega obdobja 2013–2020, zlasti njegovih ciljev za bolj zeleno, preprosto in pošteno SKP. Ob upoštevanju različnih idej iz sedanje razprave bo tako v oceni učinka mogoče razviti sveženj političnih rešitev za razvoj vključno z oceno, ki bi opredelila najboljši način za izpolnjevanje ciljev politike, zlasti:

–  1. možnost (osnova): ocena, kakšen učinek bi imela nespremenjena SKP, vključno z nedavno sprejetim predlogom omnibus.

–  2. možnost: ocena učinka scenarija brez SKP, s čimer bi preverili, kakšne bi bile posledice za dodano vrednost SKP pri gospodarstvu, okolju in sociali v EU, če politika ne bi posredovala.

–  3. možnost: preučitev možnosti, da bi države članice in regije programirale dejavnosti SKP v primerjavi s prednostnimi nalogami EU, ki temeljijo na ugotovljenih potrebah. Pozornost se preusmeri na obvladovanje tveganj, naložbe, prestrukturiranje in razvoj kmetijskih podjetij ter malih in srednjih podjetij na podeželju, podnebne in okoljske storitve in dostop do inovacij, znanja ter informacijske in komunikacijske tehnologije.

–  4. možnost: ponovna porazdelitev nalog med EU, državami članicami in kmetijskimi proizvajalci, da bi izboljšali sistem varnosti dohodkov, in sicer z izboljšanjem sinergije med neposrednimi podporami, vključno s plačili glede na površino, in obvladovanjem tveganj, z bolj osredotočenim delovanjem v zvezi s podnebnimi in okoljskimi ukrepi ter s poenostavitvijo in modernizacijo nadzora za večjo osredotočenost na učinek.

–  5. možnost: temeljita prerazporeditev neposredne podpore med male in okolju prijazne kmetije ter spodbujanje kratkih poti.

Sporočilo in ocena učinka temeljita na:

–  okviru ocenjevanja in spremljanja GD AGRI, s katerim se na osnovi kazalnikov iz držav članic meri učinkovitost SKP;

–  ciljih in kazalnikih za vso EU, ki so bili opredeljeni za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja (Sporočilo Evropsko ukrepanje za trajnost, COM (2016)0739);

–  letnih poročilih o izvajanju, ki jih vseh 27 držav članic EU pošilja Komisiji, iz katerih bo razvidno, kakšen je napredek v smeri ciljev in kakšna so ustrezna proračunska sredstva;

–  rednih študijah DG AGRI, v katerih ocenjuje splošne cilje SKP za 2013 in gradivo za konferenco o prihodnosti kmetijstva ob koncu 2017.

Gledano v širšem evropskem okviru je proračunsko vprašanje glavni usmerjevalec reforme SKP: SKP je še vedno najdražja postavka v proračunu EU, saj ji je namenjenih kar 38 % skupnih odhodkov. EU se mora v naslednjem večletnem finančnem okviru bolj posvetiti pomembnim izzivom, kot so migracije, varnost in rast. Izstop Velike Britanije bo povzročil zmanjšanje sredstev, države članice pa niso naklonjene povečanju skupnega proračuna (1 % BDP).

Za javne in zasebne zainteresirane strani so torej glavna vprašanja, ki jih je Komisija postavila, naslednja:

–  nacionalna strategija – oblikovanje, sprejetje in izvajanje: upravna struktura (pravni vidik, kot so odnosi med regijami in centrom države, preglednost in udeležba državljanov), notranja doslednost (skladnost s programi razvoja podeželja in sektorskimi načrti), zunanja skladnost (na primer evropski strukturni in investicijski skladi);

–  model izvedbe – programi financiranja, osredotočeni na rezultate in učinkovitost: nadzor in pregledovanje (pristojnosti na ravni EU in na nacionalni ravni), kazalniki (razpoložljivost in opredelitev, nadzor kakovosti, kazni), modeli upravljanja (poenostavljene možnosti obračunavanja), enak pristop v vseh državah članicah (upravičenost, obveznost/prostovoljnost, nadzor);

–  okoljsko in podnebno ukrepanje – celovit pristop k dopolnitvi okoljskih storitev z združitvijo sedanje prakse SKP za ozelenitev, navzkrižno skladnost in dobro kmetijsko praks ter ukrepov za razvoj podeželja, kar bi omogočilo dopolnitev javnih dobrin vključno s podnebnim ukrepanjem ter dobrobitjo ljudi, živali in rastlin;

–  dodelitev finančnih sredstev – podporni programi EU: prehodni modeli za zmanjšano/ciljno financiranje, razlikovanje med državami članicami (zunanja konvergenca), ki temelji na objektivnih merilih (glej sklade ESI), sofinanciranje s strani regij/držav članic, pravice iz socialno-gospodarskih razmer v posameznih regijah držav članic (notranja konvergenca);

Ko govorimo o napovedih, je treba opozoriti, da je priprava zadnjega programa SKP za obdobje 2013–2020 trajala dve leti od začetne objave predlogov Komisije junija 2011 kot dela predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2013–2020 do političnega dogovora junija 2013 in končne zakonodajne odobritve decembra 2013, nakar so bili potrebni prehodni ukrepi v vseh sektorjih (do leta 2015). To pa se ni ujemalo ne s koncem mandata Komisije, ne z zakonodajnim obdobjem EP.


MNENJE Odbora za razvoj (27.4.2018)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva

(2018/2037(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Noichl

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je v letu 2017 velika prehranska negotovost prizadela 124 milijonov ljudi v 51 državah, kar je 16 milijonov več kot leta 2016, in da večina prizadetih ljudi, ki nimajo ustrezne prehranske varnosti, živi na podeželju;

2.  ponovno poudarja, da je EU največja izvoznica in uvoznica kmetijskih proizvodov, zato ima ključno vlogo na svetovnih kmetijskih trgih; ugotavlja, da je EU glavna trgovinska partnerica držav v razvoju, ko gre za kmetijske proizvode;

3.  opozarja na novo evropsko soglasje o razvoju, v katerem EU in njene države članice ponovno potrjujejo svojo zavezanost in priznavajo bistveni pomen učinkovitega spoštovanja načela usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kar pomeni, da se v vseh politikah EU upoštevajo cilji razvojnega sodelovanja, tudi na področju kmetijske politike in financiranja, ki lahko negativno vplivajo na države v razvoju; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v reformi skupne kmetijske politike (SKP) spoštovati pravico držav v razvoju, da oblikujejo svojo kmetijsko in prehransko politiko, ne da bi s tem zmanjšale svoje zmogljivosti za proizvajanje hrane in dolgoročno prehransko varnost, kar naj zlasti velja za najmanj razvite države;

4.  opozarja na zavezo EU in njenih držav članic do ciljev trajnostnega razvoja in poudarja, da je skladnost SKP s cilji trajnostnega razvoja bistvenega pomena, zlasti v primeru cilja trajnostnega razvoja 2 (nič lakote), 5 (enakost spolov), 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), 13 (podnebni ukrepi) in 15 (življenje na kopnem), s katerimi je treba uskladiti prihodnjo SKP;

5.  priznava, da SKP še zdaleč ni popolna in da mora biti bolj usmerjena v razvoj, preprečevati izkrivljanje konkurence v Evropi in na mednarodnih kmetijskih trgih ter spodbujati prehod k bolj trajnostnemu kmetijstvu in odpornim kmetijskih praksam, ki prispevajo k varstvu ekosistemov in naravnih virov ter okrepijo njihovo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe, izredne vremenske razmere, sušo, poplave in druge nesreče ter postopno izboljšujejo kakovost tal, kar je v skladu z drugim ciljem trajnostnega razvoja;

6.  opozarja, da kmetijstvo, ki ne varuje in izboljšuje možnosti preživljanja na podeželju, enakosti in socialne blaginje, ni trajnostno; poziva EU, naj razvija pravično in okoljsko trajnostno proizvodnjo hrane ter spodbuja odgovorno porabo in trajnostne prehranske navade v vseh politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju;

7.  poudarja, da bi morala reforma SKP prispevati k izgradnji novega evropskega prehranskega sistema v skladu z preobrazbeno naravo agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom; meni, da je treba za to preiti s paradigme v smislu „zelene revolucije“ k „kmetijsko-ekološkemu pristopu“ v skladu s sklepi mednarodne ocene kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD) ter priporočil posebnega poročevalca OZN o pravici do hrane, kar pomeni priznavanje večnamenskosti kmetijstva in hitrega premika od monokultur, ki temeljijo na intenzivni uporabi kemičnih dodatkov, k raznovrstnemu in trajnostnemu kmetijstvu, ki temelji na kmetijsko-ekoloških načinih kmetovanja, krepi lokalne prehranske sisteme in kmetovanje majhnega obsega ter podpira tradicionalne oblike organizacij;

8.  poziva EU in njene države članice, naj izvajajo zavezo, sprejeto v evropskem soglasju za razvoj, o podpori kmetijski ekologiji, vključno prek naložb v kmetijstvo kot dela načrta za zunanje naložbe;

9.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo dialog z državami v razvoju in nudijo znanje in izkušnje ter finančno podporo za spodbujanje ekološkega trajnostnega kmetijstva, ki temelji na malih in družinskih kmetijah, naj se osredotočijo zlasti na ženske in mlade, saj je to zaveza iz skupne izjave na vrhunskem srečanju med Afriško unijo in EU leta 2017 z naslovom Vlaganje v mlade za pospešitev vključujoče rasti in trajnostnega razvoja; opozarja na prispevek žensk na podeželju kot podjetnic in nosilk trajnostnega razvoja; poudarja, da morajo razviti svoj potencial na področju trajnostnega kmetijstva in odpornost na podeželskih območjih;

10.  opozarja na prvotne cilje SKP iz člena 39 PDEU in poziva k novemu poglavju v zakonodaji za SKP po letu 2020 glede odgovornosti pri vprašanjih razvojne politike, da bi se bolje vključili okoljski cilji in cilji trajnostnega razvoja, saj prepoved izvoznih subvencij pomeni, da obstajajo gospodarska izkrivljenja, ki omogočajo kmetijskemu sektorju EU izvoz kmetijskih proizvodov pod povprečnimi proizvodnimi stroški;

11.  poziva Komisijo, naj sistematično izvaja predhodne in naknadne ocene zunanjega učinka SKP s pomočjo kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja in naj razvije metodološki okvir za spremljanje in vrednotenje učinkov SKP na sektor kmetijske proizvodnje v državah v razvoju in na cenovno dostopnost in razpoložljivost hrane; predlaga, naj se ti podatki uporabijo za opozorilni mehanizem, ki bo pokazal na negativne posledice SKP za preživetje malih kmetov, zlasti kmetic, v državah v razvoju;

12.  poudarja, da mora SKP upoštevati načelo neškodovanja in biti usklajena z drugimi politikami EU in mednarodnimi obveznostmi na področju razvoja, pa tudi z varstvom človekovih pravic, okolja, podnebja, pravic živali in narave; poleg tega ugotavlja, da je poraba proračuna EU neučinkovita, če ustvarja negativne zunanje učinke, saj je treba nato kriti stroške teh zunanjih učinkov;

13.  meni, da je treba v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja priznati geografska neravnovesja v trgovinskih odnosih in konkurenčnosti kmetijskega sektorja med državami v razvoju in EU in spodbujati bolj uravnotežene odnose s trgovinskimi partnerji;

14.  poziva EU, naj zagotovi, da bo prihodnja SKP premagala sedanje težave, povezane z izvozno usmerjenim kmetijskim modelom, z izboljšanjem notranjih trgov EU in kratkih verig preskrbe s hrano na trajnosten način, da ne bi ogrozila razvoja držav ter da bi hkrati poskrbela za odpornost na zunanje pretrese in grožnje;

15.  ugotavlja, da evropski izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov temelji na trgovinskih sporazumih; poudarja, da bi morali ti sporazumi zagotoviti enake konkurenčne pogoje za kmete v EU in drugod po svetu, prednost pa naj bi se namenila državam v razvoju;

16.  države članice poziva, naj prenehajo vedno bolj intenzivno evropsko kmetijstvo promovirati kot cilj in ustavijo prekomerno proizvodnjo v živinorejskem sektorju z obvezno uvedbo sistema živinoreje, vezanega na površino; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da odvisnost EU od uvožene živalske krme, zlasti soje, prispeva k rastočemu povpraševanju po zemlji v tujini, kar vodi v krčenje gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti, preseljevanje skupnosti in zastrupitev zaradi gojenja gensko spremenjene soje z intenzivno rabo pesticidov v Južni Ameriki; zato poziva države članice, naj zmanjšajo in postopoma ukinjajo uvoz beljakovinskih rastlin iz tretjih držav, kot sta Argentina in Brazilija;

17.  poleg tega poziva k kolobarjenju s stročnic na vseh razpoložljivih ornih zemljišč ter k izvajanju vseevropske strategije za beljakovine, namenjene zmanjšanju odvisnosti od soje iz tretjih držav; poziva, naj se v vmesnem času uvedejo trajnostna merila za uvoz rastlinskih beljakovin;

18.  ponovno opozarja na pomen krepitve položaja lokalnih kmetov, da bi se povzpeli po vrednostni verigi, in sicer tako, da se jim nudi pomoč in podpora za ekološke proizvode z dodano vrednostjo in z novim znanjem in tehnologijo, saj je doseganje trajnostnost povezano z neposrednimi ukrepi za ohranitev, varstvo in izboljšanje naravnih virov;

19.  poziva k odmiku od posrednih subvencij, ki niso ciljno usmerjene, kot so plačila na površino; poziva, da se subvencije dodeljujejo le, če prispevajo k javni koristi, kot so ustvarjanje lokalnih delovnih mest, biološka raznovrstnost, dobrobit živali, čisti zrak in voda ter zdrava in živa prst;

20.  v zvezi s tem opozarja na učinke, ki izkrivljajo trg, ponovne uvedba vezane podpore v okviru SKP 2014–2020; ponovno opozarja, da je odprava mlečnih kvot v letu 2015, v pričakovanju novih trgov za evropske kmetijske proizvode v državah v razvoju, povečala težavo presežne proizvodnje, katere posledica so nižje cene in ki vpliva na razvoj sektorja mleka in mlečnih izdelkov v Evropi in v državah v razvoju;

21.  ponavlja svoje stališče, da porazdelitev plačil ni uravnotežena meni, da večje kmetije v obdobju nestabilnosti prihodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo ekonomijo obsega, zaradi katere so odpornejše;

22.  opozarja, da sta lakota in podhranjenost v državah v razvoju v veliki meri povezani s premajhno kupno močjo in/ali nezmožnost revnih na podeželju, da bi bili samozadostni; zato poziva EU, naj dejavno pomaga državam v razvoju pri premagovanju ovir (kot so slaba infrastruktura in logistika) za lastno kmetijsko proizvodnjo;

23.  poziva EU in države članice, naj okrepijo domačo proizvodnjo hrane držav v razvoju, kot je določeno v ciljih trajnostnega razvoja, ne pa da se poveča kmetijski izvoz v te države; poziva EU, naj spodbuja države v razvoju pri povečevanju in razvejanju njihove proizvodnje hrane za zadostitev domačemu povpraševanju po hrani in vse večjemu povpraševanjem trga jug-jug, saj kmetijska politika EU ni odgovorna za hranjenje rastočega svetovnega prebivalstva; zato poudarja, da se je treba boriti proti prilaščanju zemljišč v državah v razvoju;

24.  poziva EU, naj se odzove na zahteve držav v razvoju po zaščiti njihove proizvodnje živil in njihovega prebivalstva pred potencialno škodljivimi učinki poceni uvoza;

25.  poudarja, da bo več kot polovica prebivalcev najmanj razvitih držav leta 2050 še vedno živela na podeželskih območjih ter da bo razvoj trajnostnega kmetijstva v državah v razvoju pomagala sprostiti potencial podeželskih skupnosti, vzdrževal podeželsko prebivalstvo in zmanjšal nezaposlenost, revščino in negotovost v zvezi s preskrbo s hrano, kar bo prispevalo k odpravi temeljnih vzrokov za prisilno migracijo;

26.  pozdravlja predlog Komisije za ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, v regijah izvora in tranzita migrantov prek projektov, ki jih bo podprla SKP; poziva Komisijo, naj izvaja programe izmenjav med EU in Afriško unijo v okviru sodelovanja in dialoga na področju agroživilske proizvodnje in kmetijskih inovacij;

27.  priznava ključno vlogo vesoljskih tehnologij, ki so se razvile v okviru vesoljskih in satelitskih programov EU, ki jih upravlja Agencija za evropski GNSS (Galileo, EGNOS in Copernicus), in ki so lahko pomembne pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja OZN, saj nudijo cenovno dostopne rešitve za lažji prehod k preciznemu kmetijstvu, s čimer se odpravijo odpadki, prihrani čas, zmanjša utrujenost in optimizira uporaba opreme;

28.  poziva Komisijo, naj razišče možnost uporabe tehnologij in aplikacij vesoljske znanosti ter svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje kot mehanizmov za pomoč pri nadzoru pridelkov, živine, gozdarstva, ribolova in ribogojstva, podporo kmetom, ribičem, gozdarjem in oblikovalcem politik pri njihovih prizadevanjih, da uporabljajo različne načine za doseganje trajnostne proizvodnje hrane, in s tem povezanih izzivih;

29.  poudarja, da mora trgovina s kmetijskimi proizvodi na splošno na podlagi partnerstva prispevati k zmanjšanju neenakosti na svetovni ravni in k bolj vključujočemu socialnemu varstvu za vse trgovinske partnerje v prihodnosti, hkrati pa ostati znotraj ekoloških meja našega planeta.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

0

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, Monika Vana

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15

+

ALDE

Paavo Väyrynen

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

EFDD

Ignazio Corrao, Mireille D'Ornano

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey

PPE

Joachim Zeller

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Elly Schlein

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Monika Vana

0

-

 

 

7

0

ECR

Nirj Deva

PPE

Pál Csáky, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Cristian Dan Preda, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Željana Zovko

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (18.4.2018)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva

2018/2037(INI))

Pripravljavec mnenja: Seán Kelly

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker iz študije Komisije iz decembra 2016 z naslovom Impacts of EU trade agreements on the agricultural sector (Vplivi trgovinskih sporazumov EU na kmetijski sektor) izhaja, da se je agroživilski izvoz EU zaradi njenih sporazumov z Mehiko, Južno Korejo in Švico povečal za več kot eno milijardo EUR, dodana vrednost v agroživilskem sektorju pa za 600 milijonov EUR; ker se je izvoz kmetijskih proizvodov EU od začetka uporabe prostotrgovinskega sporazuma EU s Perujem (marca 2013) in Kolumbijo (avgusta 2013) v obe državi znatno povečal (v Peru za 73 %, v Kolumbijo pa za 82 %);

B.  ker je EU od leta 2013 največja izvoznica agroživilskih proizvodov in ima od leta 2010 izvozni presežek; ker se agroživilski izvoz EU v tretje države povečuje in je leta 2017 dosegel rekordno vrednost 137,9 milijarde EUR; ker je EU tudi največja uvoznica kmetijskih proizvodov iz držav v razvoju;

1.   poudarja, da mora biti trgovinska politika EU skladna z drugimi politikami EU, kot sta razvojna in okoljska politika, ter prispevati k uresničitvi ciljev skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), zlasti tako, da se zagotovita pravičen življenjski standard za kmetijsko skupnost in preskrba potrošnikov po razumnih cenah; poudarja, da bi moral agroživilski sektor EU izkoristiti možnosti za rast, ki jih ponuja izvoz, saj naj bi po ocenah 90 % dodatnega svetovnega povpraševanja po agroživilskih proizvodih v naslednjem desetletju prišlo iz držav zunaj Evrope; poudarja, da mora SKP zadovoljiti potrebe evropske družbe v zvezi s hrano, okoljem in podnebjem, preden se bo osredotočila na proizvodnjo za prodajo na mednarodnih kmetijskih trgih; poudarja, da bi morale imeti t. i. države v razvoju dovolj priložnosti, da vzpostavijo in vzdržujejo lasten čvrst agroživilski sektor;

2.  meni, da so zahteve mednarodne trgovine in Svetovne trgovinske organizacije zelo pomembno vplivale na več revizij SKP po letu 1990; meni, da so zaradi teh sprememb evropski kmetijski proizvodi in evropski agroživilski sektor bolj konkurenčni, da pa so te spremembe tudi ogrozile velike dele kmetijskega sektorja, saj so jih izpostavile nestabilnosti svetovnih trgov; meni, da je prišel čas, kot je predlagano v sporočilu Komisije o prihodnosti za kmetijstvo in prehrano v Evropi, da bi osredotočili bolj na druge cilje SKP, kot so življenjski standard kmetov in zadeve v zvezi z zdravjem, zaposlovanjem, okoljem in podnebjem;

3.  potrjuje, da sta trgovinska in kmetijska politika EU medsebojno tesno povezani in bo tako ostali tudi v prihodnje, da trgovinska politika ne sme imeti prednosti pred kmetijsko in da je treba dati prednost ohranjanju in razvoju trajnostnega kmetijstva; poudarja, da ta povezava poudarja pomembno vlogo, ki jo ima kmetijstvo tako pri dvostranskih pogajanjih za prostotrgovinske sporazume EU kot pri večstranskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije o vprašanjih, kot so dostop do trga za kmetijske proizvode, domača podpora, izvozne subvencije, zaščita geografskih oznak, sanitarna in fitosanitarna pravila, preudarna uporaba protimikrobnih zdravil za zmanjšanje širjenja protimikrobne odpornosti in poenostavitev uvoznih postopkov ter za zagotavljanje, da so kmetijski proizvodi, uvoženi na notranji trg EU, proizvedeni v skladu z delovnimi in okoljskimi standardi EU, previdnostnim načelom, pravili o dobrobiti živali in drugimi varnostnimi standardi;

4.  vztraja, da so postopki in načini proizvodnje bistveni del socialnih, gospodarskih in okoljskih standardov svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi, in spodbuja Komisijo, naj pozove Svetovno trgovinsko organizacijo, da jih prizna kot takšne;

5.  poudarja, da mora biti izpolnjevanje ciljev iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ter ciljev trajnostnega razvoja eno od vodilnih načel vseh trgovinskih politik v zvezi s kmetijskimi proizvodi; ugotavlja, da Komisija v svojem razmisleku o izkoriščanju globalizacije pravilno opozarja na povpraševanje po bolj pošteni trgovini ter trajnostnih in lokalnih proizvodih kot na spremembo v globalizacijskem trendu; poudarja, da lahko trgovinska politika EU v veliki meri prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma;

6.  meni, da trgovinski sporazumi predvsem koristijo velikim kmetijskim podjetjem v EU in v tujini, lahko pa imajo tudi resne negativne socialno-ekonomske učinke na mala ali srednje velika kmetijstva v EU in v tretjih državah;

7.  pozdravlja napredek, ki je bil pri nedavnih dvostranskih trgovinskih pogajanjih dosežen pri zagovarjanju kmetijskih interesov EU, zlasti glede dostopa visokokakovostnih agroživilskih proizvodov EU do trga in glede zaščite geografskih označb v tretjih državah; je prepričan, da je ta trend mogoče nadaljevati in še izboljšati;

8.  poziva Komisijo, naj pri potekajočih in prihodnjih dvostranskih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami zagotovi enake konkurenčne pogoje na globalni ravni in kar najbolj previdno pristopi k vprašanju liberalizacije dostopa do trga v občutljivih kmetijskih sektorjih v tretjih državah in EU, tako da bo najprej obravnavala prehodna obdobja, tarifne kvote, ustrezne varnostne ukrepe, da bi se upoštevali socialni, okoljski in gospodarski učinki v EU ter v državah izvoza, morebitno izključitev najbolj občutljivih izdelkov s področja uporabe sporazumov po preučitvi vsakega primera posebej ter skladnost s pravili vzajemnosti v zvezi z občutljivimi kmetijskimi sektorji tretjih držav; ugotavlja, da se lahko to nanaša na različne izdelke, odvisno od trgovinskega partnerja; poudarja, da je treba za občutljive proizvode in za vsak sektor upoštevati najvišje kumulativne zneske kmetijskih koncesij, ki jih je EU dodelila v okviru vseh svojih mednarodnih podjetij;

9.  ponovno poudarja, da je treba v trgovinske sporazume vključiti učinkovite zaščitne klavzule, ki jih je mogoče hitro izvesti, da bi začasno ukinili preferenciale v primeru motenj na trgu, ki škodujejo občutljivim sektorjem;

10.  zato poudarja načelo kvalificiranega tržnega dostopa, ki pomeni, da mora uvoženo blago izpolnjevati standarde EU;

11.  meni tudi, da proizvodom, pri proizvodnji katerih se krčijo gozdovi, prilaščajo zemljišča ali viri in kršijo človekove pravice, ne bi smel biti dovoljen vstop na trg EU;

12.  obžaluje, da na 11. ministrski konferenci STO ni bil dosežen napredek na področju domače podpore kmetijstvu; kljub temu pozdravlja skupno izjavo EU s Cairnsko skupino pred konferenco in poziva Komisijo, naj nadaljuje sodelovanje na področju domače podpore; ponovno poudarja, da prihodnja stališča EU o tej temi ne smejo imeti prednosti pred razpravami o prihodnosti in reviziji SKP ter morajo ustrezno upoštevati prenovljeno SKP; ob upoštevanju navedenega poudarja, da mednarodna pravila trgovanja ne bi smela omejiti možnosti za domačo podporo evropskemu kmetijstvu, ki je namenjena preprečevanju in upravljanju tržnih kriz, preusmeritvi kmetijskih praks v proizvodne sisteme, ki so gospodarsko učinkoviti ter okolju in podnebju prijazni, in boljši zaščiti strateške dobave rastlinskih beljakovin, da bo končno mogoče pospešiti razvoj krožnega gospodarstva; ugotavlja, da bi močni okoljski in socialni standardi še povečali kakovost javnih dobrin, ki jih ta politika zagotavlja evropejskim državljanom;

13.  opozarja, da je EU odpravila izvozne subvencije in da v sedanjem EU proračunu ni proračunske vrstice za izvozne subvencije; v zvezi s tem poziva trgovske partnerje EU, naj se zavežejo, da bodo zmanjšali domačo podporo, ki izkrivlja trgovino; poziva članice STO, ki še vedno dodeljujejo izvozne subvencije, naj izvedejo ministrski sklep o izvozni konkurenci, ki je bil sprejet 19. decembra 2015 v Nairobiju;

14.  zahteva, naj Komisija budno spremljala in okrepi obrambne ukrepe Unije za reševanje obstoječih in prihodnjih ovir za dostop na trg v tretjih državah, ki se povečujejo, pri tem pa spoštuje okolje in človekove pravice, vključno s pravico do hrane; poudarja, da večina teh ovir vpliva na kmetijske proizvode (v 27 % po podatkih iz podatkovne zbirke Komisije o dostopu do trga), ki se večinoma nanašajo predvsem na ukrepe za dostop do trga enotnega trga;

15.  poziva Komisijo, naj pri pripravi izmenjave ponudb in izračunu kvot predvidi in upošteva posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Tiziana Beghin, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Goffredo Maria Bettini, Reimer Böge, Klaus Buchner, Dita Charanzová, Agnes Jongerius, Frédérique Ries

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Dita Charanzová, Nadja Hirsch, Frédérique Ries

ECR

David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Joachim Starbatty, Jan Zahradil

EFDD

Tiziana Beghin, William (earl) Dartmouthski

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Reimer Böge, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Sorin Moisă, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

S&D

Eric Andrieu, Goffredo Maria Bettini, Karoline Graswander-Hainz, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Yannick Jadot

0

-

 

 

3

0

ENF

France Jamet

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za proračun (25.4.2018)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva

(2018/2037(INI))

Pripravljavec mnenja: Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) med najbolj celostnimi politikami Unije in je izpolnila enega od svojih prvotnih ciljev, tj. izboljšanje preskrbe s hrano, tako da je podprla evropske kmete in se odzvala na zahteve državljanov v zvezi s prehransko varnostjo in varnostjo hrane ter kakovostjo in trajnostjo; ker so pred nami novi izzivi, zlasti povezani s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti; ker mora biti SKP usklajena s Pariškim sporazumom in drugimi mednarodnimi sporazumi, namenjenimi varovanju podnebja in okolja;

B.  ker je treba zagotoviti podporo pravim kmetom, pri tem pa še nadalje podpirati upravičence, ki imajo diverzificirano proizvodnjo in dohodke (po desetletjih političnih napotkov, naj to storijo), ter dati prednost malim kmetijam in jih nagraditi za raznovrstne javne dobrine, ki jih zagotavljajo družbi, ter zagotavljati enakopravno razdelitev pomoči med kmetije različnih velikosti; ker je treba v EU okrepiti regionalna gospodarstva in podpirati posodobljeno, trajnostno kmetijstvo, ki je uspešno z gospodarskega, okoljskega in družbenega vidika, da se spodbujajo različni kmetijski sistemi, zlasti družinske kmetije; ker je bistvenega pomena, da se zagotovi kmetijska proizvodnja v vseh delih EU, tudi na območjih z naravnimi omejitvami, ter primeren življenjski standard v regijah in državah članicah;

C.  ker obstaja razlika med dohodki v kmetijskem sektorju in dohodki v drugih gospodarskih sektorjih, pri čemer so dohodki v kmetijskem sektorju izjemno nestanovitni; ker obstaja nevarnost, da se opustijo zemljišča na območjih z naravnimi omejitvami; ker so potrebne ustrezne naložbe v prestrukturiranje in posodabljanje kmetij, v inovacije, diverzifikacijo in uporabo novih tehnologij;

D.  ker je bilo po podatkih iz kratkega poročila Evropskega računskega sodišča iz marca 2018 o prihodnosti SKP leta 2010 na vsakih 100 upraviteljev kmetij, starih 55 let in več, 14 upraviteljev, mlajših od 35 let; ker se je povprečna starost kmetov v EU v obdobju 2004–2013 povečala z 49,2 let na 51,4 let; ker so lastniki najmanjših kmetij najpogosteje starejši kmetje;

E.  ker je treba zaradi prevelikega upravnega bremena zaradi nadzora in revizij ter prekrivanja med stebroma I in II poenostaviti SKP, da bi se zmanjšalo upravno breme, izboljšala stroškovna učinkovitost in dosegla preglednost, ne da bi se pri tem zmanjšali ambiciozni politični cilji; ker bi moralo zmanjševanje birokracije izboljšati rezultate zelene komponente in zagotoviti učinkovitejšo pomoč kmetom, da bi se sistemi kmetovanja prilagodili okoljskim in podnebnim izzivom;

F.  ker je v sporočilu Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva poudarjeno, da bo prihodnja SKP postavila temeljna merila in bodo morale države članice na nacionalni ali regionalni ravni pokazati več odgovornosti pri doseganju ciljev, da bi ohranile enake konkurenčne pogoje, preprečile izkrivljanja na trgu in dosegle cilje na ravni EU; ker bi moral biti prihodnji model SKP na področju učinkovite rabe virov, varstva okolja in podnebnih ukrepov usmerjen v rezultate;

1.  poudarja, da bi morala SKP ostati skupna politika EU in da lahko svoje cilje uresniči le ob zadostnem financiranju; zato poziva, naj se proračun SKP po letu 2020 v prihodnjem večletnem finančnem okviru ob stalnih cenah ohrani vsaj na sedanji ravni za EU-27, da bi dosegli ambiciozne cilje revidirane in učinkovite SKP;

2.  poudarja, da bi morala SKP podpirati trajnostni razvoj kmetijstva, ki je ključnega pomena za zagotavljanje varne hrane, delovnih mest in rasti na podeželskih območjih, ter trajnostno upravljanje naravnih virov; ugotavlja, da bo treba uporabljati učinkovite revizijske in nadzorne pristope, da bi zagotovili, da novi izvedbeni modeli v okviru reformirane SKP dejansko izpolnjujejo okoljska in socialna merila, da bi sektor do leta 2030 dosegel večjo trajnost;

3.  pozdravlja namen, da se SKP poenostavi in posodobi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se kontrola financ in uspešnosti ter revizije v vseh državah članicah opravljajo na podlagi enakih visokih standardov nenehnega izboljševanja, ob popolnem spoštovanju načel subsidiarnosti in fleksibilnosti; poudarja, da morajo imeti države članice ustrezne pristojnosti za odločanje o vsebini, spremljanju in nadzoru podpornih shem, ki veljajo na njihovih ozemljih, in sankcijah v zvezi z njimi, vendar poudarja, da poenostavitev ali posodobitev SKP ne more zmanjšati ambicij EU niti ne more povzročiti delitve na politike in programe EU ali nadomestitve nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti;

4.  vztraja pri pristopu k plačilom, ki temelji na rezultatih; zato predlaga vključitev naslednjih vprašanj kot kazalnikov:

– ustvarjena in ohranjena delovna mesta v sektorju,

– ohranjena mala in srednja kmetijska podjetja,

– zdravje in biotska raznovrstnost tal in vrst ter bogastvo taksonov,

– zaščita in nastajanje vrhnje plasti tal, pokritost tal kot zaščita pred erozijo,

– zmanjšanje izgube hranil in boljša kakovost vode,

– biotska raznovrstnost, skupaj z bogastvom in številčnostjo ptičjih vrst, divjih opraševalcev in žuželk,

– zmanjšanje odvisnosti od uporabe pesticidov in prevzem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi (IPM)(1).

5.  nasprotuje ponovni nacionalizaciji ali nacionalnemu sofinanciranju; poudarja potrebo po pravični porazdelitvi neposrednih plačil med državami članicami, ki mora upoštevati zanesljive socialno-ekonomske kazalnike in proizvodne stroške, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru odpravijo vrzeli med različnimi regijami v Uniji; opozarja, da je to bistvenega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za vse kmete v EU, ob upoštevanju občutljivosti in posebnosti malega gospodarstva; v zvezi s tem poudarja, da je treba reformirati rezervo za krize v kmetijstvu, povečati financiranje v skladu z odzivi na različne ciklične krize v občutljivih sektorjih, vzpostaviti nove instrumente, ki lahko blažijo nihanja cen, in povečati financiranje programov možnosti za oddaljene in otoške regije (programi POSEI);

6.  poudarja, da podpora SKP za razvoj podeželja daje vsem državam članicam priložnost, da izboljšajo konkurenčnost, spodbuja učinkovito in trajnostno gospodarstvo ter razvoj podeželskih območij, kjer je treba obvladovati odseljevanje, brezposelnost in revščino ter spodbujati socialno vključevanje; zato poudarja, da je treba še naprej financirati ukrepe za razvoj podeželja ter krepiti drugi steber SKP; s tem v zvezi podpira načela metode LEADER, saj ta spodbuja inovacije, partnerstva in mreženje na podeželskih območjih;

7.  meni, da omejevanja neposrednih plačil oziroma določitve zgornje meje ni mogoče prepustiti presoji posamezne države članice, temveč jo je treba določiti na evropski ravni;

8.  zagovarja uvedbo postopnega zmanjševanja plačil, da se zmanjša podpora velikim kmetijam in pozornost preusmeri na prerazporeditvena plačila, s čimer bi se zagotovila bolj usmerjena podpora (npr. malim in srednjim kmetijam);

9.  poudarja, da bi dogovor o uporabi preudarne opredelitve dodane vrednosti EU koristil javni razpravi in odločanju o prihodnji porabi finančnih sredstev EU; podpira premik k učinkovitejšemu kmetijstvu in dodani vrednosti EU, vendar svari pred morebitnimi poskusi uporabe te opredelitve za vzbujanje dvomov o ustreznosti politik in programov EU na podlagi izključno količinskih ali kratkoročnih ekonomskih pomislekov; poudarja, da je treba okrepiti trajnostni razvoj ter s pomočjo kmetijske politike, ki temelji na doseganju ciljev uspešnosti, razvijati podeželska območja, varovati podnebje in okolje; ugotavlja, da je treba za zagotovitev dodane vrednosti opredeliti dosežke in vpliv, Komisija in države članice pa bi se morale dogovoriti o ustreznih kazalnikih na podlagi dokazov, preden bi predložile nacionalne in regionalne akcijske načrte za naknadno oceno spremljanja in izvajanja;

10.  poziva k povečanju sinergij med politikami, ki spodbujajo razvoj podeželja, in tistimi, ki podpirajo vključevanje beguncev;

11.  poziva, naj se v skladu z načelom proračunske učinkovitosti vzpostavita skladnost in boljša sinergija med SKP in drugimi politikami EU in mednarodnimi zavezami, zlasti na področju energije, oskrbe z vodo, rabe zemljišč, biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter pri razvoju oddaljenih in gorskih območij;

12.  poziva k večji podpori družinskim kmetijam in mladim kmetom in k podpori zaposlovanju v kmetijstvu na podeželskih območjih, zlasti mladih kmetov;

13.  poudarja, da bi moral biti v kmetijstvu v prihodnosti poudarek na proizvodnji visokokakovostnih živil, kjer je konkurenčna prednost Evrope; poudarja, da je treba ohraniti standarde EU in jih okrepiti, kadar je to mogoče; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za večjo dolgoročno produktivnost in konkurenčnost živilske proizvodnje, za uvedbo novih tehnologij in učinkovitejšo rabo virov, s čimer bi se okrepila vodilna vloga EU v svetu;

14.  meni, da je nesprejemljivo, da obstajajo razlike v kakovosti živil, ki se oglašujejo in so na prodaj na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v enaki embalaži; pozdravlja spodbude Komisije za obravnavanje vprašanja različne kakovosti živil na enotnem trgu, vključno s prizadevanji za enotno metodologijo preskušanja;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo precejšnjo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov in spodbujajo uporabo orodij za obvladovanje tveganja, saj pomagajo zaščititi dohodke kmetov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Inese Vaidere, Monika Vana, Tiemo Wölken, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Denanot, Anneli Jäätteenmäki, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ALDE

Jean Arthuis, Gérard Deprez, Anneli Jäätteenmäki

GUE/NGL

Liadh Ní Riada

PPE

Richard Ashworth, Reimer Böge, José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský

S&D

Jean-Paul Denanot, Eider Gardiazabal Rubial, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Monika Vana

2

-

ECR

Bernd Kölmel

ENF

André Elissen

1

0

ENF

Marco Zanni

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

V skladu z direktivo o trajnostni rabi pesticidov (2009/128/ES) in členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (26.4.2018)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva

(2018/2037(INI))

Pripravljavka mnenja: Angélique Delahaye

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 in 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21), ki je potekala v Parizu od 30. novembra do 11. decembra 2015, ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in Konvencije o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča št. 4/2014 z naslovom Vključitev ciljev vodne politike EU v SKP: delni uspeh in št. 21/2017 z naslovom Zelena komponenta: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o kmetijstvu in trajnostnem upravljanju voda v EU (SWD (2017) 0153),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov(1) in poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov(COM(2017)0587),

–  ob upoštevanju kratkega poročila Evropskega računska sodišča o prihodnosti SKP, objavljenem 19. marca 2018,

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi,

–  ob upoštevanju študije z dne 16. januarja 2017 o dobrobiti živali v EU, ki jo je naročil za Odbor Evropskega parlamenta za peticije,

–  ob upoštevanju poročila št. 21/2017 Evropske agencije za okolje v podporo spremljanju 7. okoljskega akcijskega programa,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta z dne 8. februarja 2018 o ustanovitvi posebnega odbora za postopek Unije za registracijo pesticidov,

–  ob upoštevanju metaštudije Is the CAP fit for purpose? An evidence-based fitness check assessment (Ali SKP služi svojemu namenu? Preverjanje ustreznosti na podlagi dokazov)(2),

–  ob upoštevanju procesa OZN, v okviru katerega je nastala Mednarodna ocena kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD), ki ocenjuje potencial preskrbe s hrano in trajnosti,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o pravici do hrane (A/HRC/34/48),

–  ob upoštevanju izjave iz Corka 2.0 iz leta 2016 z naslovom Boljše življenje na podeželskih območjih, ki je bila objavljena na evropski konferenci o razvoju podeželja,

–  ob upoštevanju pregleda izvajanja okoljske zakonodaje, napovedanega leta 2016 (COM(2016)0316), ki je orodje, ki bo z boljšim izvajanjem omogočilo koristi od okoljskega prava in politik EU za podjetja in državljane,

A.  ker sodi kmetijstvo med sektorje gospodarstva, od katerih se pričakuje, da bodo do leta 2030 v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj prispevali k cilju zmanjšanja emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005;

B.  ker se kmeti in nekmeti v glavnem strinjajo, da bi moralo kmetijstvo prinašati več koristi za okolje in podnebje, kot se je izkazalo na javnem posvetovanju leta 2017 o posodobitvi in poenostavitvi SKP;

C.  ker ekološko kmetovanje ščiti okolje, spodbuja biotsko raznovrstnost, zmanjšuje degradacijo tal, ne sistematično uporablja pesticidov in zato varuje podzemno vodo pred škodljivimi onesnaževali, je treba njegove pozitivne dosežke v celoti upoštevati pri usmerjenosti SKP;

D.  ker Komisija v svojem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva priznava, da je skupna kmetijska politika najbolj celostna politika enotnega trga, ki služi kot podlaga za evropsko integracijo, ob upoštevanju, da je treba še veliko narediti, da bi se izpolnile zahteve državljanov po krepitvi biotske raznovrstnosti, po močnejših zavezah za dobrobit živali ali glede podnebnih sprememb in zdravju ter bi morala ostati skupna politika z ustreznim proračunom in sredstvi za okoljske in podnebne ukrepe;

E.  ker je približno 80 % porabljenih beljakovin, zlasti soje, uvoženih, predvsem iz Brazilije, Argentine in ZDA, mora EU v okviru SKP nujno pripraviti strategijo na področju beljakovin ter zmanjšati odvisnost od uvoza, ki povzroča krčenje gozdov in prilaščanje zemlje;

F.  ker je posebna raziskava Eurobarometra št. 442 o odnosu Evropejcev do dobrobiti živali pokazala, da 82 % evropskih državljanov meni, da bi bilo treba izboljšati dobrobit rejnih živali;

G.  ker so nekateri vidiki intenzifikacije kmetijskih sistemov znatno obremenili okolje, skupaj s stalno izgubo funkcij tal in vse večjo onesnaženostjo vode; ker bi lahko dobro zasnovani politični instrumenti ublažili takšne negativne učinke, SKP pa bi bilo treba preoblikovati tako, da bi spodbujala in podpirala popolnoma trajnostne kmetijske modele;

H.  ker je Evropska agencija za okolje v svoji oceni o stanju narave v EU iz leta 2015 navedla, da glavni pritisk in grožnjo za kopenske ekosisteme, o katerih poročajo države članice, predstavljata kmetijstvo in spreminjanje naravnih razmer; ker bo ohranitev sedanjih praks imela korenite in škodljive posledice za naravo ter gospodarsko blaginjo v prihodnje; ker je treba okolju škodljive subvencije postopno opustiti;

I.  ker je SKP odločilnega pomena za približno 12 milijonov kmetijskih gospodarstev po vsej Evropi;

J.  ker kmetijska zemljišča obsegajo 47 % evropskega ozemlja in ker je v 22 milijonov kmetov in kmetijskih delavcev;

K.  ker je približno 40 % kmetij v EU malih kmetij, a prejemajo le 8 % subvencij SKP;

L.  ker še vedno ni bil dosežen cilj SKP o trajnostnem upravljanju naravnih virov in podnebnih ukrepih;

M.  ker ostaja uživanje nasičenih maščob in rdečega mesa v Uniji še vedno precej nad priporočenimi hranilnimi vrednostmi in ker prehranska industrija še nadalje bistveno prispeva k emisijam toplogrednih plinov in dušika;

N.  ker je imela sedanja SKP omejeno vlogo pri podpiranju širjenja ekološkega kmetovanja, ki je leta 2015 obsegal le 6 % kmetijskih zemljišč v uporabi v Uniji;

O.  ker so cilji SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), še vedno veljavni in ustrezni, in ker bi morali biti nadaljnji cilji, da se zagotovi varnost hrane in neodvisnost preskrbe ter odpornost in trajnost kmetijskih sistemov in ozemelj EU,da bi jih bolje ohranili za prihodnost;

P.  ker je namen SKP postopno vključevanje okoljskih ciljev z zagotavljanjem, da so njena pravila združljiva z okoljskimi zahtevami, določenimi v zakonodaji Unije, in da jih izpolnjujejo tudi kmetje, ter s spodbujanjem razvoja trajnostnih načinov kmetovanja, ki varujejo okolje in biotsko raznovrstnost;

Q.  ker bi morala imeti SKP pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostne proizvodnje hrane, primernega življenjskega standarda v regijah in državah članicah, cenovne dostopnosti za državljane in potrošnike, trajnostne uporabe in varstva naravnih virov, kohezije podeželskih in mestnih območij, dostopa do kakovostne hrane in zdrave prehrane ter skladnost s trajnostnimi razvojnimi in podnebnimi cilji, ob izpolnjevanju obveznosti v zvezi z varstvom okolja, podnebnimi ukrepi ter zdravjem in dobrobitjo živali in rastlin;

R.  ker mora imeti Parlament poglobljeno vlogo pri oblikovanju jasnega političnega okvira za določitev skupnih prizadevanj na evropski ravni in zagotovitev temeljite demokratične razprave o strateških vprašanjih, ki vplivajo na vsakdanje življenje vseh državljanov, ko gre za uporabo naravnih virov, kakovost hrane, zdravje in prehod na popolnoma trajnostne kmetijske prakse;

S.  ker Komisija v svojem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva priznava, da bi morala SKP prispevati k boljšemu reševanju temeljnih zdravstvenih težav;

T.  ker je pomembno, da je prihodnja SKP skladna s cilji OZN na področju trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in politikami EU, zlasti na področju trajnosti, podnebja, okolja, javnega zdravja in hrane;

U.  ker bo morala imeti prihodnja SKP okrepljeno vlogo pri trajnostnem razvoju, javnem zdravju ter varstvu okolja in podnebja, s posebnimi cilji, o katerih se bo treba dogovoriti, kot je priporočilo Računsko sodišče, na ravni EU in držav članic v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami in protimikrobno odpornostjo ter za zaščito zraka, tal in vode;

V.  ker je med tremi stebri trajnostnega razvoja, spremljanje/merjenje napredka v okoljskem stebru najslabše(3); ker Komisija v sporočilu o skupni kmetijski politiki predlaga, naj bo novi izvedbeni model bolj usmerjen na rezultate, zato so za izvedbo tega modela nujno potrebni podatki o ustreznih kazalnikih;

W.  ker sta voda in kmetijstvo neločljivo povezana in ker je trajnostno upravljanje vode v kmetijskem sektorju nujno, da se zagotovi kakovostna in zadostna proizvodnja hrane ter da se ohranijo vodni viri;

X.  ker bodo lahko le ekonomsko zdrave kmetije dosegle okoljske in podnebne cilje;

Y.  ker mora biti SKP, ki je sektorska in skupna politika, temelj za uskladitev okoljskih in podnebnih ciljev z ekonomsko vzdržnostjo kmetijskega sektorja, tako da vsak kmet in širše skupnosti prispevajo k okoljskim in podnebnim izzivom, tudi z izkoriščanjem potenciala krožnega gospodarstva, in da se nagradijo kmeti, ki so že sprejeli prakse in proizvodne modele, ki združujejo okoljsko in ekonomsko uspešnost; ker obstaja možnost, da bi nekatere kmetijske prakse v SKP dosegle večjo okoljsko uspešnost, hkrati pa z zmanjševanjem proizvodnih stroškov vračale večje marže kmetom;

Z.  ker bi bilo treba vzpostaviti povezavo med SKP in Direktivo 2009/128/ES o vzpostavitvi okvira za ukrepe Skupnosti, da bi dosegli trajnostno uporabo pesticidov; ker naj bi na podlagi člena 191(2) PDEU SKP zagotovila skladnost z načelom, da plača onesnaževalec, da bi preprečili slabši konkurenčni položaj za najbolj neoporečna podjetja pri zmanjševanju uporabe pesticidov;

AA.  ker imajo uporaba pesticidov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in spremembe v kmetijskem okolju negativen učinek na številne opraševalce in raznolikost njihovih vrst; ker so udomačeni in divji opraševalci pred precejšnjim izzivom, kar bi lahko imelo škodljiv učinek za kmetijstvo in prehransko varnost EU glede na odvisnost večine proizvodnje EU od opraševanja; ker se je januarja 2018 začelo javno posvetovanje v okviru pobude EU o opraševalcih, da bi opredelili najboljši pristop in potrebne ukrepe za zaustavitev zmanjševanja opraševalcev v EU;

AB.  ker so sredozemske regije EU bolj občutljive na vplive podnebnih sprememb, kot so suša, požari in dezertifikacija, so potrebna večja prizadevanja kmetov na teh območjih, da prilagodijo svoje dejavnosti spremenjenemu okolju; ker bi bilo treba v okviru SKP ta prizadevanja ustrezno odražati in jih podpirati;

AC.  ker bo povečanje dolgoročne odpornosti in trajnosti kmetijskih sistemov in ozemlja koristilo EU kot celoti;

AD.  ker je priznano, da enotni pristop do evropskih kmetijskih in gozdnih ekosistemov ni primeren, npr. pravilo glede upravičenosti za največ 100 dreves na hektar (ali za največjo prekritost), ki ogrožajo ekosisteme in habitate, ki temeljijo na kmetijskem gozdarstvu;

AE.  ker ukrepi za zeleno komponento v sedanji SKP niso v celoti izkoristili vseh možnosti, deloma zaradi zapletenih oprostitev, in bi jih bilo treba še izboljšati; ker ti ukrepi kažejo, kako lahko pomanjkanje zavezujočih merljivih ciljev, ki jih je treba doseči, povzroči, da se ne zagotovijo okoljske javne dobrine;

AF.  ker je bilo v okviru metaštudije, pri kateri so se za preverjanje ustreznosti na podlagi dokazov ocenile znanstvene študije, ugotovljeno, da se z ukrepi za ozelenitev okoljska uspešnost ni bistveno izboljšala, predvsem zato, ker so se zahteve že izpolnjevale;

AG.  ker so ukrepi zelene komponente temeljili na obstoječih ukrepih navzkrižne skladnosti, in sicer ohranjanju trajnih pašnikov, v manjši meri pa na kolobarjenju in krajinskih značilnostih;

AH.  ker je Evropsko računsko sodišče poudarilo, da zelena plačila, uvedena z reformo leta 2013, ustvarjajo dodatno kompleksnost in birokracijo, so težko razumljiva in ne prispevajo bistveno k večji okoljski in podnebni uspešnosti SKP;

AI.  ker bi moralo biti izplačevanje plačil skupne kmetijske politike tesno pogojeno z zagotavljanjem javnih dobrin, zlasti okolja in kakovostnih delovnih mest, da bi zadostili zahtevam družbe;

AJ.  ker je treba SKP prenoviti tako, da bo učinkovita, sozakonodajalcema pa je treba omogočiti, da v celoti opravita svojo nalogo v odrejenem časovnem okviru, poleg tega je veliko negotovosti zaradi brexita;

AK.  ker je treba v Evropi v prihodnje zagotoviti prehransko varnost za ter si pri tem čim bolj prizadevati za čim manjše motnje v proizvodnji in dostopu do hrane za obe strani; ker je treba storiti vse in zagotoviti enotno uskladitev standardov za okolje in varnost hrane, da se za državljane Združenega kraljestva in EU-27 ne bi zmanjšala kakovost in varnost hrane;

AL.  ker kmetijska dejavnost znatno vpliva na okolje, podnebje, zdravje, varnost hrane, biotsko raznovrstnost in dobrobit živali, lahko pa tudi prispeva k blažitvi podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in z zajemanjem ogljika; ker mora SKP ta vprašanja obravnavati z namenskimi instrumenti in modeli;

AM.  ker SKP potrebuje ustrezna orodja, da bo lahko obravnavala ranljivost kmetijstva za podnebne spremembe, hkrati pa zmanjšala pritisk tega sektorja na zaloge sladke vode, saj ta sektor predstavlja kar 50 % porabe sladke vode v EU;

AN.  ker Komisija v strategiji EU 2020 – Evropa, gospodarna z viri, poziva k spreminjanju vzorcev porabe, da bi v prihodnje ohranili celovitost prehranske verige od „vil do vilic“;

AO.  ker bi bilo treba s prihodnjo skupno kmetijsko politiko kmetom zagotoviti ustreznejše instrumente za zaščito, ohranjanje in povečanje naravnega kapitala Unije in za spremembo zaskrbljujočega trenda zmanjševanja biotske raznovrstnosti, na primer pri travniških metuljih in pticah kmetijske krajine;

AP.  ker bi morala prihodnja skupna kmetijska politika obravnavati emisije amonijaka iz kmetijstva, ki so v letu 2015 predstavljale 94 % vseh emisij amonijaka v Uniji, kar prispeva k onesnaženju zraka, evtrofikaciji in zakisljevanju ekosistema;

1.  je seznanjen s sporočilom Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter pozdravlja priznanje, da bi med cilji SKP morala biti krepitev in zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov ter prispevek k okoljskim in podnebnim ciljem EU;

2.  zlasti poudarja, da mora prihodnja skupna kmetijska politika prispevati k ekonomsko, okoljsko in socialno trajnostni kmetijski proizvodnji, zdravstveni in drugim politikam EU ter uresničevanju že dogovorjenih mednarodnih zavez, zlasti Pariškega sporazuma COP21, ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije o biološki raznovrstnosti;

3.  poziva k SKP, v kateri bo prednostna naloga preoblikovanje vseh evropskih kmetij v trajnostne gospodarske enote, ki bodo povsem vključene v krožno gospodarstvo ter združevale gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti, ne da bi se pri tem znižali socialni ali zaposlitveni standardi;

4.  poziva, naj SKP zagotavlja, da bodo vsi kmeti, tudi mali, prejemali pravičen prihodek, ter spoštuje okoljske omejitve in tako zagotavlja odpornost in dolgoročno produktivnost;

5.  ponovno opozarja, da mora prihodnja SKP spodbujati kmete, da služijo družbi kot celoti z uvajanjem ali nadaljnjo uporabo proizvodnih metod, ki so skladne z varstvom okolja in ohranjanjem pokrajine, zemlje, naravnih virov in genetske raznovrstnosti;

6.  želi spomniti na opozorila Parlamenta, da je nujno treba ukrepati in obravnavati glavne vzroke za izgubo biotske raznovrstnosti, in sicer uničevanje in degradacijo habitatov, do česar prihaja predvsem zaradi prekomernega izkoriščanja zemljišč, onesnaževanja, intenzivnega kmetijstva, uporabe sintetičnih kemičnih pesticidov in gnojil, širjenja tujerodnih vrst in podnebnih sprememb, zato poziva, naj bo SKP usklajena z drugimi okoljskimi, socialnimi in zdravstvenimi cilji politike EU in mednarodnimi zavezami, kot so cilji za trajnostni razvoj in podnebni sporazumi;

7.  poziva, naj se z novimi finančnimi instrumenti in nacionalnimi ukrepi zagotovi podpora mladim kmetom pri novih naložbah, da bi na kmetijah prišlo do menjave generacij;

8.  priznava, da imajo lahko pri tem pomembno vlogo agroekološke prakse, kot je kmetijsko-gozdarski sistem;

9.  poziva k povečanju deleža proizvodnje v ekološkem kmetijstvu;

10.  poziva k spremembi skupne kmetijske politike, da bo preprosta, z jasno odgovornostjo in jasno usmeritvijo za doseganje rezultatov v trajnostnem kmetijstvu; meni, da bi morali z reformo upravni postopki postati manj zapleteni in težavni za kmete ter da bi bilo treba izboljšati spremljanje uspešnosti na ravni držav članic;

11.   poziva k SKP, ki bo usmerjena na rezultate in bo skladna z drugimi politikami EU, njena prednostna naloga pa bo prehod na tržno usmerjeno in trajnostno evropsko kmetijstvo, tako da se krepita dolgoročna produktivnost in konkurenčnost ter določijo evropski okoljski, trajnostni in družbenorazvojni cilji uspešnosti za zagotavljanje javnih dobrin;

12.   poudarja, da je treba zagotavljati javne dobrine in ekosistemske storitve, povezane s tlemi, vodo, biotsko raznovrstnostjo, kakovostjo zraka, podnebnimi ukrepi in zagotavljanjem ugodnosti, ki jih nudi pokrajina;

13.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bo prihodnja SKP podpirala bolj trajnostne proizvodne sisteme in večje zagotavljanje javnih dobrin pri upravljanju zemljišč;

14.  opozarja, da je Parlament že poudaril, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti bistveno za dolgoročno proizvodnjo hrane in krme ter je zato v interesu kmetov;

15.   poudarja, da je treba z odhodki za prihodnjo skupno kmetijsko politiko dejansko doseči zastavljene cilje s spoštovanjem in večjo skladnostjo med različnimi politikami, kar je še posebej pomembno zaradi trajnostnega upravljanja naravnih virov in s tem ciljem povezanih instrumentov v okviru skupne kmetijske politike;

16.  opozarja, da je Parlament že poudaril, da se je pri „preverjanju ustreznosti“ direktive o Naturi izkazalo, da je treba izboljšati skladnost s SKP, ter poudarja zaskrbljujoče zmanjševanje vrst in habitatov, povezano s kmetijstvom; poziva Komisijo, naj oceni vpliv skupne kmetijske politike na biotsko raznovrstnost; poziva k višjim plačilom za Naturo 2000, da bi spodbudili varstvo kmetijskih območij Natura 2000, ki so v zelo slabem stanju;

17.  poudarja, da je treba kmete ustrezno nagraditi za ohranjanje in zaščito obstoječih habitatov; v zvezi s tem poudarja, da pravila za kmetijsko-okoljske sheme utegnejo spodbujati kmete k odstranjevanju obstoječih habitatov in zasaditvi novih habitatov, da bi prejeli plačila; poudarja, da bi to lahko spodkopalo prizadevanja za spodbujanje biotske raznovrstnosti in varstva okolja, in zato ponovno poudarja, da je treba kmete nagraditi za ohranjanje in zaščito habitata;

18.  poziva k ohranjanju celovitosti prvega stebra, saj je bil ustanovljen na podlagi navzkrižne skladnosti podpornih ukrepov, katerih cilj je doseči čim boljši možni rezultat za kmete ter nagrajevanju kmetov za javne dobrine, ki jih lahko zagotovijo, kot so podnebni ukrepi in ohranjanje prostoživečih rastlin in živali; poudarja, da bi morala SKP vsebovati plačila za ekosistemske storitve pod nadzorom okoljskih organov in na podlagi sedanjega pristopa v programu LIFE; vendar poudarja pomen dejavnih družinskih kmetij vseh velikosti za ohranjanje raznolike kmetijske dejavnosti, zato bi bili ukrepi bolje usmerjeni, če bi bili osredotočeni na družinske kmetije;

19.  je trdno prepričan, da je treba ohraniti pogojevanje med neposrednimi plačili in ukrepi ozelenitve, s čimer bi bil evropski kmetijski sektor bolj trajnosten, ter poziva k novi shemi prostovoljnih spodbud za kmete, ki bi bili pripravljeni storiti več od sedanjih kmetijsko-okoljskih ukrepov;

20.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na kakovost življenja na podeželju, da bo bivanje tam privlačno za vse in zlasti za mlado generacijo;

21.  poziva, naj navzkrižna skladnost ali sistem, ki jo bo nadomestil, vključuje vso zakonodajo o dobrobiti živali na kmetijah za posamezne vrste ter direktive o kokoših nesnicah in pitovnih piščancih;

22.  poziva, naj prvi steber, ki se opredeli na ravni EU, priznava pomen jasne povezave med zagotavljanjem usmerjene neposredne pomoči, ki je močno pogojena z okoljsko in socialno uspešnostjo ter prinaša dolgoročne okoljske in gospodarsko vzdržne koristi, ter zagotavljanjem javnih dobrin in storitev, ki vključuje ustrezne mehanizme za nagrajevanje kmetov na podlagi ambicioznih skupnih meril in jasno merljivih ciljev, opredeljenih na ravni EU, in bolje podpira kmete pri njihovem prehodu v smeri gospodarske in okoljske uspešnosti;

23.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da prvi steber ostane glavna shema dohodkovne podpore za kmete in zagotovilo za enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu; zato poudarja, da bi morala Komisija preprečiti razlike v politiki med državami članicami pri njihovih nacionalnih načrtih za izvajanje SKP, če bi to lahko povzročilo motnje na trgu in nepošteno konkurenco na ravni EU;

24.  svari pred morebitnim nacionalnim sofinanciranjem neposrednih plačil, saj bi to povzročilo motnjo v enotni naravi SKP;

25.  opozarja pred tveganji, ki izhajajo iz možnosti držav članic, da bi neodvisno določale nacionalne načrte in letno revidirale svoje odločitve brez strogega skupnega svežnja pravil, ciljev in ukrepov, opredeljenih na ravni EU; opozarja, da bi ta možnost za kmete pomenila večjo stopnjo negotovosti, ki bi izvirala iz sprejemanja političnih odločitev na nacionalni ravni in bi lahko negativno vplivala na okoljske izzive;

26.  poziva Komisijo, naj uvede nov in celovit pravni okvir, ki bo omogočal skladno izvajanje okoljskih in podnebnih ukrepov, kot so zelena komponenta, navzkrižna skladnost, ki vključuje dobre kmetijske in okoljske pogoje ter predpisane zahteve ravnanja (PZR), pa tudi kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe za razvoj podeželja, da bodo lahko kmetje bolj učinkovito in preprosto ter ciljno usmerjeno dosegli cilje, povezane z varstvom okolja, biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi ukrepi, obenem pa naj zagotovi, da imajo države članice ustrezen nadzor, in upošteva lokalne razmere; poudarja, da je treba jasno ločiti ukrepe iz prvega in drugega stebra;

27.  meni, da bi bilo treba do 30 % prvega stebra nameniti za to shemo evropskih spodbud, o čemer odločijo države članice, in sicer v obliki sheme pogodbenih spodbud za prehod na kmetijstvo, ki bo združevalo gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti;

28.  meni, da je treba olajšati prehod na trajnostne sisteme kmetovanja z neodvisnimi, preglednimi ter javno in v zadostni meri financiranimi storitvami kmetijskega svetovanja v vseh državah članicah in regijah, večjim obsegom participativnih raziskav od spodaj navzgor med raziskovalci in kmeti ter učinkovitimi medsebojnimi izmenjavami v evropskih partnerstvih za inovacije, zlasti za kmetijsko-ekoloških pristope, ki upoštevajo prednosti naravnih procesov in jih spodbujajo za povečanje donosa in odpornosti;

29.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti storitvam kmetijskega svetovanja in evropskim partnerstvom za inovacije za spodbujanje alternativ uporabi pesticidov, zlasti spodbujanju osmih načel integriranega varstva rastlin za zmanjšanje odvisnosti od uporabe pesticidov, in za premik v smeri prihodnosti brez pesticidov; meni, da bo izkoriščanje naravnih procesov in njihovo spodbujanje za povečanje donosov in odpornosti na podlagi sedanjih izkušenj verjetno zmanjšalo stroške proizvodnje;

30.  poziva k obnovi drugega stebra, da bo manj zapleten in učinkovitejši, osredotočen na zares spodbudne teritorialne in sektorske razvojne politike ter tako, da bodo v njegovem središču naložbe, usposabljanje in svetovanje, pametne rešitve, vzdržnost, raziskave, inovacije, dobrobit živali, kmetijska gospodarstva in preživljanje na podeželju, hkrati pa bo državam članicam omogočal, da sprejmejo specifične pristope, ki odražajo lokalne razmere in potrebe, vključno s plačilom dodatnih stroškov, vezanih na naravne ovire, in bolj ambiciozne kmetijsko-okoljsko-podnebne sheme;

31.  poudarja pomen razvoja podeželja, vključno s pobudo LEADER in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost (CLLD), pri podpori večnamenskega kmetijstva ter pri spodbujanju partnerstev med kmeti, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo ter dodatnih podjetniških dejavnosti ter posledično za ustvarjanje dohodka iz različnih gospodarskih dejavnosti, kot je kmečki turizem, in za zagotovitev kmetijstva s podporo skupnosti in socialnih storitev na podeželskih območjih;

32.  poziva k takemu drugemu stebru, ki v dobrobiti živali vidi obvezen del programov za razvoj podeželja v EU ter zagotavlja minimalno zahtevano porabo za ukrepe za dobrobit živali, pa tudi dolgoročne spodbude, da bi kmete spodbudil k sprejemanju višjih standardov dobrobiti živali, ki bodo presegali veljavno zakonodajo;

33.  poziva k večjemu spodbujanju učinkovite rabe virov v prihodnji SKP, vključno z vodo, in spodbuja h krepitvi moči kmetov, da bodo sprejemali informirane odločitve o vodi in potrebnih hranilih s pomočjo pametnih tehnologij, ustreznih praks in neposrednega dostopa do informacij, npr. satelitskih podatkov;

34.  poziva k ukrepom, ki bodo povečali recikliranje hranil; poziva k uskladitvijo kmetijske strukturne politike in okoljsko podporno shemo, npr. z boljšim povezovanjem poljedelstva in živinoreje;

35.  poudarja, da je treba v okviru sheme za razvoj podeželja nameniti plačila kmetom, ki se nahajajo na območjih z naravnimi omejitvami, kot so težke podnebne razmere, strma pobočja ali kakovost tal; poziva k poenostavitvi in večjemu osredotočanju programa za območja z naravnimi omejitvami na obdobje po letu -2020;

36.  meni, da je mogoče samo s takim dopolnjujočim modelom, ki bo vključeval jasne opredeljene cilje in bo skladen z drugimi politikami EU, uresničiti ambiciozne cilje EU v zvezi z okoljem in razvojem podeželja; poudarja, da bi bilo treba pri drugem stebru še naprej uporabljati fleksibilen nacionalni programski pristop, medtem ko bi morali biti skupna pravila in standardi v središču prvega stebra, da bi vsi kmetje v EU imeli učinkovite in enake konkurenčne pogoje;

37.  meni, da bi se morala prihodnja SKP boljše, bolj učinkovito in hitro odzvati na krize na trgu, ko orodja za obvladovanje tveganja ne zadoščajo za obvladovanje velike motnje na trgu, in sicer s pomočjo evropskih ukrepov za obvladovanje kriz, katerih cilj je ponovna vzpostavitev ravnovesja na trgu;

38.   poudarja, da je eden od ključnih izzivov prihodnje SKP odvisnost kmetov od uporabe umetnih gnojil in kemičnih pesticidov, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in so povezani z izgubo biotske raznovrstnosti; ponovno poudarja, da je kolobarjenje kot del celostnega zatiranja škodljivcev še vedno eno od najbolj učinkovitih instrumentov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in obnovo zdravja tal;

39.  poziva k pripravi posebnega ukrepa v okviru razvoja podeželja, da bi spodbudili močno zmanjšanje uporabe pesticidov na podlagi osmih načel Evropske unije za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi ter spodbudili uporabo nekemičnih alternativ;

40.  poudarja pomen opraševanja in ohranitve biotske raznolikosti; poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo območja brez pesticidov, da se prepreči umiranje čebel, ki se posledica uporabe pesticidov;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo prihodnja kmetijska politika obravnavala ugotovitve o upadu opraševalcev ter ponudila ustrezne rešitve;

42.  vztraja pri pristopu k plačilom, ki temelji na rezultatih; zato predlaga vključitev kazalnikov, denimo o zdravju tal in biotski raznovrstnosti, prisotnosti taksonov in bogastvu vrst, nastajanju humusa in vrhnje plasti tal, zaščiti zemlje pred erozijo, izgubi hranil in kakovosti vode ter biotski raznovrstnosti, vključno z množičnostjo vrst ptic, divjih opraševalcev in žuželk;

43.   zlasti poziva, naj se v osnovni uredbi določijo trdni cilji SKP v skladu z okoljsko zakonodajo in na podlagi količinsko opredeljenih in ambicioznih kazalnikov rezultatov; poudarja, da bi morali nacionalni strateški načrti za SKP temeljiti na dokazih in biti zasnovani ob sodelovanju ustreznih okoljskih organov, v posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki (tudi malimi kmeti, okoljskimi nevladnimi organizacijami ter predstavniki civilne družbe), vsekakor pa je treba spoštovati načelo o partnerstvu;

44.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice po možnosti določile količinsko opredeljene cilje in uvedle kazalnike za merjenje ciljev, ki so jih določile v strateških načrtih;

45.  poziva Komisijo, naj zagotovi jasne smernice in podporo državam članicam pri oblikovanju strateških načrtov, da bi zagotovili, da bodo ti načrti stabilni in visoke kakovosti;

46.  opozarja, da se je pri „preverjanju ustreznosti“ direktiv o pticah in habitatih izkazalo, da je treba izboljšati skladnost s SKP, ter poudarja hitro zmanjševanje vrst in habitatov, povezano s kmetijstvom; poziva Komisijo, naj oceni vpliv skupne kmetijske politike na biotsko raznovrstnost;

47.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovite in realistične sheme spremljanja, ki bodo temeljile na trdnih in znanstvenih metodologijah vzorčenja za spremljanje napredka glede vseh ciljev;

48.  poziva Komisijo, naj uresniči svoj predlog politike, ki bo temeljila na rezultatih, ter naj nudi pomoč na področju tehnične podpore ter v okviru drugih političnih dejanj in ukrepov, da se pokrije nadzorovanje in zbiranje podatkov o vseh ustreznih kazalnikih, kar je posebej pomembno ob upoštevanju vrzeli v podatkih o okoljskih kazalnikih;

49.  poudarja, da so cilji SKP osredotočeni na proizvodnjo hrane in meni, da mora SKP izpolnjevati bio-gospodarsko agendo in uresničevati strategijo za kemijo iz bioloških virov, in sicer na podlagi načel krožnega gospodarstva in ob upoštevanju dejanskega podnebnega prispevka različne uporabe in vrste biomase, prispevati pa mora tudi k ponovni oživitvi podeželskih skupnosti prek strokovnih delovnih mest in inovacij, zlasti s pomočjo proizvodov z visoko dodano vrednostjo iz lesa in druge biomase ter vmesnih posevkov; meni, da bi SKP morala spodbujati tudi uporabo kmetijskih odpadkov in ostankov bioenergije kot dodatno podporo podeželskim območjem in kmetom; meni, da bi morala SKP vključevati ambiciozno evropsko strategijo za zeleno energijo in strategijo na področju kemije na podlagi soproizvodnje rastlinskih beljakovin;

50.  poziva Komisijo, naj srednje- do dolgoročno pregleda svojo politiko v zvezi z beljakovinami in zagotovi, da bodo med njenimi zakonodajnimi predlogi za reformo skupne kmetijske politike tudi ustrezni in zanesljivi novi ukrepi in instrumenti za podporo kmetov pri izboljševanju sistemov kolobarjenja, da bi znatno zmanjšali sedanji pomanjkanje beljakovin in gibljivost cen;

51.  meni, da bi morala prihodnja SKP spodbujati pridelovanje beljakovinskih poljščin, da se zagotovi prehod z intenzivnih monokultur z velikim vnosom sintetičnih kemikalij in močnim okoljskim vplivom na raznolike agroekološke sisteme;

52.  meni, da bi bilo beljakovinske poljščine najbolje uporabiti za prehrano ljudi; meni, da bi njihova proizvodnja morala zato potekati po vrstnem redu, v katerem je neposredna prehrana ljudi na prvem mestu, proizvodnja krme pa na drugem ter ki omogoča proizvodnjo biogoriv zgolj iz odpadkov;

53.  poziva k močnemu spodbujanju gozdnega kmetijstva, s katerim se lahko izboljša kakovost življenja ljudi prek izboljšanja mikroklimatskih razmer, poveča odpornost na ravni kmetij in krajine, izpostavi pokrajina in ustvarijo večnamenski rekreacijski in produktivni ekosistemi; poudarja, da je treba opredeliti in odpraviti vse vrzeli, ki bi lahko ovirale razvoj sistemov gozdnega kmetijstva, vključno s pomanjkanjem možnosti certificiranja proizvodov z „dreves zunaj gozda“ v regijah EU v okviru obstoječih shem certificiranja;

54.  poudarja pomembno vlogo gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari, za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe in poudarja pomen gozdno-lesne vrednostne verige za ohranjanje možnosti preživetja na podeželju, ustvarjanje delovnih mest, rast in družbeno stabilnost na podeželskih območjih in prispevanje k novim vrednostnim verigam v skladu s krožnim gospodarstvom in biogospodarstvom;

55.  meni, da mora SKP obvladovati tveganja, povezana s podnebnimi spremembami in degradacijo zemljišč po celotni kmetijski krajini z vlaganjem v oblikovanje odpornih in trdnih kmetijskih ekosistemov in ekološko infrastrukturo za nastanek vrhnje plasti tal, zaustavitev erozije tal, uvedbo/podaljšanje kolobarjenja, dodajanje več dreves v krajino in spodbujanje biološke in strukturne raznolikosti na kmetijah;

56.  ponovno opozarja na strateški pomen raziskav in inovacij ter poziva k boljši sinergiji med cilji SKP in programa Obzorje 2020 na področju proizvodnje hrane, trajnostnega upravljanja virov in okoljskih ukrepov;

57.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsi uvoženi kmetijski proizvodi izpolnjujejo enake higienske in socialne standarde, kot veljajo za proizvode EU, in sicer tako, da v vsak trgovinski sporazum uvede klavzulo vzajemnosti; poziva Komisijo, naj pri vsakem trgovinskem sporazumu opravi sistematično oceno učinka določb v zvezi s kmetijskim sektorjem ter oblikuje specifične strategije, s čimer bo zagotovila, da noben kmetijski sektor ne bo prizadet zaradi trgovinskih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, tudi ob upoštevanju geografskih kazalnikov;

58.  poudarja, da so spoštovanje trajnostne kmetijske proizvodnje, zakonodaja in standardi EU, na katerih temeljijo predpisi EU o varnosti živil, socialni, ekonomski in okoljski standardi EU, pristop od vil do vilic, vzajemnost in dosledno ohranjanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov in postopkov o zdravju ljudi in živali ter varnosti hrane, kot jih določa zakonodaja EU, za evropsko kmetijstvo temeljna in neodtujljiva načela vseh pogajanj o sporazumih EU o prosti trgovini;

59.  poudarja, da je za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev potrebno skupno izhodišče EU, ki bo uresničilo pravice državljanov do zdravega okolja ter zdrave, hranilne hrane; meni, da bi moralo biti to skupno izhodišče določeno, da bi se spoštovali ustrezni zakoni in mednarodne obveznosti ter omogočilo izvajanje načela „ne škoduj“ okolju ali družbi;

60.   poziva, naj bo prihodnja skupna kmetijska politika zasnovana tako, da bo bolje obravnavala kritična vprašanja javnega zdravja, kot sta vprašanji o protimikrobni odpornosti in kakovosti zraka;

61.  poudarja, da protimikrobna odpornost predstavlja izziv za živalsko in človeško zdravje; meni, da bi nov pravni okvir moral dejavno spodbujati boljše zdravje in dobrobit živali kot sredstvo v boju proti odpornosti na antibiotike, s čimer bi se spodbujala tako javno zdravje kot tudi sektor kmetijstva kot celota;

62.  priznava, da je pomembno v postopek odločanja glede SKP vključiti ustanove in strokovnjake, ki so odgovorni za politike na področju zdravja in okolja, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe ter onesnaževanje zraka, prsti in vode;

63.  poziva k boljšemu političnemu usklajevanju med SKP in drugimi politikami in ukrepi EU, zlasti z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 91/676/EGS in Uredbo 1107/2009, da bi se tako dosegla trajnostna zaščita vodnih virov, saj kmetijstvo negativno vpliva na njihovo količino in kakovost; poziva k oblikovanju spodbud za podporo lokalnim načrtom sodelovanja med kmeti in dobavitelji vode za boljšo zaščito vodnih virov;

64.  poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne sinergije med vodilnimi programi EU za vesolje in SKP, zlasti s programom Copernicus, ki je posebnega pomena za kmetijsko skupnost zaradi podnebnih sprememb in za spremljanje stanja okolja;

65.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo, da nove družbene, okoljske, tehnološke in gospodarske spremembe, kot so tiste na področjih čiste energije, digitalizacije in pametnih rešitev, vplivajo na življenje na podeželju; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo potencial mest kot vozlišč za trajnostno in vključujočo rast ter inovacije in naj pri tem upoštevajo interese širših podeželskih skupnosti; ponovno opozarja, da je treba podeželskim območjem in naseljem posvetiti posebno pozornost ter jim nameniti skupna prizadevanja, da se oblikujejo pametne vasi, in poziva k enakim konkurenčnim pogojem za posebne tehnološke izboljšave za podeželska središča in omrežja;

66.  poziva Komisijo, naj uvede nov celovit pravni okvir za prepoved jasno opredeljenih nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, skupaj z minimalnimi standardi za izvrševanje teh prepovedi in mehanizmi sankcij;

67.  meni, da bi moral ta novi okvir temeljiti na možnosti, da se za kmetijske okoljske ukrepe, vključno z ekološkim kmetovanjem, podporo biotski raznovrstnosti ter dobrim zdravjem in počutjem živali, dodeli minimalni znesek celotnega razpoložljivega proračuna;

68.  poziva Komisijo, naj v zakonodajno obdobje po letu -2020 uvede večstransko financiran naložbeni pristop, da bi zagotovila neovirano izvajanje integriranih orodij za razvoj podeželja z jasnimi koristmi za okolje, kot je pobuda za pametne vasi; poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za pobudo za pametne vasi ter naj bo oblikovanje pametnih vasi prednostna naloga prihodnje politike razvoja podeželja;

69.  poudarja, da se v okviru skupne ureditve trga zahteva več možnosti za sodelovanje v okviru organizacij proizvajalcev (organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, vključno z zadrugami) in medpanožnih organizacij;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Joëlle Mélin, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Davor Škrlec, Renate Sommer, Estefanía Torres Martínez, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian-Silviu Buşoi, Caterina Chinnici, Fredrick Federley, Anja Hazekamp, Norbert Lins, Alojz Peterle, Stanislav Polčák, Carolina Punset, Christel Schaldemose

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jude Kirton-Darling, Jeroen Lenaers

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

54

+

ALDE

Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Carolina Punset, Frédérique Ries

ECR

Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

GUE/NLG

Lynn Boylan, Stefan Eck, Kateřina Konečná, Estefanía Torres Martínez

NI

Zoltán Balczó

PPE

Pilar Ayuso, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Jeroen Lenaers, Peter Liese, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle, Stanislav Polčák, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Nessa Childers, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Michèle Rivasi, Davor Škrlec

4

-

EFDD

Julia Reid

ENF

Sylvie Goddyn, Joëlle Mélin

GUE/NLG

Anja Hazekamp

1

0

EFDD

Piernicola Pedicini*

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

* Popravek glasovanja: Piernicola Pedicini je nameraval glasovati za.

(1)

UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

(2)

Pe’er in dr., 2017, nemški center za raziskovanje integrativne biotske raznovrstnosti (iDiv)

(3)

Oddelek OZN za statistiko, 2016


PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR

IPOL-COM-CONT D (2018)17649

Czesław Adam Siekierski

Predsednik Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

Evropski parlament

Bruselj

Zadeva: Mnenje odbora CONT v obliki dopisa predsednika (člen 53(3) poslovnika) o samoiniciativnem poročilu odbora AGRI z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva – 2018/2037(INI) – COM (2017)0713

Spoštovani gospod Siekierski,

Odbor za proračun poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, naj v svojem samoiniciativnem poročilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva upošteva naslednje premisleke.

Faktorski dohodek

1.   poudarja, da sta se glede na podatke o dejavnostih GD AGRI(1) dodana vrednost in produktivnost sektorja v letu 2016 znova nekoliko zmanjšali, čeprav sta ostali precej nad ravnmi iz let 2005–2009, in da GD AGRI „ne more z gotovostjo pojasniti, kaj povzroča splošno upadanje faktorskega dohodka kmetijstva od leta 2013“ med vsemi elementi na strani obsega proizvodnje ali na strani vrednost/cena ali dogodki, kot je kriza v mlečnem sektorju leta 2015;

Pravična struktura odhodkov SKP

2.   želi opozoriti na netrajnostno strukturo odhodkov SKP: 44,7 % vseh kmetij Unije je imelo dohodek nižji od 4.000 EUR letno, leta 2016 pa je zgornjih 10 % upravičencev do neposredne podpore v okviru SKP v povprečju prejelo približno 60 % plačil; ugotavlja, da porazdelitev neposrednih plačil v veliki meri ustreza koncentraciji lastništva zemlje, saj ima 20 % kmetov v lasti 80 % zemlje; je zaskrbljen zaradi visoke koncentracije upravičencev in poudarja, da je treba poiskati boljše ravnotežje med velikimi in malimi upravičenci;

3.   znova poudarja, da neposredna plačila ne morejo v celoti odigrati vloge mehanizma varnostne mreže za stabilizacijo dohodka kmetij, zlasti manjših, saj porazdelitev teh plačil ni uravnotežena;

4.   meni, da večje kmetije v obdobju nestabilnosti prihodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo ekonomijo obsega, zaradi katere so odpornejše;

5   ker je treba zagotoviti primeren življenjski standard v vseh regijah in državah članicah ter zagotoviti kmetijsko proizvodnjo v vseh delih EU, tudi na območjih z naravnimi omejitvami; meni, da bi bilo treba – če se želi omogočiti zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu brez učinka izkrivljanja na notranjem trgu – ohraniti plačila iz prostovoljne vezane podpore kot orodje za preprečevanje posebnih težav, zlasti tistih, ki izhajajo iz strukturno slabšega konkurenčnega položaja v regijah z omejenimi možnostmi;

Poenostavitev

6.   poziva Komisijo in države članice, ki bodo politiko izvajale, naj zagotovijo dejansko poenostavitev postopkov, vključno z zahtevano dokumentacijo, da bi se vzpostavil dostop do financiranja, ne da bi se pri tem zapostavila načela nadzora in spremljanja; poziva, naj se posebna pozornost nameni upravni podpori za male proizvajalce, za katere je financiranje bistveni pogoj za preživetje njihove dejavnosti;

Razvoj podeželja

7.   poudarja, da je bilo skoraj pri vseh projektih, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, uporabljeno načelo povračila nastalih stroškov, in ugotavlja, da lahko države članice v programskem obdobju 2014–2020 kot nadomestno možnost uporabljajo poenostavljeno obračunavanje stroškov, in sicer standardne stroške na enoto, enkratne zneske in pavšalno financiranje, kar učinkovito zmanjšuje tveganje prekomernih cen;

Ozelenitev mora napredovati

8.   je zlasti zaskrbljen zaradi ugotovitve iz posebnega poročila Sodišča št. 21/2017, da „Ozelenitev, kakor se trenutno izvaja, verjetno ne bo zagotovila bistvenih okoljskih in podnebnih koristi, (...) ker zahteve ozelenitve na splošno niso zahtevne in (...) večinoma odražajo običajne kmetijske prakse in nimajo količinsko določenih ciljev.“(2); ozelenitev zato vodi do posebnih sprememb kmetijskih praks na zelo omejenem deležu kmetijskih zemljišč v EU;

9.   obžaluje dejstvo, da bi lahko sheme ozelenitve v dejanski zasnovi programov povečale neravnovesja v porazdelitvi podpore SKP, saj so del plačil na površino; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o upoštevanju priporočil Računskega sodišča iz posebnega poročila 21/2017;

Shema za mlade kmete

10.  opozarja, da je zaradi velikih razlik v razvoju kmetijskega sektorja po vsej EU glavni problem demografski izziv, ki zahteva politike, ki obravnavajo pomanjkanje mladih kmetov, da bi zagotovili dolgoročno trajnost kmetijstva v Uniji;

11.  je posebno zaskrbljen zaradi dejstva, da v posebnem poročilu 10/2017 o podpori za mlade kmete Računsko sodišče ugotavlja, da za neposredna plačila pomoč mladim kmetom:

(a)   ni temeljila na dobri oceni potreb;

(b)   ne odraža splošnega cilja spodbujanja generacijske pomladitve;

(c)   ni vedno zagotovljena mladim kmetom, ki jo potrebujejo; in

(d)   se včasih zagotavlja gospodarstvom, v katerih imajo mladi kmetje zgolj manjšo vlogo;

12.  obžaluje, da je Računsko sodišče v zvezi s podporo za mlade kmete preko shem za razvoj podeželja ugotovilo, da ukrepi na splošno temeljijo na nejasni oceni potreb in da ni prave koordinacije med plačili v okviru stebra 1 in podporo mladim kmetom v okviru stebra 2;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

13.  poziva:

(a)   Komisijo, naj temeljito preuči vzroke splošnega zmanjšanja faktorskega dohodka od leta 2013 in opredeli nov ključni cilj uspešnosti za naslednji večletni finančni okvir, skupaj s kazalniki učinkov in rezultatov, namenjenimi blažitvi dohodkovnih neenakosti med kmeti;

(b)   Komisijo, naj bo še naprej pozorna na preverjanje, ki ga izvajajo organi držav članic, in podatke, ki jih sporočajo, ter svoje ugotovitve upošteva pri razporejanju revizijskega bremena na osnovi ocen tveganja;

(c)   države članice, pa tudi upravičence in njihova združenja, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja sistem poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov pri razvoju podeželja;

14. poziva:

(a)   Komisijo, naj za prihodnjo reformo skupne kmetijske politike pripravi in razvije celovito intervencijsko logiko za okoljsko in podnebno ukrepanje EU na področju kmetijstva, vključno s specifičnimi cilji in na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj o zadevnih pojavih; to reformo pa bi morala voditi zlasti naslednja načela:

i.   kmetje bi smeli biti do plačil skupne kmetijske politike upravičeni samo, če izpolnjujejo enoten sklop osnovnih okoljskih standardov, določenih na evropski ravni, vključno z zahtevami dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter zahtevami ekologizacije, ki presegajo zahteve okoljske zakonodaje; v zvezi s tem pozdravlja logiko pristopa k proračunu, usmerjenega v rezultate, ki ga je ubrala Komisija; meni, da bi moral biti prihodnji sistem izvajanja bolj odvisen od rezultatov;

ii.   specifične lokalne potrebe v zvezi z okoljem in podnebjem je mogoče ustrezno obravnavati z dodatnim in učinkoviteje usmerjenim načrtovanim ukrepanjem na področju kmetijstva;

iii.   če imajo države članice pri izvajanju skupne kmetijske politike možnost izbirati s seznama, ki ga sestavita sozakonodjalca, bi morale pred izvajanjem dokazati, da so rešitve, za katere so se odločile, uspešne in učinkovite pri doseganju ciljev politike, zlasti tistih v zvezi z varnostjo in kakovostjo hrane, okoljskih in podnebnih ukrepov ter njihovim učinkom na zdravje, upravljanje zemljišč in podeželja ter bojem proti odseljevanju prebivalstva v EU;

15. poziva Komisijo, naj:

(a)   izvede celovito oceno vseh obstoječih politik in orodij skupne kmetijske politike, ki jih je mogoče združiti, da bi pomagali mladim kmetom in opredelili ovire za uporabo obstoječih kmetij in ustanavljanje novih kmetij za mlade kmete, kar bi lahko obravnavali pri prihodnjem pregledu skupne kmetijske politike;

(b)   v sklopu kmetijske reforme poskrbi za nadaljnje izboljšave okvira za razvoj podeželja, kot je med drugim določeno v izjavi iz Corka, da bo zagotovila uspeh podpornih programov za mlade kmete;

(c)  v zakonodajo za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 vključi (ali zahteva, da države članice to navedejo v skladu z določbami o deljenem upravljanju) jasno intervencijsko logiko za instrumente politike, ki so namenjeni obravnavanju generacijske pomladitve v kmetijstvu;

(d)   zagotovi, da bo skupaj z državami članicami (v skladu z določbami o deljenem upravljanju) prek zakonodaje o skupni kmetijski politiki po letu 2020, ki jo predlaga, izboljšala sistem spremljanja in vrednotenja.

S spoštovanjem,

 

dr. Inge Gräßle

(1)

  (Letno poročilo o dejavnostih, stran 15 –ključni kazalnik uspešnosti št. 1: faktorski dohodek kmetijstva na delavca za poln delovni čas)

(2)

  „Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna“, str. 6 in 47,


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

16.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

5

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Jacques Colombier, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Paul Brannen, Elsi Katainen, Gabriel Mato, Susanne Melior, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Annie Schreijer-Pierik, Ramón Luis Valcárcel Siso, Thomas Waitz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

32

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Ulrike Müller

ECR

James Nicholson, Laurenţiu Rebega

EFDD

Marco Zullo

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan

PPE

Daniel Buda, Birgit Collin-Langen, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Gabriel Mato, Annie Schreijer-Pierik, Czesław Adam Siekierski, Ramón Luis Valcárcel Siso

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paul Brannen, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Susanne Melior, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Maria Gabriela Zoană

VERTS/ALE

Thomas Waitz

5

-

ECR

Beata Gosiewska

EFDD

John Stuart Agnew

GUE/NGL

Anja Hazekamp, Maria Lidia Senra Rodríguez

VERTS/ALE

José Bové

6

0

ALDE

Jan Huitema

ECR

Zbigniew Kuzmiuk

ENF

Philippe Loiseau, Jacques Colombier

PPE

Mairead McGuinness

VERTS/ALE

Bronis Rope

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 28. maj 2018Pravno obvestilo