Postopek : 2017/0136(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0190/2018

Predložena besedila :

A8-0190/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.18

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0438

POROČILO     ***I
PDF 968kWORD 126k
25.5.2018
PE 616.847v02-00 A8-0190/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav

(COM(2017)0331 – C8-0191/2017 – 2017/0136(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Danuta Maria Hübner

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav

(COM(2017)0331 – C8-0191/2017 – 2017/0136(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0331),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0191/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 4. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2017(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0190/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(3)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(4),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7) določa kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek centralne nasprotne stranke (CNS), kar je v skladu s podobnimi zahtevami v drugih državah skupine G-20. Navedena uredba je prav tako uvedla stroge bonitetne in organizacijske zahteve ter zahteve glede vodenja poslov za CNS in določila dogovore za njihov bonitetni nadzor za zmanjšanje tveganj za uporabnike CNS in podporo finančni stabilnosti. Še naprej je treba v celoti uresničevati cilje skupine G-20, ki so bili dogovorjeni na vrhu v Pittsburghu leta 2009, da se čim bolj celostno izkoristijo prednosti za stabilnost finančnega sistema.

(2)  Od sprejetja Uredbe (EU) št. 648/2012 se obseg in razpon poslovnih dejavnosti CNS v Uniji in po svetu hitro povečujeta. Širitev dejavnosti CNS se bo gotovo nadaljevala tudi v prihodnjih letih zaradi uvedbe dodatnih obveznosti kliringa, zlasti glede lastniških in valutnih izvedenih finančnih instrumentov OTC kot razredov sredstev na prvotnem področju uporabe, in rasti prostovoljnega kliringa s strani nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa. Predlog Komisije z dne 4. maja 2017(8) o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 na ciljno usmerjen način za izboljšanje njene učinkovitosti in sorazmernosti bo ustvaril dodatne spodbude za CNS za ponujanje storitev centralnega kliringa izvedenih finančnih instrumentov nasprotnim strankam in olajšanje dostopa do kliringa za male finančne in nefinančne nasprotne stranke. To so bistveni sestavni deli za popolno uresničitev ciljev skupine G-20 za dolgoročno izboljšanje stabilnosti finančnega sistema. Globlji in bolj povezani kapitalski trgi, h katerim vodi unija kapitalskih trgov, bodo še povečali potrebo po čezmejnem kliringu v Uniji in s tem dodatno povečali pomen in medsebojno povezanost CNS v finančnem sistemu.

(3)  Trenutno število CNS s sedežem v Uniji in dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ostaja relativno omejeno, in sicer je bilo junija 2017 teh 17. 28 CNS iz tretjih držav je priznanih na podlagi določb o enakovrednosti z navedeno uredbo, kar jim omogoča ponujanje njihovih storitev klirinškim članom in mestom trgovanja s sedežem v Uniji(9). Klirinški trgi so dobro povezani po vsej Uniji, a visoko skoncentrirani v nekaterih razredih sredstev in medsebojno tesno povezani. Zaradi koncentracije tveganja je verjetnost propada CNS majhna, vendar lahko ima zelo velik učinek. V skladu s konsenzom, doseženim v okviru skupine G-20, je Komisija novembra 2016 sprejela predlog uredbe o sanaciji in reševanju(10) CNS z namenom zagotovitve ustrezne pripravljenosti organov na reševanje CNS v težavah, zavarovanje finančne stabilnosti in omejevanje stroškov za davkoplačevalce.

(4)  Ne glede na navedeni zakonodajni predlog in ob upoštevanju vse večjega obsega, kompleksnosti in čezmejne razsežnosti kliringa v Uniji in po svetu bi bilo treba nadzorne ureditve za CNS iz Unije in iz tretjih držav ponovno preučiti. Z zgodnjo obravnavo opredeljenih težav in vzpostavitvijo jasnih ter skladnih nadzornih ureditev za CNS iz Unije in tretjih držav bi se okrepila splošna stabilnost finančnega sistema Unije, morebitno tveganje propada CNS pa bi se še znižalo.

(5)  Ob upoštevanju navedenega je Komisija 4. maja 2017 sprejela sporočilo o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov(11) in navedla, da so potrebne nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012 za izboljšanje sedanjega okvira, ki zagotavlja finančno stabilnost in podpira nadaljnji razvoj ter poglabljanje unije kapitalskih trgov.

(6)  Nadzorne ureditve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 se opirajo predvsem na organe matičnih držav. CNS s sedežem v Uniji trenutno izdajajo dovoljenja in jih nadzirajo kolegiji nacionalnih nadzornikov, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), zadevne članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in drugi zadevni organi. Kolegiji so odvisni od usklajevanja in deljenja informacij s strani pristojnega nacionalnega organa, ki je odgovoren za uveljavljanje določb iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Različne nadzorne prakse za CNS po Uniji lahko privedejo do tveganj regulativne in nadzorne arbitraže, kar lahko ogrozi finančno stabilnost in omogoča nepošteno konkurenco. Komisija je opozorila na ta nastajajoča tveganja in potrebo po večji konvergenci v Sporočilu o uniji kapitalskih trgov septembra 2016(12) in na javnem posvetovanju o delovanju evropskih nadzornih organov (ESA)(13).

(7)  Temeljne naloge, ki se izvajajo prek ESCB, vključujejo opredelitev in izvajanje denarne politike Unije in podpora nemotenemu delovanju plačilnih sistemov. Varna in učinkovita infrastruktura finančnih trgov, zlasti klirinških sistemov, je bistvena za uresničevanje teh temeljnih nalog in za prizadevanje za glavni cilj ESCB, tj. ohranjanje stabilnosti cen. Zadevne članice ESCB, kot centralne banke izdajateljice valut finančnih instrumentov, katerih kliring opravljajo CNS, bi morale biti vključene v nadzor CNS zaradi možnih tveganj, ki jih slabo delujoča CNS lahko predstavlja za izpolnjevanje teh temeljnih nalog in glavnega cilja in ki učinkujejo na instrumente in nasprotne stranke, ki se uporabljajo za prenos denarne politike. Zato bi bilo treba centralne banke izdajateljice vključiti v ocenjevanje upravljanja tveganj CNS. Čeprav se naloge centralnih bank in nadzornikov lahko prekrivajo, obstaja možnost neusklajenosti pri nadzornih ukrepih, ki vplivajo na ključne pristojnosti centralnih bank na področjih, kot so stabilnost cen, denarna politika in plačilni sistemi. V kriznih razmerah lahko taka neusklajenost še poveča tveganja za finančno stabilnost, če ostane delitev pristojnosti med organi nejasna.

(8)  S Pogodbama sta bili vzpostavljeni ekonomska in monetarna unija, katere valuta je euro, in Evropska centralna banka (ECB), ki je institucija Unije. ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sestavljajo Evrosistem ter oblikujejo in prek ESCB izvajajo denarno politiko Unije. Zato bi bilo treba upoštevati posebno vlogo Evrosistema kot centralne banke izdajateljice enotne valute za Unijo. Pozornost bi bilo treba posvetiti tudi valutam Unije, ki niso euro, ter njihovim centralnim bankam izdajateljicam.

(9)  Zaradi globalnega značaja finančnih trgov in potrebe po obravnavi neskladij med nadzorom CNS iz Unije in nadzorom CNS iz tretjih držav bi bilo treba povečati sposobnost ESMA za spodbujanje konvergence pri nadzoru CNS. Da bi organu ESMA podelili nove vloge in odgovornosti, bi bilo treba v okviru njegovih obstoječih organizacijskih struktur oblikovati nov organ.

(9a)  Morebitne okrepljene pristojnosti, ki bi se poverile organu ESMA, da bi lahko dosegel svoje cilje, je treba tudi ustrezno upravljati in zadostno financirati. Samo okrepljene pristojnosti ne zadostujejo za dosego ciljev ESMA, če zanje ni na voljo dovolj sredstev oziroma se ne upravljajo učinkovito in uspešno.

(10)  Znotraj ▌ESMA bi bilo treba vzpostaviti poseben notranji odbor („nadzorni odbor za CNS“) za pripravo sklepov in izvajanje nalog, povezanih z nadzorom CNS, obravnavanje splošnih nalog v zvezi s CNS in zlasti za nadzor CNS iz Unije in iz tretjih držav. Nadzorni odbor za CNS bi morali sestavljati organi, ki imajo izkušnje z nadziranjem CNS. Da bi zagotovili nemoteno vključitev nadzornega odbora za CNS v organizacijsko strukturo organa ESMA, pri tem pa upoštevali posebne potrebe pri nadzoru CNS ter ohranili hiter postopek odločanja, bi moral nadzorni odbor za CNS imeti neodvisnega predsednika, ki bi mu pomagal neodvisni podpredsednik. Odločitve nadzornega odbora za CNS bi moral odobriti odbor nadzornikov ESMA, če se nanašajo na najpomembnejša področja nadzora CNS, v vseh drugih primerih pa jim odbor nadzornikov ne bi smel nasprotovati. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne ureditve, s katerimi bi zagotovili neodvisnost nadzornega odbora za CNS v okviru ESMA.

(11)  Za zagotovitev usklajenega nadzornega pristopa in za vključitev vseh zadevnih organov, ki sodelujejo pri nadzoru CNS, bi moral biti nadzorni odbor za CNS sestavljen iz stalnega predsednika, stalnega podpredsednika, štirih stalnih direktorjev ter članov, specifičnih za CNS. Predsednik, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS bi morali delovati neodvisno in objektivno v interesu celotne Unije. Člani nadzornega odbora za CNS, specifični za vsako CNS, bi morali vključevati predstavnika pristojnih nacionalnih organov držav članic, v katerih ima CNS sedež, imenovanega v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, in predstavnika zadevnih centralnih bank izdajateljic. Predsednik nadzornega odbora za CNS bi moral imeti pravico povabiti druge člane kolegija nadzornikov in predstavnike organov CNS iz tretjih držav, ki jih ESMA prizna za opazovalce, za zagotovitev, da nadzorni odbor za CNS upošteva stališča drugih zadevnih organov. Stalni člani bi morali sodelovati na vseh zasedanjih nadzornega odbora za CNS, člani, specifični za CNS, in opazovalci pa bi morali sodelovati samo, kadar je to nujno in potrebno za CNS pod njihovim nadzorom. Prisotnost neodvisnih članov in članov, specifičnih za CNS, bi morala zagotoviti, da so sklepi nadzornega odbora za CNS dosledni, ustrezni in sorazmerni po vsej Uniji in da zadevni pristojni nacionalni organi, centralne banke izdajateljice in opazovalci sodelujejo pri odločanju o vprašanjih v zvezi s CNS s sedežem v državi članici.

(11a)  Za zagotovitev usklajenega nadzornega pristopa bo organ ESMA poleg testov izjemnih situacij iz te uredbe upošteval tudi teste izjemnih situacij, ki jih izvajajo CNS v okviru svojih ureditev za sanacijo in reševanje. Take teste izjemnih situacij, s katerimi bi morala vsaka CNS oceniti svoje ureditve v celi Uniji z vidika njihovega skupnega učinka na finančno stabilnost Unije, bi bilo treba vključiti v simulacije krize v zvezi z možnimi pretresi v celem sistemu.

(12)  Pri odločanju o zadevah v zvezi s CNS s sedežem v državi članici bi bilo treba sklicati nadzorni odbor za CNS in zagotoviti, da njegovi stalni člani in ustrezni člani, ki predstavljajo pristojne nacionalne organe, ki jih imenuje država članica v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, ter opazovalci, ki jih imenujejo zadevne banke izdajateljice, sodelujejo v postopku odločanja. Pri odločitvah v zvezi s CNS iz tretjih držav bi morali v postopku odločanja v nadzornem odboru za CNS sodelovati samo stalni člani, zadevne centralne banke izdajateljice in ustrezni opazovalci.

(13)  Za zagotovitev ustreznega, učinkovitega in hitrega odločanja bi morali imeti predsednik, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS ter predstavnik pristojnega organa države članice, v kateri ima CNS sedež, glasovalno pravico. Predstavniki ECB, Komisije in zadevnih centralnih bank ter opazovalci ne bi smeli imeti glasovalnih pravic. Nadzorni odbor za CNS bi moral sklepe sprejemati z navadno večino članov, v primeru neodločenega izida glasovanja pa bi moral odločilni glas imeti predsednik.

(14)  Nadzorni odbor za CNS bi moral biti odgovoren tudi za posebne naloge, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga in finančne stabilnosti njenih držav članic.

(15)  Za zagotovitev učinkovitega nadzora bi moral nadzorni odbor za CNS imeti namenske uslužbence z ustreznim znanjem, veščinami in izkušnjami ter ustrezna sredstva za zagotavljanje avtonomnosti, neodvisnosti in ustreznega delovanja v zvezi z njegovimi nalogami. V oceni, ki jo pripravi ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, je treba upoštevati proračunske posledice novih nadzornih pooblastil ESMA nad CNS.

(16)  Za zagotovitev ustrezne ravni strokovnega znanja in odgovornosti bi morali biti predsednik, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS imenovani na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja in finančnih zadev ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo CNS. Izbrani bi morali biti na podlagi odprtega izbirnega postopka. Komisija bi morala v dogovoru z nacionalnimi pristojnimi organi predlog za imenovanje kandidatov predložiti v odobritev Evropskemu parlamentu. Po tem, ko predlog odobri Evropski parlament, bi moral Svet sprejeti izvedbeni sklep.

(17)  Za zagotavljanje preglednosti in demokratičnega nadzora ter za zaščito pravic institucij Unije bi morali predsednik, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z vsemi sklepi, ki jih sprejmejo na podlagi te uredbe.

(18)  Predsednik, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS bi morali delovati neodvisno in objektivno v interesu Unije. Ustrezno bi morali upoštevati potrebo po pravilnem delovanju notranjih trgov in finančni stabilnosti v vsaki državi članici in v Uniji.

(19)  Za spodbujanje skladnosti nadzora CNS iz Unije in iz tretjih držav po vsej Uniji bi moral predsednik nadzornega odbora za CNS prisostvovati in predsedovati kolegijem ter jih upravljati, stalni člani nadzornega odbora za CNS pa bi se jih morali udeleževati. ECB bi morala, kadar je to potrebno in v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, prav tako sodelovati v kolegijih, da bi izvajala svoje naloge v skladu s členom 127 PDEU.

(20)  Za zagotavljanje ustreznega in učinkovitega postopka odločanja bi moral imeti predsednik nadzornega odbora za CNS v kolegijih en glas, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS ter predstavnik Komisije pa ne bi smeli imeti glasovalne pravice. Sedanji člani kolegijev bi morali še naprej izvajati svoje obstoječe glasovalne pravice.

(20a)  V skladu s to uredbo o spremembi pristojni nacionalni organi še naprej izvajajo svoje sedanje nadzorne pristojnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Da pa bi se spodbudilo doslednost pri nadzoru CNS po vsej Uniji, bi bilo treba razdeliti pristojnosti glede na zadevno odločitev. Razlikovati bi bilo treba med tremi kategorijami odločitev: tistimi, za katere bi morali pristojni organi dobiti predhodno soglasje ESMA, tistimi, za katere bi se morali pristojni organi posvetovati z ESMA, in tistimi, za katere bi morali biti pristojni organi še naprej izključno pristojni.

(20b)  Učinkovit nadzor nad CNS temelji na izgradnji zmožnosti, strokovnih znanj, sposobnosti ter medsebojnega sodelovanja in izmenjave med institucijami. Ker so to procesi, ki se s časom razvijajo in sledijo lastni dinamiki, bi bilo treba pri načrtovanju funkcionalnega, uspešnega in učinkovitega nadzornega sistema za CNS upoštevati njegov možen dolgoročni razvoj. Zato se mora delitev pristojnosti, določena v tej uredbi o spremembi, razvijati vzporedno z vlogo in zmogljivostmi ESMA.

(21)  Ker lahko med ESMA in nacionalnimi pristojnimi organi pride do sporov glede nekaterih odločitev, ki jih je treba sprejeti, se uvede poseben mehanizem za primere nesoglasja med ESMA in nacionalnimi pristojnimi organi. Kadar se pristojni organ ne strinja s predlagano spremembo ali ugovorom ESMA, bi moral imeti pravico, da vloži utemeljen zahtevek odboru nadzornikov za presojo takega ugovora ali spremembe. Odbor nadzornikov lahko potrdi ali zavrne ugovor ali spremembe, ki jih je podal organ ESMA. Prav tako obstaja potreba po večjem upoštevanju nalog centralnih bank izdajateljic v zvezi z denarno politiko zaradi tveganj, ki jih slabo delovanje CNS lahko predstavlja za izvajanje denarne politike Unije in podporo nemotenemu delovanju plačilnih sistemov.

(21a)  ▌ESMA ali pristojni organ, kot je ustrezno, bi se moral posvetovati z zadevnimi centralnimi bankami izdajateljicami glede nekaterih sklepov▌, zlasti ko se ti sklepi nanašajo na ureditve plačil in poravnave CNS ter s tem povezane postopke za upravljanje likvidnostnega tveganja za transakcije, denominirane v valuti zadevne centralne banke izdajateljice. ESMA ali pristojni organ bi si moral po izteku obdobja za posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami po svojih najboljših močeh prizadevati upoštevati spremembe, ki jih centralne banke predlagajo. Če v osnutek sklepa niso bile vključene spremembe, ki jih je predlagala centralna banka izdajateljica, bi moral ESMA ali pristojni organ o tem pisno obvestiti to centralno banko izdajateljico ter navesti vse razloge in utemeljiti vsakršna pomembnejša odstopanja od navedenih sprememb.

(22)  Da bi lahko organ ESMA svoje naloge v zvezi s CNS opravljal učinkovito, bi morale CNS iz Unije in iz tretjih držav ESMA plačevati pristojbine za nadzor za opravljanje njegovih nadzornih in upravnih nalog. Te pristojbine bi morale biti sorazmerne s prometom zadevne CNS in bi morale pokriti ▌vloge za izdajo dovoljenja CNS iz Unije, vloge za priznanje CNS iz tretjih držav ter letne pristojbine, povezane z nalogami pod odgovornostjo ESMA. Komisija bi morala z delegiranim aktom podrobno opredeliti vrste pristojbin, zadeve, za katere je treba plačati pristojbine, njihovo višino in način njihovega plačila s strani CNS z dovoljenjem in CNS vlagateljic iz Unije in priznanih CNS iz tretjih držav.

(23)  Prav tako je treba revidirati nadzorne ureditve v tej uredbi za CNS iz tretjih držav, ki ponujajo klirinške storitve znotraj Unije. Za preprečevanje pomembnih učinkov na finančno stabilnost subjektov iz Unije je treba izboljšati dostop do informacij, sposobnost izvajanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem ter možnost izmenjave informacij o CNS iz tretjih državah med zadevnimi organi Unije in držav članic. Obstaja tudi tveganje, da morebitnih sprememb predpisov za CNS iz tretje države ali regulativnega okvira tretje države ne bo mogoče upoštevati, kar bi lahko negativno vplivalo na regulativne ali nadzorne rezultate in povzročilo neenake konkurenčne pogoje za CNS iz Unije in iz tretjih držav.

(24)  Kliring velike količine finančnih instrumentov, denominiranih v valutah držav članic, opravijo priznane CNS iz tretjih držav. Ta količina se bo izdatno povečala ob izstopu Združenega kraljestva iz Unije, za CNS s sedežem v Združenem kraljestvu pa ne bodo več veljale zahteve iz te uredbe. Za dogovore o sodelovanju, sklenjene v okviru kolegijev, ne bodo več veljali zaščitni ukrepi in postopki iz te uredbe, vključno s Sodiščem Evropske unije. To pomeni velik izziv za organe Unije in držav članic pri ohranjanju finančne stabilnosti.

(25)  V okviru zavezanosti povezanim finančnim trgom bi si morala Komisija še naprej prizadevati, da bi na podlagi sklepov o enakovrednosti določala, da pravni in nadzorni okviri tretjih držav izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Da bi se izboljšala sedanja ureditev enakovrednosti v zvezi s CNS, bi morala imeti Komisija po potrebi pooblastila, da določi nadaljnja merila za ocenjevanje enakovrednosti ureditev CNS iz tretjih držav. Prav tako je treba ESMA pooblastiti za nadzor nad razvojem regulativnega in nadzornega okvira v tistih ureditvah za CNS iz tretjih držav, ki jih Komisija šteje za enakovredne. To bo zagotovilo nadaljnje izpolnjevanje meril enakovrednosti in vseh posebnih pogojev, ki veljajo za njihovo uporabo. Organ ESMA bi moral o svojih ugotovitvah Komisiji poročati zaupno.

(26)  Komisija lahko sklep o enakovrednosti trenutno kadar koli spremeni, začasno razveljavi, pregleda ali prekliče, zlasti v primeru dogodkov v tretjih državah, ki bistveno vplivajo na elemente, ocenjene v skladu z zahtevami glede enakovrednosti iz te uredbe. Če zadevni organi tretje države ne sodelujejo z ESMA ali drugimi nadzorniki Unije v dobri veri ali na stalni podlagi ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede enakovrednosti, lahko Komisija med drugim organ tretje države opozori ali objavi posebno priporočilo. Kadar se Komisija odloči za preklic sklepa o enakovrednosti tretje države, lahko odloži datum uporabe navedenega sklepa z namenom obvladovanja tveganj za finančno stabilnost ali motenj na trgu. Poleg pooblastil, ki jih ima trenutno na voljo, bi morala imeti Komisija prav tako možnost določanja posebnih pogojev, s katerimi bi zagotovila, da bo tretja država, na katero se nanaša sklep o enakovrednosti, še naprej izpolnjevala merila glede enakovrednosti. Komisija bi morala prav tako imeti pooblastilo za določanje pogojev, ki ESMA omogočajo učinkovito izvajanje odgovornosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi v skladu s to uredbo, ali v zvezi s spremljanjem razvoja regulativne in nadzorne ureditve v tretjih državah, pomembnega za sprejete sklepe o enakovrednosti.

(27)  Zaradi vedno večje čezmejne razsežnosti CNS in medsebojnih povezav v finančnem sistemu Unije je treba izboljšati sposobnost Unije za odkrivanje, spremljanje in zmanjševanje morebitnih tveganj v zvezi s CNS iz tretjih držav. Vlogo ESMA bi bilo treba zato razširiti za učinkovito nadziranje CNS iz tretjih držav, ki zaprosijo za priznanje za zagotavljanje klirinških storitev v Uniji. Prav tako bi bilo treba izboljšati sodelovanje centralnih bank izdajateljic iz Unije pri priznavanju in nadzoru CNS iz tretjih držav, ki poslujejo v valuti, ki jo take banke izdajajo. Zato bi bilo treba centralne banke izdajateljice Unije vključiti v posvetovanja o nekaterih vidikih, ki vplivajo na njihove odgovornosti glede denarne politike v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v valutah, katerih kliring v veliki meri izvedejo CNS s sedežem zunaj EU.

(28)  Ko Komisija potrdi pravni in nadzorni okvir tretje države za enakovrednega okviru Unije, bi bilo treba pri postopkih za priznanje CNS iz tretjih držav upoštevati tveganja, ki jih take CNS predstavljajo za finančno stabilnost Unije ali države članice.

(29)  Pri obravnavi vloge za priznanje CNS iz tretje države bi moral organ ESMA oceniti stopnjo sistemskega tveganja, ki ga CNS predstavlja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic. Pri tej oceni bi moral ESMA upoštevati poslovanje CNS v Uniji ter drugo poslovanje CNS zunaj Unije, kolikor to poslovanje zunaj Unije lahko vpliva na splošno kompleksnost CNS.

(29a)  ESMA bi moral oceniti stopnjo sistemskega tveganja, ki ga CNS, ki je podala vlogo za priznanje, predstavlja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, na podlagi objektivnih in preglednih meril, določenih v tej uredbi. Ta merila bi bilo treba dodatno opredeliti v delegiranem aktu Komisije. Pri določanju teh meril bi moral ta delegirani akt upoštevati naravo transakcij, za katere CNS opravi kliring, vključno z njihovo zahtevnostjo, nestanovitnostjo cen in povprečnim rokom zapadlosti, preglednost in likvidnost trgov ter v kolikšni meri so klirinške dejavnosti zadevne CNS izražene v evrih ali drugi valuti Unije. Pri tem bi lahko posebne lastnosti nekaterih pogodb o izvedenih instrumentih v kmetijstvu, ki se izvajajo na reguliranih trgih tretjih držav in se nanašajo na trge, ki večinoma služijo domačim nefinančnim nasprotnim strankam tiste tretje države, ki s takimi pogodbami upravlja s svojimi poslovnimi tveganji, zaradi nizke stopnje medsebojnega sistemskega povezovanja s preostalim delom finančnega sistema pomenile zanemarljivo tveganje za klirinške člane in mesta trgovanja v Uniji. Kadar v tretji državi, v kateri ima sedež CNS, ki vloži vlogo za priznanje, velja okvir za sanacijo in reševanje CNS, bi ESMA moral tudi to upoštevati v svoji analizi stopnje sistemskega tveganja, ki ga za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic predstavlja zadevna CNS.

(30)  CNS, ki niso sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi se morale šteti za „CNS stopnje 1“. CNS, ki so sistemsko pomembne ali bi lahko postale sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi se morale šteti za „CNS stopnje 2“. Če ESMA ugotovi, da CNS iz tretje države ni sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi se morali za tako CNS uporabljati obstoječi pogoji za priznanje iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Če ESMA ugotovi, da je CNS iz tretje države sistemsko pomembna, bi se morale določiti dodatne zahteve, sorazmerne s stopnjo tveganja, ki ga predstavlja taka CNS. Organ ESMA bi moral priznati CNS samo, kadar CNS izpolnjuje te zahteve.

(31)  Dodatne zahteve bi morale vključevati nekatere bonitetne zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 648/2012, katerih cilj je povečanje varnosti in učinkovitosti CNS. Organ ESMA bi moral biti neposredno odgovoren za zagotavljanje, da sistemsko pomembna CNS iz tretje države izpolnjuje te zahteve. Povezane zahteve bi morale ESMA prav tako omogočati celovit in učinkovit nadzor nad CNS.

(32)  Za zagotovitev ustreznega vključevanja centralnih bank izdajateljic bi morala sistemsko pomembna CNS iz tretje države izpolnjevati tudi ustrezne zahteve, ki jih centralne banke izdajateljice štejejo za potrebne, kot to določa ta uredba. Centralne banke izdajateljice bi morale ESMA potrditi, ali CNS izpolnjuje te dodatne zahteve v 150 dneh po tem, ko CNS predloži popolno vlogo.

(32a)  Če se centralna banka izdajateljica odloči, da bo sistemsko pomembni CNS iz tretje države naložila dodatne zahteve, bi si morala prizadevati, da bo ta odločitev čim bolj pregledna, hkrati pa ustrezno upoštevati potrebo po varovanju zaupnih ali občutljivih informacij.

(32b)  Centralne banke izdajateljice bi morale oceniti odpornost priznanih CNS iz tretjih držav na neugoden razvoj dogodkov na trgu ob upoštevanju tveganja, ki ga predstavljajo za stabilnost valute centralne banke izdajateljice, prenos denarne politike in nemoteno delovanje plačilnih sistemov. V takih primerih bi bilo treba zagotoviti sodelovanje in izmenjavo informacij med centralnimi bankami izdajateljicami in ESMA, da se prepreči podvajanje.

(32c)  V izrednih razmerah, ki vplivajo na prenos denarne politike ali nemoteno delovanje plačilnih sistemov, se lahko, kolikor je to mogoče na podlagi institucionalnega okvira centralne banke izdajateljice, sistemsko pomembni CNS iz tretje države naloži zahteve v zvezi z likvidnostnimi tveganji, ureditvami glede poravnave, kritji, zavarovanjem ali ureditvami glede interoperabilnosti. V takih primerih bi morale centralne banke izdajateljice in ESMA sodelovati in izmenjavati informacije, zlasti pa ocene tveganj v teh razmerah in njihovo trajanje ter predvidene učinke naloženih zahtev.

(32d)  Sodelovanje in izmenjava informacij med Unijo in nadzornimi organi tretjih držav sta bistvenega pomena za zagotovitev učinkovitega nadzora CNS iz tretje države in da bi se lahko vsi zadevni organi odzvali na izredne razmere na usklajen, učinkovit in uspešen način. Zato bi moral ESMA vzpostaviti ureditve o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot enakovredni tej uredbi, ki bi morale vključevati vse elemente, potrebne za zagotovitev, med drugim, nemotene izmenjave informacij, usklajevanja nadzornih dejavnosti, učinkovitega spremljanja dogajanja na regulativnem in nadzornem področju v tretji državi in učinkovitega sodelovanja v izrednih razmerah.

(33)  Stopnje tveganja, ki jih sistemsko pomembne CNS predstavljajo za finančni sistem in stabilnost Unije, so različne. Zahteve za sistemsko pomembne CNS bi bilo zato treba uporabljati sorazmerno s tveganji, ki jih CNS lahko predstavlja za Unijo. Če ESMA v soglasju z zadevnimi centralnimi bankami izdajateljicami sklene, da je CNS iz tretje države tako sistemsko pomembna, da njeno izpolnjevanje dodatnih zahtev iz te uredbe ne zadostuje za obravnavanje tveganja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, bi moral imeti ESMA pravico, da Komisiji priporoči, naj CNS ne prizna, in da opredeli specifične klirinške storitve ali dejavnosti, za katere meni, da jih lahko CNS z dovoljenjem v skladu s to uredbo opravlja samo za klirinške člane in na mestih trgovanja s sedežem v Uniji. Na podlagi tega priporočila bi morala Komisija imeti možnost, da sprejme delegirani akt, ki navaja, da nekatere ali vse storitve, ki jih opravlja ta CNS, opravlja samo CNS z dovoljenjem in samo za klirinške člane in na mestih trgovanja, ki imajo sedež v Uniji; Omogočeno bi moralo biti, da se v tem delegiranem aktu določi primerno prilagoditveno obdobje za CNS, njene klirinške člane in njihove stranke, skupaj s pogoji, pod katerimi se lahko ta CNS med tem prilagoditvenim obdobjem začasno prizna, in vsemi ukrepi, ki bi se morali med tem obdobjem sprejeti za preprečitev morebitnih stroškov za klirinške člane in njihove stranke, zlasti tiste s sedežem v Uniji;

(34)  Organ ESMA bi moral redno pregledovati priznanja CNS iz tretjih držav ter njihovo razvrstitev med CNS stopnje 1 ali stopnje 2. V tem smislu bi moral organ ESMA med drugim upoštevati spremembe narave, obsega in kompleksnosti poslovnih dejavnosti CNS iz tretje države. Take preglede bi bilo treba opraviti vsaj vsaki dve leti ali vsakih pet let, odvisno od obsega finančnih instrumentov, za katere CNS opravlja kliring, denominiranih v valutah Unije. Preglede bi bilo treba opraviti tudi kadar CNS iz tretje države razširi obseg svojih dejavnosti in storitev v Uniji. Poleg teh pregledov in brez poseganja v pravico organa ESMA, da Komisiji predlaga, da CNS ne prizna, bi moral imeti ESMA možnost prerazporediti CNS iz stopnje 1 v stopnjo 2 ali obratno. V primeru prerazporeditve iz stopnje 1 v stopnjo 2 bi bilo treba omogočiti prilagoditveno obdobje.

(35)  Organ ESMA bi moral prav tako imeti možnost upoštevati, v kolikšni meri se lahko skladnost sistemsko pomembne CNS iz tretje države z zahtevami, ki veljajo v tej tretji državi, primerja s skladnostjo te CNS z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Pri izvedbi te ocene bi moral organ ESMA po potrebi upoštevati, ali je Komisija sprejela izvedbeni akt, ki določa, da je pravna in nadzorna ureditev v tretji državi, v kateri ima CNS sedež, enakovredna ureditvi iz te uredbe in izpolnjuje vse pogoje, ki lahko veljajo za izvajanje tega izvedbenega akta. Pri izvedbi te ocene bi moral organ ESMA za zagotovitev sorazmernosti upoštevati tudi, v kolikšni meri so finančni instrumenti, katerih kliring opravlja CNS, denominirani v valutah Unije. Komisija bi morala sprejeti delegirani akt, v katerem so določeni nadaljnji načini in pogoji za oceno take primerljive skladnosti.

(36)  Organ ESMA bi moral imeti vsa potrebna pooblastila za nadzor priznanih CNS iz tretjih držav, da se bo zagotovila njihova stalna skladnost z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Na nekaterih področjih ▌bi se bilo treba s centralnimi bankami izdajateljicami posvetovati o vidikih osnutka sklepa, povezanih z valuto, ki jo izdajajo. Nadzorni odbor za CNS bi si moral po obdobju za posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami po svojih najboljših močeh prizadevati, da ravna v skladu s spremembami, ki jih predlagajo. Če nadzorni odbor za CNS v svoj osnutek sklepa, ki ga nato predloži odboru nadzornikov, ne vključi sprememb, ki jih je predlagala centralna banka izdajateljica, bi moral o tem pisno obvestiti to centralno banko izdajateljico ter navesti vse razloge in utemeljiti vsakršna pomembnejša odstopanja od predlaganih sprememb.

(36a)  Da bi olajšali izmenjavo informacij o CNS iz tretje države, bi bilo treba ustanoviti kolegije za CNS iz tretje države. V teh kolegijih bi morali sodelovati stalni člani nadzornega odbora za CNS, pristojni organi držav članic, centralne banke izdajateljice in nadzorniki subjektov s sedežem v Uniji, na katere bi lahko vplivalo poslovanje CNS iz tretje države, in sicer klirinški člani, mesta trgovanja in centralni registri vrednostnih papirjev. Kolegiji za CNS iz tretje države lahko od predsednika nadzornega odbora za CNS zahteva razpravo o specifičnih zadevah, povezanih s CNS s sedežem v tretji državi.

(38)  Organ ESMA bi moral imeti možnost naložiti periodične denarne kazni, da CNS iz tretjih držav prisili v odpravo kršitve, zagotovitev popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali sprejem preiskave ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

(39)  Organ ESMA bi moral imeti možnost naložiti globe tako CNS stopnje 1 kot stopnje 2, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile to uredbo s predložitvijo napačnih ali zavajajočih informacij ESMA. Poleg tega bi moral imeti organ ESMA možnost naložiti globe CNS stopnje 2, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile dodatne zahteve v tej uredbi, ki veljajo zanje.

(40)  Globe bi bilo treba naložiti v skladu z resnostjo kršitve. Kršitve bi bilo treba razdeliti v različne skupine, za katere bi se natančno opredelile globe. Za določitev zneska globe za posamezno kršitev bi moral organ ESMA uporabiti dvostopenjsko metodologijo, ki sestoji iz določitve osnovnega zneska globe in po potrebi prilagoditve tega osnovnega zneska za določen koeficient. Osnovni znesek bi bilo treba določiti ob upoštevanju letnega prometa zadevnih CNS iz tretjih držav, prilagoditev pa bi se morala izvesti s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska z uporabo zadevnih koeficientov skladno s to uredbo.

(41)  Ta uredba bi morala določati koeficiente, povezane z oteževalnimi in olajševalnimi okoliščinami, na podlagi katerih bo lahko organ ESMA sprejel odločitev o globi, ki je sorazmerna z resnostjo kršitve s strani CNS iz tretje države, ob upoštevanju okoliščin, v katerih je bila kršitev storjena.

(42)  Odločitev o naložitvi glob ali periodičnih kazni bi morala temeljiti na neodvisni preiskavi.

(43)  Organ ESMA bi moral pred odločitvijo o naložitvi globe ali periodične denarne kazni dati osebam, ki so predmet postopka, možnost zagovora, da se spoštuje njihova pravica do obrambe.

(44)  Organ ESMA ne bi smel nalagati glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, ki izhaja iz identičnih ali skoraj identičnih dejstev, postala pravnomočna v kazenskem postopku po nacionalnem pravu.

(45)  Globe in periodične denarne kazni, ki jih naloži ESMA, bi morale biti izvršljive, njihovo izvrševanje pa bi morala urejati pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se izvršujejo. Pravila civilnega postopka ne bi smela vključevati pravil kazenskega postopka, lahko pa bi vključevala pravila upravnega postopka.

(46)  V primeru kršitve CNS stopnje 2 bi moral biti organ ESMA pooblaščen, da sprejme več nadzornih ukrepov, vključno z zahtevo, da CNC stopnje 2 odpravi kršitev, in v skrajnem primeru razveljavitvijo priznanja, kadar CNC stopnje 2 resno ali vztrajni krši določbe te uredbe. Organ ESMA bi moral nadzorne ukrepe uporabljati ob upoštevanju narave in resnosti kršitve ter pri tem spoštovati načelo sorazmernosti. Pred sprejetjem sklepa o nadzornih ukrepih bi moral organ ESMA osebam, ki so predmet postopka, dati možnost zagovora, da se zagotovi spoštovanje njihove pravice do obrambe.

(47)  Potrditev bistvenih sprememb modelov in parametrov CNS, sprejetih za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganj, bi bilo treba uskladiti z novo zahtevo po predhodnem soglasju ESMA pri nekaterih sklepih nacionalnih pristojnih organov v zvezi s CNS s sedežem v Uniji. Za poenostavitev postopka potrditve modela bi morala ena potrditev s strani pristojnega nacionalnega organa, ki je predmet predhodnega soglasja ESMA, nadomestiti dve potrditvi, ki sta ju morala izvesti nacionalni pristojni organ in ESMA neodvisno drug od drugega. Poleg tega bi bilo treba pojasniti povezavo med to potrditvijo in sklepom kolegija. Predhodno sprejetje bistvene spremembe modelov ali parametrov bi moralo biti mogoče, kadar je to potrebno, zlasti kadar je njihova hitra sprememba nujna za zagotavljanje stabilnosti upravljanja tveganj CNS.

(48)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki podrobneje določajo vrste pristojbin, zadeve, za katere je treba plačati pristojbine, višino pristojbin, ki jih je treba plačati, in način njihovega plačila, določajo pogoje za določitev meril za presojo, ali je oziroma ali lahko CNS iz tretje države postane sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, ter za opredelitev meril za določitev, ali je CNS velikega sistemskega pomena, določajo dodatne zahteve, ki jih lahko centralne banke izdajateljice naložijo sistemsko pomembni CNS iz tretje države, določajo, da CNS iz tretje države opravlja storitve le po pridobitvi dovoljenja v skladu s členom 14 in po preteku morebitnega ustreznega prilagoditvenega obdobja, nadalje določajo merila, ki jih je treba uporabiti pri oceni enakovrednosti tretjih držav, predpisujejo, kako in pod kakšnimi pogoji bodo CNS iz tretjih držav izpolnjevale določene pogoje, vsebujejo nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z nalaganjem glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami o pravicah do obrambe, roki, pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje denarnih kazni ali glob, in določajo ukrepe za spremembo Priloge IV, da se bo upošteval razvoj dogodkov na finančnih trgih.

(49)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi s priznavanjem CNS iz tretjih držav in enakovrednostjo pravnih okvirov tretjih držav, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(50)  Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja varnosti in učinkovitosti CNS z določitvijo enotnih zahtev za njihove dejavnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je opredeljeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

(51)  Uporabo pooblastila s strani ESMA za priznanje CNS iz tretje države kot CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2 bi bilo treba odložiti, dokler merila za presojo, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna ali bi lahko postala sistemsko pomembna za finančni sistem EU ali ene ali več njenih držav članic, niso podrobneje določena.

(52)  Uredbo (EU) št. 1095/2010 in Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

1.  V odstavku 2 člena 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) CNS, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 17 ali so priznane v skladu s členom 25, in datum izdaje dovoljenja oziroma priznanja, pri čemer so navedene CNS, ki so pooblaščene ali priznane za namen obveznosti kliringa;“.

1a.  V členu 15 se dodajo naslednji odstavki:

1a. Za namen odstavka 1 je za razširitev poslovanja na nove dejavnosti ali storitve potrebna razširitev dovoljenja, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) nova storitev ali dejavnost predstavlja novo ali večje tveganje za CNS;

(b) nova storitev se zagotavlja ali nova dejavnost se izvaja v zvezi z razredom finančnega instrumenta z drugačnim profilom tveganja ali instrumenta, ki se znatno razlikuje od produktov, pri katerih je CNS opravila kliring;

(c) nova storitev se zagotavlja ali nova dejavnost se izvaja v zvezi z razredom finančnega instrumenta, ki ni bil naveden v sklepu o dovoljenju CNS.

1b. ESMA za zagotavljanje enotnih pogojev uporabe odstavka 1 v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerem določi seznam kazalnikov, ki nadalje opredeljujejo pogoje iz odstavka 1a.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.  V členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. V roku 30 delovnih dni od prejema vloge pristojni organ ob posvetovanju z ESMA oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, do katerega mora CNS vlagateljica predložiti dodatne informacije. Po prejemu takih dodatnih informacij jih pristojni organ nemudoma posreduje ESMA in kolegiju v skladu s členom 18(1). Ko pristojni organ ob posvetovanju z ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno obvesti CNS vlagateljico in člane kolegija.“

2a.  v členu 17 se četrti pododstavek odstavka 4 nadomesti z naslednjim:

„Kadar skupnega mnenja, kakor je navedeno v tretjem pododstavku, ni bilo mogoče sprejeti soglasno in kadar je navadna večina ▌ kolegija podala negativno mnenje, lahko kateri koli zadevni pristojni organ ▌zadevo preda ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v 30 koledarskih dneh po sprejetju negativnega mnenja.“

3.  Člen 18 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organ CNS v 30 koledarskih dneh po vložitvi popolne vloge v skladu s členom 17 ustanovi kolegij z namenom lažjega izvajanja nalog iz členov 15, 17, 49, 51 in 54.

Predsednik nadzornega odbora za CNS iz člena 22a predseduje kolegiju in ga upravlja.“

(b)  v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) stalni člani nadzornega odbora za CNS iz člena 22a(2)(a);

(c)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) pristojni organi, odgovorni za nadzor treh klirinških članov CNS▌ s skupno največjimi prispevki v jamstveni sklad CNS iz člena 42 v obdobju enega leta, po potrebi vključno z ECB v okviru njenih nalog, povezanih z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij znotraj enotnega mehanizma nadzora, ki jih ima v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013(14), če ti organi izrazijo zanimanje za udeležbo v kolegiju.

(ca)  v odstavek 2 se vstavi točka (ca):

(ca) pristojni organi klirinških članov, razen tistih iz točke (c), ob soglasju pristojnega organa CNS. Ti pristojni organi zaprosijo pristojni organ CNS za soglasje za udeležbo v kolegiju, pri čemer prošnjo utemeljijo z oceno učinka, ki bi ga finančne težave CNS lahko imele na finančno stabilnost lokalnega trga valute, ki jo izdaja. Če pristojni organ CNS prošnjo zavrne, predloži podrobno in v celoti utemeljeno obrazložitev v pisni obliki.“

(cb)  v odstavek 4 se vstavi točka (ca):

„(ca)  pripravo mnenja za nadzorni odbor za CNS, kadar mora ta odbor dati soglasje ali pa se kolegij posvetuje z njim v skladu s členom 21a.“

(cc)  Vstavi se naslednji odstavek 4a:

„Kadar kateri koli član kolegija na podlagi informacij, izmenjanih v skladu s točko (b), oceni, da prakse upravljanja CNS niso skladne z vsemi zahtevami iz te uredbe ali drugače vsebujejo pomanjkljivosti glede odpornosti CNS, lahko član obvesti pristojni organ in kolegij o tem vprašanju in zaprosi, da se obravnava na kolegiju. Predsednik kolegija lahko nato vključi razpravo o vprašanju, na katerega je član opozoril, na dnevni red naslednje seje kolegija. Če po razpravi vsaj tretjina članov kolegija, razen člana, ki je razpravo prvotno zahteval, podpre pripravo priporočila za obravnavo ugotovljenega vprašanja in izboljšanje odpornosti CNS, predsednik pozove kolegij k pripravi takega priporočila.

Kolegij lahko priporočilo iz prvega pododstavka sprejme z navadno večino svojih članov.

ESMA v 30 dneh po tem, ko kolegij sprejme priporočilo, obravnava zadevo in odloči, ali je treba sprejeti posebne nadzorne ukrepe v skladu s členom 21a(3).

O tem nemudoma obvesti pristojni organ in kolegij. Pristojni organ obvešča kolegij o vseh naknadnih primerih ukrepanja ali neukrepanja v zvezi s priporočilom.

Kadar pristojni organ v 90 dneh po sprejetju priporočila ne ukrepa in bi neukrepanje lahko povzročilo neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe, lahko kateri koli član kolegija v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v 30 dneh od konca 90-dnevnega obdobja predloži zadevo ESMA.“

(cd)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

6. Da se zagotovi dosledno in usklajeno delovanje kolegijev v vsej Uniji, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo pogoje, pod katerimi se bodo valute EU iz točke (h) odstavka 2▌ štele za najpomembnejše, in podrobnosti o praktičnih ureditvah iz odstavka 5.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3a.  V členu 19 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a. Na zahtevo katerega koli člana kolegija lahko mnenje vključuje priporočila za izboljšanje odpornosti CNS, če jih sprejme večina kolegija.“

4.  V členu 19 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kolegij večinsko mnenje sprejme z navadno večino svojih članov.

V kolegijih, v katerih je do vključno 12 članov, lahko glasujeta največ dva člana kolegija iz iste države članice, vsak član pa ima en glas. V kolegijih z več kot 12 člani lahko sodelujejo največ trije člani iz iste države članice, vsak član pa ima en glas.

Kadar je ECB članica kolegija v skladu s točkami (a), (c) in (h) člena 18(2), ima naslednje število glasov:

(i) največ 2 glasova v kolegijih, v katerih je do vključno 12 članov;

(ii) največ 3 glasove v kolegijih, v katerih je več kot 12 članov.

Predstavnik Komisije nima glasovalne pravice. Predsednik nadzornega odbora za CNS ima en glas, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS pa v kolegijih nimajo glasovalne pravice.“

5.  V členu 20 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Pristojni organ CNS pošlje ESMA in članom kolegija svoj v celoti utemeljen osnutek odločitve, ki upošteva pridržke članov kolegija.“

6.  Člen 21 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi iz člena 22 v tesnem sodelovanju z ESMA brez poseganja v vlogo kolegija pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvajajo CNS za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in ocenijo tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene CNS, in sicer vsaj finančna, operativna in kibernetska tveganja.“

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. ESMA določi pogostost in intenzivnost pregleda in ocene iz odstavka 1 upoštevajoč predvsem velikost, sistemski pomen, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevnih CNS ter njihove povezanosti z drugimi infrastrukturami finančnega trga. Pregled in ocena se izvajata vsaj vsako leto.

V CNS se po potrebi izvajajo ustrezni inšpekcijski pregledi na kraju samem. Uslužbenci ESMA se lahko odločijo za sodelovanje pri teh inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

Pristojni organ predloži ESMA vse informacije, ki jih je prejel od CNS, in od ustreznih CNS zahteva vse zadevne informacije, ki jih zahteva ESMA in ki jih pristojni organ ne more zagotoviti.“

(ba)  v odstavku 6 se točka (a) drugega pododstavka nadomesti z:

(a) v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 opravi analizo medsebojnega strokovnega pregleda nadzornih dejavnosti vseh pristojnih organov, povezanih z izdajo dovoljenja CNS in nadzorom nad CNS, ter primerjalno analizo praks upravljanja tveganja pri vseh CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14 te uredbe; ter

7.  V naslovu III poglavja 2 se vstavijo naslednji členi 21a, 21b in 21c:

„Člen 21a

Postopki za sodelovanje in odločanje v zvezi s CNS z dovoljenjem

1. Pri opravljanju svojih nalog v skladu s členom 22(1) pristojni organi:

(a) pred sprejetjem vseh sklepov oziroma odločitev, sprejetih v skladu s členi 14, 15, 20, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36 in 49 te uredbe ali pri opravljanju njihovih nalog, ki izhajajo iz zahtev iz navedenih členov, pripravijo in predložijo ESMA v posvetovanje svoje osnutke;

(b) pred sprejetjem vseh sklepov oziroma odločitev, sprejetih v skladu s členoma 24 in 54 te uredbe ali pri opravljanju svojih nalog, ki izhajajo iz zahtev iz navedenih členov, pripravijo in predložijo ESMA v posvetovanje svoje osnutke;

(c) lahko sprejmejo sklepe oziroma odločitve, sprejete v skladu s členi 7, 8, 16, 21, 26, 27, 28, 29, 37, 38, 39, 40,41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 50, 51, 52, 53 te uredbe ter členoma 35 in 36 Uredbe (EU) št. 600/2014 ali pri opravljanju njihovih nalog, ki izhajajo iz zahtev iz navedenih členov, ne da bi jih predložili ESMA v odobritev ali posvetovanje.

3. ESMA pristojnim organom posreduje vse pomembne informacije, ki utegnejo privesti do sprejetja sklepov oziroma odločitev iz odstavka 1, in lahko zahteva posebne nadzorne ukrepe, vključno z odvzemom dovoljenja. Pristojni organi obveščajo ESMA o vseh naknadnih primerih ukrepanja ali neukrepanja v zvezi s tem.

4. Kadar se osnutek sklepa oziroma odločitve v skladu s točko (a) odstavka 1 predloži ESMA v odobritev, velja, da ESMA poda soglasje, razen če predlaga spremembe ali poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve v roku največ 15 koledarskih dni po obvestilu o tem sklepu oziroma odločitvi. Kadar ESMA predlaga spremembe oziroma poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve, predloži celovito in podrobno utemeljitev v pisni obliki.

5. Kadar ESMA v skladu s točko (a) odstavka 1 dobi v odobritev sklep oziroma odločitev in predlaga spremembe, lahko pristojni organ sprejme samo sklep oziroma odločitev, kakor je bila spremenjena s strani ESMA.

Kadar ESMA v skladu s točko (a) odstavka 1 dobi v odobritev osnutek sklepa oziroma odločitve in poda ugovor končnemu osnutku sklepa oziroma odločitve, ga pristojni organ ne sprejme.

6. Kadar ESMA v skladu s točko (a) odstavka 1 dobi v odobritev osnutek sklepa oziroma odločitve in se pristojni organ ne strinja s predlagano spremembo ali ugovorom ESMA, lahko v roku 5 dni vloži utemeljen zahtevek odboru nadzornikov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 za presojo takega ugovora ali spremembe. Odbor nadzornikov bodisi potrdi bodisi zavrne ugovore ali spremembe ESMA v 10 dneh od datuma zahtevka in ustrezno uporablja odstavek 5.

6a. Kadar se osnutek sklepa oziroma odločitve v skladu s točko (b) odstavka 1 predloži ESMA v posvetovanje, ESMA poda odgovor v roku največ 15 koledarskih dni po obvestilu o tem osnutku sklepa oziroma odločitve.

6b. Kadar ESMA v skladu s točko (b) odstavka 1 dobi v odobritev osnutek sklepa oziroma odločitve, pristojni organ ustrezno upošteva priporočila ESMA.

7. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko ESMA sprejme sklep, naslovljen na udeleženca na finančnem trgu, s katerim zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem vseh dejavnosti v naslednjih primerih:

(a) če pristojni organ ne ravna v skladu z odstavkom 5 v primeru ugovora ali spremembe končnega osnutka sklepa oziroma odločitve s strani ESMA;

(b) če pristojni organ na podlagi zahtevka ESMA v skladu z odstavkom 3 ne izvede zahtevanih ukrepov v razumnem roku, kadar zaradi tega udeleženec finančnega trga krši veljavne zahteve iz naslovov IV in V te uredbe.

Sklepi oziroma odločitve, sprejeti v skladu s prvim pododstavkom, prevladajo nad vsemi predhodnimi sklepi oziroma odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Člen 21aa

Posvetovanje s centralno banko izdajateljico

Nadzorni odbor za CNS se v zvezi z vsakim sklepom oziroma odločitvijo, sprejeto na podlagi členov 14, 15, 20, 41, 44, 46, 50 in 54, posvetuje z vsako centralno banko izdajateljico iz člena 18(2)(h) glede vidikov osnutka sklepa oziroma odločitve, povezanih z valuto, ki jo centralna banka izdaja.

Vsaka centralna banka izdajateljica na zahtevo po posvetovanju odgovori v 10 delovnih dneh po posredovanju osnutka sklepa oziroma odločitve.

Kadar nadzorni odbor za CNS v zvezi s členom 24 oceni, da gre za izredne razmere, obdobje iz prejšnjega pododstavka ni daljše od 24 ur.

Nadzorni odbor CNS ali ustrezni pristojni organ si po obdobju za posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami po svojih najboljših močeh prizadeva, da ravna v skladu s spremembami, ki jih predlagajo.

Kadar ESMA dobi sklep oziroma odločitev v odobritev v skladu s točko (a) člena 21(1) ali v posvetovanje v skladu s točko (b) člena 21(1) in če pristojni organ v svoj osnutek sklepa oziroma odločitve, ki ga nato predloži odboru nadzornikov, ne vključi sprememb, ki jih je predlagala centralna banka izdajateljica, o tem pisno obvesti to centralno banko ter navede vse razloge in utemelji kakršna koli pomembnejša odstopanja od predlaganih sprememb.

Člen 21cPristojbine

1. CNS plačajo naslednje pristojbine:

(a) pristojbine, povezane z vlogami za izdajo dovoljenja iz člena 17 ali vlogami za priznanje v skladu s členom 25, in

(c) letne pristojbine, povezane z nalogami ESMA v skladu s to uredbo.

1a. Pristojbine iz odstavka 1 so sorazmerne s prometom posamezne CNS in v celoti pokrivajo vse potrebne izdatke ESMA za izdajo dovoljenja ali priznanje CNS, kakor je ustrezno, ter za izvajanje njenih nalog v skladu s to uredbo.

2. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da podrobneje opredeli naslednje:

(a) vrste pristojbin;

(b) zadeve, za katere se plačujejo pristojbine;

(c) znesek pristojbin;

(ca) način plačila pristojbin naslednjih subjektov:

(i) CNS s sedežem v Uniji, ki imajo dovoljenje oziroma ki so zaprosile za dovoljenje;

(ii) CNS s sedežem v tretji državi, ki so priznane v skladu s členom 25(2);“

7a.  Vstavijo se naslednji členi:

Člen 22aNadzorni odbor ESMA za CNS

1. ESMA v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ustanovi stalni notranji odbor za pripravo sklepov ali odločitev in izvajanje nalog, povezanih z nadzorom CNS iz Unije in tretjih držav (nadzorni odbor za CNS).

Nadzorni odbor za CNS predloži odboru nadzornikov popolne osnutke sklepov ali odločitev, ki se sprejmejo v skladu s členom 22c.

2. Nadzorni odbor za CNS sestavljajo:

(a) stalni člani:

(i) predsednik, ki ima glasovalno pravico;

(ii) podpredsednik, ki izvaja naloge predsednika, kadar je ta odsoten ali utemeljeno zadržan, in ima glasovalno pravico;

(iii) štirje direktorji, ki imajo glasovalno pravico;

(iv) en predstavnik ECB, ki nima glasovalne pravice, in

(v) en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

(b) nestalni člani, specifični za posamezno CNS, v zvezi s katero se skliče nadzorni odbor za CNS:

(i) predstavnik pristojnega organa iz člena 22 za vsako CNS s sedežem v Uniji, v zvezi s katero se skliče CNS; ti predstavniki imajo glasovalno pravico, ampak ima vsaka država članica pod to točko le en glas, tudi če imenuje več pristojnih organov;

(ii) predstavniki vseh ustreznih centralnih bank izdajateljic iz točke (h) člena 18(2) za vsako CNS s sedežem v Uniji, v zvezi s katero se skliče nadzorni odbor za CNS, ki nimajo glasovalne pravice;

(iii) če se nadzorni odbor za CNS skliče v zvezi s sklepi oziroma odločitvami ali razpravami, ki se nanašajo na člene 41, 44, 46, 50 in 54, predstavniki centralnih bank, ki so izdajateljice valut Unije, katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS, v zvezi s katero se skliče nadzorni odbor za CNS, ki niso člani iz točke (ii) in nimajo glasovalne pravice;

Predsednik lahko na zasedanja nadzornega odbora za CNS, če je primerno in potrebno, kot opazovalce povabi druge člane iz kolegija ustrezne CNS, kot je določeno v členu 18(2).

Če nadzorni odbor za CNS izvaja katero od nalog iz točke (b) odstavka 3, se lahko, če je primerno, kot opazovalci vključijo organi CNS iz tretjih držav, ki jih je ESMA priznala v skladu s členom 25.

Na razprave o sklepih, ki se nanašajo na člen 25(2a) in (2c), člen 25b in člene 41, 44 in 46, se lahko kot opazovalce v nadzorni odbor za CNS povabi centralne banke, ki so izdajateljice finančnih instrumentov, katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS iz tretje države, v zvezi s katero se skliče nadzorni organ za CNS.

Seje nadzornega odbora za CNS skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo katerega od članov odbora. Nadzorni odbor za CNS se sestane vsaj petkrat na leto.

Kadar se naloge nadzornega odbora za CNS ne nanašajo na specifično CNS s sedežem v Uniji, lahko odbor sestavljajo samo stalni člani iz točke (a) tega odstavka, vseh organov iz točke (b)(i) in, kadar je to ustrezno, centralne banke izdajateljice iz točke (b)(ii) tega odstavka.

3. Nadzorni odbor za CNS je odgovoren za pripravo osnutkov sklepov oziroma odločitev, ki se predložijo odboru nadzornikov:

(a) kadar mora ESMA dati soglasje ali pa se kolegij posvetuje z njo v skladu s členom 21a ter

(b) kadar ESMA priznava in nadzoruje CNS iz tretjih držav v skladu s členi 25, 25a, 25b, 25c, 25d, 25e, 25f, 25g, 25h, 25i, 25j, 25m in 25n.

4. Predsednik nadzornega odbora za CNS in direktorji iz točke (i) člena 22a(1)(a) so neodvisni strokovnjaki, zaposleni za polni delovni čas. Imenovani so na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja in finančnih zadev ter izkušenj na področju izkušenj z nadzorom nad CNS in njeno regulacijo. Izbrani so na podlagi odprtega izbirnega postopka, ki ga organizira Komisija, ki upošteva načela uravnotežene zastopanosti obeh spolov, izkušenj in kvalifikacij. Evropski parlament in Svet se ustrezno in pravočasno obveščata v vsaki fazi tega postopka.

Mandat predsednika, podpredsednika in direktorjev nadzornega odbora za CNS traja pet let in se lahko enkrat podaljša. Predsednik, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS ne opravljajo drugih funkcij na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni.

Komisija po posvetovanju z nacionalnimi nadzornimi organi Evropskemu parlamentu predloži seznam kandidatov, ki so v ožjem izboru za mesta predsednika, podpredsednika in direktorjev ter o seznamu obvesti Svet.

Evropskemu parlamentu da v odobritev predlog za imenovanje predsednika, podpredsednika in direktorjev. Po odobritvi tega predloga Svet sprejme izvedbeni sklep, s katerim imenuje predsednika, podpredsednika in direktorje. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če predsednik, podpredsednik ali eden od direktorjev ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih nalog, ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim predsednika odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino.

Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo obvestita, da so pogoji za odstavitev predsednika, podpredsednika ali enega od direktorjev nadzornega odbora za CNS s položaja po njunem mnenju izpolnjeni, na kar Komisija poda svoj odgovor.

5. Nadzornemu odboru za CNS pri delu pomagajo namenski uslužbenci z ustreznim znanjem in izkušnjami, ESMA pa mu za opravljanje nalog dodeli zadostna sredstva.

6. Nadzorni odbor za CNS obvešča ustrezni kolegij nadzornikov o popolnih osnutkih sklepov ali odločitev, ki jih odboru nadzornikov posreduje v skladu z odstavkom 1.

7. Nadzorni odbor za CNS zagotovi, da imajo člani kolegija iz člena 18(2), organi iz člena 25(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 in ESRB v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010 dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 22bNeodvisnost

V zvezi s svojimi nalogami predsednik, podpredsednik in direktorji nadzornega odbora za CNS ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Države članice, institucije ali organi Unije in noben drug javni ali zasebni organ ne smejo poskušati vplivati na predsednika, podpredsednika in direktorje nadzornega odbora za CNS iz točke (i) člena 22a(1)(a) pri opravljanju njihovih nalog. V skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 68 Uredbe (EU) št. 1095/2010 predsednika, podpredsednika in direktorje nadzornega odbora za CNS iz točke (i) člena 22a(1)(a) po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnajo pošteno in diskretno.

Pred prevzemom te funkcije in po njenem zaključku ima predsednik, podpredsednik ali direktor nadzornega odbora za CNS na voljo ustrezno vmesno obdobje.

Člen 22cPoročilo

1. Evropski parlament in Svet lahko predsednika, podpredsednika ali direktorje nadzornega odbora za CNS povabita, naj podajo izjavo, pri čemer v celoti upoštevata njihovo neodvisnost. Ti pred Evropskim parlamentom podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njih to zahteva.

2. Predsednik nadzornega odbora za CNS Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži pisno poročilo o glavnih dejavnostih nadzornega odbora za CNS.

3. Predsednik sporoči vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

4. Predsednik nadzornega odbora za CNS ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom in podpredsedniki pristojnega odbora Evropskega parlamenta, kadar so potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s PDEU.

5. Nadzorni odbor za CNS med vsemi preiskavami Evropskega parlamenta sodeluje z njim ob upoštevanju PDEU in uredb iz člena 226 PDEU. Evropski parlament in nadzorni svet za CNS v šestih mesecih po imenovanju predsednika, podpredsednika in direktorjev nadzornega sveta za CNS skleneta ustrezne dogovore o praktičnih ureditvah za izvajanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na nadzorni odbor za CNS s to uredbo. Ob upoštevanju pristojnosti Evropskega parlamenta v skladu s členom 226 PDEU ti dogovori med drugim vključujejo dostop do informacij, vključno s pravili o ravnanju s tajnimi in zaupnimi informacijami in njihovem varovanju, sodelovanjem na predstavitvah, zaupnimi ustnimi razpravami, poročili, odgovori na vprašanja, sodelovanjem v preiskavah ter informacijami o postopku izbire predsednika, podpredsednika in direktorjev iz člena 22a(1)(a) te uredbe.

Člen 22dSprejemanje odločitev v nadzornem odboru za CNS

Nadzorni odbor za CNS sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. V primeru neodločenega izida je odločilen glas predsednika.

Člen 22eSprejemanje odločitev v odboru nadzornikov

Kar zadeva osnutke sklepov ali odločitev, predložene v skladu s členom 21a(1) in v zvezi s členi 14, 15, 20, 41, 44, 46, 50, 54 ter za CNS, ki so v skladu s členom 25(2a) opredeljeni kot CNS stopnje 2, osnutke sklepov ali odločitev, predložene v zvezi s členi 25a, 25(2a), 25(2b), 25(2c), 25(5), se osnutki sklepov ali odločitev, ki jih predloži nadzorni odbor za CNS, sprejmejo z navadno večino članov nadzornega odbora.

Ob upoštevanju sklepov ali odločitev v skladu s členi, ki niso omenjeni v prvem pododstavku, se šteje, da so osnutki sklepov ali odločitev, ki jih predloži nadzorni odbor za CNS, sprejeti, če jih odobri navadna večina, razen če jih v desetih delovnih dneh po njihovem prenosu zavrnejo člani, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, kakor je opredeljeno v členu 16(4) PEU in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

V izrednih razmerah obdobje za preučitev osnutka sklepa ali odločitve ni daljše od 24 ur. Če odbor nadzornikov osnutek sklepa ali odločitve zavrne, razloge za zavrnitev navede v pisni obliki.

8.  Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ CNS ali kateri koli drug zadevni organ takoj obvesti ESMA, kolegij, zadevne članice ESCB in druge zadevne organe o vseh izrednih razmerah, povezanih s CNS, vključno z dogajanjem na finančnih trgih, ki bi lahko imele negativen učinek na likvidnost trga, prenos denarne politike, tekoče delovanje plačilnih sistemov in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kadar ima sedež CNS ali kateri izmed njenih klirinških članov.“.

9.  Člen 25 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

  „1. CNS s sedežem v tretji državi lahko klirinške storitve za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji opravlja le, če jo je ESMA priznala v skladu s postopkom iz odstavka 2 ali postopkom iz odstavka 4.“

(a)  v odstavku 2 se doda naslednja točka (e):

„(e) se za CNS ne določi, da je sistemsko pomembna oziroma da bo verjetno postala sistemsko pomembna v skladu z odstavkom 2a in je zato CNS stopnje 1.“

(b)  vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:

„2a. ESMA po posvetovanju s centralnimi bankami, ki izdajajo finančne instrumente v najpomembnejših valutah Unije, katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS, določi, ali je CNS sistemsko pomembna oziroma ali bi lahko postala sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic (CNS stopnje 2), pri čemer upošteva vsa naslednja merila:

(a) vrsto, obseg in kompleksnost poslovanja CNS v Uniji ter drugo poslovanje CNS zunaj Unije, kolikor to poslovanje lahko vpliva na splošno kompleksnost CNS, vključno s:

(i) skupno vrednostjo ter vrednostjo po posameznih valutah Unije poslov, za katere je opravila kliring CNS, ali skupno izpostavljenostjo CNS, ki opravlja klirinške dejavnosti, do njenih klirinških strank s sedežem v Evropski uniji, ter v največji možni meri njene člane in posredne člane s sedežem v Uniji, vključno s člani ali strankami, ki so bile označene kot globalne sistemsko pomembne banke (GSPB) ali druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU;

(ii) profilom tveganja CNS, med drugim v smislu pravnega, operativnega in poslovnega tveganja, s posebno pozornostjo za kibernetska tveganja;

(b) učinek, ki bi ga propad ali težave CNS imele na finančne trge, finančne institucije ali širši finančni sistem ali na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic;

(c) strukturo klirinškega članstva CNS ter strukturo mreže njenih strank in posrednih strank njenih klirinških članov, ko je te mogoče zlahka identificirati, predvsem delež klirinških članov ter njihovih strank in neposrednih strank s sedežem v Uniji;

(d) razmerja, medsebojne odvisnosti ali druge vzajemne povezave CNS z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami in širšim finančnim sistemom, kolikor bi te povezave lahko vplivale na finančni sistem Unije ali ene ali več njenih držav članic.

(da) takojšnji in srednjeročni učinek, ki bi ga propad ali težave CNS imele na likvidnost trgov, na katerih deluje ali na izvajanje monetarne politike s strani centralnih bank izdajateljic.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82 za podrobnejšo opredelitev meril iz prvega pododstavka v roku [12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

2b. Kadar ESMA določi, da je CNS sistemsko pomembna ali bi lahko postala sistemsko pomembna (CNS stopnje 2) v skladu z odstavkom 2a, tako CNS prizna samo, kadar so poleg pogojev iz člena 25(2)(a), (b)▌in (d), izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) CNS v trenutku priznanja in nato na stalni osnovi izpolnjuje zahteve iz člena 16 in naslova IV in V. ESMA upošteva, v skladu s členom 25a(2), v kolikšni meri CNS te zahteve izpolnjuje z izpolnjevanjem primerljivih zahtev, ki veljajo v tretji državi;

(b) ▌ CNS izpolnjuje ali je sprejela vse potrebne ukrepe za redno usklajevanje z vsemi naslednjimi zahtevami, ki so jih utegnile določiti centralne banke, izdajateljice najpomembnejših valut Unije, katerih kliring je ali bo opravila CNS tretje države, v zvezi z izvajanjem njihovih nalog na področju denarne politike:

(i) posredovanje vseh zahtevanih informacij ustrezni centralni banki izdajateljici, kadar teh informacij ni pridobila ESMA kako drugače;

(ii) zaveza CNS, da ustrezno in v celoti sodeluje s centralno banko izdajateljico pri oceni odpornosti CNS na neugodna gibanja na trgu;

(iii) CNS odpre nočni depozitni račun pri centralni banki izdajateljici v skladu z ustreznimi merili in zahtevami centralne banke izdajateljice glede dostopa;

(iv) uporaba, v izrednih razmerah, zahtev, ki so v skladu z zahtevami iz člena 16 in naslovov IV in V te uredbe, v okviru pristojnosti centralne banke izdajateljice in v zvezi z obvladovanjem likvidnostnega tveganja, ureditvami poravnave, kritjem, dogovori glede zavarovanja ali interoperabilnosti, da se obravnava sistemsko likvidnostno tveganje, ki vpliva na prenos denarne politike ali na nemoteno delovanje plačilnih sistemov.

V 150 dneh od predložitve popolne vloge zadevna centralna banka izdajateljica ESMA predloži pisno potrdilo, da CNS izpolnjuje ali je sprejela vse potrebne ukrepe za redno usklajevanje z vsemi zahtevami iz prvega pododstavka.

Kadar zadevna centralna banka izdajateljica organu ESMA v navedenem roku ne predloži pisnega odgovora o skladnosti CNS z eno ali več zahtevami iz točk od (i) do (iv), lahko ESMA ustrezne zahteve šteje za izpolnjene;

Centralna banka izdajateljica CNS in ESMA predloži ustrezno utemeljeno obrazložitev svoje odločitve glede naložitve zahteve iz prvega pododstavka na podlagi pomembnosti odločitve za naloge denarne politike.

Kadar centralna banka izdajateljica naloži zahtevo iz prvega pododstavka potem, ko je bilo CNS odobreno priznanje, CNS nemudoma izpolni vse zahteve iz člena 25b, centralna banka izdajateljica pa nemudoma obvesti ESMA.

Zahteve iz točke (iv) prvega pododstavka, ki jih naloži centralna banka, se naložijo za obdobje, ki ne presega šestih mesecev. Kadar centralna banka meni, da izredne razmere iz točke (iv) prvega pododstavka še trajajo, lahko ob koncu prvega obdobja po posvetovanju s Komisijo in ESMA te zahteve naloži za še eno obdobje, ki ne presega šestih mesecev.

Vsaka centralna banka izdajateljica lahko Komisiji posreduje ustrezno utemeljeno zahtevo za vključitev ene ali več zahtev na seznam iz prvega pododstavka.

Komisija lahko na podlagi takšne zahteve sprejme delegirani akt, s katerim vključi zadevne zahteve na seznam iz prvega pododstavka, ali dovoli podaljšanje zahtev, določenih v skladu s točko (iv) tega pododstavka.

Če se Komisija na podlagi zahteve, predložene s strani centralne banke, odloči, da na seznam iz prvega pododstavka ne vključi ene ali več zahtev, za katere je centralna banka zaprosila v svoji zahtevi, pošlje zadevni centralni banki celovito in podrobno obrazložitev svoje odločitve v pisni obliki.

(c) CNS je dala ESMA▐ pisno izjavo, ki jo je podpisal njen zakoniti zastopnik, s katero se je zavezala, da bo brezpogojno in v 10 delovnih dneh po prejemu zahtevka s strani ESMA zagotovila vse dokumente, evidence, informacije in podatke, s katerimi razpolaga ob prejemu zahtevka, in da bo organu ESMA omogočila dostop do poslovnih prostorov CNS, prav tako pa ji je priskrbela utemeljeno pravno mnenje neodvisnega pravnega strokovnjaka, ki potrjuje, da je izraženo soglasje veljavno in izvršljivo v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo;

(d) CNS je sprejela in izvedla vse potrebne ukrepe in vzpostavila vse potrebne postopke, da zagotovi učinkovito izpolnjevanje zahtev iz točk (a) in (c);

(da) sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 7a;

(e) Komisija ni sprejela izvedbenega akta v skladu z odstavkom 2c.

2c. ESMA lahko v soglasju s centralnimi bankami, ki so izdajateljice najpomembnejših valut Unije, katerih kliring je ali bo opravila CNS tretje države, sklene, da je CNS tako sistemsko pomembna, da njeno izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2b ne zagotavlja v zadostni meri finančne stabilnosti Unije ali ene ali več njenih držav članic▐. V takem primeru ESMA priporoči, da Komisija sprejme delegirani akt, ki prepoveduje, da bi bila zadevna CNS▐ priznana v skladu z odstavkom 2 ali 2b.

ESMA lahko v svoji analizi opredeli določene klirinške storitve ali dejavnosti, za katere meni, da jih lahko opravlja le CNS, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 14, samo za klirinške člane in mesta trgovanja, ki imajo sedež v Uniji.

Priporočilu se priloži analiza vseh naslednjih elementov:

(a) elementov iz točk od (a) do (da) člena 25 (2a);

(b) lastnosti klirinških storitev, ki jih zagotavlja CNS, predvsem likvidnost in stvarne poravnave, povezane z zagotavljanjem takšnih storitev, ter s tem povezana verjetnost, da bi CNS v primeru resnih težav zaprosila za likvidnostno pomoč centralne banke;

(c)  razpoložljivosti morebitnih izvedljivih nadomestil za zagotavljanje zadevnih klirinških storitev v ustreznih valutah za klirinške člane, njihove stranke in posredne stranke s sedežem v Uniji;

(d) obstoja in vrste mehanizmov likvidnostne podpore, ki so CNS na voljo v njeni matični državi, in obstoja vseh drugih ureditev za obvladovanje tveganja;

(e) morebitnih posledic vključitve odprtih pogodb, ki jih ima CNS, v področje uporabe izvedbenega akta;

(f) morebitnih posledic z vidika stroškov in koristi zahteve, da mora CNS v Uniji zaprositi za dovoljenje za:

(i) klirinške člane CNS ter njihove stranke ali posredne stranke s sedežem v Uniji;

(ii) povezane in interoperabilne infrastrukture finančnih trgov centralne nasprotne stranke;

(iii) finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, vključno s tem, ali bo sistemsko tveganje zmanjšano, ker mora CNS zaprositi za dovoljenje v Uniji.

Na podlagi priporočila iz prvega pododstavka in njegovih spremljajočih ocen lahko Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka, v katerem določi, da nekatere ali vse storitve, ki jih zagotavlja ta CNS, za klirinške člane in mesta trgovanja s sedežem v Uniji zagotavlja le CNS z dovoljenjem v skladu s členom 14, po potrebi po prilagoditvenem obdobju. S tem delegiranim aktom se lahko določi:

(a) ustrezno prilagoditveno obdobje za CNS, njene klirinške člane in njihove stranke;

(b) pogoje, pod katerimi se CNS lahko začasno prizna v prilagoditvenem obdobju iz točke (a), in

(c) vse ukrepe, ki se sprejmejo v prilagoditvenem obdobju, da bi se omejili morebitni stroški za klirinške člane in njihove stranke, zlasti tiste, ki imajo sedež v Uniji.“

(ba)  odstavek 3 se spremeni:

  (i) uvodni del se nadomesti z naslednjim:

  „3.  ESMA se pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 ali 2a, kakor je primerno, posvetuje s:“

  (ii) točka (f) se nadomesti z naslednjim:

  „(f)   centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravi ali bo opravila CNS tretje države.“

(bb)  V odstavku 4 se pododstavek 6 nadomesti z naslednjim:

  „ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam CNS, priznanih v skladu s to uredbo, pri čemer navede njihovo razvrstitev kot CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2.“

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. ESMA po posvetovanju z organi in subjekti iz odstavka 3 pregleda priznanje CNS s sedežem v tretji državi, in sicer:

(a) če zadevna CNS svoje dejavnosti in storitve razširi v Unijo ter bodisi:

(b) najmanj vsaki dve leti, kadar zadevna CNS opravi kliring zneska finančnega instrumenta v valuti Unije, ki za zadevne valute presega ravni, določene v regulativnih tehničnih standardih iz petega pododstavka ali

(c) najmanj vsakih pet let v vseh drugih primerih.

Ta pregled se opravi v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

Po tem pregledu lahko ESMA brez poseganja v odstavek 2c in ob upoštevanju meril iz odstavka 1a:

(a) v skladu z odstavkom 2a določi, da je CNS stopnje 1 postala ali bo verjetno postala pomembna za finančno stabilnost Unije ali za eno ali več držav članic in da bo zato razvrščena kot CNS stopnje 2;

(b) določi, da CNS stopnje 2 ni več ali verjetno ne bo več pomembna za finančno stabilnost Unije ali za eno ali več držav članic in da bo zato razvrščena kot CNS stopnje 1 ali

(c) določi, da je pomen CNS ostal nespremenjen in tako njena razvrstitev ostane enaka.

Če ESMA po pregledu iz prvega pododstavka ugotovi, da bi bilo treba CNS, ki ga je ESMA prej razvrstila kot CNS stopnje 1, razvrstiti kot CNS stopnje 2, določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in ob koncu katerega bo CNS izpolnjevala zahteve iz odstavka 2b.

ESMA lahko na utemeljeno prošnjo CNS ali katerega koli drugega pristojnega organa klirinškega člana CNS s sedežem v Uniji prilagoditveno obdobje podaljša za največ šest mesecev, kadar je to podaljšanje upravičeno zaradi izrednih okoliščin in posebnih potreb klirinškega člana CNS s sedežem v Uniji.

5a. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi prag za vsako valuto Unije iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(d)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija ▌sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, ki določa, da:

(a) pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CNS, ki so jim bila v tej tretji državi izdana dovoljenja, stalno izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV te uredbe;

(b) so te CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi;

(c) pravni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravnimi ureditvami tretjih držav.

Komisija lahko uporabo izvedbenega akta iz prvega pododstavka pogoji z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem katere koli zahteve iz akta s strani tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi v skladu z odstavkoma 2 in 2b, ali v zvezi s spremljanjem iz odstavka 6b, vključno s sklepanjem in uporabo dogovorov o sodelovanju iz odstavka 7.“;

(e)  vstavita se naslednja odstavka 6a in 6b:

„6a. Komisija ▌sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, s katerim podrobneje določi merila iz točk (a), (b) in (c) odstavka 6.

6b. ESMA spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav, v zvezi s katerimi so bili sprejeti izvedbeni akti v skladu z odstavkom 6.

Če ESMA ugotovi, da je prišlo do kakršnega koli razvoja regulativnih in nadzornih ureditev v teh tretjih državah, ki lahko vpliva na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, o tem zaupno in brez odlašanja obvesti Komisijo, Evropski parlament in Svet.

ESMA vsako leto predloži Komisiji zaupno poročilo o razvoju regulativnih in nadzornih ureditev v teh tretjih državah iz prvega pododstavka.“;

(f)  prvi stavek odstavka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Če je bil po pregledu iz odstavka 2a CNS razvrščen kot CNS stopnje 1, ESMA sklene učinkovite dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6.“;

(g)  v odstavku 7 se doda naslednja točka (e):

„(d) postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno s privolitvijo organov tretjih držav za omogočanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 25d in 25e.

(e) postopke, potrebne za učinkovito spremljanje razvoja regulativne in nadzorne ureditve v zadevni tretji državi.“

(ga)  v odstavku 7 se doda naslednja točka:

„(f) postopki za sodelovanje v primerih iz člena 24, med drugim naslednje:

(i) dogovor z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, da bodo ESMA in centralne banke, izdajateljice najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring, nemudoma obvestile o vseh takšnih razmerah, ki so povezane s CNS, ki jih ti organi nadzorujejo, ter

(ii) dogovor z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, da bodo v odločitve, sprejete v takšnih razmerah ustrezno vključili ESMA in centralne banke, izdajateljice najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring.“

(gb)  v odstavku 7 se doda naslednji pododstavek:

„ESMA se s centralnimi bankami, izdajateljicami najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring, pri oblikovanju teh določb dogovorov o sodelovanju posvetuje o zadevah iz točke (f).“

(gc)  v členu 25 se vstavita naslednja odstavka 7a in 7b:

„7a. Če je bila po pregledu iz odstavka 2a CNS razvrščena kot CNS stopnje 2, ESMA sklene učinkovite dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6. Takšni dogovori določajo vsaj:

(a) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh informacij v zvezi s CNS z dovoljenjem, izdanim v tretjih državah, za katere zaprosi ESMA, ter izmenjavo informacij in poročanjem v primeru znatnih sprememb modelov in parametrov tveganja, podaljšanja dejavnosti in storitev CNS, sprememb strukture računa stranke in uporabe plačilnih sistemov, ki bistveno vplivajo na Unijo;

(b) mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA, če pristojni organ tretje države meni, da CNS iz tretje države, ki jo nadzoruje, krši pogoje svojega dovoljenja ali drugo zakonodajo, katere predmet je;

(c) mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA s strani pristojnega organa tretje države, če je bila CNS, ki jo ta organ nadzoruje, priznana pravica, da zagotavlja klirinške storitve za klirinške člane ali stranke s sedežem v Uniji;

(d) postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno s privolitvijo organov tretjih držav za omogočanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 25d in 25e;

(e) postopke, potrebne za učinkovito spremljanje razvoja regulativne in nadzorne ureditve v zadevni tretji državi;

(f) izrecno soglasje pristojnih organov tretje države za izmenjavo informacij, ki jih posredujejo na podlagi točk od (a) do (d), z organi iz odstavka 3 ob upoštevanju zahtev glede poklicne skrivnosti, določenih v členu 83;

(g) kadar se pravice o odločanju podelijo ESMA v skladu s členom 25b, postopki v izvezi z učinkovitim uresničevanjem teh pravic;

(h) postopki za sodelovanje v izrednih razmerah, med drugim naslednje:

(i) dogovor z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, da bodo ESMA in centralne banke, ki so izdajateljice najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring, nemudoma obvestile o vseh takšnih razmerah, ki so povezane s CNS, ki jih ti organi nadzorujejo;

(ii) dogovor z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, da bodo v odločitve, sprejete v takšnih razmerah, ustrezno vključili ESMA in centralne banke, ki so izdajateljice najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring.

ESMA se s centralnimi bankami, izdajateljicami najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring, pri oblikovanju teh določb dogovorov o sodelovanju posvetuje o zadevah iz točke (h).

7b. Če ESMA meni, da pristojni organ tretje države ne izpolnjuje katere od določb iz dogovora o sodelovanju, sklenjenega v skladu z odstavkom 7 ali 7a, o tem zaupno in brez odlašanja obvesti Komisijo. Komisija se lahko v takem primeru odloči, da pregleda izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 6.“

10.  Vstavijo se členi 25a, 25b, 25c, 25d, 25e, 25f, 25g, 25h, 25i, 25j, 25k, 25l, 25m, 25m:

„Člen 25aPrimerljiva skladnost

1. CNS iz člena 25(2b)(a) lahko predloži utemeljen zahtevek, naj ESMA oceni, ali se lahko na podlagi njene skladnosti z veljavnim okvirom za tretje države šteje, da izpolnjuje skladnost z zahtevami iz člena 25(2b)(a) in iz člena 16 ter naslovov IV in V.

ESMA na podlagi prejetega zahtevka opravi oceno iz prvega pododstavka. Pri izvajanju svoje ocene upošteva določbe izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 25(6).

Če ESMA na podlagi te ocene ugotovi, da je skladnost CNS z zahtevami, ki so navedene v členu 25(2b(a) in določene v členu 16 ter naslovih IV in V, izpolnjena s skladnostjo CNS s primerljivimi zahtevami, ki veljajo v tretji državi, ESMA to ugotovitev upošteva pri oceni, ki se izvede za namene člena 25(2b)(a).

2. Zahtevek iz odstavka 1 zagotavlja dejansko podlago za ugotavljanje primerljivosti in razloge, zakaj izpolnjevanje zahtev, ki veljajo v tretji državi, pomeni izpolnjevanje zahtev iz člena 16 ter iz naslovov IV in V.

3. Komisija za zagotovitev, da ocena iz odstavka 1 dejansko odraža regulativne cilje zahtev iz člena 16 ter naslovov IV in V ter interese Unije kot celote, sprejme delegirane akte, v katerih določi naslednje:

(a) minimalne elemente, ki se ocenijo za namene odstavka 1;

(b) načine in pogoje za izvedbo ocenjevanja.

Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka v skladu s členom 82.

Člen 25bStalno izpolnjevanje pogojev za priznanje

1. Organ ESMA je odgovoren za izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe, v zvezi s stalnim nadzorom izpolnjevanja zahtev iz člena 25(2b)(a) s strani priznanih CNS stopnje 2.

ESMA zahteva potrditev vsake CNS stopnje 2 vsaj enkrat na leto, da so zahteve iz točk (a), (b), (c), (d) in (e) člena 25(2b) še vedno izpolnjene.

Če centralna banka izdajateljica iz člena 18(2)(h) meni, da CNS stopnje 2 več ne izpolnjuje pogojev iz člena 25(2b)(b), o tem nemudoma obvesti ESMA.

1a.  Če ESMA prejme uradno obvestilo v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1 ali če CNS stopnje 2 ESMA ne zagotovi potrdila iz drugega pododstavka odstavka 1, velja, da CNS ne izpolnjuje več pogojev za priznanje v skladu s členom 25(2b) in se zato uporabi postopek iz odstavkov od 2 do 4 člena 25m.

2. Nadzorni odbor CNS se v zvezi z vsakim sklepom na podlagi členov 41, 44, 46, 50 in 54 posvetuje z vsako centralno banko izdajateljico najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring, glede vidikov osnutka sklepa, povezanih z valuto, ki jo centralna banka izdaja.

Vsaka centralna banka izdajateljica na zahtevo po posvetovanju ESMA odgovori v roku 10 delovnih dni po posredovanju osnutka sklepa.

Kadar nadzorni odbor CNS v zvezi s členom 24 oceni, da gre za izredne razmere, obdobje iz prejšnjega pododstavka ni daljše od 24 ur.

Nadzorni odbor CNS si po obdobju za posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami po svojih najboljših močeh prizadeva, da ravna v skladu s spremembami, ki jih predlagajo.

Če nadzorni odbor CNS v svoj osnutek sklepa, ki ga nato predloži odboru nadzornikov, ne vključi sprememb, ki jih je predlagala centralna banka izdajateljica, o tem pisno obvesti to centralno banko izdajateljico ter navede vse razloge in utemelji kakršna koli pomembnejša odstopanja od navedenih sprememb.

3. ESMA v tesnem sodelovanju z organi tretjih držav, centralnimi bankami izdajateljicami in ESRB izvede oceno odpornosti priznane CNS na neugodne razvoje na trgu v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pri tem ocenjevanju zajame vsaj finančna, operativna in kibernetska tveganja ter zagotovi doslednost z ocenami odpornosti CNS Unije, ki se izvajajo v skladu s členom 21(6)(b) te uredbe.

Člen 25baKolegij za CNS iz tretjih držav

1. ESMA ustanovi kolegij za CNS iz tretjih držav, ki je namenjen izmenjavi informacij.

2. Kolegij sestavljajo:

(a) stalni člani nadzornega odbora za CNS;

(b) pristojni organi, ki so odgovorni za nadzor CNS in ki jih imenuje država članica v skladu s členom 22;

(c) pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CNS iz tretje države, priznane v skladu s členom 25, s sedežem v Uniji;

(d) pristojni organi, odgovorni za nadzor nad mesti trgovanja, vzpostavljenimi v Uniji, za katere dela ali bo delala CNS iz tretje države, priznana v skladu s členom 25;

(e) pristojni organi, ki nadzorujejo centralne registre vrednostnih papirjev, ki so vzpostavljeni v Uniji in s katerimi je ali namerava biti povezana CNS iz tretje države, priznana v skladu s členom 25, ter

(f) članice ESCB.

3. Kolegij lahko zahteva razpravo o specifičnih zadevah, povezanih s CNS s sedežem v tretji državi, z nadzornim odborom za CNS. Nadzorni odbor za CNS takšno zahtevo ustrezno upošteva in odgovori.

4. Kolegiju predseduje predsednik nadzornega odbora za CNS. Ustanovitev in delovanje kolegija temeljita na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Člen 25bbIzvajanje pooblastil iz členov od 25c do 25e

Pooblastila, ki so v skladu s členom od 25c do 25e prenesena na ESMA ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 25cZahtevek za informacije

1. ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od priznanih CNS in z njimi povezanih tretjih oseb, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje zaupale operativne funkcije ali dejavnosti, zahteva vse potrebne informacije, na podlagi katerih lahko ESMA opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

2. Pri pošiljanju enostavnega zahtevka za informacije v skladu z odstavkom 1 ESMA navede vse naslednje:

(a) sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) namen zahtevka;

(c) zahtevane informacije;

(d) rok za predložitev informacij;

(e) osebo, od katere zahteva informacije, obvesti, da ni dolžna zagotoviti informacij, vendar morajo biti v primeru, da jih predloži prostovoljno, natančne in nezavajajoče;

(f) denarno kazen iz člena 25g v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III za primer, ko so odgovori na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3. V zahtevkih za informacije v skladu z odstavkom 1 na podlagi sklepa ESMA navede vse naslednje:

(a) sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) namen zahtevka;

(c) zahtevane informacije;

(d) rok za predložitev informacij;

(e) navedene periodične denarne kazni, določene v členu 25h, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f) denarno kazen iz člena 25g v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III, ko so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči, in

(g) pravico do pritožbe na sklep pri odboru za pritožbe ESMA ter pravico, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pravniki, ki so za to pooblaščeni, lahko predložijo informacije namesto svojih strank. Slednji nosijo polno odgovornost, če so informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.

5. ESMA nemudoma posreduje kopijo enostavnega zahtevka ali sprejetega sklepa pristojnemu organu tretje države, v kateri imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahtevek za informacije, prebivališče ali sedež.

Člen 25dSplošne preiskave

1. Za namene izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja potrebne preiskave CNS stopnje 2. V ta namen lahko uradniki in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA:

(a) pregledajo vse evidence, podatke, postopke in morebitno drugo gradivo v zvezi z opravljanjem nalog ESMA ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;

(b) pridobijo certificirane kopije ali izpiske iz takih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) pozovejo in zaprosijo katero koli CNS stopnje 2 ali njene zastopnike ali uslužbence, naj podajo ustne ali pisne obrazložitve dejstev ali dokumente v zvezi s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;

(d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

Centralne banke izdajateljice najpomembnejših valut Unije, katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS, lahko ESMA predložijo utemeljeno prošnjo za sodelovanje pri preiskavah, kadar so te preiskave pomembne za opravljanje njihovih nalog na področju denarne politike iz člena 25(2b)(b).

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, pred izvajanjem svojih pristojnosti pokažejo pisno pooblastilo, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni, določene v členu 25h, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali druga gradiva ali odgovori na vprašanja, zastavljena CNS stopnje 2, niso zagotovljeni ali so nepopolni, ter globe, določene v členu 25g v povezavi s točko (b) oddelka V Priloge III, če so odgovori na vprašanja, zastavljena CNS stopnje 2, napačni ali zavajajoči.

3. CNS stopnje 2 morajo privoliti v preiskave, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 25h, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

4. Pred obvestilom CNS stopnje 2 o preiskavi ESMA o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti ustrezni pristojni organ tretje države, v kateri bo potekala preiskava. Uradniki zadevnega pristojnega organa tretjih držav lahko na zahtevo ESMA tem pooblaščenim osebam pomagajo pri izvajanju njihovih dolžnosti. Uradniki zadevnega pristojnega organa tretje države se lahko prav tako udeležijo preiskav. Preiskave v skladu s tem členom se izvedejo, če jim ustrezni pristojni organ tretje države ne ugovarja.

Člen 25eInšpekcijski pregledi na kraju samem

1. Za namene izvajanja svojih dolžnosti v skladu s to uredbo lahko ESMA, kadar je to potrebno, izvede inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih ali lastnini CNS stopnje 2. Centralne banke izdajateljice najpomembnejših valut Unije, katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS, lahko sodelujejo pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar se ti pregledi nanašajo na naloge na področju denarne politike iz člena 25(2b)(b).

2. Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na vsa zemljišča pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, sprejet s strani ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 25d(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in evidence za obdobje inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3. ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ tretje države, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestilu zadevnih pristojnih organov tretjih držav izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila CNS. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če ustrezni organi tretjih držav potrdijo, da jim ne nasprotujejo.

Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 25h, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

4. CNS stopnje 2 privoli v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 25h, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

5. Uradniki pristojnega organa tretje države, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ te tretje države pooblasti ali imenuje, lahko ▌aktivno pomagajo uradnikom in drugim osebam, pooblaščenim s strani ESMA. Uradniki ustreznega pristojnega organa tretje države so pozvani, da se udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

6. Organ ESMA lahko od pristojnih organov tretje države tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v tem členu in v členu 25d(1).

7. Če uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim zadevni pristojni organ tretje države ponudi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zagotovi tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

Člen 25fPostopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz Priloge I, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri postopku za priznanje ali nadzoru zadevne CNS in svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2. Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA.

Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja pristojnost za vložitev zahtevka za informacije v skladu s členom 25c ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 25d in 25e. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 25bb.

Pri izvajanju svojih nalog ima preiskovalni uradnik dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih v sklopu svojih dejavnosti zbere ESMA.

3. Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovalni uradnik preiskovanim osebam omogoči zaslišanje v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost dati pojasnila.

V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4. Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

5. ESMA na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členom 25i zasliši preiskovane osebe, če tako zahtevajo, odloči, ali so te osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi III, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 25n ter naloži globo v skladu s členom 25g.

6. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njen postopek odločanja.

7. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 82, da se natančneje opredelijo postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje denarnih kazni.

8. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, za katere ve, da so lahko po veljavnem pravu kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži ustreznim organom za namen preiskovanja in morebitnega kazenskega pregona. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar se zaveda, da je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejanja ali dejanj, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 25gGlobe

1. Kadar ESMA v skladu s členom 25f(5) ugotovi, da je CNS namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev s seznama v Prilogi III, sprejme sklep o naložitvi globe skladno z odstavkom 2 tega člena.

Vsaka kršitev CNS se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je CNS ali njeno višje vodstvo namerno storilo kršitev.

2. Osnovni zneski globe iz odstavka 1 so v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, oziroma do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljen v zadevnem pravu Unije.

3. Osnovni zneski iz odstavka 2 se po potrebi prilagodijo, pri čemer se upoštevajo oteževalne ali olajševalne okoliščine v skladu z zadevnimi koeficienti prilagoditve iz Priloge IV.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če velja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni olajševalni koeficient posebej. Če velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 znesek globe ne sme presegati 20 % letnega prometa zadevne CNS v predhodnem poslovnem letu; če pa je ta imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe najmanj enak tem koristim.

Če dejanje ali opustitev dejanja CNS pomeni več kršitev s seznama v Prilogi III, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 25hPeriodične denarne kazni

1. ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni z namenom, da:

(a) CNS stopnje 2 odpravi kršitev na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 25n(1)(a);

(b) oseba iz člena 25c(1) predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 25c;

(c) CNS stopnje 2:

(i) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, sprožene s sklepom v skladu s členom 25d, ali

(ii) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen s sklepom v skladu s členom 25e.

2. Periodična denarna kazen mora biti učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se izračuna od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

4. Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o sklepu ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 25iZaslišanje zadevnih oseb

1. Pred sprejetjem vsakršnega koli sklepa o naložitvi globe ali periodične denarne kazni iz členov 25g in 25h da organ ESMA osebam, ki so v postopku, možnost obrazložitve v zvezi njegovimi ugotovitvami. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, na katere so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

1a. Prvi odstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasni sklep in ustreznim osebam omogoči, da čim prej po sprejetju sklepa podajo izjavo.

2. Pravica oseb v postopku do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.

Člen 25jRazkritje, narava, izvršitev ter dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1. Organ ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 25g in 25h, razen če bi tako razkritje v javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 25g in 25h, so upravne narave.

3. Če organ ESMA sklene, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevnih tretjih držav ter navede razloge za svojo odločitev.

4. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 25g in 25h, so izvršljive.

Izvršitev urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, v kateri se opravi.

5. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se razporedijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 25kPregled s strani Sodišča

Sodišče ima ▐pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je organ ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 25lSpremembe Priloge IV

Komisija je z namenom upoštevanja razvoja na finančnih trgih pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82 v zvezi z ukrepi za spremembo Priloge IV.

Člen 25mPreklic priznanja

1. ESMA brez poseganja v člen 25n in ob upoštevanju naslednjih odstavkov prekliče sklep o priznanju, sprejet v skladu s členom 25, kadar:

(a) zadevna CNS ne uporabi priznanja v šestih mesecih, se dovoljenju izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost za več kot šest mesecev;

(b) zadevna CNS pridobi priznanje na podlagi neresničnih izjav ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c) zadevna CNS ne izpolnjuje več pogojev za priznanje v skladu s členom 25(2b);

(ca) organ ESMA v zvezi z zadevno CNS ne more učinkovito izvajati svojih dolžnosti iz te uredbe, ker mu organ tretje države za CNS ni zagotovil vseh ustreznih informacij v skladu s členom 25(7) oziroma členom 25(7a);

(d) se izvedbeni akt iz člena 25(6) prekliče ali začasno razveljavi, ali kateri koli od pogojev v zvezi z aktom ni več izpolnjen.

ESMA lahko odvzem priznanja omeji na določeno storitev, dejavnost ali razred finančnega instrumenta.

ESMA si mora pri določitvi datuma začetka veljavnosti sklepa o preklicu priznanja prizadevati za zmanjšanje motenj na trgu v čim večji možni meri.

2. Če ESMA meni, da je merilo iz točke (c) prvega odstavka izpolnjeno v zvezi s CNS, določeno storitvijo, dejavnostjo ali razredom finančnega instrumenta CNS, obvesti to CNS in zadevne pristojne organe tretje države pred preklicem sklepa o priznanju ter zahteva, da se v določenem roku, ki ne presega treh mesecev, sprejmejo ustrezni ukrepi za izboljšanje stanja.

Če ESMA meni, da popravni ukrep ni bil sprejet v določenem časovnem okviru ali izvedeni ukrep ni ustrezen, prekliče sklep o priznanju.

3. ESMA takoj obvesti zadevni pristojni organ tretje države o sklepu za preklic priznanja priznane CNS.

4. Vsak od organov iz točk od (a) do (e) člena 25(3), in vsaka centralna banka izdajateljica najpomembnejših valut Unije, pri katerih je CNS iz tretje države opravila ali bo opravila kliring, ki meni, da je bil izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za preklic priznanja priznane CNS ali določene storitve, dejavnosti ali razreda finančnega instrumenta CNS. Kadar ESMA sklene, da ne bo razveljavila registracije zadevne priznane CNS, to v celoti utemelji organu prosilcu.

Člen 25nNadzorni ukrepi

1. Kadar ESMA v skladu s členom 25f(5) ugotovi, da je CNS stopnje 2 storila eno od kršitev s seznama v Prilogi III, sprejme enega ali več naslednjih sklepov, s katerimi:

(a) od CNS zahteva, da odpravi kršitev;

(b) naloži globe v skladu s členom 25g;

(c) izda javna obvestila;

(d) prekliče priznanje CNS ali določene storitve, dejavnosti ali razreda finančnega instrumenta CNS v skladu s členom 25m.

2. Pri sprejemanju sklepov iz odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a) trajanje in pogostost kršitve;

(b) ali je kršitev razkrila resne ali sistemske slabosti v postopkih CNS ali v njenih sistemih za upravljanje ali notranji nadzor;

(c) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(d) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.

3. ESMA o vsakem sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, nemudoma uradno obvesti zadevno CNS, to pa sporoči zadevnim pristojnim organom tretjih držav in Komisiji. Vse take sklepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Pri objavi svojega sklepa iz prvega pododstavka ESMA objavi tudi pravico zadevne CNS do pritožbe na sklep in po potrebi dejstvo, da je bila taka pritožba vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka in da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje spornega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

11.  Člen 49 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. CNS redno pregleduje sprejete modele in parametre za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja. Modele izredno natančno in pogosto izpostavlja testom izjemnih situacij, da oceni njihovo odpornost na izjemne, vendar verjetne tržne razmere, in izvaja testiranja za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije. CNS pridobi neodvisno potrditev, o rezultatih opravljenih testov obvesti svoj pristojni organ in ESMA ter pridobi njihovo potrditev pristojnega organa v skladu z odstavkom (1a) in členom 21a pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe le-teh.

Kolegij v skladu z naslednjimi odstavki sprejme mnenje o sprejetih modelih in parametrih, vključno z vsemi bistvenimi spremembami teh modelov in parametrov.

ESMA zagotovi, da se informacije o testih izjemnih situacij posredujejo evropskim nadzornim organom, ESCB in enotnemu odboru za reševanje, da lahko ocenijo izpostavljenost finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti s strani CNS.“;

(b)  vstavijo se naslednji odstavki 1a, 1b, 1c, 1d, 1e in 1f:

„1a. Če namerava CNS sprejeti kakršno koli bistveno spremembo modelov in parametrov iz odstavka 1, zaprosi pristojni organ za potrditev te spremembe. CNS svoji prošnji priloži neodvisno potrditev načrtovane spremembe.

1b. Pristojni organ ob posvetovanju z ESMA v 30 delovnih dneh po prejemu vloge opravi oceno tveganja CNS in kolegiju predloži poročilo v skladu s členom 18.

1c. Kolegij v 15 delovnih dneh od prejema poročila iz odstavka 1b sprejme večinsko mnenje v skladu s členom 19(3).

1d. Pristojni organ v 60 delovnih dneh od prejema prošnje iz odstavka 1a obvesti CNS v pisni obliki, ali je bila potrditev odobrena ali zavrnjena, pri čemer to utemeljeno obrazloži.

1e. CNS ne sprejme nobene bistvene spremembe modelov in parametrov iz odstavka 1 pred pridobitvijo potrditve iz odstavka 1d. Pristojni organ CNS lahko po prejemu odobritve ESMA omogoči začasno sprejetje pomembne spremembe teh modelov ali parametrov pred potrditvijo, če je to upravičeno.

(ba)  vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a. ESMA za zagotavljanje enotnih pogojev uporabe tega člena v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerem določi seznam kazalnikov, ki jih morajo upoštevati CNS, ESMA in pristojni nacionalni organi, ko ocenjujejo, ali je sprememba modelov ali parametrov iz odstavka 1 bistvena in zahteva potrditev ESMA in pristojnega organa.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

11a.  V členu 84 se doda nov odstavek 3a:

„3a. Pristojni organi in ESMA sporočijo informacije centralnim bankam izdajateljicam, če so te informacije pomembne za opravljanje njihovih dolžnosti in zanje veljajo zahteve glede poklicne skrivnosti, določene v členu 83.“

12.  V členu 89 se dodajo naslednji odstavki:

„3a. ESMA ne izvaja svojih pooblastil v skladu z odstavkom 2a, 2b in 2c člena 25 do [vstavi se datum začetka veljavnosti delegiranega akta iz drugega pododstavka odstavka 2a navedenega člena].

3b. ESMA preveri sklepe o priznanju, ki so bili sprejeti na podlagi člena 25(1) pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi], da bi ugotovil, ali so posamezne CNS v teh sklepih priznane kot CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2. ESMA nato priznane CNS razvrsti v kategorijo v 18 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta iz drugega pododstavka člena 25(2a).“

12a.  V členu 89 se doda odstavek 9a:

„Komisija do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] preveri izvajanje naslovov III, IV in V te uredbe v zvezi z izdajanjem dovoljenj CNS, priznavanjem CNS in nadzorom nad CNS. Oceni prenos več nalog na organ ESMA, zlasti delovanje in učinkovitost vloge, prenesene na ESMA in kolegije nadzornih organov v naslovih III, IV in V. Komisija poročilo o pregledu predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog.“

12b.  Člen 90 se nadomesti z naslednjim:

Člen 90Osebje in sredstva ESMA

Organ ESMA do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.“

13.  Besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga III in IV.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

PRILOGA

K Uredbi (EU) št. 648/2012 se dodata naslednji Prilogi III in IV:

„PRILOGA III

Seznam kršitev iz člena 25g(1)

I.  Kršitve v zvezi s kapitalskimi zahtevami:

(a) CNS stopnje 2 krši člen 16(1), če nima stalnega in razpoložljivega začetnega kapitala v višini vsaj 7,5 milijona EUR;

(b) CNS stopnje 2 krši člen 16(2), če nima kapitala, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami, ki je sorazmeren s tveganjem, ki izhaja iz njenih dejavnosti in vedno zadosten, da se zagotovita urejeno prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti v ustreznem časovnem obdobju, ter CNS zagotavlja primerno zaščito pred kreditnim tveganjem, tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, operativnim tveganjem, pravnim in poslovnim tveganjem, ki še niso krita s posebnimi finančnimi sredstvi iz členov 41, 42, 43 in 44.

II.  Kršitve, povezane z organizacijskimi zahtevami ali navzkrižjem interesov:

(a)  CNS stopnje 2 krši člen 26(1), če nima zanesljive ureditve upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena, ter primernih mehanizmov za notranji nadzor, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki;

(b)  CNS stopnje 2 krši člen 26(2), če ne sprejme ustreznih politik in postopkov, ki so dovolj učinkoviti za zagotavljanje skladnosti, tudi njenih vodij in zaposlenih, z vsemi določbami te uredbe;

(c)  CNS stopnje 2 krši člen 26(3), če ne ohranja ali uporablja organizacijske strukture, ki zagotavlja stalno in urejeno delovanje v zvezi z opravljanjem njenih storitev in dejavnosti ali ne uporabi ustreznih in sorazmernih sistemov, virov ali postopkov;

(d)  CNS stopnje 2 krši člen 26(4), če ne ohranja jasne meje med zahtevami poročanja v zvezi z upravljanjem tveganja in zahtevami poročanja v zvezi z drugimi postopki CNS;

(e)  CNS stopnje 2 krši člen 26(5), če ne sprejme, uvede ali vzdržuje politike prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganja, ne pa zniževanja standardov v zvezi s tveganjem;

(f)  CNS stopnje 2 krši člen 26(6), če ne vzdržuje sistemov informacijske tehnologije, ki ustrezajo zapletenosti, raznolikosti ter vrsti storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da se zagotovijo visoki standardi varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij;

(g)  CNS stopnje 2 krši člen 26(7), če ne objavi brezplačno svoje ureditve upravljanja, pravil, ki urejajo CNS, in meril za klirinško članstvo;

(h)  CNS stopnje 2 krši člen 26(8), če ni predmet pogostih in neodvisnih pregledov ali če rezultatov teh pregledov ne sporoči odboru oziroma jih ne da na razpolago ESMA;

(i)  CNS stopnje 2 krši člen 27(1) ali drugi pododstavek člena 27(2), če ne zagotovi, da imajo njeno višje vodstvo in člani odbora zadosten ugled in zadostne izkušnje za zagotavljanje zanesljivega in preudarnega upravljanja CNS;

(j)  CNS stopnje 2 krši člen 27(2), če ne zagotovi, da je vsaj tretjina članov, vendar ne manj kot dva, tega odbora neodvisnih, ali ne povabi predstavnikov strank klirinških članov na seje odbora o zadevah v zvezi s členoma 38 in 39 ali če povezuje prejemke neodvisnih in drugih neizvršnih članov odbora s poslovnimi rezultati CNS;

(k)  CNS stopnje 2 krši člen 27(3), če ne določi jasno vlog in odgovornosti odbora ali zapisnikov sej odbora ne da na razpolago ESMA ali revizorjem;

(l)  CNS stopnje 2 krši člen 28(1), če ne ustanovi odbora za tveganja oziroma ne ustanovi odbora za tveganja, ki ga sestavljajo predstavniki klirinških članov, neodvisni člani odbora in predstavniki njenih strank, ali odbor za tveganja sestavi tako, da ena od teh skupin predstavlja večino v odboru za tveganja, ali organa ESMA ustrezno ne obvesti o dejavnostih in odločitvah odbora za tveganja, kadar je organ ESMA zahteval, da mora biti ustrezno obveščen;

(m)  CNS stopnje 2 krši člen 28(2), če jasno ne določi mandata, ureditve upravljanja za zagotovitev svoje neodvisnosti, operativnih postopkov, meril za sprejem ali mehanizma za izvolitev članov odbora za tveganja ali javnosti ne omogoči vpogleda v ureditev upravljanja ali ne določi, da odboru za tveganja predseduje neodvisni član odbora ter da odbor za tveganja poroča neposredno odboru in se redno sestaja;

(n)  CNS stopnje 2 krši člen 28(3), če odboru za tveganja ne omogoči, da svetuje odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CNS, ali si v izrednih razmerah smiselno ne prizadeva za posvetovanje z odborom za tveganja o dogodkih, ki vplivajo na upravljanje tveganja CNS;

(o)  CNS stopnje 2 krši člen 28(5), če ESMA ne obvesti takoj o vsaki odločitvi odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja;

(p)  CNS stopnje 2 krši člen 29(1), če ne hrani vsaj deset let vseh evidenc o svojih storitvah in dejavnostih, ki so nujne, da ESMA omogoči spremljanje izpolnjevanja te uredbe s strani CNS;

(q)  CNS stopnje 2 krši člen 29(2), če vsaj deset let od prenehanja pogodbe ne hrani vseh informacij o vseh pogodbah, ki jih je obdelala, tako da te omogočajo identifikacijo prvotnih pogojev transakcije pred kliringom s strani te CNS;

(r)  CNS stopnje 2 krši člen 29(3), če na zahtevo ESMA in zadevnim članicam ESCB ne omogoči vpogleda v evidence in informacije iz odstavkov 1 in 2 člena 29 ali vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene;

(s)  CNS stopnje 2 krši člen 30(1), če ne obvesti oziroma napačno ali nepopolno obvesti ESMA o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, ter fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev;

(t)  CNS stopnje 2 krši člen 30(4), če dovoli, da bi osebe iz člena 30(1) izvajale vpliv, ki bi lahko škodil zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CNS;

(u)  CNS stopnje 2 krši člen 31(1), če ne obvesti ali če napačno ali nepopolno obvesti ESMA o vseh spremembah v upravljanju ali ESMA ne posreduje vseh potrebnih informacij za oceno skladnosti s členom 27(1) ali drugim pododstavkom člena 27(2);

(v)  CNS stopnje 2 krši člen 33(1), če ne vzdržuje ali uporablja učinkovitih, pisno določenih organizacijskih in upravnih ureditev, s katerimi lahko opredeli ali upravlja vsa morebitna navzkrižja interesov med njo, vključno z njenimi vodji, zaposlenimi ali katero koli osebo, ki jo neposredno ali posredno nadzoruje ali je z njo tesno povezana, in njenimi klirinškimi člani ali njihovimi strankami, ki jih CNS pozna, ali če ne vzdržuje ali izvaja primernih postopkov za reševanje morebitnih navzkrižij interesov;

(w)  CNS stopnje 2 krši člen 33(2), če zadevnemu klirinškemu članu ali zadevni stranki klirinškega člana, ki je znana CNS, jasno ne razkrije splošne narave ali virov navzkrižja interesov, preden sprejme nove transakcije od navedenega klirinškega člana, kadar organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih sprejme CNS za obvladovanje navzkrižij interesov, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti preprečili nevarnost škodovanja interesom klirinških članov ali strankam;

(x)  CNS stopnje 2 krši člen 33(3), če v pisnih ureditvah ne upošteva vseh okoliščin, s katerimi je seznanjena ali bi morala biti seznanjena in ki lahko povzročijo navzkrižje interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih podjetij, ki so njena podrejena podjetja ali nadrejeno podjetje;

(y)  CNS stopnje 2 krši člen 33(5), če ne sprejme vseh potrebnih ukrepov za preprečitev kakršne koli zlorabe informacij iz svojih sistemov ali prepreči uporabe teh informacij za potrebe drugih poslovnih dejavnosti ali fizični osebi, ki je tesno povezana s CNS, ali pravni osebi, ki je podrejeno ali nadrejeno podjetje te CNS, ne onemogoči uporabe zaupnih informacij iz evidenc te CNS v komercialne namene brez predhodnega soglasja stranke, ki ji te informacije pripadajo;

(z)  CNS stopnje 2 krši člen 36(1), če ne ravna pošteno in strokovno ter v največjo korist klirinških članov in njihovih strank;

(aa)  CNS stopnje 2 krši člen 36(2), če nima dostopnih, preglednih in pravičnih pravil glede hitrega obravnavanja pritožb;

(bb)  CNS stopnje 2 krši člen 37(1) ali (2), če stalno uporablja diskriminatorna, nepregledna ali subjektivna merila za sprejem, če drugače stalno ne zagotavlja poštenega in odprtega dostopa do CNS, če v vsakem trenutku ne zagotavlja, da imajo klirinški člani dovolj finančnih sredstev in operativnih zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v tej CNS, ali če vsaj enkrat na leto temeljito ne preveri upoštevanja skladnosti s strani njenih klirinških članov;

(cc)  CNS stopnje 2 krši člen 37(4), če nima objektivnih in preglednih postopkov za razrešitev in izstop klirinških članov, ki več ne izpolnjujejo meril iz člena 37(1);

(dd)  CNS stopnje 2 krši člen 37(5), če zavrne dostop klirinškemu članu, ki izpolnjuje merila iz člena 37(1), kadar taka zavrnitev ni pisno utemeljena in ne temelji na celoviti analizi tveganja;

(ee)  CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če strankam svojih klirinških članov ne omogoči ločenega dostopa do posameznih ponujenih storitev;

(ff)  CNS stopnje 2 krši člen 39(7), če ne zagotavlja posameznih stopenj ločevanja iz navedenega odstavka pod razumnimi tržnimi pogoji;

III.  Kršitve, povezane z operativnimi zahtevami:

(a) CNS stopnje 2 krši člen 34(1), če ne sprejme, uveljavi ali vzdržuje ustrezne politike neprekinjenega poslovanja in načrta ponovne vzpostavitve delovanja, s katerima zagotovi ohranitev delovanja svojih funkcij, pravočasno ponovno vzpostavitev delovanja in izpolnitev svojih obveznosti, ki v primeru motenj zagotovi najmanj ponovno vzpostavitev vseh transakcij, s čimer CNS omogoči zanesljivo nadaljnje delovanje in dokončanje poravnave na predvideni datum;

(b) CNS stopnje 2 krši člen 34(2), če ne oblikuje, izvaja ali vzdržuje ustreznega postopka za zagotavljanje pravočasne in urejene poravnave ali prenosa sredstev ter pozicij strank in klirinških članov v primeru odvzema dovoljenja v skladu z odločitvijo iz člena 25;

(c) CNS stopnje 2 krši drugi pododstavek člena 35(1) z oddajo glavnih dejavnosti, povezanih z upravljanjem tveganja, v zunanje izvajanje;

(d) CNS stopnje 2 krši člen 39(1), če ne vodi ločenih evidenc in računov, ki ji v vsakem trenutku in takoj omogočajo, da lahko pri računih s CNS loči sredstva in pozicije, ki jih upravlja v imenu enega klirinškega člana, od sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu katerega koli drugega klirinškega člana, ter od svojih sredstev;

(e) CNS stopnje 2 krši člen 39(2), če ne nudi vodenja in ne vodi ločenih evidenc in računov, kadar se to zahteva, kar vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS ločijo svoja sredstva in pozicije od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu svojih klirinških strank;

(f) CNS stopnje 2 krši člen 39(3), če ne nudi vodenja in ne vodi ločenih evidenc in računov, kadar je to zahtevano, kar vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS sredstva in pozicije, ki jih upravljajo v imenu stranke, ločijo od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu drugih strank, ali klirinškim članom ne nudi možnosti, da odprejo več računov v svojem imenu ali v imenu svojih strank, kadar se to zahteva;

(g) CNS stopnje 2 krši člen 40, če ne meri in ocenjuje čim bolj sproti svoje likvidnosti in kreditne izpostavljenosti do vsakega klirinškega člana in, kjer je to primerno, do druge CNS, s katero ima sklenjen interoperabilni dogovor, ali če nima dostopa do ustreznih virov za oblikovanje cen za učinkovito merjenje svojih izpostavljenosti na podlagi razumnih stroškov;

(h) CNS stopnje 2 krši člen 41(1), če ne določi, terja ali pobira kritja za omejitev svoje kreditne izpostavljenosti od svojih klirinških članov ali, kjer je to primerno, od CNS, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ali če določi, terja ali pobira kritja, ki ne zadostujejo za kritje morebitnih izpostavljenosti, ki se po ocenah CNS lahko pojavijo do unovčenja zadevnih pozicij, ali niso zadostna za kritje izgub, ki izhajajo iz najmanj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju, ali ne zagotovijo, da ima CNS svoje izpostavljenosti nasproti vsem svojim klirinškim članom in po potrebi nasproti vsem CNS, s katerimi imajo sklenjen dogovor o interoperabilnosti, v celoti zavarovane vsaj na dnevni osnovi, ali, če je to potrebno, ne upoštevajo vseh morebitnih procikličnih učinkov;

(i) CNS stopnje 2 krši člen 41(2), če ne sprejme modelov in parametrov za določanje zahtev po kritju, ki zajemajo značilnosti tveganja produktov, pri katerih je bil opravljen kliring, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla;

(j) CNS stopnje 2 krši člen 41(3), če ne terja in pobira kritij čez dan, vsaj takrat, ko so preseženi vnaprej določeni pragi;

(k) CNS stopnje 2 krši člen 42(3), če ne vzdržuje jamstvenega sklada, ki ji omogoči vsaj to, da lahko v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah vzdrži neplačila klirinškega člana, do katerega ima največjo izpostavljenost, ali neplačila drugega in tretjega največjega klirinškega člana, če je vsota njune izpostavljenosti večja, ali pripravi scenarije, ki ne vključujejo najbolj nestanovitnih obdobij, ki so jih doživeli trgi, za katere CNS opravlja storitve, ali ne pripravi vrste možnih scenarijev v prihodnosti, ki upoštevajo nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje tržne likvidnosti;

(l) CNS stopnje 2 krši člen 43(2), če njen jamstveni sklad iz člena 42 in njena druga finančna sredstva iz člena 43(1) ne omogočajo, da vzdrži neplačila dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah;

(m) CNS stopnje 2 krši člen 44(1), če nima vedno dostopa do ustrezne likvidnosti za opravljanje svojih storitev in dejavnosti ali vsakodnevno ne meri svojih morebitnih likvidnostnih potreb;

(o) CNS stopnje 2 krši člen 45(1), (2) in (3), če za pokritje izgub ne uporabi kritij, nakazanih s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, preden uporabi druga finančna sredstva;

(p) CNS stopnje 2 krši člen 45(4), če najprej ne uporabi lastnih namenskih sredstev, preden uporabi prispevke v jamstveni sklad, ki jih zagotavljajo klirinški člani, ki niso v zaostanku s plačili;

(q) CNS stopnje 2 krši člen 46(1), če za kritje začetne in nadaljnje izpostavljenosti do svojih klirinških članov sprejme zavarovanje, ki ni visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, kadar drugo zavarovanje ni dovoljeno v skladu z delegiranim aktom, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 46(3);

(r) CNS stopnje 2 krši člen 47(1), če svojih finančnih sredstev ne vlaga v denarna sredstva ali visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, ki jih ni mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom;

(s) CNS stopnje 2 krši člen 47(3), če ne deponira finančnih instrumentov, uporabljenih kot kritja ali kot prispevki v jamstveni sklad pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev – če so na voljo –, ki zagotavljajo popolno zaščito teh finančnih instrumentov, ali ne uporabi kakšne druge zelo varne ureditve s finančnimi institucijami, ki so pridobile dovoljenje;

(t) CNS stopnje 2 krši člen 47(4), če gotovinskih vlog ne izvaja prek zelo varnih ureditev s pooblaščenimi finančnimi institucijami ali prek odprtih ponudb mejnega depozita centralnih bank ali drugih primerljivih sredstev, ki jih zagotavljajo centralne banke;

(u) CNS stopnje 2 krši člen 47(5), če sredstva vloži pri tretji stranki brez zagotovila, da je sredstva v lasti klirinških članov mogoče ločiti od sredstev v lasti CNS in sredstev v lasti te tretje stranke, in sicer z različno naslovljenimi računi v knjigah tretje stranke ali drugimi enakovrednimi ukrepi, ki omogočajo enako raven zaščite, ali na zahtevo nima takojšnega dostopa do finančnih instrumentov;

(v) CNS stopnje 2 krši člen 47(6), če svoj kapital ali zneske, ki izhajajo iz zahtev iz členov 41, 42, 43 ali 44, vlaga v lastne vrednostne papirje ali vrednostne papirje svojega nadrejenega ali podrejenega podjetja;

(w) CNS stopnje 2 krši člen 48(1), če nima vzpostavljenih podrobnih postopkov za primer, ko klirinški član ne izpolnjuje zahtev CNS glede sodelovanja iz člena 37 v roku in v skladu s postopki, ki jih je določila CNS, ali podrobno ne opredeli postopkov, ki jih je treba uporabiti, če ne prijavi neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana ali ne pregleduje teh postopkov vsako leto;

(x) CNS stopnje 2 krši člen 48(2), če ne sprejme takojšnjih ukrepov za omejitev izgub in likvidnostnih pritiskov, ki so posledica neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana, in ne zagotovi, da zaprtje katere koli pozicije klirinškega člana ne povzroči motenj v njenem delovanju ali ne izpostavi klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, izgubam, ki jih ne morejo predvideti ali nadzorovati;

(y) CNS stopnje 2 krši člen 48(3), če ne obvesti nemudoma ESMA, preden se neizpolnjevanje obveznosti prijavi ali se sproži postopek;

(z) CNS stopnje 2 krši člen 48(4), če ne preveri, da so njeni postopki v primeru neplačil izvršljivi, in ne sprejme vseh razumnih ukrepov, da si zagotovi zakonska pooblastila za likvidacijo lastnih pozicij klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, in za prenos ali likvidacijo pozicij strank klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti;

(aa) CNS stopnje 2 krši člen 49(1), če ne pregleduje redno sprejetih modelov in parametrov za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja ali drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja in teh modelov ne izpostavlja izredno natančnim in pogostim testom izjemnih situacij, da oceni njihovo odpornost na izjemne, vendar verjetne tržne razmere, ali ne izvaja testiranj za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije, ali če ne pridobi neodvisne potrditve ali če ESMA ne obvesti o rezultatih opravljenih testov ali pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov ne pridobi potrditve ESMA;

(bb) CNS stopnje 2 krši člen 49(2), če ne poskrbi za redno testiranje ključnih vidikov svojih postopkov v primeru neplačil ali ne sprejme vseh primernih ukrepov, da zagotovi, da postopke razumejo vsi klirinški člani, in če nima vzpostavljenih vseh ustreznih mehanizmov za odziv v primeru neplačila;

(cc) CNS stopnje 2 krši člen 49(1a) s sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov iz člena 49(1) pred pridobitvijo potrditve s strani ESMA;

(dd) CNS stopnje 2 krši člen 50(1), če za poravnavo svojih transakcij ne uporabi denarja centralne banke, kadar je to izvedljivo in mogoče, ali če ne sprejme ukrepov za strogo omejitev tveganja denarne poravnave, kadar ne uporabi denarja centralne banke;

(ee) CNS stopnje 2 krši člen 50(3), če v največji možni meri ne odpravi glavnih tveganj z uporabo mehanizmov dostave proti plačilu, kadar mora CNS izročiti ali sprejeti finančne instrumente;

(ff) CNS stopnje 2 krši člen 50a ali člen 50b, če ne izračuna KCNS, kakor je določeno v navedenem členu, ali pri tem ne upošteva pravil za izračun KCNS iz členov 50a(2), 50b in 50d;

(gg) CNS stopnje 2 krši člen 50a(3), če koeficient KCNS izračuna manj kot vsako četrtletje ali to počne redkeje, kot zahteva ESMA v skladu s členom 50a(3);

(hh) CNS stopnje 2 krši člen 51(2), če si ne zagotovi nediskriminatornega dostopa do podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij z mesta trgovanja do mere, do katere je CNS skladna z operativnimi in tehničnimi zahtevami, ki jih določa mesto trgovanja, in do ustreznega sistema poravnave;

(ii) CNS stopnje 2 krši člen 52(1), če sklene dogovor o interoperabilnosti in pri tem ne izpolni katere od zahtev iz točk (a), (b), (c) in (d) navedenega odstavka;

(jj) CNS stopnje 2 krši člen 53(1), če na računih ne loči sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu druge CNS, s katero je sklenila dogovor o interoperabilnosti;

(kk) CNS stopnje 2 krši člen 54(1), če sklene dogovor o interoperabilnosti brez predhodne odobritve s strani ESMA;

IV.  Kršitve, povezane s preglednostjo in dostopnostjo informacij:

(a) CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če javno ne objavi cen in pristojbin za vsako posamezno storitev posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji za upravičenost do teh znižanj;

(b) CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če ESMA ne razkrije informacij o stroških in prihodkih v zvezi s svojimi storitvami;

(c) CNS stopnje 2 krši člen 38(2), če svojih klirinških članov in njihovih strank ne obvesti o tveganjih, povezanih s storitvami, ki jih ponuja;

(d) CNS stopnje 2 krši člen 38(3), če svojim klirinškim članom ali ESMA ne razkrije informacij o cenah, potrebnih za izračun njene izpostavljenosti do klirinških članov ob koncu dneva ali javno ne objavi skupne količine obračunanih transakcij za vsak instrument, za katerega CNS opravlja kliring;

(f) CNS stopnje 2 krši člen 38(4), če javno ne razkrije operativnih in tehničnih zahtev, povezanih s komunikacijskimi protokoli glede oblike vsebine in sporočil, ki jih uporablja za komuniciranje s tretjimi strankami, vključno z operativnimi in tehničnimi zahtevami iz člena 7;

(g) CNS stopnje 2 krši člen 38(5), če javno ne razkrije vseh kršitev meril iz člena 37(1) ali zahtev, določenih v členu 38(5), za katere so odgovorni klirinški člani, razen če ESMA meni, da bi tako razkritje ogrozilo finančno stabilnost ali zaupanje v trg ali resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam;

(h) CNS stopnje 2 krši člen 39(7), če javno ne razkrije stopenj zaščite in stroškov, povezanih s posameznimi stopnjami ločevanja, ki jih zagotavlja;

(i) CNS stopnje 2 krši člen 49(3), če javno ne razkrije ključnih informacij o modelu upravljanja tveganja ali predpostavk, sprejetih za izvajanje testiranj v izjemnih situacijah iz člena 49(1);

(j) CNS stopnje 2 krši člen 50(2), če ne navede jasno svojih obveznosti v zvezi z izročitvijo finančnih instrumentov, vključno s tem, ali mora finančni instrument izročiti ali sprejeti oziroma ali udeležencem povrne izgube, ki nastanejo pri postopku izročitve;

(k) CNS stopnje 2 krši člen 50c(1), če informacij iz točk (a), (b), (c), (d) in (e) člena 50c(1) ne sporoči tistim klirinškim članom, ki so institucije, ali njihovim pristojnim organom;

(l) CNS stopnje 2 krši člen 50c(2), če tistih klirinških članov, ki so institucije, ne obvešča vsaj vsako četrtletje ali to počne redkeje, kot zahteva ESMA v skladu s členom 50c(2).

V.  Kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti:

(a) CNS krši člen 25c, če ne zagotovi informacij v odziv na sklep, po katerem se zahtevajo informacije v skladu s členom 25c(2), ali če pri odzivu na enostaven zahtevek za informacije s strani ESMA v skladu s členom 25c(2) ali 25c(3) ali pri odzivu na sklep ESMA o zahtevi za informacije v skladu s členom 25c(3) predloži napačne ali zavajajoče informacije;

(b) CNS predloži napačne ali zavajajoče odgovore na vprašanja, zastavljena v skladu s členom 25d(1)(c) ali 25d(1)(d);

(c) CNS stopnje 2 ne ukrepa pravočasno skladno z nadzornim ukrepom iz sklepa, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 25n;

(d) CNS stopnje 2 ne privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem na podlagi sklepa o inšpekciji, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 25e.“

1.  Vstavi se naslednja Priloga IV:

„PRILOGA IV

Seznam koeficientov, povezanih z oteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 25g(3)

Naslednji koeficienti se kumulativno uporabljajo za osnovne zneske iz člena 25g(2):

I.  Koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:

(a) če se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(b) če se je kršitev pojavljala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5;

(c) če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji CNS, zlasti v njenih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranjih kontrolah, se uporabi koeficient 2,2;

(d) če kršitev negativno vpliva na kakovost dejavnosti in storitev CNS, se uporabi koeficient 1,5;

(e) če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(f) če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(g) če višje vodstvo CNS pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5.

II.  Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:

(a) če je kršitev trajala manj kot deset delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;

(b) če lahko višje vodstvo CNS dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7;

(c) če je CNS o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestila ESMA, se uporabi koeficient 0,4;

(d) če je CNS prostovoljno sprejela ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo moglo priti do podobne kršitve, se uporabi koeficient 0,6.“.

(1)

  UL C 385 15.11.2017, str. 3.

(2)

  UL C 434 15.12.2017, str. 63.

(3)

* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(4)

  UL C 385, 28.9.2017, str. 3.

(5)

  UL C 434, 28.9.2017, str. 63.

(6)

  Stališče Evropskega parlamenta z dne... (UL ...) in sklep Sveta z dne ….

(7)

  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 27.7.2012, 201, str. 1).

(8)

  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov, COM/2017/0208 final.

(9)

  V skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ESMA pripravi seznam CNS iz tretjih držav, ki so priznane za izvajanje storitev in dejavnosti v Uniji. CNS iz tretjih držav imajo sedeže v 15 državah, zajetih v sklepih o enakovrednosti CNS, ki jih sprejme Komisija, vključno z Avstralijo, Hong Kongom, Singapurjem, Japonsko, Kanado, Švico, Južno Korejo, Mehiko, Južno Afriko in komisijo CFTC iz ZDA, Brazilijo, ZAE, mednarodnim finančnim centrom Dubaj, Indijo in Novo Zelandijo.

(10)

  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365. COM(2016)0856 final.

(11)

  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropski centralni banki o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov, Bruselj, 4.5.2017, COM(2017)0225 final.

(12)

  Sporočilo „Stanje v Uniji 2016: Dokončanje unije kapitalskih trgov – Komisija pospešuje reforme“; 14. september 2016.

(13)

  Javno posvetovanje o delovanju evropskih nadzornih organov“; 21.3.2017 – 16.5.2017.

(14)

  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK

Naslednji seznam je bil pripravljen povsem prostovoljno. Zanj je odgovorna izključno poročevalka. Poročevalka je pri pripravi prejela prispevek od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

 

Ameriška gospodarska zbornica: člani odbora za finančne storitve

Association Française de gestion: Virginie Buey, Virginie Gaborit, Pierre Garrault, Jean-Louis Laurens

 

Združenje za finančne trge v Evropi: Stephen Burton, Michael Cole-Fontayn

Francoski organ za finančne trge (Autorité des Marchés Financiers): Patrice Aguesse, Claire Guillaumot, Isabelle Massonat

Bank of England: David Bailey, Barry King, Zertasha Malik, Holly Snaith, Richard Spooner

Banque de France: Emmanuelle Assouan, Claudine Hurman, Ivan Odonnat, Francois Villeroy de Galhau,

Blackrock : Stephen Fisher, Carey Evans

Brunswick Group: Michael Feuerstein

CEPS: Karel Lannoo

Chicago Mercantile Exchange (CME) : Sunil Cutinho, Sean Downey, Emily Hendrix, Simon Turek

City Bank: Slawomir Sikora

City UK: John Mac Farlane

City of London: Jeremy Browne

Commerzbank: Martin Zielke

The Depository Trust and Clearing Corporation (DTCC): Ann Schuman, Michalis Sotiropoulos, Mark Wetjen

Deutsche Bank: Jürgen Feil, Arthur Marquis, Nina Schindler, Katharina Wolf

Deutsche Börse: Niels Brab, Claire Bravard Alexandra Hachmeister

Eurex: Thomas Book, Niels Brab, Matthias Graulich, Erik Müller

Evropsko združenje javnih bank: Filip Chraska, Thorsten Guthke

Evropsko združenje klirinških hiš centralnih nasprotnih strank: Chiara Bergamaschi, Rafael Plata

Evropska centralna banka: Marguerite Connell, Benoit Coeure, Stephanie Bergbauer, Corinna Freund, Jean-Francois Jamet, Pierre Marmara, Yves Mersch, Panagiotis Papapaschalis, Clement Rouveyrol

Evropski organ za vrednostne papirje in trge: Giampiero Carla, Steven Maijoor, Jakub Michalik, Maud Thimon

Evropsko združenje borz: Richard Fenner

Francosko bančno združenje: Taha Bousmaha, Philippe de Soumagnat, Benjamin Quatre

Združenje nemških upravljavcev skladov (BVI): Felix Ertl, Rudolf Siebel

Intercontinental Exchange (ICE): Nicolas Kügler, Finbarr Hutcheson

KPDW CCP: Slawomir Panasiuk, Marcin Truchanowicz, Karolina Ziolkowska

London Clearing House (LCH): Julien Jardelot, Daniel Maguire, Corentine Poilvet-Clediere, Nikhil Rathi

Združenje luksemburških bankirjev in luksemburško združenje sektorja skladov: Marc-André Bechet, Antoine Kremer, Gilles Pierre

 

FIA: Walt Lukken, Jackie Mesa, Corinna Schempp, Simon Puleston Jones

International Swaps and Derivatives Association (ISDA): Roger Cogan, Ulrich Karl

Skupina za mednarodno regulativno strategijo: Mark Hoban

Moody’s: Nigel Phipps

Japonski center za mednarodne finance: Jutaro Kaneko

NASDAQ: Erica Brown, Julia Haglind, Hans-Ole Jochumsen

Nomura Bank: Yuji Nakata

SIX-clear: Matthias Heer, Urs Wieland

Dežela Hessen: Mark Weinmeister, Robert Möhrle

Union Investment: Andreas Illenseer

US Commodities Futures Trading Commission: John Behnam, Chris Giancarlo, Brian Quintenz, Eric Pan, Tracey Wingate

Ministrstvo za finance ZDA: Corrado Camera, Lawrence Norton, Rebekah Goshorn-Jurata

Trgovinska zbornica ZDA: Thomas Quaadman, Samantha DeZur, Sean Downey, Giovanni Campi

Naslednji subjekti so organizirali prireditve, ki se jih je udeležila Danita Hübner in kjer je predstavila svoje delo v zvezi z nadzorom CNS:

APCO, Združenje nemških bank, Združenje za finančne trge v Evropi (AFME), Britanska trgovinska zbornica, Eurofi, European Parliamentary Financial Services Forum (EPFSF), Financial Future, Fleishmann Hillard, Linklaters, QED


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sprememba Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, vključenimi v izdajanje dovoljenj za centralne nasprotne stranke, in zahtevami za priznanje centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav

Referenčni dokumenti

COM(2017)0331 – C8-0191/2017 – 2017/0136(COD)

Datum predložitve EP

13.6.2017

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

11.9.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

11.9.2017

ITRE

11.9.2017

JURI

11.9.2017

AFCO

11.9.2017

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

BUDG

29.6.2017

ITRE

11.10.2017

JURI

12.7.2017

AFCO

11.9.2017

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Danuta Maria Hübner

6.7.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

10.10.2017

21.2.2018

24.4.2018

 

Datum sprejetja

16.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

4

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Ramón Jáuregui Atondo, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Joachim Starbatty, Romana Tomc, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz

Datum predložitve

25.5.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

45

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Sander Loones, Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Joachim Starbatty

PPE

Burkhard Balz, Markus Ferber, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

4

-

ECR

Kay Swinburne

ENF

Gerolf Annemans, Bernard Monot, Marco Zanni

5

0

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Martin Schirdewan

S&D

Neena Gill, Alex Mayer

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. junij 2018Pravno obvestilo