Postopek : 2017/0090(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0181/2018

Predložena besedila :

A8-0181/2018

Razprave :

PV 11/06/2018 - 15
CRE 11/06/2018 - 15

Glasovanja :

PV 12/06/2018 - 5.2
CRE 12/06/2018 - 5.2
Obrazložitev glasovanja
PV 18/04/2019 - 10.17

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0244
P8_TA(2019)0437

POROČILO     ***I
PDF 832kWORD 110k
23.5.2018
PE 616.810v02-00 A8-0181/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

(COM(2017)0208 – C8-0147/2017 – 2017/0090(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Werner Langen

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

(COM(2017)0208 – C8-0147/2017 – 2017/0090(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0208),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0147/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0181/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(5) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije 27. julija 2012 in je začeti veljati 16. avgusta 2012. Zahteve, ki jih vsebuje, in sicer centralni kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, zahteve po kritju, zahteve za zmanjševanje operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa, obveznost poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zahteve za centralne nasprotne stranke (CNS) in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov, prispevajo k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter zmanjšanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke in operativnega tveganja, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)  Poenostavitev nekaterih področij, ki jih zajema Uredba (EU) št. 648/2012, in bolj sorazmeren pristop do teh območij je v skladu s programom Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT), v katerem je poudarjena potreba po zmanjševanju stroškov in poenostavitvi, tako da politike Unije dosežejo svoje cilje na najučinkovitejši način, in ki je zlasti usmerjen v zmanjšanje regulativnih in upravnih bremen, hkrati pa se s tem ne posega v splošni cilj ohranitve finančne stabilnosti in zmanjšanja sistemskih tveganj.

(3)  Učinkoviti in odporni potrgovalni sistemi in trgi zavarovanj so bistvi elementi za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in krepijo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

(4)  Komisija je v letih 2015 in 2016 izvedla dve javni posvetovanji o uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija je prispevke o uporabi te uredbe prejela tudi od Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Na teh javnih posvetovanjih se je izkazalo, da so zainteresirane strani podpirale cilje Uredbe (EU) št. 648/2012 in da je ni potrebno korenito spremeniti. Komisija je 23. novembra 2016 sprejela poročilo o pregledu v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) št. 648/2012. Čeprav se vse določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 še ne uporabljajo v celoti in zato celovita ocena te uredbe še ni mogoča, so bila v poročilu opredeljena področja, na katerih je potrebno ciljno usmerjeno ukrepanje, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012 na sorazmernejši, učinkovitejši in uspešnejši način.

(5)  Uredba (EU) št. 648/2012 bi morala zajemati vse finančne nasprotne stranke, ki lahko pomenijo pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem. Opredelitev finančnih nasprotnih strank bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)  Pri nekaterih finančnih nasprotnih strankah je obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC premajhen, da bi pomenil pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem, in premajhen, da bi bil centralni kliring ekonomsko izvedljiv ▌. Te stranke, ki se običajno imenujejo majhne finančne nasprotne stranke, bi morale biti izvzete iz obveznosti kliringa, še vedno pa bi zanje morala veljati zahteva za izmenjavo zavarovanja s premoženjem za zmanjševanje morebitnega sistemskega tveganja. Vendar pa bi preseganje praga kliringa s strani majhne finančne nasprotne stranke za vsaj en razred izvedenih finančnih instrumentov OTC moralo sprožiti obveznost kliringa za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, in sicer zaradi medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank in morebitnega sistemskega tveganja za finančni sistem, ki lahko nastane, če za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ni opravljen centralni kliring.

(7)  Nefinančne nasprotne stranke so manj medsebojno povezane kot finančne nasprotne stranke. Poleg tega so pogosto dejavne le v enem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Njihova dejavnost v primerjavi z dejavnostjo finančnih nasprotnih strank zato pomeni manjše sistemsko tveganje za finančni sistem. Področje uporabe obveznosti kliringa za nefinančne nasprotne stranke bi bilo zato treba omejiti, tako da za te nefinančne nasprotne stranke obveznost kliringa velja le, kar zadeva tisto kategorijo ali kategorije sredstev, ki presegajo prag kliringa ▌.

(7a)  Tveganja finančnih in nefinančnih nasprotnih strank so različna, zato je treba določiti dva različna pragova kliringa. Da bi upoštevali morebitne spremembe na finančnih trgih, bi bilo treba ta pragova redno posodabljati.

(8)  Zahteva po kliringu nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, povzroča pravno negotovost in operativne težave, prinaša pa le majhne koristi. Ta zahteva zlasti povzroča dodatne stroške in napore za nasprotne stranke pri teh pogodbah in lahko tudi vpliva na nemoteno delovanje trga, ne da bi se zaradi tega bistveno izboljšala enotna in dosledna uporaba Uredbe (EU) št. 648/2012 ali enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu. To zahtevo bi bilo zato treba odpraviti.

(9)  Nasprotne stranke z omejenim obsegom dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC imajo težave z dostopom do centralnega kliringa, bodisi kot stranka klirinškega člana ali prek posrednih ureditev kliringa. Zahteva, da klirinški člani podpirajo posredne klirinške storitve pod razumnimi tržnimi pogoji, torej ni učinkovita. Zato bi bilo treba izrecno zahtevati, da klirinški člani in stranke klirinških članov, ki opravljajo klirinške storitve neposredno za druge nasprotne stranke ali posredno, tako da omogočajo svojim strankam, da te storitve opravljajo za druge nasprotne stranke, to počnejo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji.

(10)  V nekaterih okoliščinah bi morala biti na voljo možnost uvedba mirovanja obveznosti kliringa. Prvič, taka uvedba mirovanja bi morala biti mogoča, kadar niso več izpolnjena merila, na podlagi katerih za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC velja obveznost kliringa. To bi zlasti lahko veljalo, kadar razred izvedenih finančnih instrumentov OTC postane neprimeren za obvezni centralni kliring ali če pride do pomembne spremembe katerega od teh meril za posamezen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC. Uvedbo mirovanja obveznosti kliringa bi bilo treba omogočiti tudi, če CNS ne zagotavlja več klirinške storitve za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke ter druge CNS ne morejo vskočiti dovolj hitro in prevzeti teh klirinških storitev. Nazadnje, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa bi bilo treba omogočiti tudi, kadar se to šteje za potrebno za preprečitev resne grožnje za finančno stabilnost v Uniji.

(11)  Poročanje o preteklih poslih se je izkazalo za težavno zaradi pomanjkanja nekaterih podrobnosti, o katerih pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 648/2012 ni bilo treba poročati, zdaj pa se to zahteva.. Posledica sta visoka stopnja neporočanja in slaba kakovost sporočenih podatkov, medtem ko je breme poročanja o teh poslih precejšno. Zato obstaja velika verjetnost, da ti pretekli podatki ne bodo uporabljeni. Poleg tega se bodo ob začetku veljavnosti roka za poročanje preteklih poslov številni izmed teh poslov že iztekli, skupaj z njimi pa tudi z njimi povezane izpostavljenosti in tveganja. Da se popravi to stanje, bi bilo zahteve po poročanju o preteklih poslih treba odpraviti.

(12)  Posli znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, pomenijo le razmeroma majhen del vseh poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in se uporabljajo predvsem za notranje varovanje pred tveganji znotraj skupin. Ti posli zato ne prispevajo znatno k sistemskemu tveganju in medsebojni povezanosti, obveznost poročanja o njih pa povzroča znatne stroške in obremenitve za nefinančne nasprotne stranke. Vsi posli med povezanimi člani znotraj skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, bi zato morali biti izvzeti iz obveznosti poročanja, ne glede na sedež nefinančne nasprotne stranke.

(13)  Zahteva po poročanju o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, nalaga znatno breme nasprotnim strankam, saj se vsak dan sklene veliko število takih pogodb. Cilj javnega posvetovanja, ki ga je Komisija organizirala v zvezi s preverjanjem ustreznosti nadzorniškega poročanja in je bilo objavljeno 1. decembra 2017, je zbiranje dokazov o stroških izpolnjevanja zahtev glede nadzorniškega poročanja na ravni Unije, pa tudi o skladnosti, združljivosti, učinkovitosti in uspešnosti teh zahtev ter njihovi dodani vrednosti Unije. To javno posvetovanje organom ponuja priložnost, da celostno in ob upoštevanju vseh obstoječih in prihodnjih regulativnih ureditev poročanja ocenijo poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, da upoštevajo novo ureditev poročanja po začetku izvajanja Uredbe (EU) št. 600/2014(6) in da predložijo predloge za dejansko zmanjšanje bremena udeležencev na trgu, ki morajo poročati o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Komisija bi morala te ugotovitve upoštevati in predlagati spremembe zahtev glede poročanja v prihodnosti, in sicer na podlagi člena 9(1) v zvezi s poročanjem o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi.

(14)  Da bi se zmanjšalo breme poročanja za majhne nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa, bi morala biti finančna nasprotna stranka izključno odgovorna in nositi pravno odgovornost za poročanje o posameznem podatkovnem nizu v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenimi z nefinančno nasprotno stranko, za katero ne velja obveznost kliringa, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti. Da bi finančna nasprotna stranka imela podatke, potrebne za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, bi morala nefinančna nasprotna stranka predložiti podrobnosti v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, za katere ni mogoče razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Vendar bi morala nefinančna nasprotna stranka imeti možnost, da poroča o svojih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V tem primeru bi morala nefinančna nasprotna stranka o tem obvestiti finančno nasprotno stranko ter biti odgovorna ter pravno odgovarjati za sporočanje teh podatkov in njihovo točnost.

(15)  Določiti bi bilo treba tudi odgovornost za poročanje o drugih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih. Zato bi bilo treba določiti, da je družba za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) odgovorna in nosi pravno odgovornost za poročanje v imenu tega KNPVP o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene zadevni KNPVP, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podatkov. Podobno bi moral biti upravitelj alternativnih investicijskih skladov odgovoren in nositi pravno odgovornost za poročanje v imenu tega alternativnega investicijskega sklada o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene zadevni alternativni investicijski sklad, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podatkov.

(16)  Za preprečitev neskladnosti v Uniji pri uporabi tehnik zmanjševanja tveganja bi morali nadzorniki odobriti postopke upravljanja tveganja, ki od nasprotnih strank zahtevajo pravočasno, natančno in primerno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem, in vse bistvene spremembe navedenih postopkov, preden se začnejo izvajati.

(16a)  Da bi preprečili regulativno razhajanje na mednarodni ravni in ob upoštevanju posebne narave trgovanja s tovrstnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, bi se morala obvezna izmenjava gibljivega kritja za fizično poravnane valutne terminske posle in fizično poravnane izvedene instrumente z valutno zamenjavo uporabljati le za posle med najbolj sistemskimi nasprotnimi strankami, tj. kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji.

(16b)  Storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju, kot je stiskanje portfelja, lahko zmanjšajo sistemsko tveganje. Te storitve lahko z zmanjšanjem tveganja pri obstoječih portfeljih izvedenih finančnih instrumentov in brez spreminjanja tržnega položaja celotnega portfelja zmanjšajo izpostavljenosti nasprotne stranke in njena tveganja, povezana z bruto neporavnanimi pozicijami. „Stiskanje portfelja“ je opredeljeno v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 in je izključeno iz področja uporabe obveznosti trgovanja na ravni Unije, določene v členu 28 omenjene uredbe. Za uskladitev te uredbe z Uredbo (EU) št. 600/2014, kjer je to potrebno, bi morala Komisija v sodelovanju z organoma ESMA in ESRB oceniti, za katere storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju lahko odobri izvzetje iz obveznosti kliringa, pri čemer bi morala upoštevati razlike med uredbama in možnost za izogibanje obveznosti kliringa.

(17)  Za povečanje preglednosti in predvidljivosti začetnih kritij in da se CNS omeji pri spreminjanju njihovih modelov začetnega kritja na način, ki bi se lahko zdel procikličen, bi morale CNS svojim klirinškim članom zagotoviti orodja za simulacijo njihovih zahtevanih začetnih kritij in podroben pregled modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo. To je v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo in odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti z okvirom za razkrivanjem, objavljenim decembra 2012(7), in standardi za javna kvantitativna razkritja za centralne nasprotne stranke, objavljenimi leta 2015(8), ki so pomembni za spodbujanje točnega razumevanja tveganj in stroškov, povezanih z morebitnim sodelovanjem klirinških članov v CNS, in povečanje preglednosti CNS za udeležence na trgu.

(18)  Še vedno ostaja negotovo, v kolikšni meri so sredstva na zbirnih ali posameznih ločenih računih izvzeta iz insolvenčnih postopkov. Zato ni jasno, v katerih primerih lahko CNS z zadostno pravno gotovostjo prenesejo pozicije strank, kadar klirinški član ne izpolni svojih obveznosti, oziroma v katerih primerih lahko CNS z zadostno pravno gotovostjo prilive iz likvidacije izplačajo neposredno strankam. Za spodbujanje kliringa in izboljšanje dostopa do njega bi bilo treba pojasniti pravila v zvezi z izvzetjem teh sredstev in pozicij iz insolvenčnih postopkov.

(19)  Globe, ki jih ESMA lahko naloži repozitorijem sklenjenih poslov, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, bi morale biti dovolj učinkovite, sorazmerne in odvračilne za zagotovitev učinkovitosti nadzornih pooblastil organa ESMA in za povečanje preglednosti pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zneski glob, ki so bili prvotno določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, se niso izkazali za dovolj odvračilne glede na tekoči promet repozitorijev sklenjenih poslov, kar bi potencialno lahko omejilo učinkovitost nadzornih pooblastil organa ESMA v zvezi z repozitoriji sklenjenih poslov v skladu s to uredbo. Zgornjo mejo osnovnih zneskov glob bi bilo zato treba povečati.

(20)  Organi tretje države bi morali imeti dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov Unije, kadar zadevna tretja država izpolnjuje določene pogoje, ki zagotavljajo obdelavo teh podatkov, in kadar ta tretja država zagotavlja pravno zavezujočo in izvršljivo obveznost, da se organom Unije omogoča neposreden dostop do podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov v zadevni tretji državi.

(21)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(9) omogoča poenostavljen postopek registracije za repozitorije sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji. Podoben poenostavljen postopek registracije bi bilo treba uvesti za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(22)  Zaradi nezadostne kakovosti in preglednosti podatkov, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov, jih subjekti, ki imajo odobren dostop do teh podatkov, težko uporabljajo za spremljanje trgov izvedenih finančnih instrumentov, regulatorji in nadzorniki pa ne morejo pravočasno opredeliti tveganj za finančno stabilnost. Za izboljšanje kakovosti in preglednosti podatkov ter za uskladitev zahtev po poročanju iz Uredbe (EU) št. 648/2012 s tistimi iz Uredbe (EU) 2015/2365 in Uredbe (EU) št. 600/2014 je potrebna nadaljnja uskladitev pravil za poročanje in zahtev po poročanju, zlasti pa nadaljnja uskladitev podatkovnih standardov, metod in ureditev za poročanje ter postopkov, ki bi jih morali uporabljati repozitoriji sklenjenih poslov za potrjevanje popolnosti in točnosti sporočenih podatkov ter usklajevanje podatkov z drugimi repozitoriji sklenjenih poslov. Poleg tega bi morali repozitoriji sklenjenih poslov nasprotnim strankam na njihovo zahtevo omogočiti dostop do vseh podatkov, sporočenih v njihovem imenu, da se nasprotnim strankam omogoči preverjanje točnosti navedenih podatkov.

(22a)  Da bi se zmanjšalo upravno breme ter povečalo uparjanje poslov, bi moral organ ESMA uvesti skupni standard Unije za poročanje v repozitorije sklenjenih poslov. Ker CNS in druge finančne nasprotne stranke prevzemajo prenesene naloge poročanja, bi enoten format povečal učinkovitost za vse udeležence.

(23)  Kar zadeva storitve, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov, je Uredba (EU) št. 648/2012 vzpostavila konkurenčno okolje. Nasprotne stranke bi zato morale imeti možnost, da izberejo repozitorij sklenjenih poslov, kateremu želijo poročati, in možnost zamenjati repozitorij sklenjenih poslov, če to želijo. Da se olajša ta prehod in zagotovi neprekinjena razpoložljivost podatkov brez podvajanja, bi morali repozitoriji sklenjenih poslov vzpostaviti ustrezne politike za zagotovitev urejenega prenosa teh podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov na zahtevo podjetja, za katero velja obveznost poročanja.

(24)  Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da obveznost kliringa ne bi smela veljati za pokojninske sheme, dokler CNS ne razvijejo ustrezne tehnične rešitve za prenos zavarovanja z nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja. Glede na to, da do zdaj še ni bila razvita izvedljiva rešitev, ki bi pokojninskim shemam omogočala centralni kliring, bi bilo treba za veliko večino teh shem to začasno odstopanje podaljšati za nadaljnji dve leti. Vendar pa bi centralni kliring moral ostati končni cilj glede na to, da sedanje spremembe v zakonodaji in na trgu udeležencem na trgu omogočajo razvoj ustreznih tehničnih rešitev v navedenem obdobju. Komisija bi morala ob pomoči organa ESMA, EBA, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in ESRB spremljati napredek CNS, klirinških članov in pokojninskih shem pri oblikovanju izvedljivih rešitev, ki bodo omogočale udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu, in pripraviti poročilo o doseženem napredku. To poročilo bi moralo zajemati tudi rešitve in z njimi povezane stroške za pokojninske sheme ob upoštevanju sprememb v zakonodaji in na trgu, kot so na primer spremembe vrste finančne nasprotne stranke, za katero velja obveznost kliringa. Komisija bi ▌morala biti pooblaščena za podaljšanje tega odstopanja za še eno leto, če meni, da so se zainteresirane strani dogovorile za rešitev in je za njeno uvedbo potrebnega več časa.

(24a)  Majhne pokojninske sheme, poleg tistih, ki so uvrščene med majhne finančne nasprotne stranke, ne predstavljajo enakega tveganja kot večje pokojninske sheme, zato je primerno, da se jim omogoči daljše izvzetje iz obveznosti kliringa. Komisija za te pokojninske sheme podaljša izvzetje iz navedene obveznosti za tri leta. Če do konca navedenega obdobja Komisija ugotovi, da je pri majhnih pokojninskih shemah prišlo do potrebnih prizadevanj za razvoj ustreznih tehničnih rešitev za vključitev v centralni kliring in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine upokojencev ostaja nespremenjen, bi morala Komisija imeti možnost izvzetje podaljšati za še dve leti. Po izteku izvzetja bi morale majhne pokojninske sheme izpolnjevati zahteve te uredbe enako kot vsi drugi subjekti v okviru njenega področja uporabe. Zaradi manjšega obsega pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih v okviru majhnih pokojninskih shem, se pričakuje, da ne bodo presegle pragov obveznosti kliringa. Tako za večino malih pokojninskih shem tudi po izteku izvzetja še vedno ne bi veljala obveznost kliringa.

(24b)  Izvzetje za pokojninske sheme bi se moralo še naprej uporabljati po datumu začetka veljavnosti te uredbe; če ta začne veljati po 16. avgustu 2018, bi se moralo uporabljati tudi za nazaj za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se izvajajo po tem datumu. Retroaktivna uporaba te določbe je potrebna, da se prepreči vrzel med koncem uporabe obstoječega izvzetja in novim izvzetjem, saj imata obe isti namen.

(25)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije kar zadeva določitev pogojev, pod katerimi se tržni pogoji v zvezi z zagotavljanjem storitev kliringa štejejo za poštene, razumne, pregledne in nediskriminatorne, in podaljšanje obdobja, v katerem se za pokojninske sheme ne bi smela uporabljati obveznost kliringa.

(26)  Komisiji bi bilo treba podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovi enotne pogoje za izvajanje te uredbe in zlasti v zvezi z dostopnostjo informacij v repozitorijih sklenjenih poslov Unije ustreznim organom tretjih držav. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(27)  Komisija bi morala za zagotovitev dosledne uskladitve pravil glede postopkov za zmanjševanje tveganj, registracije repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev glede poročanja sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravijo EBA, EIOPA in ESMA, v zvezi z nadzornimi postopki, da se zagotovi začetno in tekoče vrednotenje postopkov obvladovanja tveganja, za katere je potrebno pravočasno, natančno in primerno ločeno zavarovanje s premoženjem, podrobnostmi o poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365, podrobnostmi postopkov, ki jih uporabljajo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje izpolnjevanja zahtev glede poročanja s strani nasprotne stranke poročevalke ali subjekta, ki poroča, popolnosti in točnosti sporočenih informacij ter podrobnostmi o postopkov za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov. Komisija bi morala te osnutke regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(11), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12) in Uredbe (EU) št 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(28)  Komisija bi morala biti pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, in sicer z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o Evropski uniji in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s podatkovnimi standardi za informacije, ki jih je treba sporočati za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov, in v zvezi z načini in ureditvami poročanja.

(29)  Glede na to, da ciljev te uredbe, tj. da se zagotovi sorazmernost pravil, ki povzročajo nepotrebno upravno breme in stroške za zagotavljanje skladnosti, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost, in poveča preglednost pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC, države članice ne morejo zadovoljivo doseči , temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(30)  Uporabo nekaterih določb te uredbe bi bilo treba odložiti, da se vzpostavijo vsi bistveni izvedbeni ukrepi in se udeležencem na trgu omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(31)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(14), ki je mnenje podal […].

(32)  Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(32a)  Obveznost kliringa za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 bi bilo treba uskladiti, kjer je to potrebno in ustrezno. Zato bi morala Komisija pripraviti poročilo o spremembah za obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenih s to uredbo, zlasti v zvezi z obsegom subjektov, za katere velja obveznost kliringa, in mehanizmom za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, ki bi jih bilo treba uvesti tudi za obveznosti trgovanja za izvedene finančne instrumente, določene v Uredbi (EU) št. 600/2014 –SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(-1)  v členu 1 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.  Ta uredba se ne uporablja za:

(a)  centralne banke in druge javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo;

(b)  Banko za mednarodne poravnave;

(c)  multilateralne razvojne banke iz člena 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

(-1a)  v členu 1 se črta točka a odstavka 5;

(1)  v členu 2 se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„(8)  ‚finančna nasprotna stranka‘ pomeni investicijska podjetja z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(15), kreditne institucije z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2013/36/EU, zavarovalnice ali pozavarovalnice z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16), KNPVP z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2009/65/ES, razen če je ta KNPVP povezan s programom nakupov delnic za zaposlene, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6(a) Direktive 2003/41/ES, alternativne investicijske sklade, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU in ki imajo sedež v Uniji ali jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki so pridobili dovoljenje ali so registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU – razen če je tak sklad povezan s programom nakupov delnic za zaposlene –, njihov upravitelj pa ima, kadar je to ustrezno, sedež v Uniji, in centralne depotne družbe z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(17) ▌;”;

(2)  člen 4 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) spremeni:

(i)  točke (i) do (iv) se nadomestijo z naslednjim:

„(i)  med dvema finančnima nasprotnima strankama, za kateri veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1);

(ii)  med finančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1), in nefinančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1);

(iii)  med dvema nefinančnima nasprotnima strankama, za kateri veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1);

(iv)  med finančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1), ali nefinančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1)(b), in subjektom iz tretje države, za katerega bi veljala obveznost kliringa, če bi imel sedež v Uniji;“;

(b)  v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)  so sklenjene ali prenovljene bodisi:

(i)  na datum, od katerega začne učinkovati obveznost kliringa, ali po njem; bodisi

ii)  na datum, od katerega obe stranki izpolnjujeta pogoje iz točke (a), ali po njem.“;

(c)  vstavita se naslednja odstavka:

„3a.  Klirinški člani in stranke, ki neposredno ali posredno zagotavljajo klirinške storitve, te storitve opravljajo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji. Ti klirinški člani in stranke sprejmejo vse razumne ukrepe za prepoznavanje, preprečevanje, upravljanje in spremljanje navzkrižij interesov znotraj skupine povezanih subjektov – zlasti med oddelkom za trženje in oddelkom za kliring –, ki bi lahko negativno vplivala na poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne klirinške storitve.

Klirinški člani ali stranke lahko nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami.

3b.  Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi pogoje, pod katerimi se tržni pogoji za klirinške storitve iz odstavka 3a štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) 1095/2010.“;

(3)  Doda se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

Finančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa

1.  Finančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko vsako leto izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ▌za zadnjih 12 mesecev v skladu z odstavkom 3.

Če finančna nasprotna stranka ne izračuna svoje pozicije ali rezultat tega izračuna presega pragove kliringa, določene v skladu s členom 10(4)(b):

(a)  finančna nasprotna stranka o tem nemudoma obvesti ESMA in njegov ustrezni pristojni organ;

(b)  za finančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne glede na kategorijo ali kategorije sredstev, za katere je bil prag kliringa presežen; ter

(c)  nefinančna nasprotna stranka opravi kliring pogodb iz točke (b) v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati obveznost kliringa.

2.  Za finančno nasprotno stranko, za katero v skladu z odstavkom 1 začne veljati obveznost kliringa in ki pozneje dokaže zadevnemu pristojnemu organu, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne presega več praga kliringa iz odstavka 1, preneha veljati obveznost kliringa, določena v členu 4.

2a.  Kadar za finančno nasprotno stranko, ki je bila prej izvzeta iz obveznosti, začne veljati obveznost kliringa v skladu z odstavkom 1, ta opravi kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati ta obveznost.

3.  V izračun pozicij iz odstavka 1 finančna nasprotna stranka vključi vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo ta finančna nasprotna stranka ali drugi subjekti znotraj skupine, ki ji pripada ta finančna nasprotna stranka.“;

(4)  v členu 5(2) se črta točka (c);

(4a)  v odstavku 2 člena 6 se za točko (d) doda naslednja točka:

„(da)  znotraj vsakega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC iz točke (d) podrobnosti o vrstah pogodb, za katere so zadevne CNS dobile dovoljenje za kliring, in datum, ko so dobile dovoljenje za kliring teh pogodb;

(5)  v členu 6(2) se črta točka (e);

(6)  doda se naslednji člen 6b:

„Člen 6b

Uvedba mirovanja obveznosti kliringa v primerih, ko ne gre za reševanje

1.  Organ ESMA lahko v okoliščinah, ki niso navedene v členu 6a(1), zahteva, da Komisija uvede začasno mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1) za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ni več primeren za centralni kliring na podlagi meril iz prvega pododstavka odstavka 4 in odstavka 5 člena 5;

(b)  CNS bo verjetno prenehala opravljati kliring za ta določeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC in kliringa za ta določeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC brez prekinitve ne more opraviti nobena druga CNS;

(c)  uvedba mirovanja obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke je potrebna, da se prepreči ali odpravi resna grožnja za finančno stabilnost v Uniji, pri čemer je ta uvedba mirovanja sorazmerna s tem ciljem.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se ESMA pred vložitvijo zahtevka iz zadevne točke posvetuje z ESRB.

Kadar ESMA zahteva, da Komisija uvede začasno mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), navede razloge in predloži dokaze, da je vsaj eden od pogojev iz prvega pododstavka izpolnjen. Komisija o zahtevi organa ESMA takoj obvesti Evropski parlament in Svet.

1a.  Pristojni organ, imenovan v skladu s členom 22, lahko od organa ESMA zahteva vložitev zahteve za uvedbo mirovanja iz odstavka 1 tega člena. Pristojni organ navede razloge in predloži dokaze, da je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 1.

ESMA v 48 urah od prejema zahteve pristojnega organa in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih je predložil, bodisi od Komisije zahteva uvedbo mirovanja obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke iz odstavka 1 bodisi zahtevo pristojnega organa zavrne. ESMA pristojnemu organu sporoči svojo odločitev in ji priloži podrobno obrazložitev.

2.  Zahteva iz odstavka 1 se ne objavi.

3.  Komisija v 48 urah od zahteve iz odstavka 1 in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih predloži ESMA, bodisi uvede mirovanje obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke iz odstavka 1 bodisi zavrne zahtevano uvedbo mirovanja. Komisija organu ESMA sporoči svojo odločitev in ji priloži podrobno obrazložitev. Komisija nato te informacije nemudoma posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.  Odločitev Komisije, da uvede mirovanje obveznosti kliringa, se ▌objavi v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Komisije in v javnem registru iz člena 6.

5.  Uvedba mirovanja obveznosti kliringa v skladu s tem odstavkom velja za obdobje, ki ni daljše od enega meseca od datuma objave te uvedbe mirovanja v Uradnem listu Evropske unije.

6.  Če se razlogi za mirovanje nadaljujejo, lahko Komisija ▌po posvetovanju z organoma ESMA in ESRB podaljša obdobje mirovanja iz odstavka 5 za eno ali več enomesečnih obdobij, ki skupaj ne presegajo 12 mesecev od konca začetnega obdobja mirovanja. Podaljšanje mirovanja se objavi v skladu s členom 4.

Za namene prvega pododstavka Komisija obvesti ESMA ter Evropski parlament in Svet o svoji nameri, da podaljša mirovanje obveznosti kliringa. Organ ESMA izda mnenje o podaljšanju mirovanja v 48 urah po navedenem obvestilu.“;

(7)  člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Finančne nasprotne stranke, nefinančne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1), in CNS zagotovijo poročanje v repozitorij sklenjenih poslov, registriran v skladu s členom 55 ali priznan v skladu s členom 77, o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so jih te stranke in CNS sklenile, ter o vseh spremembah ali prenehanju pogodb, in sicer v skladu z odstavkom 1a. O podrobnostih se poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali prenehanju pogodbe.

Obveznost poročanja velja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki ▌so bile sklenjene 12. februarja 2014 ali pozneje.

Ne glede na člen 3 se obveznost poročanja ▌ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene znotraj iste skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka ali bi štela za nefinančno nasprotno stranka, če bi imela sedež v Uniji, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)  obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidacijo;

(b)  za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj; and

(c)  nadrejena družba ni finančna nasprotna stranka.”;

(b)  vstavita se odstavka 1a in 1b:

„1a.  O podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 1 se poroča na naslednji način:

(b)  ▌o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih med finančno nasprotno stranko in nefinančno nasprotno stranko, pri katerih niso izpolnjeni pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1), se poroča na naslednji način:

(i)  finančne nasprotne stranke so edine odgovorne in pravno odgovarjajo za poročanje o posameznih podatkovnih nizih in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti; Da bi imela finančna nasprotna stranka podatke, potrebne za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, nefinančna nasprotna stranka predloži podrobnosti v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki sta jih sklenili, za katere ni razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Nefinančna nasprotna stranka je odgovorna za točnost predloženih podrobnosti.

(ii)  ne glede na točko (i) se nefinančne nasprotne stranke, ki so že vložile sredstva za vzpostavitev sistema poročanja, lahko odločijo, da bodo podrobnosti svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC s finančnimi nasprotnimi strankami sporočale v repozitorij sklenjenih poslov. V tem primeru nefinančne nasprotne stranke o svoji odločitvi predhodno obvestijo finančne nasprotne stranke, s katerimi so sklenile pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Nefinančne nasprotne stranke so tudi v tem primeru odgovorne in pravno odgovarjajo za sporočanje teh podrobnosti in njihovo točnost.

(ba)  v primeru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih med nefinančno nasprotno stranko, za katero ne veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1), in subjektom iz tretje države, ki bi bil finančna nasprotna stranka, če bi imel sedež v Uniji, nefinančna nasprotna stranka ni dolžna poročati na podlagi člena 9 in ni pravno odgovorna za poročanje ali točnost pri podrobnostih teh pogodb, če:

(i)  pravna ureditev tretje države za poročanje šteje za enakovredno na podlagi člena 13 in je finančna nasprotna stranka iz te države omenjene informacije posredovala na podlagi te pravne ureditve;

(ii)  pravna ureditev tretje države za poročanje ne šteje za enakovredno na podlagi člena 13, finančna nasprotna stranka iz te države pa se odloči za izpolnjevanje zahtev tega člena, kot da bi bila finančna nasprotna stranka s sedežem v Uniji, in se registrira pri organu ESMA.

ESMA na ravni Unije vzpostavi register finančnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se v skladu s točko (ii) odločijo za izpolnjevanje zahtev tega člena, in ga objavi na svojem spletnem mestu;

(c)  družba za upravljanje KNPVP je odgovorna za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka zadevni KNPVP, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;

(d)  upravitelj alternativnih investicijskih skladov je odgovoren za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka zadevni alternativni investicijski sklad, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;

(e)  nasprotne stranke in CNS, ki o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC poročajo v repozitorij sklenjenih poslov, zagotovijo, da se o podrobnostih njihovih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih poroča točno in brez podvajanja.

Nasprotne stranke in CNS, za katere velja obveznost poročanja iz odstavka 1, lahko to obveznost poročanja prenesejo tretjo osebo.

1b.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi podrobnosti, ki jih morajo zagotoviti finančne nasprotne stranke iz tretjih držav za registracijo pri tem organu, navedeno v točki (ba) (ii) prvega pododstavka odstavka 1a.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) 1095/2010.“;

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.  Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 3, ESMA v tesnem sodelovanju z organom ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)  podatkovne standarde in oblike za informacije, o katerih se poroča, ki vključujejo vsaj naslednje:

(i)  svetovne identifikatorje pravnih subjektov (LEI);

(ii)  mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN);

(iii)  edinstvene identifikatorje sklenjenega posla (UTI);

(b)  metode in sisteme za poročanje;

(c)  pogostost poročanja;

(d)  datum, do katerega se sporočijo podatki o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, vključno z vsakršnim postopnim uvajanjem za pogodbe, sklenjene, preden začne veljati obveznost poročanja.

ESMA pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov upošteva razvoj dogodkov po svetu in standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni, ter njihovo skladnost z zahtevami glede poročanja iz člena 4 Uredbe (EU) 2015/2365* in člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.;

__________________________________________________________________

*  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(8)  v členu 10 se odstavki 1 do 4 nadomestijo z naslednjim:

„1.  Nefinančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko na letni osnovi izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev, in sicer v skladu z odstavkom 3.

Če nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svoje pozicije ali rezultat tega izračuna iz prvega pododstavka presega pragove kliringa, določene v skladu s členom 10(4)(b):

(a)  nefinančna nasprotna stranka o tem nemudoma obvesti ESMA in organ, določen v skladu z odstavkom 5;

(b)  če ni izračunala svoje pozicije, zanjo velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za vse razrede sredstev in zahteve iz člena 11(3);

(ba)  če rezultat izračuna iz prvega pododstavka presega pragove kliringa, določene v skladu s točko (b) odstavka 4, zanjo velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za kategorijo ali kategorije sredstev, za katere je bil prag kliringa presežen, izvzeta pa je iz zahtev iz člena 11(3) za drugo kategorijo ali kategorije sredstev, za katere prag kliringa ni bil presežen;

(c)  nefinančna nasprotna stranka opravi kliring pogodb iz točke (b) v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati obveznost kliringa.

2.  Za nefinančno nasprotno stranko, za katero v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 začne veljati obveznost kliringa in ki pozneje organu, določenemu v skladu z odstavkom 5, dokaže, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne presega več praga kliringa iz odstavka 1, preneha veljati obveznost kliringa, določena v členu 4.“;

3.  Pri izračunu pozicij iz odstavka 1 nefinančna nasprotna stranka upošteva vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene nefinančna nasprotna stranka ali drugi nefinančni subjekti v skupini, kateri pripada nefinančna nasprotna stranka, in ki objektivno merljivo ne zmanjšujejo tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja nefinančne nasprotne stranke ali te skupine.

4.  Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)  merila za določitev tega, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz odstavka 3; ter

(b)  višino pragov kliringa, ki se določijo ob upoštevanju sistemske pomembnosti vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.

ESMA lahko za finančne in nefinančne nasprotne stranke določi različne pragove kliringa, pri čemer upošteva medsebojno povezanost finančnih nasprotnih strank in njihovo višje sistemsko tveganje.

Po odprtem javnem posvetovanju ESMA Komisiji do 30. septembra 2012 predloži osnutke regulativnih tehničnih standardov in jih redno posodablja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi redno pregleduje pragove iz točke (b) in po potrebi, zlasti za zagotovitev večje udeležbe v centralnem kliringu, predlaga regulativne tehnične standarde za spremembo teh pragov.“;

(8a)  v členu 11 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.  Zahteve iz odstavka 1 tega člena se ne uporabljajo za posle znotraj skupine iz člena 3, pri katerih je ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, za katero v skladu z drugim pododstavkom člena 10(1) ne velja obveznost kliringa.“;

(8b)  v členu 11 se odstavek 3 spremeni:

„3.  Finančne nasprotne stranke imajo vzpostavljene postopke obvladovanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklenejo 16. avgusta 2012 ali pozneje. Nefinančnim nasprotnim strankam iz člena 10 ni treba uporabiti postopkov obvladovanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC za kategorijo ali kategorije sredstev, za katere prag kliringa ni bil presežen.“;

(9)  odstavek 15 člena 11 se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)  postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve zavarovanja in ločevanja iz odstavka 3, in s tem povezane nadzorne postopke, ki zagotavljajo začetno in tekoče vrednotenje teh postopkov obvladovanja tveganja;“;

(b)  prvi stavek pododstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

Evropski nadzorni organi te skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji do [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].“;

(10)  v členu 38 se dodata odstavka 6 in 7:

„6.  CNS svojim klirinškim članom zagotovi simulacijsko orodje, ki jim omogoča, da na bruto osnovi določijo znesek dodatnega začetnega kritja, ki ga CNS lahko zahteva pri kliringu novega posla. To orodje je dostopno le prek varnega dostopa in rezultati simulacije niso zavezujoči.

7.  CNS svojim klirinškim članom zagotovi informacije o modelih začetnega kritja, ki jih uporablja. Te informacije izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)  jasno razložijo zasnovo modela začetnega kritja in kako deluje;

(b)  jasno opisujejo ključne predpostavke in omejitve modela začetnega kritja in okoliščine, v katerih te predpostavke ne držijo več;

(c)  so dokumentirane.“;

(11)  v členu 39 se doda naslednji odstavek 11:

„11.  Nacionalna zakonodaja držav članic o insolventnosti CNS ne preprečuje, da bi ukrepala v skladu z odstavki 5 do 7 člena 48 v zvezi s sredstvi in pozicijami, evidentiranimi na računih iz odstavkov 2 do 5 tega člena.“;

(12)  člen 56 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Za namene člena 55(1) repozitorij sklenjenih poslov predloži ESMA eno od naslednjega:

(a)  vlogo za registracijo;

(b)  vlogo za razširitev obsega registracije, če je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365.“;

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  ESMA za zagotovitev dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)  podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 1(a);

(b)  podrobnosti v zvezi s poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije iz odstavka 1(b).

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se določi:

(a)  oblika vloge za registracijo iz odstavka 1(a);

(b)  oblika vloge za razširitev obsega registracije iz odstavka 1(b).

V zvezi s točko (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(12a)  v členu 62 se črta odstavek 5;

(12b)  v členu 63 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  ESMA lahko za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih in v vseh nepremičninah pravnih oseb iz člena 61(1). Zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskih pregledov lahko ESMA tak pregled na kraju samem izvede brez predhodne najave.“;

(12c)  v členu 63 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in v vse nepremičnine pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 62(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidenco za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo inšpekcijskega pregleda.“;

(12d)  v členu 63 se črta odstavek 8;

(12e)  v členu 64 se odstavek 4 spremeni:

„4.  Ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami predloži organu ESMA, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente organa ESMA.“;

(12f)  v členu 64 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, za katere ve, da so lahko po veljavnem pravu kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži ustreznim organom za namen preiskovanja in morebitnega kazenskega pregona. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar se zaveda, da je predhodna oprostilna sodba ali obsodba zaradi istega dejanja ali dejanj, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.“;

(12g)  v členu 65(1) se črta drugi pododstavek;

(13)  člen 65(2) se spremeni:

(a)  v točki (a) se „20 000 EUR“ nadomesti z „200 000 EUR“;

(b)  v točki (b) se „10 000 EUR“ nadomesti s „100 000 EUR“;

(c)  doda se naslednja točka (c):

„(c)  za kršitve iz oddelka IV Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.“;

(13a)  v členu 67(1) se doda naslednji pododstavek:

„Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu ali večja neposredna škoda integriteti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov, vključno s stabilnostjo in točnostjo podatkov, ki se poročajo v repozitorij listinjenja. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo čim prej po sprejetju odločitve.“;

(14)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  Znesek pristojbine, ki se zaračuna repozitoriju sklenjenih poslov, pokriva vse razumne upravne stroške ESMA zaradi dejavnosti v zvezi z registracijo in nadzorom ter je sorazmeren s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in vrsto opravljene registracije in nadzora.“;

(15)  vstavi se naslednji člen 76a:

„Člen 76aMedsebojen neposreden dostop do podatkov

1.  Če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo pristojni organi tretjih držav, v katerih so registrirani en ali več repozitorijev sklenjenih poslov, neposreden dostop do informacij v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, pod pogojem, da Komisija v ta namen sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2.

2.  Komisija lahko na zahtevo organov iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2) in določi, ali pravni okvir tretje države organa prosilca izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)  repozitoriji sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi imajo ustrezno dovoljenje;

(b)  v tej tretji državi sta vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje njihovih obveznosti;

(c)  obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami –, pri čemer so ta jamstva najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi;

(d)  za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.“;

(16)  v členu 78 se dodata odstavka 9 in 10:

„(9)  Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi naslednje postopke in politike:

(a)  postopke za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(b)  postopke, s katerimi se zagotovi popolnost in točnost sporočenih podatkov;

(c)  politike za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, če ga zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali če je to potrebno iz drugih razlogov.

(10)  ESMA za zagotovitev dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)  postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(b)  postopke, ki jih uporabljajo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje izpolnjevanja zahtev glede poročanja s strani nasprotne stranke poročevalke ali subjekta, ki poroča, ter popolnosti in točnosti informacij, o katerih se poroča v skladu s členom 9.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(17)  člen 81 se spremeni:

(a)  odstavku 3 se doda naslednja točka (q):

„(q)  ustreznim organom tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 76(a).“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a.  Repozitorij sklenjenih poslov nasprotnim strankam in CNS iz drugega pododstavka člena 9(1a) zagotovi informacije, sporočene v njihovem imenu.“;

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s člani ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)  informacije, ki se objavijo ali dajo na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 3;

(b)  pogostost objavljanja informacij iz odstavka 1;

(c)  operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji in za dostop do teh informacij s strani subjektov iz odstavka 3;

(d)  pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih repozitoriji sklenjenih poslov omogočijo dostop subjektom iz odstavka 3.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

ESMA pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov zagotovi, da objava informacij iz odstavka 1 ne razkriva identitete katere koli stranke katere koli pogodbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(18)  člen 82(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(6), člena 4(3), člena 64(7), člena 70, člena 72(3), člena 76a in člena 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.“;

(19)  člen 85 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Komisija do [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] oceni uporabo te uredbe in pripravi splošno poročilo. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.“;

(aa)  vstavi se naslednji odstavek:

„1a.  ESMA do [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poročilo, v katerem analizira učinek sprememb glede ureditve poročanja, uvedenih z Uredbo (EU) 2018/... [to uredbo o spremembi], na udeležence na trgu. V tem poročilu oceni predvsem uvedbo in izvajanje ustreznih določb, ki omogočajo prenos poročanja na finančne nasprotne stranke in zahtevajo poročanje CNS o pogodbah, ter preuči, ali so te nove določbe imele načrtovani učinek zmanjšanja bremena poročanja za manjše nasprotne stranke. Preuči tudi, kako so te nove določbe vplivale na konkurenco med repozitoriji sklenjenih poslov ter ali in v kakšni meri so povzročile manj konkurenčno okolje ter omejile svobodno izbiro za klirinške člane in njihove stranke.“;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Komisija do [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in nato vsako leto do dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerem oceni, ali so bile razvite izvedljive tehnične rešitve za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, in potrebo po morebitnih ukrepih za spodbujanje teh tehničnih rešitev.

ESMA do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in nato vsako leto do [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z EIOPA, EBA in ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:

(a)  ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost ter njihovimi morebitnimi pravnimi ali drugimi posledicami;

(b)  obseg in naravo dejavnosti pokojninskih shem na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kliringom in brez kliringa po kategorijah sredstev in morebitna s tem povezana sistemska tveganja za finančni sistem;

(c)  posledice izpolnjevanja zahtev glede kliringa s strani pokojninskih shem za njihove naložbene strategije, vključno s kakršno koli spremembo razporeditve njihovih denarnih in nedenarnih sredstev;

(d)  posledice pragov kliringa iz člena 10(4) za pokojninske sheme;

(e)  vpliv drugih pravnih zahtev na razliko v stroških pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC s kliringom in brez kliringa, vključno z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente brez kliringa in izračunom količnika finančnega vzvoda, ki se opravi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013;

(f)  ali so potrebni kakršni koli nadaljnji ukrepi za spodbujanje rešitve za kliring za pokojninske sheme.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da triletno obdobje iz člena 89(1) enkrat podaljša za dve leti, če ugotovi, da ni bila razvita nobena izvedljiva tehnična rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen.“;

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  Komisija do [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] ▌:

(a)   predloži predlog za zavezujočo rešitev, ki ni stalno ali začasno izvzetje pokojninskih shem iz obveznosti kliringa, če meni, da zainteresirane strani niso našle rešitve; ali

(b)  sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da dvoletno obdobje iz člena 89(1) enkrat podaljša za eno leto, le če meni, da so zainteresirane strani našle rešitev in da je za izvajanje te rešitve potrebnega več časa; ali

(c)   dovoli iztek izvzetja, hkrati pa zainteresirane strani spodbuja, naj svojo rešitev izvedejo že pred tem, če meni, da je bila najdena rešitev.

(ca)  vstavita se naslednja odstavka:

„3a.  Komisija do [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da triletno obdobje iz člena 89(1a) enkrat podaljša za dve leti, če meni, da je pri majhnih pokojninskih shemah prišlo do potrebnih prizadevanj za razvoj ustreznih tehničnih rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine upokojencev ostaja nespremenjen;

3b.  ESMA do [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni, ali se lahko razširi seznam finančnih instrumentov, ki se v skladu s členom 47 štejejo za visoko likvidne z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, in ali bi ta seznam lahko vključeval enega ali več skladov denarnega trga, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131.“;

(e)    dodajo se naslednji odstavki:

„6.  Komisija do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] po posvetovanju z organom ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uskladitvi obveznosti trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 z uvedenimi spremembami na podlagi Uredbe (EU) 2018/... [ta uredba o spremembi] za obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, zlasti v zvezi z obsegom subjektov, za katere velja obveznost kliringa, in mehanizmom za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa. Če ugotovi, da je uskladitev potrebna in ustrezna, poročilu priloži zakonodajni predlog s potrebnimi spremembami.

7.  ESMA do [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z organoma EIOPA in EBA Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni, ali je načelo poštenih, razumnih, nediskriminatornih in preglednih tržnih pogojev iz člena 4(3a) učinkovito pri lajšanju dostopa do kliringa.

Komisija do [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, ali je načelo poštenih, razumnih, nediskriminatornih in preglednih tržnih pogojev učinkovito pri lajšanju dostopa do kliringa, in po potrebi predlaga izboljšave tega načela. V poročilu se upoštevajo ugotovitve poročila iz prvega pododstavka, po potrebi pa ga spremlja zakonodajni predlog.

8.  Komisija do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerem oceni, ali je treba posle, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1). V tem poročilu upošteva predvsem, v kolikšni meri zmanjšujejo tveganja, zlasti kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, upošteva pa tudi možnost izogibanja obveznosti kliringa in potencialno odvračanje od centralnega kliringa. Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

Da bi organ ESMA pomagal Komisiji pri pripravi poročila iz prvega pododstavka, do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni, ali je treba posle, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa. V tem poročilu prouči stiskanje portfelja in druge razpoložljive storitve za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki zmanjšujejo netržna tveganja pri portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev, kot je ponovno uravnoteženje poslov. V poročilu pojasni namene in delovanje teh storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, v kakšnem obsegu zmanjšujejo tveganja, zlasti kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, in oceni potrebo po kliringu teh poslov ali njihovem izvzetju iz obveznosti kliringa zaradi upravljanja sistemskih tveganj. Oceni tudi, v kakšnem obsegu bi lahko morebitno izvzetje iz obveznosti kliringa za te storitve odvračalo od centralnega kliringa in povzročilo izogibanje nasprotnih strank obveznosti kliringa.

9.  Komisija do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pregleda uporabo člena 9(1a) in o njej poroča, pri čemer med drugim upošteva ugotovitve svojega javnega posvetovanja o preverjanju ustreznosti nadzorniškega poročanja, ki je bilo objavljeno 1. decembra 2017, in poročila ESMA v skladu z drugim pododstavkom. Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z ustreznim zakonodajnim predlogom. Komisija pri pregledu uporabe člena 9(1a) oceni, ali obveznost poročanja o poslih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 povzroča nepotrebno podvajanje poročanja o poslih za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, in ali se lahko zahteva po poročanju o teh poslih v skladu s členom 9(1a) ublaži brez nepotrebne izgube informacij, da bi poenostavili verigo poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, za vse nasprotne stranke, predvsem za nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa iz drugega pododstavka člena 10(1).

ESMA do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:

(a)  skladnost obveznosti poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, iz Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz člena 9 te uredbe, in sicer v zvezi s podrobnostmi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, o katerih se poroča, pa tudi dostopom ustreznih subjektov do podatkov;

(b)  ali se lahko uskladijo obveznosti poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, iz Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz člena 9 te uredbe, in sicer v zvezi s podrobnostmi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, o katerih se poroča, in tudi dostopa ustreznih subjektov do podatkov; ter

(c)  izvedljivost poenostavitve verig poročanja za vse nasprotne stranke, tudi za vse posredne stranke, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem poročanju in ukrepov, sprejetih v skladu s členom 4(4) te uredbe in členom 30(2) Uredbe št. 600/2014.“

(20)  v členu 89 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  Za pogodbe o izvedenih o finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninske sheme, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani pokojninske sheme, se obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja do [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Pokojninske sheme, centralne nasprotne stranke in klirinški člani naredijo vse, da bi prispevali k razvoju tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru pokojninskih shem.

Komisija vzpostavi strokovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki pokojninskih shem, centralnih nasprotnih strank, klirinških članov in drugih strani, pristojnih za tovrstne tehnične rešitve, za spremljanje njihovih prizadevanj in oceno napredka pri razvoju tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru pokojninskih shem. Strokovna skupina se sestaja vsaj enkrat na šest mesecev. Komisija pri pripravi osnutkov poročil v skladu s prvim pododstavkom člena 85(2) upošteva prizadevanja v okviru pokojninskih shem, centralnih nasprotnih strank in klirinških članov .“;

(20a)  v členu 89 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.  Ne glede na odstavek 1 se obveznost kliringa iz člena 4 do [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] ne uporablja za izvedene finančne instrumente OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninskih shem, ki spadajo v kategorijo majhnih pokojninskih shem, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani pokojninske sheme.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe, v katerem določi, katere pokojninske sheme so majhne pokojninske sheme v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, pri čemer upošteva, da kategorija majhnih pokojninskih shem ne sme predstavljati več kot 5 % pogodb o izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki so bile sklenjene v okviru pokojninskih shem.“;

(21)  Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od [pet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Ne glede na drugi pododstavek tega člena se člen 1(7)(d) ter odstavki 8, 10 in 11 člena 1 uporabljajo od [▌šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi], člen 1(2)(c), člen 1(7)(e), člen 1(9), točki (b) in (c) člena 1(12) in člen 1(16) pa se uporabljajo od [▌18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Če ta uredba začne veljati po 16. avgustu 2018, se člen 89(1) uporablja za nazaj za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se izvajajo v okviru pokojninskih shem po 16. avgustu 2018 in pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

PRILOGA

Priloga I se spremeni:

(1)  v oddelku I se dodajo naslednje točke (i), (j) in (k):

„(i)  repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(9)(a), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(j)  repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(9)(b), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov, s katerimi se zagotovi popolnost in točnost sporočenih podatkov;

(k)  repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(9)(c), če nima vzpostavljenih ustreznih politik za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, če jih zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali če je to potrebno iz drugih razlogov.“;

(2)  v oddelku IV se doda naslednja točka (d):

„(d)  repozitorij sklenjenih poslov krši člen 55(4), če organa ESMA ne obvesti pravočasno o bistvenih spremembah pogojev za njegovo registracijo.“

(1)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

  UL C […], […], str. […].

(3)

  UL C […], […], str. […].

(4)

  Stališče Evropskega parlamenta z dne... (UL ...) in sklep Sveta z dne ….

(5)

  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(6)

Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(7)

  http://www.bis.org/cpmi/publ/d106.pdf

(8)

  http://www.bis.org/cpmi/publ/d125.pdf

(9)

  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(10)

  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)

  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(12)

  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(13)

  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(14)

  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(15)

  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(16)

  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(17)

  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

Referenčni dokumenti

COM(2017)0208 – C8-0147/2017 – 2017/0090(COD)

Datum predložitve EP

4.5.2017

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

31.5.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

31.5.2017

JURI

31.5.2017

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

30.5.2017

JURI

29.5.2017

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Werner Langen

6.7.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

10.10.2017

21.2.2018

20.3.2018

 

Datum sprejetja

16.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

5

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Ramón Jáuregui Atondo, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Joachim Starbatty, Romana Tomc, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz

Datum predložitve

23.5.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

46

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Sander Loones, Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Joachim Starbatty, Kay Swinburne

PPE

Burkhard Balz, Markus Ferber, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

5

-

ENF

Gerolf Annemans, Bernard Monot, Marco Zanni

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Martin Schirdewan

4

0

EFDD

Marco Valli

PPE

Esther de Lange

S&D

Neena Gill, Alex Mayer

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 6. junij 2018Pravno obvestilo