Postopek : 2017/0309(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0180/2018

Predložena besedila :

A8-0180/2018

Razprave :

PV 30/05/2018 - 22
CRE 30/05/2018 - 22
PV 12/02/2019 - 4
CRE 12/02/2019 - 4

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.6
CRE 31/05/2018 - 7.6
Obrazložitev glasovanja
PV 12/02/2019 - 9.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0236
P8_TA(2019)0070

POROČILO     ***I
PDF 1248kWORD 179k
22.5.2018
PE 616.870v03-00 A8-0180/2018

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(COM(2017/0772/2) – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Elisabetta Gardini

Pripravljavka mnenja (*):

Željana Zovko, Odbor za razvoj

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 54 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0772/2),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0409/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja češke poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj in stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0000/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  poziva Komisijo, naj za financiranje novih prednostnih nalog politike, dodanih med izvajanjem večletnega finančnega okvira, ne uporablja prerazporeditev, saj bo to zagotovo negativno vplivalo na izvajanje drugih ključnih dejavnosti Unije;

4.  poziva Komisijo, naj glede na sedanjo prenovo mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovi zadostno financiranje zanj v prihodnjem večletnem finančnem okviru s pričetkom leta 2021;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo, državami članicami in njihovimi regijami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

_________________

_________________

12Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

12Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske in gospodarske posledice nesreč so lahko ogromne.

(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske, družbene in gospodarske posledice nesreč imajo lahko neslutene razsežnosti. Žal so v nekaterih primerih te nesreče namerne, na primer pri terorističnih napadih.

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar nesreče, ki se ponavljajo, hkrati prizadenejo več držav članic in skupna zmogljivost ni zadostna.

(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar več držav članic hkrati prizadenejo nesreče, ki se ponavljajo in so nepredvidljive, tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, in skupna zmogljivost ni zadostna. Da bi odpravili te pomanjkljivosti in preprečili nastajajoča tveganja, bi bilo treba vse instrumente Unije uporabljati na prožen način, vključno s spodbujanjem aktivnega sodelovanja v civilni družbi. Države članice bi morale kljub temu sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, da bi ohranile dovolj nacionalnih zmogljivosti za ustrezen odziv na nesreče.

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)   Preprečevanje gozdnih požarov je ključnega pomena v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij CO2. Gorenje dreves in šotastih tal pri gozdnih požarih namreč povzroča emisije CO2. Študije so pokazale, da požari povzročijo 20 % svetovnih emisij CO2, kar je več kot znašajo emisije vseh prometnih sistemov na svetu skupaj (vozila, plovila in letala).

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.

(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja glede njihove nacionalne varnosti in varnostnih tveganj in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, vključno s tistimi, ki jih povzroči človek, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč, predvsem podpore Evropske agencije za okolje. Nadvse pomembno je zmanjšati upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z izboljšanjem povezav in sodelovanja z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Tveganje je negativen dejavnik pri razvoju regij. Za preprečevanje in upravljanje tveganja je treba prenoviti politike in institucionalne okvire, povečati lokalne, nacionalne in regionalne zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje ukrepov za upravljanje tveganja ter usklajevati veliko število akterjev. Priprava zemljevidov tveganja za regije in/ali države članice, povečanje zmogljivosti za odziv ter izboljšanje preventivnih ukrepov s posebnim poudarkom na podnebnih tveganjih so bistvenega pomena. Izredno pomembno je, da zemljevidi tveganja upoštevajo tveganja zaradi trenutne spremenljivosti podnebja ter napovedi glede razvoja podnebnih sprememb.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Ko države članice pripravljajo ocene tveganj in načrtujejo upravljanje tveganj, bi morale upoštevati specifična tveganja za prostoživeče živali in dobrobit živali. Komisija bi morala po vsej Evropi spodbujati širjenje informacij o živalih, ki jih prizadenejo nesreče. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno razviti programe in tečaje usposabljanja.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5c)  Sezona gozdnih požarov leta 2017 je bila v številnih državah članicah posebej dolga in intenzivna, pri čemer je v eni sami državi članici umrlo več kot 100 ljudi. Pomanjkanje razpoložljivih sredstev, opisano v poročilu o vrzelih v zmogljivostih1a, in nezmožnost evropskih zmogljivosti za nujni odziv (EERC oziroma nabor prostovoljcev), da bi se pravočasno odzvale na vseh 17 prošenj za pomoč pri gozdnem požaru, sta dokaz, da pri velikih nesrečah, ki prizadenejo več držav članic hkrati, prostovoljni prispevki držav članic niso dovolj.

 

_________________

 

1a Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv z dne 17. februarja 2017.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5d)  Najočitnejši partnerji za poglobljeno sodelovanje so sosednje države članice, ki imajo enako strokovno znanje in strukture in za katere je najbolj verjetno, da jih bodo prizadele enake nesreče, in so izpostavljene enakim tveganjem.

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo.

(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, teroristične napade ter napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo. V tem okviru je treba poudariti pomen okrepitve in vključitve posebnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, saj so prvi, ki se odzovejo na nesrečo. Ti organi bi morali tudi razviti modele sodelovanja, v okviru katerih bi lahko skupnosti izmenjavale primere najboljše prakse, imele pa bi tudi možnost, da sodelujejo pri razvijanju svoje pripravljenosti na naravne nesreče.

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preprečevanju in obvladovanju nesreč je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odzivanje ustrezno vključene v usklajevanje in dejavnosti zagotavljanja, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Ti organi lahko imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zagotoviti je treba stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred prihodom pomoči rescEU, pa tudi redne kampanje obveščanja javnosti o prvih ukrepih za odzivanje v primeru nesreč.

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti zmogljivosti v primeri, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.

(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive materialne in tehnične zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, tudi v primeru čezmejnih dogodkov, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost in razpoložljivost mehanizma Unije, z zagotavljanjem hitre materialne in tehnične razpoložljivosti zmogljivosti, tudi za reševanje starejših ali invalidov, v primerih, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic, kot so čezmejne epidemije. Vnaprej namenjena ustrezna oprema in nabava zmogljivosti s strani Unije bi morali omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče. Zagotoviti je treba najboljšo in pregledno uporabo finančnih virov.

Obrazložitev

Pri mobilizaciji zmogljivosti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite je hitrost ključnega pomena, kot so pokazale tragične posledice pozne uporabe gasilskih letal v zadnjih sezonah gozdnih požarov v južni Evropi. Zagotavljanje sofinanciranja EU bi moralo vedno temeljiti na popolni preglednosti in odgovornosti.

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Številne države članice se v primeru nepričakovanih nesreč spopadajo s pomanjkanjem materialne in tehnične opreme. Z mehanizmom EU bi zato morali po potrebi zagotavljati več materialne in tehnične opreme, zlasti za reševanje invalidov, starejših in bolnih oseb.

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah.

(9)  Usposabljanje, raziskave in inovacije so ključni vidiki sodelovanja na področju civilne zaščite. Na osnovi obstoječih struktur je treba izboljšati učinkovitost in uspešnost usposabljanja in urjenja, spodbujanje inovacij ter dialog in sodelovanje med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic, pri tem pa bi morali sodelovati centri odličnosti, univerze, raziskovalci in drugi strokovnjaki iz držav članic, s katerimi bi si bilo treba izmenjavati informacije.

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Krepitev civilne zaščite je zaradi vse pogostejših nesreč, tako vremenskih kot tistih, povezanih z notranjo varnostjo, ena najpomembnejših prednostnih nalog v Uniji, a hkrati je treba orodja Unije dopolniti z močnejšo ozemeljsko razsežnostjo in razsežnostjo pobude skupnosti, saj so ukrepi lokalne skupnosti najhitrejši in najučinkovitejši način za omejevanje škode, ki jo povzroči nesreča.

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije.

(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije, vendar ne na račun finančnih sredstev, ki so namenjena drugim pomembnim politikam Unije, kot so tiste, ki spodbujajo pravice, enakost in državljanstvo, pravosodje ali človekov razvoj po vsem svetu, vključno z vsemi sredstvi, ki so namenjena programom in projektom za enakost spolov in krepitev vloge žensk, predvsem če upoštevamo, da je izvajanje nekaterih teh programov izjemno uspešno – odobritve plačil za program za pravice, enakost in državljanstvo so v zadnjih treh letih presegle 99 %.

Obrazložitev

Nove predloge politike bi morali spremljati dodatni viri. Poročevalka odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, vselej nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje. Skoraj 100 % stopnja črpanja sredstev za program za pravice, enakost in državljanstvo pomeni, da se iz tega programa ne morejo črpati dodatna sredstva, ne da bi to negativno vplivalo na nekatere projekte in organizacije. Odbor FEMM nenehno opozarja na potrebo po povečanju sredstev za program za pravice, enakost in državljanstvo z namenom financiranja programa DAPHNE in programov za enakost spolov.

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Za revidirani mehanizem Unije bi bilo treba zagotoviti ločena finančna in proračunska sredstva. Glede na to, da je treba preprečiti negativne učinke na financiranje obstoječih večletnih programov, bi bilo treba večjo potrebo po finančnih sredstvih za ciljno usmerjeno revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite v letih 2018, 2019 in 2020 pokriti izključno z vsemi sredstvi, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/20131a, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti.

 

___________________

 

1a Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Obrazložitev

Nove predloge politike bi morali spremljati dodatni viri. Pripravljavka mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje. Namesto tega bi bilo treba vsa potrebna dodatna finančna sredstva mobilizirati z uporabo določb o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi, racionalizaciji in večji prožnosti postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše in učinkovitejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, zlasti pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU.

(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, vključno pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU. Ne glede na to odstopanje bi bilo treba v vseh prihodnjih strukturah Unije za financiranje ohraniti ločeno financiranje zlasti dejavnosti civilne zaščite in humanitarne pomoči, ki bi moralo biti tudi povsem usklajeno z različnimi cilji in pravnimi zahtevami te strukture.

__________________

__________________

14Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

14Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. V programih teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike so predvideni posebni ukrepi za upoštevanje pripravljenosti na nesreče, preprečevanje in obvladovanje tveganj, potrebna pa so tudi nadaljnja prizadevanja za bolj učinkovito povezovanje in ustvarjanje dodatnih sinergij. Poleg tega bi morali biti vsi ukrepi usklajeni z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ter dejavno prispevati k njihovemu izpolnjevanju.

__________________

__________________

15Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

15Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

Predlog spremembe    21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Bistvenega pomena je ohraniti module, ki so bili doslej prijavljeni v Skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS), da bi se lahko odzivali na prošnje za pomoč in na običajen način sodelovali v sistemu usposabljanja.

Obrazložitev

To zagotavlja okvir za zbiranje preverjenih informacij o razmerah, njihovo razširjanje po državah članicah in posredovanje izkušenj iz operacij. Ohranitev prijavljenih modulov bi za Avstrijo pomenila, da deset modulov deželnih gasilskih društev ne bi izpadlo iz sistema.

Predlog spremembe    22

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b)  Enako pomembno je mehanizem Unije, ki je omejen na obdobje takoj po nesreči, povezati z drugimi instrumenti Unije, ki se osredotočajo na odpravo škode, kot je solidarnostni sklad.

Predlog spremembe    23

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13c)  Bistvenega pomena je v solidarnostni sklad uvesti obveznost odprave škode za okolje in pri tem kot kazalnik za odobritev uporabiti BDP na prebivalca regije ali države članice in ne skupni BDP, da bi preprečili, da velike, bolj poseljene regije z nizko stopnjo blaginje ne bi bile upravičene do sredstev iz sklada. Zelo je pomembno ekonomsko ovrednotiti okolje, ki ga je prizadela nesreča, zlasti na področjih z visoko naravno vrednostjo, kot so zaščitena naravna območja, ki so del mreže Natura 2000, da bi jih sanirali.

Predlog spremembe    24

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13d)  Ukrepi Unije bi se morali osredotočati tudi na zagotavljanje pomoči pri tehničnem usposabljanju, da bi izboljšali zmogljivost skupnosti za samopomoč, zaradi česar bi bili bolje pripravljeni na začetni odziv in obvladovanje nesreče. Z usmerjenim usposabljanjem in izobraževanjem za delavce na področju javne varnosti, na primer za voditelje v skupnosti, socialne in medicinske delavce ter reševalne in gasilske službe, ter za lokalne prostovoljne skupine za posredovanje, ki bi morale imeti hiter dostop do opreme za posredovanje, je mogoče prispevati k obvladovanju nesreče in zmanjšati število smrtnih žrtev med krizo in po njej.

Predlog spremembe    25

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.

(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah, tudi v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih;

Predlog spremembe    26

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:

 

„(ea)  da se zmanjšajo neposredne posledice nesreč na človeška življenja ter kulturno in naravno dediščino;“

Predlog spremembe    27

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:

 

„(eb)  da se okrepita sodelovanje in usklajevanje na čezmejni ravni;“

Predlog spremembe    28

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji.

(a)  sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter bolj spodbuja in omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav in inovacij, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji;

Predlog spremembe    29

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  v členu 5(1) se vstavi naslednja točka:

 

“(aa)  usklajuje harmonizacijo informacij in smernic glede sistemov opozarjanja, tudi na čezmejni ravni;“

Predlog spremembe    30

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka f

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(3b)  v členu 5(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

(f)  zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2014 skupaj z državami članicami pripravi smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;

"(f)  zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2019 skupaj z državami članicami pripravi nove smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013D1313&from=EN)

Predlog spremembe    31

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;

(a)  po posvetovanju z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji na podlagi modela, o katerem so se z njo dogovorili, pri tem pa uporabijo obstoječe nacionalne informacijske sisteme;

Predlog spremembe    32

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(aa)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:

(d) prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganja.

(d)   prostovoljno sodelujejo pri medsebojnem strokovnem pregledu zmožnosti obvladovanja tveganja, da bi določili ukrepe za zapolnitev vrzeli.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe prvotnega besedila je pojasniti cilj ukrepa v okviru splošne revizije člena 6.

Predlog spremembe    33

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti, v skladu s predlogo, ki se določi z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme po postopku pregleda iz člena 33(2). Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. V ta namen lahko ta prizadevanja vključujejo zavezo držav članic glede spodbujanja naložb, ki bodo temeljile na ocenah tveganj, in glede boljše obnove po nesrečah. Dodatno upravno breme na nacionalni in podnacionalni ravni bi bilo treba kar najbolj zmanjšati.

Predlog spremembe    34

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč.

Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč. Komisija in države članice, če je to mogoče, spodbujajo tudi usklajevanje obvladovanja tveganja nesreč in strategij za prilagajanje podnebnim spremembam.

Obrazložitev

Odločitev Komisije o vzpostavitvi posebnih mehanizmov za posvetovanje bi morala zajemati sodelovanje držav članic, ki so sestavni del mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

Predlog spremembe    35

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) doda se naslednji četrti odstavek:

 

„Komisija lahko sprejme ustrezne ukrepe, če meni, da prizadevanja države članice za preprečevanje niso zadostna glede na tveganja, s katerimi se ta država članica spoprijema.“

Predlog spremembe    36

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 8 – odstavek 1 – točka k

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(4a)  v členu 8(1) se točka (k) nadomesti z naslednjim:

(k)  v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1).

“(k)  v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1), tudi prek usklajevanja z drugimi instrumenti Unije.

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013R1303&from=SL)

Predlog spremembe    37

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  v člen 9 se vstavi naslednji odstavek:

 

“1a.  Države članice okrepijo ustrezne upravne zmogljivosti pristojnih regionalnih in lokalnih organov v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.“

Predlog spremembe    38

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 10 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na nesreče v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev in izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.“;

1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev, med katera vključi stroje za zemeljska dela, prenosne agregate in mobilno protipožarno opremo, ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.

Predlog spremembe    39

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.

1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih prostovoljnih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.

Obrazložitev

Za nekatere države članice in njihove prostovoljne sisteme ni možna obvezna prijava zmogljivosti. Upoštevati je treba, da države članice morda ne bodo mogle zagotoviti zmogljivosti, na primer zaradi višje sile.

Predlog spremembe    40

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Glede na to, da bi moralo biti preprečevanje na nacionalni ravni prednostna naloga držav članic za zmanjšanje varnostnih tveganj, bi moral evropski nabor civilne zaščite dopolnjevati obstoječe nacionalne zmogljivosti.

Predlog spremembe    41

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).

2.  Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic na podlagi potreb in tveganj, ugotovljenih na terenu, opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).

Obrazložitev

Z vidika subsidiarnosti je koristneje, da se potrebe analizirajo na terenu oz. da Komisija pri tem ne more ukrepati sama, temveč skupaj z državami članicami.

Predlog spremembe    42

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.

7.  Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen v primeru nujnih razmer doma, višje sile ali če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Dokončno odločitev o njihovi uporabi sprejme država članica, ki je zadevne odzivne zmogljivosti registrirala.

Predlog spremembe    43

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 8 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog in jim preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.

Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z nujnimi razmerami doma, višjo silo ali če izredne razmere preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.

Predlog spremembe    44

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Rezerva rescEU se vzpostavi za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče.

1.  Rezerva rescEU se vzpostavi v izrednih razmerah, kadar zmogljivosti na nacionalni ravni niso na voljo in za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče. RescEU ne uporabijo za nadomestitev lastnih zmogljivosti in ustreznih odgovornosti držav članic.

Predlog spremembe    45

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Rezerva rescEU je sestavljena iz naslednjih zmogljivosti:

2.  Rezerva rescEU je sestavljena iz dodatnih zmogljivosti, ki presegajo že obstoječe zmogljivosti držav članic, da bi se dopolnile in povečale, s tem pa služijo odzivu na sedanja in prihodnja tveganja. Zmogljivosti se določijo na podlagi morebitnega pomanjkanja sredstev za odziv na zdravstvene, industrijske, okoljske, potresne ali vulkanske nesreče, množične premike prebivalcev in izredne razmere masovnih razsežnosti, poplave in požare, tudi gozdne, grožnje, povezane s terorističnimi napadi, ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje.

 

RescEU na podlagi ugotovljenega pomanjkanja sredstev vsebuje vsaj naslednje zmogljivosti:

(a) gašenje gozdnih požarov iz zraka;

(a) gašenje gozdnih požarov iz zraka;

(b) velika zmogljivost črpanja;

(b) velika zmogljivost črpanja;

(c) iskanje in reševanje v mestih;

(c) iskanje in reševanje v mestih;

(d) terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.

(d) terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.

Predlog spremembe    46

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Te zmogljivosti bodo tudi v prihodnje prožne in se lahko razvijejo tako, da bodo ustrezale prihodnjemu razvoju in izzivom, kot so posledice podnebnih sprememb.

Predlog spremembe    47

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

4. Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in zmogljivosti ter načrtovanja upravljanja s tveganji iz člena 6 ter ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.

Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.

Predlog spremembe    48

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

5.  Komisija v sodelovanju z državami članicami opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

Predlog spremembe    49

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom.

7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, ki še naprej strateško usklajuje zmogljivosti rezerve rescEU in je pristojna za njihovo uporabo, medtem ko imajo operativno vodstvo in poveljstvo še vedno odgovorni uradniki države članice prejemnice.

Predlog spremembe    50

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  V primeru uporabe se Komisija z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.

8.  V primeru uporabe se Komisija prek Centra za usklajevanje nujnega odziva z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.

Predlog spremembe    51

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10.  Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:

10.  Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:

(a)  v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;

(a)  v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;

(b)  v primeru zakupa ali najema, registracija opreme v državi članici.

(b)  v primeru zakupa ali najema registracija opreme v državi članici ni obvezna.

 

(ba)  upravljanje komercialnih zrakoplovov se dodeli operaterjem s certifikatom EASA.

Predlog spremembe    52

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.

Komisija vsako leto obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.

Obrazložitev

Predlagamo, naj Evropski parlament in Svet vsako leto prejmeta posodobljene informacije o napredku krepitve mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vključno z obveznimi informacijami o proračunskem in stroškovnem razvoju, s čimer bi zagotovili popoln parlamentarni nadzor procesa ter čim prej odkrili morebitne spremembe, ki bi imele posledice za proračun.

Predlog spremembe    53

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12a – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Te informacije vključujejo pregled razvoja proračuna in stroškov s podrobno tehnično in finančno oceno, natančnimi podatki o zvišanju stroškov in spremembah pri potrebnih vrstah odzivnih zmogljivosti in morebitnih zahtevah glede kakovosti teh zmogljivosti ter razloge za to zvišanje ali spremembe.

Obrazložitev

Predlagamo, naj Evropski parlament in Svet vsako leto prejmeta posodobljene informacije o napredku krepitve mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vključno z obveznimi informacijami o proračunskem in stroškovnem razvoju, s čimer bi zagotovili popoln parlamentarni nadzor procesa ter čim prej odkrili morebitne spremembe, ki bi imele posledice za proračun.

Predlog spremembe    54

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.

Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, vključno s centri odličnosti, univerzami in raziskovalci, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite. Komisija ustrezno upošteva razpoložljivo strokovno znanje v državah članicah in organizacije, ki so dejavne na terenu.

Predlog spremembe    55

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni stavek

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:

Mreža si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov ter v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:

Predlog spremembe    56

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(9a)  v členu 13(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a) vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice.

(a)  vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice. Vzpostavi se nov program Erasmus za civilno zaščito v skladu s pravili in načeli iz Uredbe (EU) št. 1288/2013*.

Namen programa usposabljanja je izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9 in 11 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;

Namen programa Erasmus za civilno zaščito je med drugim izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9, 11 in 12 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;

 

Program Erasmus za civilno zaščito vključuje mednarodno razsežnost, da bi s sodelovanjem med državami članicami ter med partnerskimi državami podprli zunanje delovanje Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji.

 

_______________

 

*Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa "Erasmus+", program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).“

Obrazložitev

Poročevalka meni, da je treba spremeniti člen 13(1)(a) Sklepa 1313/2013/EU, četudi to v novem predlogu sklepa Evropske komisije ni predvideno. Predlog spremembe zagotavlja skladnost s cilji predloga Komisije. Vzpostavitev programa Erasmus za civilno zaščito prispeva k razvoju enotnega evropskega standarda usposabljanja na podlagi enakih ravni osnovnega usposabljanja osebja na področju civilne zaščite v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    57

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka f

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(9b)  v členu 13(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

(f)  spodbujati in pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;

(f)  spodbujati raziskave in inovacije ter pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;“

Predlog spremembe    58

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 c (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9c)  v členu 13 se doda naslednji odstavek:

 

„3a.  Komisija poveča zmogljivosti za usposabljanje in izmenjavo znanja in izkušenj med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite in mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami, da bi tako prispevala k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja tveganja nesreč, zlasti tistih iz Sendajskega okvira.“

Obrazložitev

Namen tega dodatnega odstavka je spodbuditi izmenjavo znanja in izkušenj, vključno s potencialom za širitev zmogljivosti za usposabljanje na tretje države (kot je navedeno v vmesni oceni) za izboljšanje prihodnjih odzivnih operacij in skladnosti s Sendajskim okvirom.

Predlog spremembe    59

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 16 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(11a)  v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo.

2.  Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po posvetovanju z akterji na področju humanitarne pomoči jasno opredeli obseg intervencije in njeno razmerje z udeleženimi stranmi v širšem humanitarnem odzivu ter zagotovi skladnost z evropskim neodvisnim instrumentom za humanitarno pomoč in spoštovanje humanitarnih načel.“

Obrazložitev

V vmesni oceni mehanizma na področju civilne zaščite je ugotovljeno, da je ob spreminjajočih se značilnostih odzivnih operacij nejasna opredelitev intervencij civilne zaščite v operacijah humanitarnega odziva vplivala na sposobnost mehanizma, da bi dosegel zastavljene cilje. Namen tega predloga sprememb sedanjega sklepa je pojasniti področje delovanja intervencij civilne zaščite v nesrečah, ki jih povzroči človek in ob kompleksnih izrednih razmerah, v katerih potekajo tudi operacije humanitarne pomoči.

Predlog spremembe    60

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Odobritve, potrebne za financiranje mehanizma Unije, postopno odobrita Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka, pri čemer ustrezno upoštevata vsa sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013*, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti, kot je opredeljeno v Prilogi I.

 

____________________

 

* Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Obrazložitev

Nove predloge politike bi bilo treba dopolniti z novimi viri. Pripravljavka mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje. Namesto tega bi bilo treba vsa potrebna dodatna finančna sredstva mobilizirati z uporabo določb o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    61

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 20 a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c).

Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c). Pripravi se tudi strategija obveščanja, s katero bi državljanom predstavili oprijemljive rezultate ukrepov v okviru mehanizma Unije.

Predlog spremembe    62

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Za zmogljivosti držav članic, ki niso vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, znesek finančne pomoči Unije za sredstva za prevoz ne presega 55 % skupnih upravičenih stroškov. Za upravičenost do tega financiranja se države članice zavezujejo, da bodo vzpostavile register vseh zmogljivosti, ki jih imajo na voljo, in ustreznih upravljavskih struktur, poleg tistih, ki so vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, za odzivanje na zdravstvene, industrijske, potresne ali vulkanske nesreče, množične premike prebivalstva in izredne razmere masovnih razsežnosti, poplave, gozdne požare ter teroristične napade in napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem.

Predlog spremembe    63

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 16

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 26 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.

2.  Vzpostaviti je treba sinergije, komplementarnost in večjo usklajenost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, vključno s Solidarnostnim skladom Evropske unije, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike, ne da bi to vključevalo prerazporeditev sredstev, namenjenih tem območjem. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96, ob hkratnem upoštevanju posebne in neodvisne narave teh ukrepov in njihovega financiranja ter zagotovitvi, da so v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči.

Obrazložitev

Glede na predlog Komisije za člen 26(1), ki omogoča financiranje ukrepov civilne zaščite iz različnih virov, je namen predloga spremembe jasno razlikovati med operacijami humanitarne pomoči in civilne zaščite ter njihovim financiranjem.

Predlog spremembe    64

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 32 – odstavek 1 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi in operativnimi postopki;

(g)  vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi, operativnimi postopki in pogoji za uporabo zmogljivosti rescEU na nacionalni ravni za države članice ter s tem povezanimi finančnimi in drugimi ureditvami;

Predlog spremembe    65

Predlog sklepa

Priloga I (novo)

 

 

Predlog spremembe

PRILOGA I

OKVIRNA DODATNA DODELJENA FINANČNA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2018–2020

 

 

2018

2019

2020

SKUPAJ

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 3*

Odobritve za prevzem obveznosti

19.157

115,2

122.497

256.854

 

Odobritve plačil

11

56,56

115.395

182.955

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

2

2

2.284

6.284

 

Odobritve plačil

0,8

1,8

2.014

4.614

Skupaj dodatne odobritve iz razdelkov 3 in 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

21.157

117,2

124.781

263.138

 

Odobritve plačil

11,8

58,36

117.409

187.569

(zneski so v milijonih EUR)

* Celotni zneski se zagotovijo prek instrumenta prilagodljivosti.

Obrazložitev

Dodatna finančna sredstva, potrebna za financiranje sedanje revizije mehanizma Unije na področju civilne zaščite v obdobju 2018–2020, bi bilo treba natančneje opredeliti v samem sklepu, in sicer v samostojni in podrobni Prilogi I. Vsa potrebna dodatna finančna sredstva za financiranje revizije mehanizma Unije na področju civilne zaščite bi bilo treba mobilizirati z uporabo določb o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru.


OBRAZLOŽITEV

Zaskrbljujoče ozadje

V Evropi in po svetu so naravne nesreče vedno pogostejše in vse hujše, zato resno ogrožajo naše družbe, gospodarstva in ekosisteme.

Razsežnost te problematike je razvidna že, če na primer pogledamo naravne nesreče v letu 2017, ki so samo v Evropi povzročile 200 smrti. Požari so leta 2017 močno poškodovali jug evropske celine. V šestih mesecih je bilo požganih več kot milijon hektarjev zemljišč, umrlo pa je več kot sto ljudi. V istem letu je niz tropskih neviht večkrat prizadel evropsko čezmorsko ozemlje na Karibih, zaradi česar je evropska pomoč dosegla skrajno mejo zmogljivosti. Še bolj nepričakovano so istega leta pustošili celo divji orkani, ki so povzročili hude poplave in uničenje na severnoatlantski strani Evrope.

Predvideni poteki dogodkov iz znanstvenih napovedi kažejo še bolj zaskrbljujočo sliko, saj predvidevajo, da se bodo ti pojavi še okrepili. Leta, podobna letu 2017, ne bodo več izjema, temveč pravilo. Glavni razlog za to so brez kančka dvoma podnebne spremembe, ki so pojačale negativne učinke izrednih vremenskih razmer. Ni naključje, da so bile podnebne spremembe opredeljene kot ena od največjih svetovnih groženj za zdravje človeka v enaindvajsetem stoletju.

Možnosti za izboljšave

Evropska unija je glede na takšno napoved za prihodnost seveda ukrepala. Z leti je razvila zanesljivo mrežo za odziv na nesreče, v kateri je najpomembnejši člen mehanizem Unije na področju civilne zaščite (Union Civil Protection Mechanism – UCPM). V podporni vlogi je pomagal državam članicam kar najbolj izpopolniti prizadevanja za preprečevanje nesreč in zmanjševanje tveganj. Njegove zmogljivosti so bile uporabljene v Evropski uniji in zunaj nje prek Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC). V nedavni vmesni oceni mehanizma je poudarjeno, da gre za oprijemljiv dokaz evropske solidarnosti.

Nedavne operativne izkušnje, pridobljene v obdobju požarov leta 2017 in med migracijsko krizo v letih 2015 in 2016, so pokazale, da mehanizem ni dovolj učinkovit in uspešen.

Sedanji model temelji na prostovoljnih prispevkih držav članic, ki vnaprej dajo na razpolago svoje zmogljivosti centru ERCC (v nadaljevanju: evropski nabor civilne zaščite) v zameno za finančno pomoč Unije pri kritju stroškov, kot so stroški za prilagajanje, certificiranje in prevoz. Izkazalo pa se je, da ta sistem ne zadostuje za odziv na izredne razmere velikega obsega, ki hkrati prizadenejo več držav. Glavna hiba zanašanja pretežno na nacionalne zmogljivosti je, da niso na voljo v EU, če se uporabljajo na nacionalni ravni.

Evropska unija se mora opirati na močnejši mehanizem, ki se bo zmogel odločno in zanesljivo odzivati, da bi lahko zagotovila varnost svojih državljanov ob nesrečah. Poročevalka je prepričana, da mora biti mehanizem bolj ambiciozen.

Vizija za prihodnost

Poročevalkina vizija v celoti razvitega evropskega mehanizma na področju civilne zaščite temelji na treh bistvenih elementih.

1. Resnična evropska zmogljivost civilne zaščite – Prihodnji mehanizem bi moral pridobiti dodatne obstoječe zmogljivosti poleg tistih, ki jih imajo države članice, in lastnih zmogljivosti. Vzpostaviti je treba resnično evropsko zmogljivost civilne zaščite. Ta nova zmogljivost bo zapolnila vrzeli, ugotovljene v nacionalnih sistemih za odzivanje; njen namen ni nadomestiti ali podvajati dela držav članic, temveč po potrebi dopolnjevati njihove ukrepe.

Unija bo za vzpostavitev te zmogljivosti financirala nakup novih sredstev, na primer letal za gašenje požarov. Nove zmogljivosti bi lahko pridobili z najemnimi pogodbami ali popravilom oziroma prilagoditvijo sedanjih zmogljivosti, za katere bi morala Unija znatno prispevati. So pa še drugi primeri finančnih spodbud: Unija bi lahko prevzela stroške delovanja evropskega mehanizma in stroške prevoza.

Nekateri od teh vidikov so že bili predvideni v sedanjem mehanizmu Unije, kar je dober začetek. Ker pa je raven sofinanciranja v okviru sedanjega sistema nizka, spodbude niso ustrezno izkoriščene.

2. Usklajenost zmogljivosti z drugimi obstoječimi instrumenti – Novi mehanizem bi moral biti tudi bolj usklajen znotraj in zunaj EU. To pomeni, da bi vzpostavitev zmogljivosti morala potekati hkrati z večjimi prizadevanji držav članic na področju preprečevanja. Novi sistem spodbuja odgovornost vseh. Preprečevanje bo imelo ključno vlogo pri obvladovanju nesreč in ga bo treba razvijati v prihodnosti. Novi mehanizem, kot si ga je zamislila poročevalka, torej ne deluje sam zase, ampak nadgrajuje druge evropske instrumente, njegova glavna naloga pa je preprečevanje tveganja.

Usklajeno mora biti preprečevanje, pa tudi odziv na nesreče. Novi mehanizem se bo moral kar najbolj uskladiti z drugimi obstoječimi instrumenti EU za odziv na nesreče, recimo z instrumentom za humanitarno pomoč. Ustrezno usklajevanje med instrumentoma bo zagotovilo skladnejše in učinkovitejše skupno evropsko ukrepanje zunaj in znotraj meja EU.

3. Ustrezno dodeljevanje sredstev – Iz predhodnih dveh elementov po poročevalkinem mnenju neposredno sledi, da bo v prihodnje potrebna večja finančna zaveza EU. Sedanji proračun za mehanizem za obdobje 2014–2020 v višini 368 milijonov EUR je zanemarljiv v primerjavi s 433 milijardami EUR gospodarskih izgub, ki so jih od leta 1980 v državah članicah povzročili izredni podnebni pojavi.

Poročevalka meni, da bi morala Unija poleg večje finančne zaveze prevzeti tudi usklajevalno vlogo. Predvideva se, da bo Evropska unija prevzela popolno poveljstvo in nadzor nad morebitno novo evropsko zmogljivostjo za civilno zaščito. Ker bo Unija v celoti poskrbela za nakup sredstev za novo zmogljivost, bo tudi ohranila posest nad njo.

Poleg tega poročevalka meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti „Erasmus civilne zaščite“, da bi se sedanje sodelovanje med državami članicami še okrepilo.

Nazadnje želi poudariti neprekinjeno zaupanje državljanov v evropsko civilno zaščito: raziskave Eurobarometra leto za letom potrjujejo, da se zdi 90 % anketiranih pomembno, da EU prispeva k usklajevanju odziva na nesreče na svojem ozemlju v svoji vlogi na področju civilne zaščite. Večina (56 %) državljanov EU meni, da njihova država nima dovolj zmogljivosti, da bi lahko sama obvladovala vse vrste velikih nesreč. Ti podatki dokazujejo, da si državljani želijo Evrope, ki bo temeljila na civilni zaščiti.


MNENJE Odbora za razvoj (25.4.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))

Pripravljavka mnenja: Željana Zovko (*)

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropa in svet se spoprijemata z vedno več nesrečami z velikim človeškim davkom in materialnimi stroški. Zaradi podnebnih sprememb se povečujeta tudi pogostnost in intenzivnost nesreč, povezanih z vremenom, zlasti poplav in gozdnih požarov. Namen mehanizma Unije na področju civilne zaščite (v nadaljevanju: mehanizem)(1) je podpirati, dopolnjevati in olajšati usklajevanje ukrepov držav članic s ciljem izboljšanja preprečevanja nesreč, pripravljenosti in odziva nanje. Mehanizem se lahko aktivira kot odziv na nesreče, ki se zgodijo v Uniji in zunaj nje (te zadnje dosegajo več kot polovico vsek primerov uporabe mehanizma). Kot odziv na nesreče zunaj Unije se mehanizem pogosto aktivira vzporedno z zagotavljanjem humanitarne pomoči s strani EU.

Namen predloga Komisije(2) o spremembi tega sklepa, ki ga trenutno obravnavata Evropski parlament in Svet, je: 1) okrepiti zmogljivosti EU in držav članic za odziv na nesreče z oblikovanjem namenske rezerve sredstev na ravni EU (rescEU), ki se bo uporabljala po odločitvi Komisije, in tudi z iskanjem učinkovitejšega načina prispevanja držav članic v evropski nabor civilne zaščite; 2) okrepiti osredotočenost na ukrepe za preprečevanje in usklajenost z drugimi ključnimi politikami EU ter 3) spodbujati enostavnejše in učinkovite upravne postopke pri delovanju mehanizma.

Pripravljavka mnenja v tem mnenju odbora DEVE, namenjenem odboru ENVI, podpira krepitev zmogljivosti EU in držav članic za odziv na nesreče, hkrati pa poudarja, da je treba v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti. V skladu s tem si prizadeva za uvedbo niza sprememb predloga Komisije in sedanjega sklepa, med drugim na podlagi ugotovitev iz nedavnih evalvacij(3).

Cilji najpomembnejših sprememb so:

·okrepiti razsežnost mednarodnega sodelovanja mehanizma, tudi z razširitvijo zmogljivosti za usposabljanje in izmenjavo znanja. To bi moralo nadalje podpreti mednarodne obveznosti za zmanjšanje tveganja nesreč (in sicer Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč za obdobje 2015–2030).

·poudariti, da je potrebna jasna opredelitev področja delovanja mehanizma v izrednih razmerah, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči. Poudarja, da bi morale te dejavnosti, pa tudi instrumenti za njihovo financiranje, ostati popolnoma diferencirani, tudi če si prizadevamo za sinergije in dopolnjevanje med instrumenti.

·zagotoviti, da zmogljivosti na ravni EU (rescEU) dopolnjujejo in ne nadomeščajo razvoja zmogljivosti za civilno zaščito na nacionalni ravni, z ohranjanjem sofinanciranja stroškov prevoza za sredstva, ki ne spadajo v evropski nabor civilne zaščite.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah.

(9)  Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah. Ta mreža bi morala spodbujati in krepiti odnose z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami, da bi povečali sodelovanje pri zmanjšanju tveganja nesreč, in prispevati k obveznostim v okviru Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč za obdobje 2015–2030.

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, zlasti pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU.

(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, zlasti pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU. Ne glede na to odstopanje bi moralo ostati financiranje zlasti dejavnosti civilne zaščite in humanitarne pomoči jasno ločeno v vseh prihodnjih strukturah Unije za financiranje in biti povsem usklajeno z različnimi cilji in pravnimi zahtevami te strukture.

__________________

__________________

14 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

14 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. Poleg tega bi morali biti vsi ukrepi usklajeni z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ter dejavno prispevati k njihovemu izpolnjevanju.

__________________

__________________

15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(3a)  v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Komisija lahko na zahtevo države članice, tretje države ali Združenih narodov ali njihovih agencij na teren pošlje strokovno ekipo, ki svetuje o preventivnih ukrepih.

„2.  Komisija lahko na zahtevo države članice, tretje države ali Združenih narodov ali njihovih agencij ali na lastno pobudo po pridobitvi soglasja zadevnih deležnikov, tudi pošlje na teren strokovno ekipo, ki svetuje o preventivnih ukrepih.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je omogočiti dejavnejšo vlogo Komisije pri uporabi strokovnih misij za preprečevanje, tudi v tretjih državah, saj to lahko poveča njihovo prepoznavnost in dostopnost. Kot je bilo poudarjeno v vmesni oceni, lahko te misije skupaj z drugimi instrumenti pripomorejo k povečanju mednarodnega sodelovanja na področju civilne zaščite in izboljšanju usklajenosti s Sendajskim okvirom.

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  zemeljsko gašenje gozdnih požarov;

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

4.  Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, ter izkušenj držav članic na področju civilne zaščite po posvetovanju z zadevnimi regijami, izpostavljenimi krizam, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom.

7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer obdrži pristojnost za uporabo zmogljivosti rezerve rescEU.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 3

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(9a)  v členu 13 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

3.  Komisija lahko na zahtevo države članice, tretje države ali Združenih narodov ali njihovih agencij na teren pošlje strokovno ekipo in tako svetuje o ukrepih na področju pripravljenosti.

„3.  Komisija lahko na zahtevo države članice, tretje države ali Združenih narodov ali njihovih agencij ali na lastno pobudo po pridobitvi soglasja zadevnih deležnikov, tudi pošlje na teren strokovno ekipo in tako svetuje o ukrepih na področju pripravljenosti.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je omogočiti dejavnejšo vlogo Komisije pri uporabi strokovnih misij za pripravljenost, tudi v tretjih državah, saj to lahko poveča njihovo prepoznavnost in dostopnost. Kot je bilo poudarjeno v vmesni oceni, lahko te misije skupaj z drugimi instrumenti pripomorejo k povečanju mednarodnega sodelovanja na področju civilne zaščite in izboljšanju usklajenosti s Sendajskim okvirom.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b)  v členu 13 se vstavi naslednji odstavek:

 

„3a.  Komisija poveča zmogljivosti za usposabljanje in izmenjavo znanja in izkušenj med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite in mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami, da bi tako prispevala k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja tveganja nesreč, zlasti tistih iz Sendajskega okvira.“

Obrazložitev

Namen tega dodatnega odstavka je spodbuditi izmenjavo znanja in izkušenj, vključno s potencialom za širitev zmogljivosti za usposabljanje na tretje države (kot je navedeno v vmesni oceni) za izboljšanje prihodnjih odzivnih operacij in skladnosti s Sendajskim okvirom.

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 16 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(11a)  v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo.

„2.  Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po posvetovanju z akterji na področju humanitarne pomoči jasno opredeli obseg intervencije in njeno razmerje z udeleženimi stranmi v širšem humanitarnem odzivu ter zagotovi skladnost z evropskim neodvisnim instrumentom za humanitarno pomoč in spoštovanjem humanitarnih načel.“

Obrazložitev

V vmesni oceni mehanizma na področju civilne zaščite je ugotovljeno, da je ob spreminjajočih se značilnostih odzivnih operacij nejasna opredelitev intervencij civilne zaščite v operacijah humanitarnega odziva vplivala na sposobnost mehanizma, da bi dosegel zastavljene cilje. Namen tega predloga sprememb sedanjega sklepa je pojasniti področje delovanja intervencij civilne zaščite v nesrečah, ki jih povzroči človek in ob kompleksnih izrednih razmerah, v katerih potekajo tudi operacije humanitarne pomoči.

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Za sredstva, ki niso namenjena evropskemu naboru civilne zaščite, znesek finančne pomoči Unije za sredstva za prevoz ne presega 55 % skupnih upravičenih stroškov. Za upravičenost do tega financiranja države članice oblikujejo register vseh sredstev civilne zaščite, ki jih imajo na razpolago za odziv na nesreče poleg tistih, ki so namenjena evropskemu naboru civilne zaščite.

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 16

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 26 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.“;

2.  Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96, ob hkratnem upoštevanju posebne in neodvisne narave ukrepov in njihovega financiranja ter zagotovitvi, da so v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči.

Obrazložitev

Glede na predlog Komisije za člen 26(1), ki omogoča financiranje ukrepov civilne zaščite iz različnih virov, je namen predloga spremembe jasno razlikovati med operacijami humanitarne pomoči in civilne zaščite ter njihovim financiranjem.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2017)0772 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.12.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

14.12.2017

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

15.3.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Željana Zovko

8.2.2018

Obravnava v odboru

20.2.2018

20.3.2018

 

 

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, Monika Vana

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

ALDE

Paavo Väyrynen

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

EFDD

Ignazio Corrao, Mireille D'Ornano

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey

PPE

Pál Csáky, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Cristian Dan Preda, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Elly Schlein

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Monika Vana

0

-

 

 

1

0

ECR

Nirj Deva

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(2)

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite 2017/0309(COD)

(3)

„Interim Evaluation of the Union Civil Protection Mechanism, 2014-2016“ (Vmesna evalvacija mehanizma Unije na področju civilne zaščite za obdobje 2014–2016) (končno poročilo), avgust 2017.

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesni evalvaciji mehanizma Unije na področju civilne zaščite za obdobje 2014–2016 {SWD(2017) 287 final}

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 33/2017 z naslovom Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno.


MNENJE Odbora za proračun (25.4.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))

Pripravljavec mnenja: José Manuel Fernandes

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog za spremembo obstoječega mehanizma Unije na področju civilne zaščite, katerega cilj je Uniji omogočiti, da svojim državljanom v Evropi in zunaj nje zagotavlja boljšo podporo v kriznih in izrednih razmerah, med drugim z okrepitvijo prizadevanj za preprečevanje nesreč. Opozarja, da je mehanizem Unije na področju civilne zaščite eden najbolj oprijemljivih izrazov temeljne vrednote solidarnosti EU.

Poudarja, da je vlaganje v preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje najboljša oblika zaščite, saj ima največji potencial za reševanje življenj in preprečevanje trpljenja ljudi, poleg tega pa lahko prepreči nastanek visokih stroškov obnove v primeru nesreče. Po izračunih Komisije bi z vsakim eurom, vloženim v pripravljenost na nesreče, prihranili do 7 EUR pri zagotavljanju pomoči.

Pripravljavec mnenja je prepričan, da je že skrajni čas za prenovo sedanjega sistema. Pomanjkljivosti obstoječega prostovoljnega sistema so bile v odzivu Unije na številne nedavne nesreče močno izpostavljene, zlasti kar zadeva pomanjkanje razpoložljivih sredstev v sezonah gozdnih požarov v letih 2016 in 2017, ko se je bilo mogoče odzvati le na 10 od 17 prošenj za pomoč pri gašenju gozdnih požarov, in še to pogosto z znatnimi zamudami, in ki so zahtevale več kot 100 življenj. Poleg tega so v številnih poročilih poudarjene obstoječe vrzeli v razpoložljivosti nekaterih kritičnih zmogljivosti za odzivanje, zlasti v zvezi z gasilskimi letali, zatočišči in po možnosti drugimi vrstami sredstev.

Pripravljavec mnenja meni, da je najustreznejši in najučinkovitejši način premagovanja omejitev sedanjega okvira predlagana struktura z dvema dopolnjujočima se stebroma, ki na eni strani vključuje evropski nabor civilne zaščite s predhodno odrejenimi odzivnimi zmogljivostmi držav članic, na drugi strani pa tako imenovani rescEU, namenske rezervne zmogljivosti za odzivanje s poveljevanjem in nadzorom na ravni Unije kot zmogljivosti v skrajnem primeru. Z optimalnim združevanjem virov in ustvarjanjem ekonomije obsega bo okrepljeni mehanizem Unije na področju civilne zaščite prispeval tudi k znatnim prihrankom držav članic.

Pripravljavec mnenja opozarja, da naj bi skupni stroški predloga Komisije za obdobje 2018–2020 znašali 280 milijonov EUR, in sicer 256,9 milijona EUR v razdelku 3 „Varnost in državljanstvo“, 6,3 milijona EUR v razdelku 4 „Evropa v svetu“ in 16,9 milijona EUR v razdelku 5 „Upravni odhodki“. 54 % predlaganih operativnih odhodkov bi bilo dodeljenih za pripravljenost, vključno z nabavo ali zakupom sredstev rescEU, 37 % za odzivnost, 9 % pa za dejavnosti preprečevanja. Predlog vključuje tudi zaposlitev 100 dodatnih članov osebja v treh letih. Pripravljavec mnenja meni, da so ti predlogi sorazmerni z obsegom in namenom revizije.

Pozdravlja predlog, da se za kritje večjega dela (88 %) potrebnih dodatnih virov uporabi instrument prilagodljivosti, vendar odločno zavrača predlog o prerazporeditvi finančnih sredstev v višini 31,3 milijona EUR iz obstoječih programov v razdelkih 3 in 4. Kot je Odbor za proračun že večkrat poudaril, bi bilo treba pomembne nove predloge politike dopolniti z novimi viri. Poleg tega mnogo zadevnih programov, kot sta program za enakost, pravice in državljanstvo ter program za pravosodje, dosega odlično stopnjo izvajanja in so že več let nezadostno financirani. Pripravljavec mnenja zato predlaga, da se skupni znesek dodatnih potrebnih virov iz razdelkov 3 in 4 financira iz instrumenta prilagodljivosti, kot je opredeljeno v novi Prilogi I.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 2 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

2a. Poziva Komisijo, naj za financiranje novih prednostnih nalog politike, dodanih med izvajanjem večletnega finančnega okvira, ne uporablja prerazporeditev, saj bo to zagotovo negativno vplivalo na izvajanje drugih ključnih dejavnosti Unije.

Obrazložitev

Nove predloge politike bi bilo treba dopolniti z novimi viri. Pripravljavec mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje.

Predlog spremembe    2

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 2 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

2b. Poziva Komisijo, naj na podlagi sedanje prenove zagotovi zadostno financiranje mehanizma Unije na področju civilne zaščite v prihodnjem večletnem finančnem okviru s pričetkom leta 2021.

Obrazložitev

Da bi nadgradili sedanjo revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki krepi politiko in financiranje, bo pomembno, da Komisija v okviru novih predlogov za prihodnji večletni finančni okvir predlaga ambiciozna finančna sredstva za mehanizem Unije na področju civilne zaščite po letu 2020.

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti zmogljivosti v primerih, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.

(7) Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost in uporabnost mehanizma Unije, z zagotavljanjem hitre razpoložljivosti zmogljivosti v primerih, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče. Zagotoviti je treba najboljšo in pregledno uporabo finančnih virov.

Obrazložitev

Pri mobilizaciji zmogljivosti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite je hitrost ključnega pomena, kot so pokazale tragične posledice pozne uporabe gasilskih letal v zadnjih sezonah gozdnih požarov v južni Evropi. Zagotavljanje sofinanciranja EU bi moralo vedno temeljiti na popolni preglednosti in odgovornosti.

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije.

(10) Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije, vendar ne na račun finančnih sredstev, dodeljenih drugim ključnim politikam Unije, na primer za spodbujanje pravic, enakosti in državljanstva, pravosodja ali človekovega razvoja po vsem svetu.

Obrazložitev

Pri mobilizaciji zmogljivosti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite je hitrost ključnega pomena, kot so pokazale tragične posledice pozne uporabe gasilskih letal v zadnjih sezonah gozdnih požarov v južni Evropi. Zagotavljanje sofinanciranja EU bi moralo vedno temeljiti na popolni preglednosti in odgovornosti.

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Za revidirani mehanizem Unije na področju civilne zaščite bi bilo treba zagotoviti ločena finančna in proračunska sredstva. Ker je treba preprečiti morebitne negativne učinke na financiranje obstoječih večletnih programov, bi bilo treba povečanje potreb po finančnih sredstvih za ciljno usmerjeno revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite v letih 2018, 2019 in 2020 pokriti izključno iz vseh sredstev, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/20131a, zlasti z uporabo instrumenta prilagodljivosti.

 

___________________

 

1a Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Obrazložitev

Nove predloge politike bi bilo treba dopolniti z novimi viri. Pripravljavec mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje. Namesto tega bi bilo treba vsa potrebna dodatna finančna sredstva mobilizirati z uporabo določb o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.“;

Komisija vsako leto obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.“;

Obrazložitev

Predlagamo, naj Evropski parlament in Svet vsako leto prejmeta posodobljene informacije o napredku krepitve mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vključno z obveznimi informacijami o proračunskem in stroškovnem razvoju, s čimer bi zagotovili popoln parlamentarni nadzor procesa ter čim prej odkrili morebitne spremembe, ki bi imele posledice za proračun.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12a – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Te informacije vključujejo pregled razvoja proračuna in stroškov s podrobno tehnično in finančno oceno, natančnimi podatki o zvišanju stroškov in spremembah pri potrebnih vrstah odzivnih zmogljivosti in morebitnih zahtevah glede kakovosti teh zmogljivosti ter razloge za to zvišanje ali spremembe.

Obrazložitev

Predlagamo, naj Evropski parlament in Svet vsako leto prejmeta posodobljene informacije o napredku krepitve mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vključno z obveznimi informacijami o proračunskem in stroškovnem razvoju, s čimer bi zagotovili popoln parlamentarni nadzor procesa ter čim prej odkrili morebitne spremembe, ki bi imele posledice za proračun.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek – točka 12

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Odobritve, potrebne za financiranje mehanizma Unije, postopno odobrita Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka, pri čemer ustrezno upoštevata vsa sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013*, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti, kot je opredeljeno v Prilogi I.

 

____________________

 

* Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Obrazložitev

Nove predloge politike bi bilo treba dopolniti z novimi viri. Pripravljavec mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje. Namesto tega bi bilo treba vsa potrebna dodatna finančna sredstva mobilizirati z uporabo določb o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Priloga I (novo)

 

 

Predlog spremembe

PRILOGA I

OKVIRNA DODATNA DODELJENA FINANČNA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2018–2020

 

 

2018

2019

2020

SKUPAJ

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 3*

Odobritve za prevzem obveznosti

19.157

115,2

122.497

256.854

 

Odobritve plačil

11

56,56

115.395

182.955

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

2

2

2.284

6.284

 

Odobritve plačil

0,8

1,8

2.014

4.614

Skupaj dodatne odobritve iz razdelkov 3 in 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

21.157

117,2

124.781

263.138

 

Odobritve plačil

11,8

58,36

117.409

187.569

(zneski so v milijonih EUR)

Celotni zneski se zagotovijo prek instrumenta prilagodljivosti.

Obrazložitev

Dodatna finančna sredstva, potrebna za financiranje sedanje revizije mehanizma Unije na področju civilne zaščite v obdobju 2018–2020, bi bilo treba natančneje opredeliti v samem sklepu, in sicer v samostojni in podrobni Prilogi I. Vsa potrebna dodatna finančna sredstva za financiranje revizije mehanizma Unije na področju civilne zaščite bi bilo treba mobilizirati z uporabo določb o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2017)0772 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.12.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

14.12.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

José Manuel Fernandes

13.12.2017

Obravnava v odboru

22.3.2018

 

 

 

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Indrek Tarand, Inese Vaidere, Monika Vana, Tiemo Wölken, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Denanot, Anneli Jäätteenmäki, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

27

+

ALDE

Jean Arthuis, Gérard Deprez, Anneli Jäätteenmäki

ECR

Bernd Kölmel

GUE/NGL

Liadh Ní Riada

PPE

Richard Ashworth, Reimer Böge, José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský

S&D

Jean-Paul Denanot, Eider Gardiazabal Rubial, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Indrek Tarand, Monika Vana

2

-

ENF

André Elissen, Marco Zanni

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (30.4.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(COM(2017)0772 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))

Pripravljavec mnenja: Daniel Buda

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski mehanizem na področju civilne zaščite je pomembna strategija Evropske unije za hitro odzivanje na izredne razmere, ki se lahko pojavijo na ozemlju Evropske unije ali zunaj njega, saj omogoča usklajeno pomoč prek delitve virov v vseh sodelujočih državah. Vseeno pa potrebuje izboljšave glede preprečevanja, pripravljenosti, organizacije in zmogljivosti za obvladovanje izrednih razmer.

Pripravljavec mnenja verjame, da ima mehanizem EU na področju civilne zaščite ključno vlogo pri izvajanju člena 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki spodbuja sodelovanje med državami članicami s ciljem, da bi izboljšali učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter zaščito pred njimi.

V zvezi s tem pozdravlja pobudo Evropske komisije, katere namen je poenostaviti in okrepiti sedanji mehanizem solidarnosti s povečanjem temu namenjenih finančnih sredstev Evropske unije, da bi kot dodatek k nacionalnim zmogljivostim vzpostavili ambiciozno evropsko rezervno zmogljivost za okrepitev sredstev držav članic.

Pripravljavec mnenja izpostavlja že obstoječi prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov za spodbujanje prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Meni pa, da bi za omogočanje hitrega in učinkovitega zagotavljanja pomoči pri aktivaciji sredstev v okviru rezerve rescEU morali uporabiti regionalni pristop, zlasti s krepitvijo zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti in njihovim vključevanjem, da bi se bolje odzivali na značilnosti prizadetih regij.

Izkoriščanje sinergij med različnimi skladi Unije je pomembno za večjo učinkovitost in uspešnost pri trajnostnem preprečevanju nesreč in odzivanju nanje. Zato se zavzema za boljše sodelovanje in usklajenost med različnimi instrumenti, vključno s Solidarnostnim skladom Evropske unije v okviru celovitega pristopa.

Podpira tudi predlog Komisije, da se vzpostavi mreža spretnosti in znanja ter strokovnega znanja različnih držav članic na tem področju ter da se vanjo vključijo centri odličnosti in univerze.

Nazadnje meni, da bi bilo treba razviti boljšo strategijo komuniciranja, da bi dejavnosti in rezultati v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite postali bolj prepoznavni za državljane in prispevali k okrepitvi njihovega zaupanja v zmogljivost Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo, državami članicami in njihovimi regijami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

_________________

_________________

12 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

12 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske in gospodarske posledice nesreč so lahko ogromne.

(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu. Tako naravne nesreče, ki jih podnebne spremembe še krepijo, kot nesreče, ki jih povzroči človek, vključno z novimi vrstami nevarnosti, kot so tiste, povezane z notranjo varnostjo, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske in gospodarske posledice nesreč so srednjeročno in dolgoročno pogosto ogromne.

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar nesreče, ki se ponavljajo, hkrati prizadenejo več držav članic in skupna zmogljivost ni zadostna.

(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za pravočasno in zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar nesreče, ki se ponavljajo in se dogajajo hkrati, prizadenejo več držav članic in njihove regije ter države članice in regije v bližnji soseščini, skupna zmogljivost za odzivanje pa ni zadostna. Sistem bi bilo treba izboljšati, države članice pa bi morale sprejeti ustrezne preventivne ukrepe za ohranitev in okrepitev nacionalnih zmogljivosti na ravni, ki zadostuje za ustrezno odzivanje na nesreče.

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.

(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi na vseh ravneh, saj posledice podnebnih sprememb vplivajo na vsa ozemlja in presegajo meje. V ta namen bi si morale države članice v partnerstvu s svojimi lokalnimi in regionalnimi organi redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, med drugim tudi pri čezmejnih dogodkih, z čim hitrejšim združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, tudi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Poleg tega bi morala Komisija po potrebi od držav članic zahtevati, naj zagotovijo posebne načrte usposabljanja, preprečevanja, pripravljenosti načrte za evakuacijo v zvezi s posebnimi nesrečami, kot so potresi, suše, vročinski vali, požari v naravi, poplave in pomanjkanje vode ter humanitarne in tehnološke nesreče, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Bistvenega pomena je zmanjšati upravno breme in okrepiti preventivne politike ter operativne zmogljivosti, tudi na čezmejni ravni, med drugim z okrepitvijo povezav in usklajevanja z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v členu 1 in 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313 in Solidarnostnim skladom Evropske unije. V tem okviru je pomembno poudariti, da evropski strukturni in investicijski skladi že prispevajo k spodbujanju prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanja in obvladovanja tveganj, pa tudi, da v povezavi s tem ciljem velja predhodna pogojenost.

_________________

_________________

13 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

13 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Makroregionalne strategije Unije bi lahko nudile visokokakovostne okvire za sodelovanje, da bi vzpostavili operativne preventivne ukrepe ter centre za odzivanje in upravljanje, kar bi omogočilo sodelovanje na tem področju s sosednjimi tretjimi državami.

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo.

(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za usposabljanje za nesreče ter pripravo in odzivanje nanje, zlasti z učinkovito vzajemno pomočjo in sodelovanjem v Evropi, s čimer bi zagotovili, da bi bila posredovanja bolj predvidljiva in da bi se znatno skrajšal čas, potreben za zagotovitev pomoči. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali državljanska dolžnost do pomoči), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz predhodno odrejenih skupnih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, kot so požari v naravi, hude poplave, potresi, teroristični napadi ali drugi nepredvideni dogodki, tudi morebitno akutno pomanjkanje zdravil, ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo za posredovanje in po potrebi istočasno na več različnih lokacijah. Operativna sredstva v okviru rescEU bi morala biti na zahtevo na voljo za operacije odzivanja, da bi odpravili vrzeli v zmogljivosti in okrepili prizadevanja v okviru nabora civilne zaščite. Opredeliti bi bilo treba posebne določbe za posredovanje v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih ob upoštevanju njihove oddaljenosti in posebnih lastnosti.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preprečevanju in obvladovanju nesreč je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odzivanje ustrezno vključene v usklajevanje in dejavnosti zagotavljanja, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Ti organi lahko imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zagotoviti je treba stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred prihodom pomoči rescEU, pa tudi redne kampanje obveščanja javnosti o prvih ukrepih za odzivanje v primeru nesreč.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Da bi olajšali hitro in učinkovito zagotavljanje pomoči, je treba pri aktivaciji sredstev v okviru rezerve rescEU zagotoviti teritorialno razsežnost ter upoštevati, kako pomembno je uporabiti regionalni pristop in po potrebi pristop na ravni skupnosti, da bi se ustrezno odzvali na značilnosti prizadetih regij in omejili škodo, ki jo je povzročila nesreča.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti zmogljivosti v primeri, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.

(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive materialne in tehnične zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, tudi v primeru čezmejnih dogodkov, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti materialnih in tehničnih zmogljivosti, tudi za reševanje starejših ali invalidov, v primerih, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Predhodno odrejena ustrezna oprema in nabava zmogljivosti s strani Unije bi morali omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah.

(9)  Usposabljanje, raziskave in inovacije so ključni vidiki sodelovanja na področju civilne zaščite. Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj, za spodbujanje inovacij z vključevanjem novih tehnologij, kot je vrhunska oprema, in najnovejših rezultatov raziskav, da bi zagotovili učinkovitejše spremljanje mestnih in gozdnih območij ter da bi izboljšali dialog in sodelovanje med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic, tudi na čezmejni ravni, je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah, v katere so vključeni raziskovalci, raziskovalni centri in centri usposabljanja držav članic, univerze in po potrebi ustrezni centri odličnosti in organizacije civilnega sektorja. Pri najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo tudi oni vključeni v to omrežje, hkrati pa okrepiti sodelovanje pri usposabljanju ter zmogljivosti za preprečevanje in odzivanje v sodelovanju s tretjimi državami na tem območju.

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi, racionalizaciji in večji prožnosti postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči hiter dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše in učinkovitejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice ter njihovi lokalni in regionalni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic, tudi z rednim upravljanjem gozdov, upravljanjem gorljivih snovi in načrtovanjem gozdov. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne in medobčinske preventivne ukrepe, zgodnje opozarjanje in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15, vključno z radioaktivnimi, biološkimi ali kemičnimi nesrečami. Programi teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike predvidevajo posebne ukrepe za upoštevanje odpornosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj, zato so potrebna okrepljena prizadevanja za večje povezovanje in več sinergij. Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Zaradi odzivanja na naravne nesreče bi bilo treba tudi poskrbeti za boljšo usklajenost s Solidarnostnim skladom Evropske unije.

__________________

__________________

15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Ukrepi Unije bi se morali osredotočati tudi na zagotavljanje pomoči pri tehničnem usposabljanju, da bi okrepili zmogljivost skupnosti za samopomoč, zaradi česar bi bili bolje pripravljeni na začetni odziv in obvladovanje nesreče. Z usmerjenim usposabljanjem in izobraževanjem za delavce na področju javne varnosti, na primer za voditelje v skupnosti, socialne in medicinske delavce ter reševalne in gasilske službe, ter za lokalne prostovoljne skupine za posredovanje, ki bi morale imeti hiter dostop do opreme za posredovanje, je mogoče prispevati k obvladovanju nesreče in zmanjšati število smrtnih žrtev med krizo in po njej.

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka -a (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-a)  v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)  lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnji nesreč; in

(c)  lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnji nesreč, tudi z uporabo ustreznih materialnih in tehničnih zmogljivosti za reševalne operacije v izrednih razmerah;

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Sklep 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.

(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah, tudi v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih;

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a a (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  v odstavku 1 se doda naslednja točka (ea):

 

(ea)  okrepitev sodelovanja in usklajevanja na čezmejni ravni;

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Sklep 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji.

(a)  sprejme ukrepe za spodbujanje izobraževanja, ozaveščanje, izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča dialog, sodelovanje ter izmenjavo znanj in rezultatov znanstvenih raziskav in inovacij, skupaj s priporočili in kratkoročnimi napovedmi, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami in njihovimi lokalnimi in regionalnimi organi, sosednjimi tretjimi državami ter po potrebi z najbolj oddaljenimi regijami in čezmorskimi državami in ozemlji, ki se soočajo z enakimi tveganji;

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  V členu 5(1) se vstavi točka (aa):

 

(aa)  na zahtevo zagotavlja pomoč pri odločanju;

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka a b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b)  V členu 5(1) se vstavi točka (ab):

 

(ab)  usklajuje harmonizacijo informacij in smernic glede sistemov opozarjanja, tudi na čezmejni ravni;

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 c (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka h

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(3c)  V členu 5(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:

(h)  spodbuja uporabo različnih skladov Unije, ki jih je mogoče nameniti za trajnostno preventivo pred nesrečami, države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja;

(h)  spodbuja uporabo in usklajevanje različnih skladov Unije, ki jih je mogoče nameniti za trajnostno preventivo pred nesrečami in odziv nanje, države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja za krepitev sinergij, tudi da bi razširile in posodobile svoje materialne in tehnične zmogljivosti;

Predlog spremembe    21

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a

Sklep 1313/2013/EU

Člen 6 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;

(a)  pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni in regionalni ravni v partnerstvu z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaki dve leti dajo na voljo Komisiji;

Predlog spremembe    22

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b

Sklep 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaki dve leti predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, da predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja, ter jim zagotovi smernice za pripravo teh načrtov. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, tudi na regionalni in lokalni ravni, kot del okrepljenega prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti za naložbe v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Predlog spremembe    23

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 8 – odstavek 1 – točka k

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

4a.  V členu 8(1) se točka (k) nadomesti z naslednjim:

(k)  v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1).

(k)  v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1), vključno z usklajevanjem z drugimi instrumenti Unije.

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013R1303&from=SL)

Predlog spremembe    24

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  V členu 9 se za odstavkom 1 vstavi naslednji odstavek:

 

„1a.  Države članice okrepijo ustrezne upravne zmogljivosti pristojnih regionalnih in lokalnih organov v skladu z njihovim institucionalnim in pravnim okvirom.“

Predlog spremembe    25

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Sklep 1313/2013/EU

Člen 10 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na nesreče v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev in izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.

1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev in izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.

Predlog spremembe    26

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.

1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za niz predhodno odobrenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake, in sicer na podlagi načela državljanske dolžnosti do pomoči.

Predlog spremembe    27

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10.  Sklicevanja na evropske zmogljivosti za nujni odziv, EERC in prostovoljni nabor se razumejo kot sklicevanje na evropski nabor civilne zaščite.

10.  Sklicevanja na evropske zmogljivosti za nujni odziv, EERC in državljansko dolžnost do pomoči, se razumejo kot sklicevanje na evropski nabor civilne zaščite.

Predlog spremembe    28

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  iskanje in reševanje v mestih;

(c)  iskanje in reševanje v mestih, gorah in gozdovih;

Predlog spremembe    29

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, ter potrebe po prožnosti glede zmogljivosti za odziv, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

Predlog spremembe    30

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom.

7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom, Komisija pa uporablja skupni standardizirani operativni jezik, ki ga razumejo vsi deležniki, ki posredujejo v primeru nesreč.

Predlog spremembe    31

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  V primeru uporabe se Komisija z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.

8.  V primeru uporabe se Komisija z državo članico ali po potrebi državami članicami, ki zaprosijo za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti, vključno z zmogljivostmi za odzivanje regionalnih in lokalnih organov, pa tudi prostovoljcev in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.

Predlog spremembe    32

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Komisija prek ERCC po potrebi omogoča usklajevanje različnih odzivnih zmogljivosti v skladu s členoma 15 in 16.

9.  Komisija po potrebi omogoča usklajevanje med različnimi odzivnimi zmogljivostmi, pri čemer med drugim upošteva potrebo po sprejetju regionalnega pristopa, ter, če je primerno, uporablja čezmejne ureditve, odvisno od razpoložljivosti in bližine. Usklajevanje je omogočeno tudi prek Centra za usklajevanje nujnega odziva v skladu s členoma 15 in 16.

Predlog spremembe    33

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Sklep 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.

Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, vključno po potrebi z raziskovalnimi centri, centri za usposabljanje, univerzami, raziskovalci in centri odličnosti, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo odprta tudi za izmenjavo znanja in primerov dobre prakse s tretjimi državami.

Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:

Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj, razširjanja znanja, komunikacije in programov ozaveščanja javnosti:

Predlog spremembe    34

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(9a)  V členu 13(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

(a)  vzpostavitev in vodenje program za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice.

(a)  vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč, namenjenega zagotavljanju specializiranega strokovnega znanja za preventivo pred nesrečami ter pripravljenost in odziv nanje. Program po potrebi uporablja obstoječe centre odličnosti in univerze in vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice. Program vključuje tudi določbe o sodelovanju s sosednjimi tretjimi državami.

Predlog spremembe    35

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Sklep 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – točka f

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(9b)  V členu 13(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

(f)  spodbujati in pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;

(f)  spodbujati raziskave in inovacije ter pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;

Predlog spremembe    36

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Sklep 1313/2013/EU

Člen 20 a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c).

Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c). Oblikuje se komunikacijska strategija, da bi postali ukrepi v okviru mehanizma Unije prepoznavni za državljane in da bi se povečalo njihovo zaupanje v zmogljivosti Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje.

Predlog spremembe    37

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 14 – točka b – točka i

Sklep 1313/2013/EU

Člen 21 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  stroške, potrebne za nadgradnjo ali popravilo odzivnih zmogljivosti na stanje pripravljenosti in razpoložljivosti, ki omogoča njihovo uporabo v okviru evropskega nabora civilne zaščite v skladu z zahtevami glede kakovosti evropskega nabora civilne zaščite in, če je ustrezno, priporočili, oblikovanimi v postopku certificiranja (v nadaljnjem besedilu: stroški prilagoditve). Ti stroški lahko vključujejo stroške, povezane z operabilnostjo, interoperabilnostjo modulov in drugih odzivnih zmogljivosti, avtonomijo, samozadostnostjo, možnostjo prevoza, pakiranjem, in druge potrebne stroške, če so izrecno povezani z udeležbo zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite.

(c)  stroške, potrebne za nadgradnjo ali popravilo odzivnih zmogljivosti na stanje pripravljenosti in razpoložljivosti, ki omogoča njihovo uporabo v okviru evropskega nabora civilne zaščite v skladu z zahtevami glede kakovosti evropskega nabora civilne zaščite in, če je ustrezno, priporočili, oblikovanimi v postopku certificiranja (v nadaljnjem besedilu: stroški prilagoditve). Ti stroški lahko vključujejo stroške, povezane z operabilnostjo, interoperabilnostjo modulov in drugih odzivnih zmogljivosti, avtonomijo, samozadostnostjo, možnostjo prevoza, pakiranjem, in druge potrebne stroške, vključno s stroški za spodbujanje prostovoljstva, povezanega s civilno zaščito, in usposabljanje prostovoljcev, če so izrecno povezani z udeležbo zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite.

Predlog spremembe    38

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Sklep 1313/2013/EU

Člen 26 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.

2.  Vzpostaviti je treba sinergije, komplementarnost in večjo usklajenost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, vključno s Solidarnostnim skladom Evropske unije, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike, brez da bi to vključevalo prerazporeditev sredstev, namenjenih tem območjem. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2017)0772 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.12.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

REGI

14.12.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Daniel Buda

7.12.2017

Obravnava v odboru

24.1.2018

27.3.2018

 

 

Datum sprejetja

26.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Victor Boştinaru, Rosa D’Amato, Aleksander Gabelic, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Konstantinos Papadakis, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Daniel Buda, John Howarth, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Damiano Zoffoli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marek Plura, Boris Zala

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Ivan Jakovčić, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

EFDD

Rosa D’Amato

PPE

Pascal Arimont, Daniel Buda, Ivana Maletić, Marek Plura, Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Lambert van Nistelrooij

S&D

Victor Boştinaru, Aleksander Gabelic, Michela Giuffrida, John Howarth, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Boris Zala, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Monika Vana

1

-

NI

Konstantinos Papadakis

1

0

ECR

Ruža Tomašić

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov (4.4.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

((COM)2017/0772 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))

V imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov: Angelika Mlinar (poročevalka)

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojnemu odboru naslednji predlog spremembe:

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Enakost spolov je temeljna vrednota Unije, kar potrjujeta Pogodbi in Listina EU o temeljnih pravicah, za katere se je Unija zavezala, da jih jo bo vključila v vse svoje dejavnosti. Predvsem člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije uvaja načelo vključevanja enakosti spolov, saj navaja, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami.

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/20131.

(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Države članice bi morale zagotoviti celovito oblikovanje programov, pri katerih bo upoštevana različnost spolov, saj naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, pa tudi okoljske politike različno vplivajo na moške in ženske. Zato je treba vprašanje spola vključiti v vse faze od postopkov preprečevanja do pripravljenosti in odziva na nesreče, vključno s skupnimi ocenami tveganja ter kriznim upravljanjem v času konflikta in po njem, da bi zagotovili pravično in učinkovito zmanjševanje tveganja nesreč ter okrepili mehanizme civilne zaščite. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/20131.

_____________________

_____________________

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) V vseh svojih ukrepih bi morala Unija upoštevati, da bi poleg takojšnjih posledic nesreče ženske utegnile imeti še posebne zdravstvene potrebe. Države članice in Unija bi morale prednostno zagotoviti, da nosečnice dobijo potrebno zdravstveno oskrbo.

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  V vseh fazah obvladovanja tveganja bi bilo treba zagotoviti sanitarne in higienske prostore, storitve in vire, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti posebnim potrebam žensk in deklet.

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  Ženske in dekleta so bolj izpostavljene fizičnemu in spolnemu nasilju v izrednih razmerah. Zato je bistveno, da projekti obvladovanja nesreč vključujejo ukrepe za preprečevanje nasilja na podlagi spola in učinkovit odziv nanj, kot so ukrepi za varovanje žensk po nesreči, obenem pa je treba zagotoviti storitve za podporo žrtvam nasilja na podlagi spola z zdravstveno in psihološko podporo ter drugimi vrstami pomoči. Vprašanja v zvezi z nasiljem nad ženskami in dekleti bi bilo treba vključiti v obstoječa usposabljanja in priročnike za obvladovanje tveganj in odziv na izredne razmere.

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Da bi preprečili in se učinkoviteje odzvali na posebna tveganja, s katerimi se ženske in dekleta soočajo v izrednih razmerah, bi moralo osebje, ki dela na področju načrtovanja, napotitve in obvladovanja pri obvladovanju tveganja nesreč in civilne zaščite, opraviti usposabljanje, ki upošteva razlike med spoloma. Zato sta izjemno pomembna sedanji dialog med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite ter mrežami in organizacijami zagovornikov pravic žensk, ki se specializirajo za področje naravnih nesreč, in njihovo delo, da bi oblikovali vseobsegajoč pristop k preprečevanju nesreč v Uniji in državah članicah ter pripravljenosti in odzivu nanje.

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije.

(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije, vendar ne na račun finančnih sredstev, ki so namenjena drugim pomembnim politikam Unije, kot so tiste, ki spodbujajo pravice, enakost in državljanstvo, pravico ali človeški razvoj po vsem svetu, vključno z vsemi sredstvi, ki so namenjena programom in projektom za enakost spolov in krepitev vloge žensk, predvsem, če upoštevamo, da je izvajanje nekaterih teh programov izjemno uspešno (odobritve plačil za program za pravice, enakost in državljanstvo so v zadnjih treh letih presegle 99 %).

Obrazložitev

Nove predloge politike bi bilo treba dopolniti z novimi viri. Pripravljavka mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje. Skoraj 100 % stopnja črpanja sredstev za program za pravice, enakost in državljanstvo pomeni, da se iz tega programa ne morejo črpati dodatna sredstva, ne da bi to negativno vplivalo na nekatere projekte in organizacijo. Odbor FEMM nenehno opozarja na potrebo po povečanju sredstev za program za pravice, enakost in državljanstvo z namenom financiranja programa DAPHNE in programov za enakost spolov.

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Za revidirani mehanizem Unije na področju civilne zaščite bi bilo treba zagotoviti ločena finančna in proračunska sredstva. Glede na potrebo po preprečevanju negativnih učinkov na financiranje obstoječih večletnih programov bi bilo treba povečanje potreb po finančnih sredstvih za ciljno usmerjeno revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite v letih 2018, 2019 in 2020 pokriti izključno z vsemi sredstvi, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/20131a, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti.

 

___________________

 

1a Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Obrazložitev

Nove predloge politike bi bilo treba dopolniti z novimi viri. Pripravljavka mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje.

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b)  Načrtovanje in dodeljevanje sredstev in priprava proračuna za spremenjeni mehanizem Unije na področju civilne zaščite bi morali zagotoviti vključevanje vidika spola v proračun, vključno z oceno na podlagi spola za boljše vključevanje vidika spola v obvladovanje kriznih razmer na področju prizadevanj za obvladovanje tveganj in preprečevanje nesreč.

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  napredek pri izvajanju okvirnih dejavnosti za preprečevanje nesreč: merjen s številom držav članic, ki so Komisiji predložile svojo oceno tveganja, oceno svoje zmožnosti obvladovanja tveganj ter povzetek svojega načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč iz člena 6;;

(a)  napredek pri izvajanju okvirnih dejavnosti za preprečevanje nesreč: merjen s številom držav članic, ki so Komisiji predložile svojo oceno tveganja, oceno svoje zmožnosti obvladovanja tveganj ter povzetek svojega načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč iz člena 6; ocena upošteva različnost spolov;

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.“;

Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12 s podrobnimi podatki o vključitvi vprašanja enakosti spolov.“;

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:“; '

Mreža si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov ter v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:“;

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  v členu 13 se doda naslednji odstavek:

 

2a.  Pri izvajanju nalog iz odstavka 1 Komisija in države članice zagotovijo, da postopki usposabljanja ter priročniki o zmanjšanju tveganja in odzivanja na izredne razmere vključujejo vidik spola s posebnim poudarkom na preprečevanju nasilja nad ženskami in dekleti ter odzivu na to nasilje;

Obrazložitev

Namen dodatnega odstavka je prek usposabljanj in priročnikov zagotoviti upoštevanje različnosti spolov v okviru mreže znanja Unije na področju civilne zaščite.

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b)  v členu 13 se doda naslednji odstavek:

 

3a.  Komisija zagotovi, da bodo podatki o nesrečah na voljo in ločeni po spolu, kot to zahteva sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč, da bi obravnavali vlogo žensk pri načrtovanju zmanjševanja tveganja in obravnavali vidik spola v celotnem postopku;

Obrazložitev

Namen dodatnega odstavka je uvedba zbiranja podatkov o nesrečah, pri katerem se upošteva različnost spolov. Za spodbujanje in krepitev sodelovanja so podatki in statistični podatki bistvenega pomena za razumevanje in posledično za odziv na tveganje nesreč. V sendajskem okviru za zmanjšanje tveganja nesreč je jasno določeno, da bi moralo biti zbiranje ustreznih podatkov ločeno po spolu.

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Iz razdelka 3 finančnega okvira ,Varnost in državljanstvo‘ izhaja 480 630 000 EUR v tekočih cenah, iz razdelka 4 ,Evropa v svetu‘ pa 150 936 000 EUR v tekočih cenah.“;

Odobritve, potrebne za financiranje mehanizma Unije, postopno odobrita Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka, pri čemer ustrezno upoštevata vsa sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013*, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti.

 

____________________

 

* Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Obrazložitev

Nove predloge politike bi bilo treba dopolniti z novimi viri. Pripravljavka mnenja odločno zavrača kakršno koli prerazporejanje na račun uspešnih, trajno nezadostno financiranih programov, kot sta program za pravice, enakost in državljanstvo ter program za pravosodje.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2017)0772 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.12.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

8.2.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Angelika Mlinar

21.2.2018


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2017)0772 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD)

Datum predložitve EP

23.11.2017

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.12.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

14.12.2017

DEVE

14.12.2017

BUDG

14.12.2017

REGI

14.12.2017

 

FEMM

8.2.2018

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

AFET

20.3.2018

 

 

 

Pridruženi odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

15.3.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Elisabetta Gardini

16.1.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

20.3.2018

 

 

 

Datum sprejetja

17.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

8

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Urszula Krupa, Jo Leinen, Peter Liese, Lukas Mandl, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Julia Reid, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Nicola Caputo, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Karol Karski, Ulrike Müller, Stanislav Polčák, Bart Staes, Dubravka Šuica, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

John Flack, Jaromír Kohlíček, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos)

Datum predložitve

23.5.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

48

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Ulrike Müller, Nils Torvalds

ECR

Karol Karski, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha

EFDD

Piernicola Pedicini

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Esther Herranz García, György Hölvényi, Peter Jahr, Peter Liese, Lukas Mandl, Stanislav Polčák, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Dubravka Šuica, Adina-Ioana Vălean

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

8

-

ALDE

Jan Huitema

ECR

John Flack, John Procter

ENF

Sylvie Goddyn

VERTS/ALE

Bas Eickhout, Benedek Jávor, Davor Škrlec, Bart Staes

5

0

EFDD

Julia Reid

GUE/NGL

Stefan Eck, Jaromír Kohlíček

NI

Zoltán Balczó

PPE

Julie Girling

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 30. maj 2018Pravno obvestilo