Postopek : 2017/2120(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0191/2018

Predložena besedila :

A8-0191/2018

Razprave :

PV 11/06/2018 - 20
CRE 11/06/2018 - 20

Glasovanja :

PV 12/06/2018 - 5.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0243

POROČILO     
PDF 531kWORD 62k
25.5.2018
PE 615.424v03-00 A8-0191/2018

o stanju na področju rekreacijskega ribolova v Evropski uniji

(2017/2120(INI))

Odbor za ribištvo

Poročevalka: Norica Nicolai

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stanju na področju rekreacijskega ribolova v Evropski uniji

(2017/2120(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 43 Pogodbe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4) ter zlasti člena 77 te uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008(5), zlasti člena 5,

–  ob upoštevanju raziskovalne študije o morskem rekreacijskem in delno samooskrbnem ribolovu – njegova vrednost in učinek na ribje staleže, ki jo je julija 2017 objavil tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0191/2018),

A.  ker je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) rekreacijski ribolov leta 2013 opredelil kot „ulov ali poskus ulova živih vodnih virov predvsem za zabavo in/ali osebno porabo“; to vključuje aktivne ribolovne metode, tudi trnek, sulico in ribolov z roko, ter pasivne ribolovne metode, tudi mreže, pasti, vrše in parangal; ker so potrebne jasne opredelitve rekreacijskega ribolova in morskega rekreacijskega ribolova, pri čemer je treba upoštevati člen 55(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009, po katerem je „trženje ulovov iz rekreacijskega ribolova [...] prepovedano“;

B.  ker je pomembno razumeti razliko med rekreacijskim in delno samooskrbnim ribolovom, saj ju je treba oceniti in urediti ločeno ter pojasniti, da rekreacijski ribolov ni delno samooskrbni ribolov; ker se uredba o skupni ribiški politiki na slednjega ne sklicuje; ker bi bilo treba ti dve obliki zato posebej oceniti in urediti;

C.  ker zakonodaja EU vsebuje samo dvotirni sistem ribolovnih kategorij, ki obsegata rekreacijski in gospodarski ribolov, ne priznava pa delnega samooskrbnega in delno komercialnega ribolova;

D.  ker lahko rekreacijski ribolov zaradi svojega obsega močno vpliva na staleže rib, vendar je njegova ureditev predvsem v pristojnosti držav članic;

E.  ker je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo opredelila samooskrbni ribolov kot „ulov vodnih živali, ki bistveno prispeva k zadovoljevanju prehranskih potreb posameznika“;

F.  ker brez jasne pravne razlike med rekreacijskim, delno samooskrbnim in delno komercialnim ribolovom morda ne bo mogoče ugotoviti dela nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, saj ne bo upoštevan ali pravilno urejen;

G.  ker na ravni EU ni enotne, jasne opredelitve rekreacijskega ribolova in ker ga je zato zelo težko nadzorovati, o njem zbirati podatke in ocenjevati njegov vpliv na staleže rib in okolje ali njegov gospodarski pomen;

H.  ker so za ustrezno upravljanje katerekoli vrste ribolovne dejavnosti, tudi rekreacijskega ribolova, potrebni pravilni in zanesljivi podatki in časovne vrste, na podlagi katerih bo mogoče oceniti učinek teh dejavnosti na ribje staleže ali druge morske organizme in okolje; ker teh podatkov zaenkrat ni ali so nepopolni; ker poleg neposrednega vpliva na staleže rib tudi nadaljnji okoljski vpliv rekreacijskega ribolova ni dovolj preučen;

I.  ker študije kažejo, da velik del plastičnih odpadkov v morjih, jezerih in rekah izvira iz rekreativnih dejavnosti na vodi, kot so čolnarjenje, turizem in ribolov; ugotavlja, da odpadki v obliki izgubljenega ribiškega orodja lahko resno poslabšajo habitate in povzročajo okoljsko škodo;

J.  ker Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo finančno podpira zbiranje podatkov, tudi o rekreacijskem ribolovu;

K.  ker se med cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 navaja, da je treba doseči gospodarske, socialne in zaposlovalne koristi ter ribje staleže in druge morske organizme obnoviti in ohraniti nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos;

L.  ker nedavna raziskava po naročilu Parlamenta kaže, da se lahko vpliv rekreacijskega ribolova razlikuje glede na stalež rib ter predstavlja od 2 do 72 odstotkov skupnega ulova;

M.  ker je za uresničitev ciljev skupne ribiške politike potrebno upravljanje in uravnoteženje ribjih staležev in ribolovne dejavnosti; ker teh ciljev ni mogoče uresničiti brez dela podatkov o ulovu ter gospodarskem pomenu ribolovnih dejavnosti, ki vključujejo rekreacijski ribolov;

N.  ker so države članice podatke dolžne zbirati, mednje pa spadajo tudi ocene obsega rekreacijskega ribolova in izpusta vrst, navedenih v Uredbi (EU) št. 2017/1004 in potencialno vključenih v večletne načrte upravljanja; ker ni veliko držav članic, ki bi imele izčrpne podatke o rekreacijskem ribolovu, ki se izvaja na njihovem ozemlju;

O.  ker je podatke, čeprav se pri rekreacijskem ribolovu na morju lovi širok nabor vrst, obvezno zbirati le za nekaj vrst, zato je potrebna raziskava in analiza več vrst za posamezno državo; ker je treba ulov pri rekreacijskem ribolovu vključiti v skupno ribolovno umrljivost in ocene biomase;

P.  ker se razpoložljivost podatkov o rekreacijskem ribolovu med regijami razlikuje, pri čemer je za morski rekreacijski ribolov v Severnem in Baltskem morju na voljo več informacij kot za Sredozemsko in Črno morje ali Atlantik;

Q.  ker je v Evropi tistih, ki se ukvarjajo z morskim rekreativnim ribolovom, po ocenah med 8,7 in 9 milijonov oziroma 1,6 % evropskega prebivalstva, ki vsako leto lovi približno 77 milijonov dni;

R.  ker v skladu s členom 3(2)(6) Uredbe (EU) št. 508/2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo „ribič“ pomeni vsako osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava država članica, in ker je zato treba najti drugačno opredelitev za tiste, ki se ukvarjajo z dejavnostmi rekreacijskega ribolova, kot je opisan v uvodni izjavi A;

S.  ker ocenjeni ekonomski učinek evropskega morskega rekreacijskega ribolova (brez vrednosti turističnega ribolova) znaša 10,5 milijarde EUR oziroma 5,1 milijarde neposrednih, 2,3 milijarde posrednih in 3,2 milijarde induciranih izdatkov; ker samo v EU po ocenah znaša 8,4 milijarde EUR (to je 4,2 milijarde neposrednih, 1,8 milijarde posrednih in 2,5 milijarde induciranih izdatkov);

T.  ker obstaja neposredna povezava med številčnostjo/strukturo ribjih staležev, dostopom do ribolovnih možnosti in posledičnimi zaposlovalnimi, ekonomskimi in socialno-ekonomskimi vplivi; ker je za sprejetje ukrepov za upravljanje, s katerimi bi dosegali tako okoljske kot tudi gospodarske cilje, pomembno oceniti učinek vsega ribolova na določen stalež ter njegovo ekonomsko vrednost;

U.  ker morski rekreacijski ribolov v Evropi podpira približno 99.000 delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa, kar je 57.000 neposrednih, 18.000 posrednih in 24.000 induciranih delovnih mest, ustvari pa povprečno ekonomsko vrednost v višini 49.000 EUR letno na delovno mesto z ekvivalentom polnega delovnega časa; ker je samo v EU po ocenah 84.000 delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa (50.000 neposrednih, 15.000 posrednih in 20.000 induciranih delovnih mest);

V.  ker se je pokazalo, da je rekreacijski ribolov v okviru morskega turizma, pa tudi druge oblike turističnega ribolova, zelo pomemben za gospodarstvo številnih regij in držav, zaradi česar ga je treba preučiti, da bi bolje ocenili njegov pomen, vpliv in možnosti za razvoj;

W.  ker imajo vse vrste rekreacijskega ribolova večji ekonomski in socialni vpliv na lokalni in regionalni kot pa na nacionalni ravni, saj s turizmom, proizvodnjo, prodajo na drobno in oddajanjem opreme ter drugimi storitvami, povezanimi z rekreacijskim ribolovom, podpirajo lokalne in obalne skupnosti;

X.  ker rekreacijski ulov v nekaterih primerih predstavlja velik delež skupne ribolovne umrljivosti staleža, zaradi česar bi ga bilo treba upoštevati pri določanju ribolovnih možnosti; ker lahko ocenjeni delež morskega rekreacijskega ribolova od skupnega ulova glede na nedavno študijo, ki je bila izvedena po naročilu Parlamenta, močno niha, kar je odvisno od ciljne vrste, in sicer od 1,8 % za skušo in od 13 do 72 % za evropsko jeguljo;

Y.  ker je treba posamično oceniti različne metode rekreacijskega ribolova ali segmente, ki so opisani v opredelitvi ICES 2013;

Z.  ker ocena učinka rekreacijskega ribolova na ribje staleže vključuje zadržanje ulova in ribolovno umrljivost za izpuščene ribe; ker je stopnja preživetja pri ribah, ulovljenih s parangalom ali ribiško palico (ribolov na način „ujemi in izpusti“), v večini primerov višja kot pri ribah, ulovljenih z drugo opremo in na druge načine, kar bi bilo treba v teh primerih upoštevati; ker so za primerjavo med možnostjo za preživetje zavržkov pri komercialnem ribolovu in rib, izpuščenih pri rekreacijskem ribolovu, potrebne dodatne informacije o glavnih orodjih, ki se pri morskem rekreacijskem ribolovu uporabljajo;

AA.  ker se pri rekreacijskem ribolovu uporablja vrsta orodij in tehnik z različnimi učinki na stalež in okolje, kar bi bilo treba ustrezno oceniti in urediti;

AB.  ker zaradi slabega stanja staležev brancina v Severnem morju ter trske v Zahodnem Baltiku veljajo za rekreacijski ribolov na ravni EU omejitve, in sicer omejitev ulova ali njegovo zadržanje (brancin), ki prispevajo k obnovitvi teh staležev; ker izredni ukrepi upravljanja, ki se sprejemajo, kadar se zdi, da se zaradi rekreacijskega ribolova zmanjšuje stalež, sektorju ne zagotavljajo potrebne prepoznavnosti;

AC.  ker nekateri rekreativni ribiči lovijo diadromne vrste rib, kot so losos, postrv in jegulja; ker je treba podatke za te vrste zbirati za slano in sladko vodo, da bi lahko ocenili spreminjanje staležev skozi čas;

AD.  ker so večini rekreacijskih ribičev najbolj dostopna obalna območja, kjer poleg rib pogosto ulovijo tudi nevretenčarje in morske alge; ker imajo ti pomembno vlogo za ekologijo teh območij; ker bo treba oceniti tudi vpliv ulova teh vrst, ne samo z vidika staleža ampak tudi ekosistemov, katerih del so;

AE.  ker se losos vrača v matične vode in ker bi ga morali praviloma loviti le v rečnih sistemih, kjer je mogoč učinkovit nadzor in izvrševanje; ker se losos z neselektivnim lovljenjem na morju odstranjuje iz zdravih in ranljivih populacij;

AF.  ker bi bil rekreacijski ribolov lahko pomemben vzrok ribolovne umrljivosti, čeprav za največji ocenjeni okoljski učinek sladkovodnega rekreacijskega ribolova velja možnost uvajanja neavtohtonih vrst v ekosistem, kar pa ne velja za morski rekreacijski ribolov;

AG.  ker je bil namen uvedbe skupne ribiške politike upravljati komercialni ribolov, ne pa obravnavati rekreacijskega, njegove posebnosti in potrebo po posebnih instrumentih za upravljanje in načrtovanje;

AH.  ker okoljski vplivi rekreacijskega ribolova poleg odstranjevanja rib vključujejo tudi druge učinke, vendar jih je zaradi pomanjkljivih podatkov težko ločiti od drugih antropogenih virov;

AI.  ker je treba pri upravljanju morskega rekreacijskega ribolova v prihodnje upoštevati umik Združenega kraljestva iz Unije, zlasti glede na pomen te dejavnosti v Združenem kraljestvu in vlogo pri skupnih ribjih staležih;

AJ.  ker rekreacijski ribolov prinaša številne socialne koristi in koristi za javno zdravje in na primer povečuje kakovost življenja udeležencev, spodbuja k sodelovanju med mladimi ter ljudi ozavešča o okolju in pomenu njegove trajnosti;

1.  poudarja pomen zbiranja zadostnih podatkov o rekreacijskem ribolovu, zlasti na morju, da bi lahko ustrezno ocenili skupne ravni ribolovne umrljivosti za vse staleže;

2.  poudarja, da se v večini evropskih držav kaže pozitivni trend rekreacijskega ribolova ter da je ta vrsta ribolova pomembna dejavnost s socialnimi, ekonomskimi, zaposlitvenimi in okoljskimi učinki, zlasti zaradi pomembnega vpliva, ki ga lahko ima na ribolovne vire; poudarja, da bi morale države članice zato poskrbeti, da se te dejavnosti izvajajo trajnostno in skladno s cilji skupne ribiške politike;

3.  poudarja, da je treba zaradi razširjanja rekreativnih dejavnosti, povezanih z rekreacijskimi pristanišči in sezonskim turizmom, zaščititi floto za obrtni ribolov, da se omogoči njeno preživetje in generacijska zamenjava;

4.  meni, da bi bilo treba zbirati podatke o številu rekreacijskih ribičev, količini njihovega ulova in dodani vrednosti, ki jo ustvarijo v obalnih skupnostih;

5.  poziva Komisijo, naj v novo nadzorno uredbo vključi obstoječe določbe o rekreacijskem ribolovu in jih še izboljša;

6.  poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi razširi zbiranje podatkov o rekreacijskem ribolovu, da bo vključenih več ribjih staležev in drugih morskih organizmov, pripravi študijo izvedljivosti enotnega zbiranja podatkov o socialno-ekonomskem učinku tega ribolova ter uvede obveznost zbiranja teh podatkov;

7.  poudarja, da je treba izboljšati poročanje in spremljanje ulova, povezanega z rekreacijskim ribolovom; opozarja, da je Parlament pri sprejemanju proračuna EU za leto 2018 odobril pilotni projekt, katerega namen je uvesti sistem mesečnega poročanja o ulovu brancina, ter poziva Komisijo in države članice, naj financirajo nadaljnje projekte spremljanja vrst, ki so zaradi rekreacijskega ribolova najbolj ogrožene; opozarja na pomen sledljivosti in poziva Komisijo, naj v novo nadzorno uredbo vključi obstoječe določbe o rekreacijskem ribolovu in jih še izboljša;

8.  poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka za rekreacijski ribolov v EU; meni, da bi morala Komisija v končno poročilo o oceni učinka vključiti tudi oceno načrtov upravljanja, ki obsegajo določbe o rekreacijskem ribolovu;

9.  poziva države članice, naj uvedejo potrebne tehnične ukrepe za izvajanje sedanje uredbe o zbiranju podatkov ter naj jo razširijo na več staležev in vidikov rekreacijskega ribolova;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi redno zbiranje vseh potrebnih podatkov o rekreacijskem ribolovu, da bo mogoče v celoti oceniti ribje staleže in druge morske organizme, s tem pa zagotoviti večjo prepoznavnost tega sektorja; opozarja, da brez te celovite ocene in ustreznih ukrepov na njeni podlagi načrti upravljanja ribolova in tehnični ukrepi ne bodo usklajeni s cilji iz Uredbe (EU) 1380/2013 in ne bo ravnotežja med rekreacijskim in komercialnim ribolovom;

11.  meni, da bi moral rekreacijski ulov, ki močno vpliva na stalež, postati sestavni del ekosistema in bi ga bilo treba upoštevati pri socialnih in ekonomskih vidikih večletnih načrtov upravljanja, s čimer bi utrdili ribolovne možnosti in sprejeli ustrezne tehnične ukrepe; zato Komisijo poziva, naj po potrebi vključi rekreacijski ribolov v večletne načrte upravljanja, ki so že bili ali bodo v kratkem sprejeti;

12.  poudarja, da je zbiranje podatkov obveznost držav članic; vendar opozarja, da bi se z ustrezno opredelitvijo rekreacijskega ribolova izboljšala kakovost podatkov; poziva Komisijo, naj predlaga enotno opredelitev rekreacijskega ribolova na ravni EU, ki bo jasno ločevala rekreacijski od komercialnega in delno samooskrbnega ribolova in ki bo temeljila na načelu, da se rekreacijski ulov ne bi smel prodajati;

13.  meni, da bi morala Komisija na podlagi podatkov in poročila o oceni učinka ter ob upoštevanju pristojnosti držav članic za rekreacijski ribolov oceniti njegovo vlogo v prihodnji skupni kmetijski politiki, tako da bi lahko obe vrsti morskega ribolova (komercialnega in rekreacijskega) uravnoteženo, pošteno in trajnostno upravljali, tako pa dosegli želene cilje;

14.  poziva Komisijo, naj tudi finančno podpre razvoj rekreacijskega ribolova v turističnem sektorju, saj pomembno prispeva k razvoju modrega gospodarstva v majhnih in obalnih skupnostih ter na otokih, zlasti v najbolj oddaljenih regijah; meni, da bi tako pozitivno prispevala k prizadevanjem za daljšo turistično sezono, ne zgolj v poletnih mesecih; predlaga, da Komisija uvrsti rekreacijski ribolov kot temo projektnega leta trajnostnega turizma v okviru pobude EDEN in začenja projekte za spodbujanje turizma rekreacijskega ribolova v majhnih obalnih skupnostih v okviru sklada COSME;

15.  poudarja, da se zaradi razvoja dejavnosti rekreacijskega ribolova zunaj okvira običajnega upravljanja ribolovnih virov na podlagi konkretnih znanstvenih izsledkov ne smejo zmanjšati profesionalne ribolovne možnosti ali skopi viri deliti med profesionalne in rekreativne dejavnosti, kar zlasti velja za mali in obrtni ribolov;

16.  priznava, da se rekreacijski ribolov že stoletja izvaja v vsej EU in je sestavni del kulture, tradicij in dediščine velikega dela obalnih in otoških skupnosti; ugotavlja, da so različne vrste rekreacijskega ribolova tako raznolike kot same kulture EU in da je treba to pri sprejemanju zakonodaje na tem področju upoštevati;

17.  poziva Komisijo, naj uvede ustrezne ukrepe, da zagotovi ustreznost prihodnjih določb za ureditev rekreacijskega ribolova, ki ne smejo škodovati profesionalnim ribolovnim dejavnostim;

18.  poudarja, da je treba določiti osnovna pravila za upravljanje rekreacijskega ribolova, in predlaga, da bi oblikovali tudi katalog dejavnosti rekreacijskega ribolova, ki bi moral vključevati informacije o ribolovnem orodju in dejavnostih ter opis ribolovnih območij, ciljnih vrst in prilova;

19.  poudarja pomen Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pri razvijanju znanstvenih zmogljivosti in zagotavljanju popolnih in zanesljivih ocen morskih virov za rekreacijske ribolovne dejavnosti; opozarja, da sklad daje sredstva za zbiranje podatkov, in poziva Komisijo, naj njegovo prihodnje področje uporabe razširi, da bi zagotovila finančno pomoč za raziskave in razčlembo zbranih podatkov;

20.  poudarja, da obstaja nujna in bistvena potreba po izmenjavi podatkov, in opozarja, da Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo podpira zbiranje podatkov, tudi v zvezi z rekreacijskim ribolovom; zato države članice poziva, naj storijo vse, da bi podatke zbrale, Komisijo pa, naj dopolni skupne podatkovne zbirke, da bodo vsebovale celovite in zanesljive podatke za raziskovalce, ki bodo na tej podlagi spremljali in ocenjevali stanje ribolovnih virov; predlaga, da se ti ukrepi vključijo v uporabo finančnih sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.

(2)

UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(3)

UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(4)

UL L 149, 20.5.2014, str. 1.

(5)

UL L 157, 20.6.2017, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Rekreacijski ribolov je konjiček, hkrati pa njegova gospodarska, socialna in okoljska vloga kažejo na pomen te dejavnosti, zato jo je treba pri pripravi prihodnjih uredb upoštevati in razčleniti.

Po ocenah je na ravni EU med 8,7 in 9 milijoni rekreativnih ribičev, kar predstavlja 1,6 % evropskega prebivalstva, morda pa so dejanske številke višje, saj ni vključen sladkovodni ribolov. Ribiči tako opravijo približno 77 milijonov ribolovnih dni in po ocenah h gospodarstvu prispevajo 10,5 milijarde EUR; večji delež tega denarja dobijo majhne skupnosti ali regije, ki veljajo za zaostale v razvoju. Z vidika razvojne strategije za modro gospodarstvo bo finančna in regulativna podpora turističnemu rekreativnemu ribolovu tem skupnostim pomagala pri diverzifikaciji dohodkov in gospodarstva.

Hkrati pa vemo, da v sektorju rekreacijskega ribolova podatki niso na voljo oziroma se ne zbirajo, v nekaterih primerih pa sploh niso dostopni. Ta problem je bil jasno predstavljen v razpravi s Komisijo in drugimi deležniki, pa tudi v raziskovalnem poročilu tematskega sektorja, kjer se pri vseh ugotovitvah vedno znova opozarja nanj. Pri tem ne gre le za podatke o ulovu, ampak tudi za pomanjkanje podatkov o ekonomskem učinku tega sektorja, učinku na okolje in vseh drugih vidikih. Zaradi pomanjkanja podatkov je zelo težko ustrezno oceniti rekreacijski ribolov s katerega koli vidika.

Res obstaja nekaj podatkov, ki so jih države članice zbrale za nekatere vrste, na primer trsko, brancina, jeguljo in atlantskega lososa. Zbiranje teh podatkov je obveznost držav članic na podlagi okvira za zbiranje podatkov. Vendar to pri staležih ni dovolj, podatkov pa ni mogoče prenesti na druge ciljne vrste in jih uporabiti kot znanstveno podlago za dobro uredbo. Komisijo in države članice bi morali zaprositi, naj zbirajo več podatkov ter sprejmejo potrebno uredbo, da bi zagotovili dobro raven podatkov v celotni Evropski uniji in za vse morske bazene.

Brez teh podatkov ni mogoče natančno oceniti učinka rekreacijskega, predvsem morskega ribolova, na staleže. Potrebna je bolj celovita ocena staležev, kar ni mogoče, če si stalež delita rekreacijski in komercialni ribolov. Za ustrezno upravljanje morskih virov in uresničitev ciljev skupne kmetijske politike je treba poznati celotno sliko glede ulova in ribolovne umrljivosti. To se je jasno pokazalo pri brancinu: pomen morskega rekreacijskega ribolova je bil ocenjen kot velik, rekreacijski ribolov je bil vključen v načrt obnovitve in zanj so se določile omejitve ulova. Vendar to ni potekalo na podlagi analize popolnih podatkov, ampak na podlagi sklepanja iz razpoložljivih podatkov, ravno tako pa ni bila vključena analiza gospodarskega pomena tega sektorja. Brez teh podatkov načrti upravljanja in sprejeta uredba ne bodo sorazmerni in pošteni do obeh ribiških sektorjev, komercialnega in rekreacijskega, ki lovita isti stalež.

Ravno tako je pomembna pravična opredelitev rekreacijskega ribolova, saj bo sicer težko razumeti, katere podatke morajo zbirati države članice. Pri opredelitvi je treba jasno razlikovati med rekreacijskim in delno samooskrbnim ribolovom, kar je še toliko bolj pomembno, če želimo preprečiti, da bi se pod masko rekreacijskega ribolova skrival tudi nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov. Glede na to poročevalka v tem poročilu podpira in predlaga opredelitev Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), ki po njenem mnenju zajema vse vidike rekreacijskega ribolova. V opredelitev je treba vključiti tudi športni ribolov, kar v besedilu ICES ni dovolj jasno izraženo, zato so možne tudi drugačne razlage. Športni ribolov je treba razumeti drugače; omogočiti je treba, da se ulov proda ali podari za dobrodelne programe.

Glede izstopa Združenega kraljestva iz EU je zelo pomembno upoštevati interese rekreativnih ribičev. Pri pripravi prihodnjih uredb je treba namreč upoštevati interes rekreativnih ribičev, ki za konjiček potujejo, da bodo imeli lahek, pošten in zakonit dostop do ribolovnih območij in staležev.

Najti je treba pravi način za vključitev rekreacijskega ribolova v naslednjo skupno ribiško politiko. Poročevalka podpira vključitev tega ribolova v prihodnje načrte upravljanja, vendar je treba prej pripraviti celovito oceno na podlagi zanesljivih popolnih podatkov, kot pri komercialnem ribištvu; vsi načrti upravljanja bi namreč morali temeljiti na istem načelu: na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, David Coburn, Linnéa Engström, João Ferreira, Sylvie Goddyn, Carlos Iturgaiz, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Annie Schreijer-Pierik, Ricardo Serrão Santos, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Verónica Lope Fontagné

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tim Aker, Nessa Childers


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

António Marinho e Pinto, Norica Nicolai

ECR

Peter van Dalen, Ruža Tomašić

ENF

Sylvie Goddyn

GUE/NGL

João Ferreira, Liadh Ní Riada

PPE

Alain Cadec, Norbert Erdős, Carlos Iturgaiz, Verónica Lope Fontagné, Gabriel Mato, Annie Schreijer-Pierik, Jarosław Wałęsa

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Nessa Childers, Ulrike Rodust, Ricardo Serrão Santos

VERTS/ALE

Marco Affronte, Linnéa Engström

2

-

EFDD

Tim Aker, David Coburn

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 31. maj 2018Pravno obvestilo