Postopek : 2017/2211(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0184/2018

Predložena besedila :

A8-0184/2018

Razprave :

PV 12/06/2018 - 19
CRE 12/06/2018 - 19

Glasovanja :

PV 13/06/2018 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0254

POROČILO     
PDF 666kWORD 68k
23.5.2018
PE 619.126v03-00 A8-0184/2018

o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu

(2017/2211(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Davor Škrlec

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Krožno gospodarstvo je nov koncept v evropski politiki, ki predvideva strukturno reformo našega gospodarstva od modela „vzemi, naredi, odvrzi“ v ciklični model, ki bo bolj usklajen z živimi sistemi. Evropska komisija je zato decembra 2015 z namenom spodbuditi premik in novo zasnovo prihodnosti objavila akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Gre za širok okvir javne politike EU, katerega namen je na novo opredeliti pristop naše družbe do proizvodnje in potrošnje blaga in storitev. Kohezijska politika kot ena od osrednjih evropskih politik šteje za enega od glavnih virov naložb. Poleg tega ta politika ob spoštovanju načel sorazmernosti in subsidiarnosti omogoča najboljša orodja za uvajanje krožnega gospodarstva. Upravljanje na več ravneh, ki je hrbtenica kohezijske politike, deluje po istem načelu. Ti dve javnopolitični področji torej temeljita na isti logiki in bi se morali pri uresničevanju političnih ciljev dopolnjevati. Da bi omenjeni potencial v celoti izkoristili, moramo prepoznati in okrepiti obstoječa orodja politike na obeh področjih.

Vloga kohezijske politike pri spodbujanju krožnega gospodarstva

Med pripravami na programsko obdobje 2014–2020 krožno gospodarstvo ni bilo priznano kot politično prednostno področje Evropske unije. Zato so sprejetju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo sledila prizadevanja, da bi priznali ustrezen in razpoložljiv naložbeni potencial v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki bi se lahko dodatno usmeril v izvajanje krožnega gospodarstva.

Izboljšano ravnanje z odpadki in poudarek na preprečevanju, ponovni uporabi in recikliranju odpadkov (ki so prednostne možnosti ravnanja z odpadki v Evropski uniji) imajo naložbeni potencial v višini 5,5 milijarde EUR. Poleg tega je na razpolago 2,3 milijarde EUR za okolju prijazne proizvodne procese in učinkovito rabo virov v malih in srednjih podjetjih. Kohezijska politika lahko podpre ponovno uporabo vode s 15 milijardami EUR, dodeljenimi za naložbe v vodnem sektorju v obdobju 2014–2020. Na voljo so tudi pomembne možnosti za financiranje raziskav in inovacij, krožno gospodarstvo pa je tudi prednostna naloga pri strategijah za pametno specializacijo, ki usmerjajo te naložbe.

Krožno gospodarstvo kot gonilo trajnostnega in regionalnega razvoja

Vsa mesta in občine v Evropski uniji bodo motor za ukrepe krožnega gospodarstva. Lokalni in regionalni organi so najbližje državljanom in lokalnim izzivom, zato imajo boljši vpogled v lokalne izzive in priložnosti. Izredno pomembno je torej, da se jim zagotovi ustrezna funkcionalna in finančna avtonomija, zlasti ko gre za njihovo pravico do priprave in izvajanja lastnih razvojnih strategij v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in integriranih teritorialnih naložb, ki bodo lokalnim deležnikom pomagale pri kombiniranju virov financiranja in načrtovanju lokalnih pobud, usmerjenih v krožno gospodarstvo.

Sistemsko razmišljanje je eno od temeljnih načel krožnega gospodarstva, saj je gospodarski prehod z linearnega modela na krožnega možen le s sodelovanjem in povezovanjem poslovnih in proizvodnih modelov. Poročilo poudarja tudi vlogo malih in srednjih podjetij, ki bolje poznajo lokalne trge in lahko prek sodelovanja s skupnostmi ozaveščajo o pozitivnih praksah ter lokalno ustvarjajo vrednost in trajnostna delovna mesta. Mala in srednja podjetja z inovacijami in razvojem na trg in v družbo uvajajo nove rešitve in krožne poslovne modele. Pri tem se opirajo na kohezijsko politiko, zlasti na strategijo pametne specializacije in sinergije med programom Obzorje 2020, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, naložbami, ki jih omogočata Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj itd. Ta prizadevanja moramo podpreti in obe politični področji tako oblikovati, da bosta težili k cilju spremeniti današnje inovacije v jutrišnjo resničnost. Žal še vedno ni dovolj povpraševanja po krožnih proizvodih in storitvah, pogosto zato ker so dražji od linearnih, katerih negativni zunanji učinki pa se pri tem ne upoštevajo. Zelena javna naročila v povezavi s krožnim javnim naročanjem so izjemen instrument, s katerim lahko javni organi spodbujajo trge krožnega gospodarstva.

Bistven je tudi makroregionalni pristop, in sicer za doseganje regionalnega sodelovanja in usklajevanja ter kot priložnost za oblikovanje regionalnih trgov, zlasti za sekundarne surovine. Zato se moramo usmeriti v razvoj skupnih zmogljivosti, na primer na področju regeneracije odpadnih olj in drugih zmogljivosti recikliranja. Programi čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja so odločilni za spodbujanje medregionalnega sodelovanja na področju krožnega gospodarstva ter industrijske simbioze, za ozaveščanje in izmenjavo znanja in najboljših praks.

Vsa ta prizadevanja so namenjena temu, da bi naše regije in lokalne skupnosti postale odpornejše in konkurenčnejše na globalnih trgih. Krožno gospodarstvo ustvarja lokalna delovna mesta in poslovne modele, ki se nahajajo v jedru Evropske unije, v njenih regijah in lokalnih skupnostih. Eden od glavnih predpogojev za popolnoma delujoč model krožnega gospodarstva je, da se poveča trajnostna in lokalna proizvodnja energije, hkrati pa se izboljšata učinkovita raba virov in tok predelanih materialov. Obnovljivi viri energije so eden bistvenih podpornih stebrov krožnega gospodarstva ter tako predstavljajo eno od najpomembnejših posrednih naložb v krožno gospodarstvo, ki ima precejšen potencial za rast lokalnih zelenih delovnih mest.

Biogospodarstvo je kot uveljavljeno področje evropske javne politike sestavljeno iz ključnih političnih ukrepov, ki lahko bistveno prispevajo k izvajanju krožnega gospodarstva. S prehodom na biološke surovine in biološke metode predelave bi prihranili do 2,5 milijarde ton ekvivalenta CO2 na leto do leta 2030, pri čemer bi se hkrati zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, ki je med ključnimi dolgoročnimi izzivi Evropske unije. Za učinkovitejšo rabo virov in ohranjanje dragocenih surovin v krožni zanki so pomembni materiali na biološki osnovi, biološko razgradljivi, taki, ki so primerni za kompostiranje ali trajni. Prihodnji inovacijski potencial je v učinkovitejšem upravljanju bioloških surovin ter postopni odpravi strupenih snovi iz vseh materialov.

Eden od prvih zakonodajnih korakov k izvrševanju svežnja o krožnem gospodarstvu je bil sveženj o odpadkih. Opredelil je številne določbe, nujne za ustrezno ravnanje z odpadki, ki je za lokalne skupnosti in regije eden največjih izzivov. Doseganje ciljev, določenih v svežnju o odpadkih, je treba brezpogojno finančno podpreti v okviru kohezijske politike. Če upoštevamo delež recikliranja, določen na evropski ravni, in predviden časovni okvir zanj, je treba naložbe osredotočiti na višje ravni hierarhije ravnanja z odpadki, da bomo lahko dosegli cilje in se izognili dolgoročni vezanosti na določeno tehnologijo. Države članice bi morale uporabiti nacionalne strategije krožnega gospodarstva in nacionalne načrte za ravnanje z odpadki kot dolgoročna politična orodja, s katerimi lahko zagotovijo jasne smernice za vse deležnike in dajo znak Evropski komisiji, da so na pravi poti za dosego krožnega gospodarstva.

Živilski odpadki na svetovni ravni veljajo kot velik gospodarski in etični problem, ki ga je treba reševati na vseh stopnjah vrednostne verige živil. Evropska unija trenutno zavrže približno 173 kilogramov hrane na osebo letno, kar je 20 % letne proizvodnje hrane v Evropi. Lokalni ukrepi so se izkazali za zelo učinkovite v boju proti temu neizmernemu izzivu, saj se po Evropi izvaja nekaj uspešnih projektov. Zato bi bilo treba povečati možnosti financiranja za to pomembna politično področje.

Smetenje se je izkazalo tudi kot eden najbolj žgočih globalnih izzivov, ki običajno najhuje prizadene lokalne skupnosti in njihovo kakovost življenja. Nekatere ocene kažejo, da čiščenja vsakega evropskega davkoplačevalca stanejo približno 25 EUR na leto, v nekaterih državah članicah pa ti stroški lahko dosežejo tudi 54 EUR letno. Reševanje problema smetenja je treba bolje spodbujati in financirati iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj ima to okoljske in družbene koristi. Neukrepanje najbolj prizadene najrevnejše sloje družbe. Poleg tega je treba problem morskih odpadkov začeti reševati s preprečevanjem odpadkov na kopnem.

Krožno gospodarstvo v okviru kohezijske politike po letu 2020

Kohezijska politika in krožno gospodarstvo ne pokrivata zgolj infrastrukturne politike, ampak tudi socialno kohezijo in solidarnost. Ponujata odgovore na izzive, kako reševati najpomembnejša vprašanja v zvezi s podnebjem, s katerimi se soočajo lokalne in regionalne skupnosti. Zato to poročilo obravnava uvedbo nove določbe o predhodni pogojenosti za dosego krožnega gospodarstva v okviru kohezijske politike, s katero bi novi operativni programi bolje odražali načela krožnega gospodarstva. V poročilu se zahteva uvedba ustrezne metodologije za natančno spremljanje prispevka kohezijske politike k uresničevanju krožnega gospodarstva in poziva k občutnemu povečanju porabe v kohezijski politiki po letu 2020 za krožno gospodarstvo in podnebna vprašanja.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu

(2017/2211(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenega člena 3, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 4, 11, 174 do 178, 191 in 349,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju členov 7(2) in 11(2) Pariškega sporazuma, ki priznavata lokalno, podnacionalno in regionalno razsežnost podnebnih sprememb in podnebnih ukrepov,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 7: „Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije“ in cilja 11: „Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja“,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o okviru za spremljanje krožnega gospodarstva (COM(2018)0029),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2017 z naslovom Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu (COM(2017)0034),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. januarja 2017 o izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (COM(2017)0033),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Zeleni akcijski načrt za MSP – Omogočiti MSP, da spremenijo okoljske izzive v poslovne priložnosti (COM(2014)0440),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2012 z naslovom Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (COM(2012)0060),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. julija 2012 naslovom „Pametna mesta in skupnosti – Evropska partnerstva za inovacije“ (C(2012)4701),

–  ob upoštevanju študije iz decembra 2017, ki jo je naročila Komisija, z naslovom Integration of environmental concerns in Cohesion Policy Funds (ERDF, ESF, CF) –Results, evolution and trends through three programming periods (2000-2006, 2007-2013, 2014-2020) (Vključevanje okoljskih pomislekov v sklade kohezijske politike (ESRR, ESS, Kohezijski sklad) – rezultati, razvoj in usmeritve v treh programskih obdobjih (2000–2006, 2007–2013, 2014–2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o priložnostih za zeleno rast MSP(12),

–  ob upoštevanju izjave o pametnih otokih z dne 28. marca 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0184/2018),

A.  ker so lokalne in regionalne oblasti najbolje seznanjene z lokalnimi in regionalnimi vprašanji in so glavne akterke za učinkovito izvajanje kohezijske politike, poleg tega so na čelu prehoda na krožno gospodarstvo; ker je za uresničitev tega prehoda ključnega pomena evropski model upravljanja na več ravneh, ki temelji na dejavnem in konstruktivnem sodelovanju med različnimi ravnmi upravljanja in deležniki ter na ustreznem obveščanju in aktivnem sodelovanju državljanov;

B.  ker mesta zavzemajo le 3 % zemeljske površine, vendar v njih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, poleg tega mesta porabijo več kot 75 % svetovnih virov in ustvarijo 60-80 % emisij toplogrednih plinov in ker naj bi se do leta 2050 v mesta preselilo 70 % svetovnega prebivalstva;

C.  ker je prehod na močnejše, bolj krožno gospodarstvo velika priložnost, pa tudi izziv za EU, njene države članice in njene državljane, da se evropsko gospodarstvo posodobi in bolj usmeri v trajnost; ker je zlasti priložnost za vse evropske regije in lokalne oblasti, ki so oblika oblasti, najbližja lokalnim skupnostim; ker omogoča razvoj in rast evropskih regij in jim lahko pomaga pri oblikovanju trajnostnega modela za gospodarski razvoj, preoblikovanje obstoječih sektorjev, izboljšanje trgovinske bilance in industrijske konkurenčnosti z večjo produktivnostjo, ustvarjanje novih, visokokakovostnih delovnih mest in novih vrednostnih verig;

D.  ker se v EU trenutno približno 60 % odpadkov ne reciklira in ker je mogoče s preučitvijo in uvedbo novih poslovnih modelov krožnega gospodarstva ustvariti velike stroškovne ugodnosti in poslovne priložnosti v korist malih in srednjih podjetij v EU;

E.  ker je za doseganje ciljev pariškega sporazuma nujen prehod na bolj krožno gospodarstvo, kar bo bistveno prispevalo k razvoju poslovnega modela, ki ne bo stremel le k dobičku, ampak tudi k ohranjanju okolja;

F.  ker kohezijska politika poleg naložbenih priložnosti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) v odziv na lokalne in regionalne potrebe ponuja tudi integrirani okvir politike, ki zmanjšuje razlike v razvoju med evropskimi regijami ter jim pomaga pri spopadanju z več izzivi za njihov razvoj, vključno s podporo za učinkovito rabo virov in trajnostni razvoj, pa tudi za teritorialno sodelovanje in krepitev zmogljivosti ter za privabljanje in spodbujanje zasebnih naložb;

G.  ker v veljavnem zakonodajnem okviru za kohezijsko politiko prehod na krožno gospodarstvo med cilji ni omenjen in ker je trajnostni razvoj horizontalno načelo za uporabo skladov ESI, opredeljeno v členu 8 uredbe o skupnih določbah in skupnem strateškem okviru (Priloga I), ki bo okrepilo povezavo med sedanjimi instrumenti, ki so namenjeni projektom, osredotočenim na krožno gospodarstvo;

H.  ker so številni tematski cilji, določeni za uskladitev skladov ESI s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in z njimi povezane predhodne pogojenosti pomembni za cilje krožnega gospodarstva;

I.  ker morajo biti ukrepi, ki prejemajo podporo iz skladov ESI, v skladu s členom 6 uredbe o skupnih določbah skladni z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, povezano z uporabo zakonodaje Unije, zlasti z okoljsko zakonodajo;

J.  ker je eden od ciljev krožnega gospodarstva zmanjšanje odpadkov na odlagališčih, poleg tega pa je absolutna prednostna naloga zavarovati in očistiti zakonita in nezakonita odlagališča na ozemlju držav članic;

K.  ker je Kitajska 1. januarja 2018 prepovedala uvoz odpadne plastike in nesortiranega papirja, in ker bo to za Unijo povzročilo izziv glede recikliranja, s katerim se bo treba spopasti na regionalni in lokalni ravni;

Vloga kohezijske politike pri spodbujanju krožnega gospodarstva

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije v podporo krožnemu gospodarstvu v okviru kohezijske politike, zlasti z ozaveščanjem, da bi državam članicam in regijam pomagala pri črpanju sredstev za krožno gospodarstvo iz skladov kohezijske politike;

2.  ugotavlja, da podpora EU za inovacije, mala in srednja podjetja, nizkoogljično gospodarstvo in varstvo okolja za obdobje 2014–2020 po podatkih iz poročila Komisije o izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo znaša 150 milijard EUR in da veliko teh področij prispeva k doseganju krožnega gospodarstva;

3.  ugotavlja, da je iz analize izidov pogajanj v zvezi z operativnimi programi v okviru partnerskih sporazumov in Evropskega socialnega sklada za sedanje programsko obdobje razvidno, da so se sredstva Evropskega socialnega sklada uporabila v podporo dejavnosti za uvedbo bolj zelenih modelov organizacije dela in dejavnosti v zeleni sektor;

4.  ugotavlja, da v sedanjem okviru politike ni mogoče zajeti polnega prispevka kohezijske politike h krožnemu gospodarstvu, kar je poudarjeno v študiji, ki jo je naročila Komisija; v zvezi s tem poudarja, da opredelitev sedanjih kategorij področja posredovanja, ki se uporabljajo za dodeljevanje finančnih sredstev, krožnega gospodarstva kot takega ne zajema;

5.  poziva Komisijo, naj načrtovane ukrepe za spodbujanje krožnega gospodarstva izvaja v skladu z dobro regulativno prakso, ter poudarja, da je treba spremljati izvedbene ukrepe;

6.  poudarja, da je treba izpolniti zavezo Komisije glede okvira za spremljanje krožnega gospodarstva(13), ki bo omogočil okrepitev in oceno napredka pri prehodu na krožno gospodarstvo na ravni EU in držav članic ter hkrati zmanjšanje upravnega bremena;

7.  poziva Komisijo k izrednim ukrepom za očiščenje območij, kjer so bili nezakonito zliti in zakopani nevarni odpadki, ki ogrožajo zdravje, dobro počutje ter ekonomski in socialni položaj lokalnega prebivalstva;

8.  poudarja vlogo okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in programa LIFE 2014–2020 pri financiranju inovativnih projektov in podpori za zmanjševanje odpadkov, recikliranje in projekte ponovne uporabe, ki so pomembni za krožno gospodarstvo;

9.  ceni, da je več regij uporabilo svoje strategije za pametno specializacijo za določitev prednostnih nalog, povezanih s krožnim gospodarstvom, in svoje naložbe v raziskave in inovacije prek kohezijske politike usmerjajo k temu cilju ter s tem bistveno prispevajo k podpori naložbam in infrastrukturi, ki ustrezajo potrebam malih in srednjih podjetij; poziva regionalne oblasti, naj to dobro prakso uveljavijo kot običajni način delovanja in izvajajo strategije za pametno specializacijo;

10.  pozdravlja, da sta bila ustanovljena Evropski center odličnosti za učinkovito rabo virov za mala in srednja podjetja ter platforma za podporo financiranju krožnega gospodarstva;

11.  ponovno poudarja svoje stališče, da krožno gospodarstvo presega ravnanje z odpadki in vključuje področja, kot so zelena delovna mesta, energija iz obnovljivih virov, učinkovita raba virov, biogospodarstvo, kmetijska in ribiška politika z industrijo s pretežno rabo biomase, katere cilj je zamenjati fosilna goriv, gospodarjenje z vodami, energetska učinkovitost, živilski odpadki, morski odpadki, izboljšanje kakovosti zraka, raziskave in razvoj ter inovacije, povezane s temi področji; priznava pa, da je infrastruktura za odpadke bistvena za zmanjšanje linearnih vzorcev proizvodnje in potrošnje, in da je treba podpreti inovacije na področju ekološke zasnove, da se zmanjša količina plastičnih odpadkov;

12.  želi spomniti, da je osnovni problem, ki ga je treba najprej rešiti, trg sekundarnih surovin, saj je jasno, da je prehod na zeleno gospodarstvo precej počasnejši, če so surovine cenejše od recikliranih materialov, poleg tega se lahko strukturna sredstva izgubijo v tem začaranem krogu; v zvezi s tem meni, da bi lahko z določeno ad hoc zakonodajo (na primer prihodnji predlog Komisije o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo) in ustreznim obdavčenjem na evropski ravni, ki bi predstavljalo lastna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru, odločilno prispevali h krožnemu gospodarstvu;

13.  poudarja, da reciklirani materiali v povprečju zadostijo le približno 10 % povpraševanja po materialih v EU; ob upoštevanju novosti na globalnih trgih, zlasti prepovedi uvoza odpadne plastike in nesortiranega papirja, ki jo je pred kratkim uvedla Kitajska, prepoznava nov potencial za regije in lokalne skupnosti, da vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, ustvarijo nova zelena delovna mesta in se spopadejo s sedanjimi izzivi, s katerimi se sooča EU;

14.  opozarja na obstoj in pomen predhodnih pogojenosti v okviru skladov ESI, zlasti cilj ohranitve in varstva okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov; zlasti želi spomniti na predhodno pogojenost za spodbujanje gospodarsko in okoljsko vzdržnih naložb v sektor odpadkov; vendar obžaluje, da se je pri naložbah iz skladov ESI zanemarila hierarhija ravnanja z odpadki in da se ni opravila ustrezna okoljska presoja dolgoročnih rezultatov teh naložb;

15.  se zavzema za usklajevanje in večje sodelovanje med regijami, malimi in srednjimi podjetji ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, da se vzpostavijo nove tematske platforme pametnih specializacij, zlasti med agroživilskim, energetskim in industrijskim sektorjem;

16.  poudarja, da je hierarhija ravnanja z odpadki nujen pogoj za uresničitev krožnega gospodarstva, hkrati pa je potrebna večja preglednost v dobavni verigi, tako da je mogoče spremljati proizvode in materiale ob koncu življenjske dobe in jih učinkovito ponovno uporabiti; poleg tega opaža negativen trend naložb iz skladov ESI v nižje ravni hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v obrate za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in sežigalnice, kar v nekaterih primerih vodi do presežne zmogljivosti in dolgoročno vezanost na določeno tehnologijo in torej ogrozi doseganje ciljev EU na področju recikliranja; opominja, da naj bi s spodbujanjem poslovne skupnosti, da upošteva hierarhijo, ustvarili dodatni vir surovin, ki bi se lahko uporabile v proizvodnji;

17.  opominja, da so bili pri pregledu zakonodaje EU o odpadkih določeni novi cilji glede odpadkov za leta 2025, 2030 in 2035, ter poudarja, da so za doseganje teh ciljev potrebne politična zavezanost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter gospodarske naložbe; poziva države članice, naj v celoti uporabijo razpoložljiva sredstva Unije za podpiranje takih naložb, in poudarja, da bodo te ustvarile precejšnje donose, kar zadeva gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

18.  poudarja pomen regionalnih projektov obdelave ostankov odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, za proizvodnjo trajnostnih biogoriv druge generacije, ki sledi natančnemu ločevanju ali ločenemu zbiranju v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki;

19.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse opredelitve v zvezi z odpadki skladne z okvirno direktivo o odpadkih in da bodo na voljo primerljivi podatki o napredku držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

20.  poudarja pomen pobude inovativnih ukrepov v mestih, v okviru katere so bila doslej osmim inovativnim projektom s področja krožnega gospodarstva v mestih odobrena sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, in poziva Komisijo, naj spremlja in ocenjuje njihovo izvajanje, da se bodo izoblikovale širše politike krožnega gospodarstva; 

Krožno gospodarstvo kot gonilo trajnostnega in regionalnega razvoja

21.  poudarja, kako pomembno je načelo partnerstva in da imajo vsi deležniki, zlasti regionalni in lokalni organi ter nevladni sektor, vključno z malimi in srednjimi ter socialnimi podjetji, pomembno vlogo pri pripravi sporazumov o partnerstvu in načrtovanju operativnih programov; poziva, naj partnerji dejansko sodelujejo v političnih procesih s sklepanjem medsektorskih partnerstev in naj se cilji v zvezi s krožnim gospodarstvom ustrezno vključijo v programske dokumente; spodbuja države članice, naj v skladu s pristopom EU do krožnega gospodarstva razvijejo nacionalne strategije na tem področju; poudarja vodilno vlogo, ki jo lahko prevzamejo lokalne vlade pri uresničevanju krožnega gospodarstva;

22.  poudarja pomembno vlogo javno-zasebnih partnerstev pri snovanju in načrtovanju novih proizvodov in storitev, kjer se upošteva življenjski cikel, da bi na ta način lahko uvedli štiri modele zasnove, ki jih je mogoče uporabiti v krožnem gospodarstvu: zasnovo za dolgo življenjsko dobo, zasnovo za najem/storitev, zasnovo za ponovno uporabo v proizvodnji in zasnovo za snovno predelavo;

23.  poudarja, da je treba spremeniti in prilagoditi sedanje strategije in tržne modele ter regijam tako pomagati pri prehodu na bolj trajnostno obliko gospodarstva, kar bo prispevalo k njihovi ekonomski, industrijski in okoljski konkurenčnosti;

24.  poziva k izvajanju krožnega gospodarstva v okviru usklajenega upravljanja na več ravneh in načela partnerstva ob popolni preglednosti, sodelovanju lokalnih skupnosti in udeležbi splošne javnosti;

25.  poudarja, da je treba spodbujati tesnejše sodelovanje med vsemi deležniki, vključenimi v procese krožnega gospodarstva;

26.  ugotavlja, da so projekti v zvezi s krožnim gospodarstvom, ki so prejeli podporo v okviru kohezijske politike, bolj koristili razvitejšim regijam; ugotavlja, da je upravna zmogljivost manj razvitih regij omejena, zato poziva nacionalne organe držav članic in Komisijo, naj izkoristijo vse obstoječe možnosti za zagotavljanje strokovne pomoči tem regijam in okrepitev njihove zmogljivosti in jim pomagajo, da okrepijo svoja prizadevanja in ustvarijo pogoje za doseganje tehnološkega preskoka ter da izvedejo več projektov, ki izpolnjujejo načela krožnega gospodarstva, razvijejo partnerstva in tesneje sodelujejo z deležniki, kot so strokovnjaki za materiale, kemiki, proizvajalci in izvajalci recikliranja, zlasti v okviru pobude Industrija 2020 in krožno gospodarstvo;

27.  poudarja, da naj bi po ocenah s prehodom na biološke surovine in biološke metode predelave do leta 2030 prihranili do 2,5 milijarde ton ekvivalenta CO2 na leto, pri čemer bi se večkrat povečali trgi biosurovin in novih potrošniških izdelkov; poudarja, da je pri pretvorbi naravnih virov v biološke izdelke, materiale in goriva nadvse pomembno, da se s temi viri trajnostno gospodari in se ohrani biotska raznovrstnost;

28.  meni, da je biogospodarstvo bistveno za regionalni in lokalni razvoj, saj ima potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in rasti na podeželju in tako krepi kohezijo med regijami, poziva, naj se skladi ESI v večji meri uporabijo za uveljavitev obstoječih inovacij prek politik za spodbujanje deležnikov, ob nadaljnjem spodbujanju inovacij na področju razvoja materialov na biološki osnovi, biološko razgradljivih materialov in materialov, primernih za recikliranje in kompostiranje, ki so proizvedeni iz bioloških surovin, s katerimi se trajnostno gospodari; želi spomniti, da lahko z dosledno uveljavitvijo biogospodarstva rešimo tudi težavo živilskih odpadkov; poziva k boljšemu sodelovanju med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi pri vzpostavitvi sistemov in platform, ki povezujejo različne akterje iz sektorjev živilske proizvodnje, prevoza, maloprodaje, potrošnikov in odpadkov ter ustrezne druge deležnike, s čimer bi dosegli večjo sinergijo pri iskanju učinkovitih rešitev;

29.  poudarja, da bi bilo treba poleg lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov spodbude prenesti tudi na potrošnike, ki jih je treba nenehno obveščati in spodbujati k spreminjanju obnašanja pri ravnanju z odpadki, proizvodnji, recikliranju ter vprašanjih, povezanih s trajnostnimi rešitvami v njihovem vsakdanjem življenju;

30.  poziva k boljšemu, enostavnejšemu in preglednejšemu dostopu lokalnih in regionalnih oblasti do finančnih sredstev, tudi z okrepitvijo njihovih upravnih zmogljivosti in s pomočjo večjega sodelovanja z Evropsko investicijsko banko v okviru svetovalnega vozlišča za naložbe, da se omogoči več naložb v zelena delovna mesta, ravnanje z odpadki, pametno specializacijo, nadaljnji razvoj podeželja, tudi kar zadeva potrebno infrastrukturo in okolju prijazne tehnologije, prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire, pa tudi energetski prehod na lokalni ravni, vključno z energetsko učinkovitostjo, decentralizirano distribucijo energije, inovacijami na področju čiste energije in krožnim gospodarstvom; pozdravlja, da je Evropska investicijska banka za sofinanciranje projektov krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki, upravljanje z vodami ali raziskave in razvoj na področju kmetijstva v zadnjih petih letih namenila 2,4 milijarde EUR; poudarja, da je treba sklade ESI in Evropski sklad za strateške naložbe bolje uskladiti na področju krožnega gospodarstva, tudi da se zagotovi, da bodo programi vključevali regionalni pristop in bolje izkoriščali regionalni potencial za trajnostne vire energije;

31.  poziva države članice, regije in lokalne oblasti, naj spodbujajo vzpostavitev mrež za ponovno uporabo in popravila ter jih podprejo, zlasti tiste, ki bodo delovale kot socialna podjetja, da se podaljša življenjska doba izdelkov z njihovo ponovno uporabo, popravilom in nadaljnjo rabo, ter naj tem mrežam olajšajo dostop do zbirnih mest za odpadke ter naj spodbujajo uporabo skladov ESI, ekonomskih instrumentov, meril za zelena naročila ali drugih ukrepov;

32.  poudarja, da je trajnost življenjskega cikla pri ponovni uporabi in recikliranju odvisna tudi od porabe energije pri prevozu; opozarja, da to še posebej velja za podeželska območja, kjer so večje razdalje med prevzemnimi točkami in predelovalnicami odpadkov; poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj v svojih strategijah krožnega gospodarstva za podeželska območja upoštevajo pristop življenjskega cikla, da bi preprečile splošne negativne učinke na okolje in podnebje;

33.  poudarja, da devet od 32 operativnih programov, ki so bili pregledani v študiji o vključitvi okoljskih pomislekov v sklade kohezijske politike, obravnava krožno gospodarstvo, šest pa zelena delovna mesta; pozdravlja sedanja prizadevanja nacionalnih in regionalnih organov, vendar obenem poziva države članice, naj krožno gospodarstvo bolje vključijo v svoje operativne in regionalne programe in partnerske sporazume; poziva k podpori za regije, da bodo čim bolj nemoteno prešle na krožno gospodarstvo;

34.  poziva države članice, naj bo krožno gospodarstvo kot interdisciplinaren predmet ustrezno vključeno v izobraževalne programe, poklicno usposabljanje in prekvalifikacijo, da bi oblikovali novo naravnanost, kar bo pripomoglo k opredelitvi novih poslovnih modelov in ustvarjanju novih delovnih mest;

35.  poziva nacionalne in regionalne organe, pristojne za pripravo operativnih programov, naj krožno gospodarstvo intenzivneje vključijo v programe za teritorialno sodelovanje, zlasti v programe čezmejnega sodelovanja, da bi uveljavili čezmejne rešitve, ki lahko prinesejo bolj učinkovite in cenejše rezultate;

36.  meni, da bi bilo treba prihodnje načrtovanje skladov ESI v naslednjem programskem obdobju bolj uskladiti z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti do leta 2030, po možnosti z uporabo podobnih kazalnikov, kot so tisti iz uredbe o upravljanju energetske unije; poziva k ambiciozni in usklajeni strategiji za države članice, da se izpolnijo že zastavljeni obvezni cilji na ravni EU za blaženje podnebnih sprememb;

37.  poziva države članice, naj v obdobju revizije izkoristijo priložnost in krožno gospodarstvo še bolj vključijo v svoje sedanje operativne programe; meni, da bi morala Komisija olajšati ta proces in državam članicam pomagati analizirati sedanje stanje in morebitna področja, na katerih je mogoče uveljaviti krožno gospodarstvo in njegova načela;

38.  meni, da bi bilo treba vlogo evropskega teritorialnega sodelovanja pri spopadanju z izzivi, povezanimi z uveljavljanjem krožnega gospodarstva, še okrepiti; poziva države članice, naj spodbujajo čezmejno sodelovanje, zlasti v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, za izvajanje projektov krožnega gospodarstva; poudarja tudi, da je treba prek predpristopnih sporazumov z državami, ki niso članice Unije, poiskati trajnostne rešitve za premostitev sedanjih izzivov, zlasti glede onesnaženosti zraka;

39.  poudarja, da se potencial makroregionalnih strategij premalo izkorišča za pomoč pri spopadanju z izzivi pri uveljavljanju krožnega gospodarstva v državah članicah, pa tudi v tretjih državah na istem geografskem območju; meni, da bi se morale te strategije osredotočati na prednostne naloge v podporo oblikovanju trga sekundarnih surovin v Uniji; poziva k razvoju pobud EU za sodelovanje s sosednjimi državami;

40.  ponavlja svoje stališče o pomenu ohranjanja in krepitve zmogljivosti lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov, kar je tudi izredno pomembno za prehod na krožno gospodarstvo; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo utegne imeti tehnična pomoč na tem področju; opozarja, da imajo regije in mestna območja nadvse pomembno vlogo pri spodbujanju odgovornosti energetskega prehoda od spodaj navzgor in so najprimernejša za preskušanje in izvajanje celostnih energetskih rešitev v neposredni povezavi z državljani; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo v krožnem gospodarstvu pobude za „pametna mesta“, tako da spodbujajo modele zelene tehnologije kot del strategij za trajnostni razvoj mest; poudarja, da so trajnostna in „krožna“ mesta instrument za učinkovito krožno gospodarstvo

41.  poudarja pomen zelenih javnih naročil kot gonila krožnega gospodarstva s potencialnim trgom, ki je po ocenah vreden 1,8 bilijona EUR letno in zagotavlja javna dela, blago in storitve(14);

42.  poudarja, da je potreben energetski regulativni okvir, ki bo državljane in energetske skupnosti spodbujal k sodelovanju pri energetskem prehodu, in sicer s pravico do samoproizvodnje in porabe ter z nadaljnjimi podpornimi programi, zagotovljenim prednostnim dostopom do omrežja in prednostno distribucijo za energijo iz obnovljivih virov;

43.  poziva regionalne in lokalne organe, naj še naprej vlagajo v izobraževalne programe, poklicno usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, pa tudi kampanje ozaveščanja javnosti o koristih in prednostih vseh ukrepov s ciljem izvajanja krožnega gospodarstva prek projektov kohezijske politike, s čimer bi povečali udeležbo državljanov in vplivali na vedenje potrošnikov; pri tem poudarja potencial Evropskega socialnega sklada; meni, da je treba spodbujati mlade podjetnike k prehodu na krožno gospodarstvo, zlasti v regijah z nizko stopnjo dohodka in rasti; poudarja tudi, da je krožno gospodarstvo priložnost za boj proti upadanju prebivalstva, diverzifikacijo gospodarstva in večjo zaščito pred tveganji na podeželju; v zvezi s tem opozarja, da je treba na podeželju spodbujati prehod na trajnostne vrednostne verige; poudarja, da je pomembno razviti posebno strategijo za otoške regije;

44.  poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, da se lokalnim deležnikom pomaga združiti vire financiranja in načrtovati lokalne pobude, usmerjene v krožno gospodarstvo;

45.  ugotavlja, da 80 % morskih odpadkov izvira s kopnega; poudarja, da je treba zato zoper odpadke na kopnem in v morju lokalno in regionalno ukrepati v korist okolju in zdravju ljudi; poziva države članice, regije in lokalne organe, naj svoja prizadevanja osredotočijo na preprečevanje nastajanja odpadkov na kopnem;

46.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra preuči, kako regionalne in nacionalne naložbe v projekte v zvezi s krožnim gospodarstvom, ki se sofinancirajo s skladi ESI, vplivajo na izračun javnofinančnega primanjkljaja;

47.  pozdravlja predlog o spremembi direktive o pitni vodi 98/83/ES, s katero se bo olajšal prehod na krožno gospodarstvo z zmanjšanjem količine plastičnih odpadkov iz ustekleničene vode, s čimer bomo prihranili veliko energije in učinkoviteje upravljali vodne vire;

Krožno gospodarstvo v okviru kohezijske politike po letu 2020

48.  poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju oblikuje ustrezno metodologijo spremljanja z ustreznimi kazalniki, ki bodo omogočali boljše spremljanje prispevka kohezijske politike k doseganju krožnega gospodarstva, da bi pridobili natančnejšo sliko o okoljskih in socialno-ekonomskih pogojih;

49.  poudarja, da tudi drugi programi, kot so LIFE, COSME in Obzorje 2020, zagotavljajo precejšnjo podporo za prehod na krožno gospodarstvo; poudarja, da je treba izboljšati sinergijo med navedenimi instrumenti, da bi dosegli cilje, določene v akcijskem načrtu Komisije za krožno gospodarstvo;

50.  poziva Komisijo, naj v novih zakonodajnih predlogih za prihodnji okvir kohezijske politike razvije ustrezne predhodne pogojenosti v zvezi z doseganjem krožnega gospodarstva; meni, da bi bilo treba strategije krožnega gospodarstva oblikovati v partnerstvu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter gospodarskimi in socialnimi partnerji;

51.  poziva Komisijo, naj v programu Obzorje 2020 še več pozornosti in sredstev nameni inovacijskim in raziskovalnim projektom na področju krožnega gospodarstva;

52.  poudarja, da je treba povečati podporo kohezijske politike za trajnostni razvoj mest in podeželja, in poziva, naj se v zvezi s tem vidnejša vloga nameni ciljem, povezanim s krožnim gospodarstvom; poziva k nadaljevanju inovativnih urbanističnih ukrepov in ukrepov na podeželju na tem področju in poziva Komisijo, naj izkušnje, ki jih bo pridobila v obdobju 2014–2020, v čim večji meri izkoristi pri pripravi predlogov za prihodnost; poziva k prožnemu, prilagojenemu pristopu k izvajanju agende za mesta, ki bo zagotavljal spodbude in smernice, s katerimi bi v celoti izkoristili potencial mest pri uveljavljanju krožnega gospodarstva;

53.  poziva Komisijo, naj evropsko platformo deležnikov za krožno gospodarstvo preoblikuje v mesto za izmenjavo najboljše prakse, da se bodo sredstva kohezijske politike čim boljše uporabila za prehod na krožno gospodarstvo;

54.  poudarja medsebojno odvisnost krožnega gospodarstva in blažitev podnebnih sprememb ter zato poziva, naj se več sredstev nameni za naložbe, povezane s krožnim gospodarstvom in podnebnimi vprašanji, v kohezijski politiki po letu 2020; poudarja tudi, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru nameniti več sredstev za obvladovanje podnebnih sprememb kot v sedanjem okviru;

°

°  °

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 303.

(6)

UL L 347, 20.12.2013, str. 281.

(7)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0321.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0311.

(11)

UL C 265, 11.8.2017, str. 65.

(12)

UL C 353, 27.9.2016, str. 27.

(13)

Sporočilo Komisije z dne 16. januarja 2018 o okviru za spremljanje krožnega gospodarstva (COM(2018)0029),

(14)

Kupujte zeleno! Priročnik o zelenih javnih naročilih, tretja izdaja, Evropska komisija, 2016.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (27.4.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu

(2017/2211(INI))

Pripravljavec mnenja: Stanislav Polčák

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da pri prehodu z modela linearnega gospodarstva na krožni model ne gre za izbiro, temveč nujo; meni, da bi se s prehodom na krožno gospodarstvo zmanjšala količina odpadkov, ustvarila nova visokokakovostna delovna mesta, povečala konkurenčnost malih in srednjih podjetij, ustvarile priložnosti za socialno vključevanje, okrepil razvoj čistih tehnologij, izboljšala energetska učinkovitost in učinkovitost rabe virov ter zmanjšala odvisnost Evrope od uvoženih surovin in energije, denimo na podlagi ogljikovodikov, vendar so za ta prehod potrebni inovativni poslovni modeli, namenjeni zadostitvi potreb ljudi brez škodljivega vpliva na okolje;

2.  poudarja vlogo krožnega gospodarstva pri ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; opozarja, da so za gradnjo družbe, temelječe na krožnem gospodarstvu, potrebna nova znanja in pristopi, sodelovanje med deležniki, razvoj operativnega okolja ter spremembe v načinu poslovanja gospodarskih družb; meni, da je treba finančna sredstva kohezijske politike učinkoviteje usmeriti k ukrepom, ki podpirajo krožno gospodarstvo, vključno z dejavnostmi usposabljanja;

3.  priporoča partnerstvo med različnimi deležniki, ki bi spodbujalo uspešno dopolnjevanje kohezijske politike in načel krožnega gospodarstva z enakopravnim vključevanjem vseh akterjev v življenjskem ciklu izdelka: javnih organov, zasebnega sektorja, akademikov in nevladnih organizacij;

4.  poziva, naj se večja pozornost nameni blaženju podnebnih sprememb in učinkovitejšemu vključevanju potenciala biogospodarstva v krožno gospodarstvo, saj bi s tem lahko pripomogli k izboljšanju življenjskega standarda in možnosti za preživljanje na podeželju; opozarja, da bi lahko prehod na trajnostno nizkoogljično krožno gospodarstvo pospešili s prerazporeditvijo podpore za fosilne proizvode k obnovljivim proizvodom in načinom proizvodnje;

5.  meni, da se je mogoče z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi spopasti z boljšim financiranjem in ustreznimi instrumenti za regionalni razvoj ter s podporo krožnemu gospodarstvu; poudarja, da so za prehod na krožno gospodarstvo potrebne jasne naložbene spodbude in dolgoročna perspektiva; meni, da so bile predhodne pogojenosti v pomoč v fazi izvajanja strateških ciljev v okviru sedanjih kohezijskih skladov, vendar bi jih lahko za obdobje po letu 2020 bolje opredelili; v zvezi s tem poziva k upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, ki se lahko zagotovi z vrsto predhodnih pogojenosti, ki bi uporabo sredstev omejile na uvedbo krožnega gospodarstva brez kršitve načela subsidiarnosti; poziva k uvedbi finančnih spodbud za preprečevanje nastajanja odpadkov, tesno povezanih s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 okvirne direktive o odpadkih(1); poudarja, da se bodo morali tudi skladi kohezijske politike, uvedeni za preprečevanje, recikliranje in ponovno uporabo odpadkov, uskladiti s to hierarhijo; poziva države članice, za katere velja obveznost izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki, naj pri svojih naložbah v infrastrukturo za ravnanje z odpadki prednost namenijo preprečevanju, ponovni uporabi, pripravi za ponovno uporabo in recikliranju; poudarja, da je treba določiti pravila za instrumente in organe, odgovorne za spremljanje podatkov o zmanjševanju količine odpadkov za vsa področja proizvodnje, predelave in potrošnje;

6.  podpira ostrejše zahteve za odgovornost proizvajalca ter poziva k bistvenemu zmanjšanju uporabe embalaže iz plastike in uvedbi sheme za embalažo za večkratno uporabo v velikih maloprodajnih verigah kot praktičnega orodja za preprečevanje nastajanja odpadkov; poudarja, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za podaljšanje trajnosti izdelkov in spodbujanje njihove ponovne uporabe in možnosti recikliranja, vključno z uvedbo denarnih kazni za prekomerno embalažo;

7.  opominja, da so bili pri pregledu zakonodaje EU o odpadkih določeni novi cilji glede odpadkov za leta 2025, 2030 in 2035, ter poudarja, da so za doseganje teh ciljev potrebne politična zavezanost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter gospodarske naložbe; poziva države članice, naj v celoti uporabijo razpoložljiva sredstva Unije za podpiranje takih naložb, in poudarja, da bodo te ustvarile precejšnje donose, kar zadeva gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

8.  poudarja, da je treba na samem začetku ločeno zbirati biološke odpadke in vzpostaviti potrebni okvir za uporabo komposta iz bioloških odpadkov v kmetijstvu in drugih sektorjih; poudarja, da biološki odpadki predstavljajo velik delež mešanih komunalnih odpadkov, in želi spomniti, da ni dovolj možnosti za njihovo ločeno zbiranje, zato jih ni mogoče uporabiti in vrniti v zemljo kot kompost;

9.  poudarja, da je trajnost življenjskega cikla pri ponovni uporabi in recikliranju odvisna tudi od porabe energije pri prevozu; opozarja, da to še posebej velja za podeželska območja, kjer so večje razdalje med prevzemnimi točkami in predelovalnicami odpadkov; poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj v svojih strategijah krožnega gospodarstva za podeželska območja upoštevajo pristop življenjskega cikla, da bi preprečile splošne negativne učinke na okolje in podnebje;

10.  poudarja pomen regionalnih projektov obdelave ostankov odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, za proizvodnjo trajnostnih biogoriv druge generacije, ki sledi natančnemu ločevanju ali ločenemu zbiranju v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki;

11.  opozarja na pomen usposabljanja za nova delovna mesta v zelenem gospodarstvu: Evropski socialni sklad bi moral vzporedno z naložbami iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispevati k ustvarjanju novih delovnih mest v krožnem gospodarstvu;

12.  ugotavlja, da utegne novi omejevalni pristop Kitajske do uvoza evropskih odpadkov kratkoročno negativno vplivati na ravnanje z odpadki v EU; obenem pa meni, da je to priložnost na področju ravnanja z odpadki EU, in zato poziva države članice, naj si bolj prizadevajo zmanjšati količino nastalih odpadkov in naj ponovno preučijo svoje politike ravnanja z odpadki, izboljšajo upravljanje virov in vzpostavijo delujočo infrastrukturo za recikliranje v EU, s čimer se bo spodbudilo krožno gospodarstvo v EU; v zvezi s tem pozdravlja novo strategijo Komisije o plastiki in priporoča večje zbliževanje med EU in Kitajsko ter drugimi partnericami pri postavitvi temeljev za trajnostno gospodarstvo na področju plastike, pri katerem bosta zasnova in proizvodnja izdelkov omogočala njihovo večjo trajnost, ponovno uporabo in visokokakovostno recikliranje;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse opredelitve v zvezi z odpadki skladne z okvirno direktivo o odpadkih in da bodo na voljo primerljivi podatki o napredku držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

14.  poziva Komisijo, naj zagotovi prehod na krožno gospodarstvo z boljšim sledenjem izvajanju v državah članicah;

15.  poudarja, da številne države članice še niso razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki; poudarja, da je zato bistveno določiti dolgoročne cilje politike, ki bodo usmerjali ukrepe in naložbe, da se zlasti preprečijo strukturni presežki zmogljivosti za obdelavo ostankov odpadkov in premestitev materialov, ki jih je mogoče reciklirati, v nižje ravni hierarhije ravnanja z odpadki; ugotavlja, da je zato bistvenega pomena, da se za financiranje razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje, uporabijo evropski strukturni in investicijski skladi;

16.  želi spomniti, da je osnovni problem, ki ga je treba najprej rešiti, trg sekundarnih surovin, saj je jasno, da je prehod na zeleno gospodarstvo precej počasnejši, če so surovine cenejše od recikliranih materialov, polega tega se lahko strukturna sredstva izgubijo v tem začaranem krogu; v zvezi s tem meni, da bi lahko z določeno ad hoc zakonodajo (na primer prihodnji predlog Komisije o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo) in ustreznim obdavčenjem na evropski ravni, ki bi predstavljalo lastna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru, odločilno prispevali h krožnemu gospodarstvu;

17.  pozdravlja predlog o spremembi direktive o pitni vodi 98/83/ES, s katero se bo olajšal prehod na krožno gospodarstvo z zmanjšanjem količine plastičnih odpadkov iz ustekleničene vode, s čimer bomo prihranili veliko energije in učinkoviteje upravljali vodne vire;

18.  izraža podporo regionalnim projektom za inovativno obdelavo gnoja in zaprtje mineralnega cikla živali, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izpiranja nitratov ter k proizvodnji zelene bioenergije;

19.  poziva Komisijo, naj načrtovane ukrepe za spodbujanje krožnega gospodarstva izvaja v skladu z dobro regulativno prakso, ter poudarja, da je treba spremljati izvedbene ukrepe;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sinergije med regionalnimi projekti za krožno gospodarstvo na področju organskih gnojil, kot so visokokakovostni mineralni koncentrati iz predelave gnoja, in zakonodajnimi okviri EU, med drugim z odobritvijo mineralnih koncentratov kot zelenih alternativ kemičnim gnojilom, pod pogojem, da imajo dovolj visok koeficient delovanja ter tako prispevajo k izboljšanju kakovosti podtalnice in površinske vode; poziva jih tudi, naj ustavijo pravno diskriminacijo trajnostnih organskih gnojil na osnovi živalskega gnoja v primerjavi z običajnimi mineralnimi gnojili ter naj v ta namen prilagodijo zakonodajo in opredelitve na ravni EU;

21.  meni, da morajo države članice pri pripravi nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki in v krožno gospodarstvo v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade ter zlasti spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo ter šele nato recikliranje odpadkov; meni, da bi morala Komisija v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ustvariti večjo sinergijo med programom Obzorje 2020 ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi za vzpostavitev učinkovitega finančnega okvira, ki bo lokalnim oblastem pomagal pri izvajanju zahtev evropske zakonodaje o odpadkih ter financiranju inovativnih tehnologij in načinov ravnanja z odpadki;

22.  poudarja potrebo po izvajanju zaveze Komisije glede okvira za spremljanje krožnega gospodarstva, ki bo omogočil okrepitev in oceno napredka pri prehodu na krožno gospodarstvo na ravni EU in držav članic ter hkrati zmanjšanje upravnega bremena;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

59

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Joëlle Mélin, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Davor Škrlec, Renate Sommer, Estefanía Torres Martínez, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Cristian-Silviu Buşoi, Caterina Chinnici, Fredrick Federley, Anja Hazekamp, Norbert Lins, Rupert Matthews, Alojz Peterle, Stanislav Polčák, Carolina Punset, Christel Schaldemose

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jude Kirton-Darling, Jeroen Lenaers, Mylène Troszczynski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

59

+

ALDE

Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Carolina Punset, Frédérique Ries

ECR

Urszula Krupa, Rupert Matthews, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Piernicola Pedicini

ENF

Sylvie Goddyn, Joëlle Mélin, Mylène Troszczynski

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná, Estefanía Torres Martínez

PPE

Pilar Ayuso, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Jeroen Lenaers, Peter Liese, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle, Stanislav Polčák, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Biljana Borzan, Nessa Childers, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Michèle Rivasi, Davor Škrlec

1

-

EFDD

Julia Reid

1

0

NI

Zoltán Balczó

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Aleksander Gabelic, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihaylova, Andrey Novakov, Paul Nuttall, Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spyraki, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, John Howarth, Ivana Maletić, Miroslav Mikolášik, Bronis Ropė, Davor Škrlec, Damiano Zoffoli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dariusz Rosati, Boris Zala


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

31

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Iskra Mihaylova, Matthijs van Miltenburg

ECR

Sławomir Kłosowski, Ruža Tomašić

EFDD

Isabella Adinolfi, Rosa D'Amato

GUE/NGL

Younous Omarjee

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Ivana Maletić, Miroslav Mikolášik, Andrey Novakov, Stanislav Polčák, Dariusz Rosati, Fernando Ruas, Maria Spyraki, Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller

S&D

Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Aleksander Gabelic, John Howarth, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Kerstin Westphal, Boris Zala, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Davor Škrlec

3

-

EFDD

Paul Nuttall

ENF

Steeve Briois

NI

Konstantinos Papadakis

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 4. junij 2018Pravno obvestilo