Postopek : 2016/0361(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0216/2018

Predložena besedila :

A8-0216/2018

Razprave :

PV 15/04/2019 - 17
CRE 15/04/2019 - 17

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.13
CRE 16/04/2019 - 8.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0371

POROČILO     ***I
PDF 784kWORD 93k
25.6.2018
PE 610.851v02-00 A8-0216/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo

(COM(2016)0851 – C8-0478/2016 – 2016/0361(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Gunnar Hökmark

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo

(COM(2016)0851 – C8-0478/2016 – 2016/0361(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0851),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0478/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0216/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2016/0361 (COD)

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Odbor za finančno stabilnost je 9. novembra 2015 objavil dokument o pogojih za skupno sposobnost pokrivanja izgub („standard za skupno sposobnost pokrivanja izgub“), ki ga je novembra 2015 podprla skupina G-20. Standard za skupno sposobnost pokrivanja izgub zahteva, da imajo globalne sistemsko pomembne banke (GSPB), ki so v okviru Unije opredeljene kot globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI), ustrezen najmanjši znesek obveznosti z visoko sposobnostjo pokrivanja izgub (za katere se lahko uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov), da zagotovijo nemoteno in hitro pokrivanje izgub in dokapitalizacijo v postopku reševanja. Komisija se je v svojem sporočilu z dne 24. novembra 2015(4) zavezala, da bo do konca leta 2016 predložila zakonodajni predlog, s katerim se bo lahko standard za skupno sposobnost pokrivanja izgub začel izvajati v skladu z mednarodno dogovorjenim rokom, tj. leta 2019.

(2)  Pri izvajanju standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub v Uniji je treba upoštevati veljavno posebno minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti za institucije, ki velja za vse kreditne institucije in investicijska podjetja v Uniji ter je določena v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5). Zahteva glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub in minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti imata isti cilj, tj. zagotovitev, da imajo institucije v Uniji ustrezno sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije, zato bi morali biti dopolnilna elementa skupnega okvira. Z operativnega vidika bi bilo treba usklajeno najnižjo raven standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub za GSPI („minimalno zahtevo glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub“) uvesti v zakonodajo Unije s spremembami Uredbe (EU) št. 575/2013(6), posebni pribitek za institucije, ki so GSPI, in posebno zahtevo za institucije, ki niso GSPI, imenovano minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti, pa bi bilo treba obravnavati s ciljno usmerjenimi spremembami Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014(7). Ustrezne določbe te uredbe v zvezi s sposobnostjo institucij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo bi bilo treba dosledno uporabiti skupaj z določbami iz navedenih zakonodajnih aktov in Direktive 2013/36/EU(8).

(3)  Odsotnost usklajenih pravil v državah članicah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje (EMR), v zvezi z izvajanjem standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub bi povzročila dodatne stroške in pravno negotovost ▌, čezmejnim institucijam pa bi otežila uporabo instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Poleg tega povzroča izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, saj se lahko stroški, ki jih imajo institucije za izpolnitev veljavnih zahtev in standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub, v posameznih sodelujočih državah članicah precej razlikujejo. Zato je treba odpraviti navedene ovire za delovanje notranjega trga in preprečiti izkrivljanje konkurence, ki nastaja zaradi odsotnosti usklajenih pravil glede izvajanja standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)  V skladu s standardom za skupno sposobnost pokrivanja izgub bi morala Uredba (EU) št. 806/2014 še naprej priznavati strategiji reševanja z eno vstopno točko oziroma več vstopnimi točkami. V okviru strategije z eno vstopno točko se reši samo en subjekt v skupini (običajno nadrejena družba), za druge subjekte v skupini (običajno podrejene družbe) pa se postopek reševanja ne začne, temveč se njihove izgube in potrebe po dokapitalizaciji prenesejo na subjekt, ki ga je treba rešiti. V okviru strategije z več vstopnimi točkami se lahko reši več subjektov v skupini. Pomembno je, da se jasno opredelijo subjekti, ki jih je treba rešiti („subjekti v postopku reševanja“), in njihove podrejene družbe („skupine v postopku reševanja“), da se učinkovito uporabi zaželena strategija reševanja. Poleg tega je navedena opredelitev pomembna tudi za to, da se določi raven uporabe pravil v zvezi s sposobnostjo pokrivanja izgub in dokapitalizacije, ki jih morajo upoštevati finančna podjetja. Zato je treba uvesti pojma „subjekt v postopku reševanja“ in „skupina v postopku reševanja“ ter spremeniti Uredbo (EU) št. 806/2014 v zvezi z načrti za reševanje skupine, da bi se od enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) izrecno zahtevalo, da znotraj skupine opredeli subjekte v postopku reševanja in skupine v postopku reševanja ter ustrezno upošteva posledice vsakega načrtovanega ukrepa za reševanje v skupini, da se zagotovi učinkovito reševanje skupine.

(5)  Odbor bi moral zagotoviti, da imajo institucije ustrezno sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije, da zagotovijo nemoteno in hitro pokrivanje izgub in dokapitalizacijo pri reševanju s čim manjšim učinkom na finančno stabilnost in davkoplačevalce. To bi bilo treba doseči tako, da institucije izpolnijo posebno minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je določena v Uredbi (EU) št. 806/2014.

(6)  Da bi se imenovalci za merjenje sposobnosti institucij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo uskladili s tistimi iz standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub, bi bilo treba minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti izraziti kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti zadevne institucije tveganju in njene mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda.

(7)  Merila primernosti obveznosti za minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti bi morala biti usklajena z merili iz Uredbe (EU) št. 575/2013 za minimalno zahtevo glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub v skladu z dopolnilnimi prilagoditvami in zahtevami iz te uredbe. Zlasti bi morali biti nekateri dolžniški instrumenti z vgrajeno komponento izvedenega finančnega instrumenta, kot so nekateri strukturirani vrednostni papirji, primerni za izpolnitev minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti, če imajo fiksen znesek glavnice, izplačljiv ob zapadlosti, z izvedenim finančnim instrumentom pa je povezan samo dodaten donos, ki je odvisen od donosnosti referenčnega sredstva. Glede na njihov fiksni znesek glavnice bi morali imeti navedeni instrumenti visoko sposobnost pokrivanja izgub in bi se moralo biti enostavno uporabiti za reševanje s sredstvi upnikov v primeru reševanja.

(8)  Obveznosti za izpolnitev minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti načeloma vključujejo vse obveznosti, ki izhajajo iz terjatev nezavarovanih in neprednostnih upnikov (nepodrejene obveznosti), razen če ne izpolnjujejo posebnih meril primernosti iz te uredbe. Da bi z učinkovito uporabo instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov izboljšali rešljivost institucij, bi moral imeti odbor možnost, da zahteva, naj se posebna zahteva za podjetja izpolni s podrejenimi obveznostmi, zlasti kadar je jasno, da bodo upniki, katerih sredstva se uporabijo za reševanje, pri tem verjetno utrpeli izgube, ki presegajo njihove morebitne izgube v primeru insolventnosti. Zahteva po izpolnitvi minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti s podrejenimi obveznostmi bi se morala uporabljati samo do ravni, potrebne za preprečitev, da bi izgube upnikov pri reševanju presegale izgube, ki bi jih utrpeli v primeru insolventnosti. Vsakršna podrejenost dolžniških instrumentov, ki jo zahteva odbor v zvezi z minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti, ne bi smela posegati v možnost, da se minimalna zahteva glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub delno izpolni z nepodrejenimi dolžniškimi instrumenti v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, kot je dovoljeno s standardom za skupno sposobnost pokrivanja izgub.

(9)  Minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti bi morala institucijam omogočiti, da pokrijejo izgube, ki naj bi po pričakovanjih nastale pri reševanju, in dokapitalizirajo institucijo po postopku reševanja. Odbor bi moral na podlagi strategije reševanja, ki jo izbere, ustrezno utemeljiti naloženo raven minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti, zlasti v zvezi s potrebo po in ravnjo zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU pri znesku za dokapitalizacijo. Navedeno raven kot tako bi morala sestavljati vsota zneskov izgub, pričakovanih pri reševanju, ki ustrezajo kapitalskim zahtevam institucije, in zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko institucija po reševanju izpolni lastne kapitalske zahteve, potrebne za pridobitev dovoljenja, da lahko opravlja svoje dejavnosti v skladu z izbrano strategijo reševanja. Minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti bi se morala izraziti kot odstotek skupne izpostavljenosti tveganju in mer za izračun količnika finančnega vzvoda, institucije pa bi morale sočasno izpolniti ravni, ki izhajata iz teh dveh meritev. Odbor bi moral imeti možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih prilagodi zneske za dokapitalizacijo, da se ustrezno izrazijo tudi povečana tveganja, ki vplivajo na rešljivost, ki izhaja iz poslovnega modela, profila financiranja in splošnega profila tveganja skupine v postopku reševanja ter zato v teh omejenih okoliščinah zahteva, da se zneski za dokapitalizacijo iz prvega pododstavka člena 12d(3) in (4) presežejo.

(10)  Odbor bi moral za izboljšanje rešljivosti institucij imeti možnost, da poleg minimalne zahteve glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub iz Uredbe (EU) št. 575/2013 GSPI naloži še posebno minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti. Navedena posebna minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti za institucije se lahko naloži samo, kadar minimalna zahteva glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub ne zadostuje za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo GSPI v skladu z izbrano strategijo reševanja.

(11)  Odbor bi moral pri določitvi ravni minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti upoštevati stopnjo sistemskega pomena institucije in morebitni negativni vpliv njenega propada na finančno stabilnost. Upoštevati bi moral potrebo po enakih konkurenčnih pogojih za GSPI in druge primerljive institucije, ki so sistemsko pomembne v sodelujočih državah članicah. Zato se minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti za institucije, ki niso opredeljene kot GSPI, vendar imajo v sodelujočih državah članicah primerljiv sistemski pomen kot GSPI, ne bi smela nesorazmerno razlikovati od ravni in sestave minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti, ki se na splošno določita za GSPI.

(12)  Podobno kot pooblastila, podeljena pristojnim organom v skladu z Direktivo 2013/36/EU, bi bilo treba tudi odboru dovoliti, da naloži višje ravni minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti, ob tem pa na bolj prožen način obravnava morebitne kršitve navedenih ravni, zlasti z zmanjšanjem samodejnih učinkov navedenih kršitev v obliki omejitev maksimalnih zneskov za razdelitev (MDA). Odbor bi moral imeti možnost, da institucijam da navodila, naj zagotovijo dodatne zneske za pokritje izgub pri reševanju, ki presegajo raven kapitalskih zahtev, določeno v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU, in/ali zagotovijo zadostno zaupanje trgov v institucijo po reševanju. Da bi se zagotovila usklajenost z Direktivo 2013/36/EU, se lahko navodila za pokritje dodatnih izgub dajo samo, kadar pristojni nadzorni organi v skladu z Direktivo 2013/36/EU zahtevajo „navodila glede kapitala“ in ne bi smela presegati zahtevane ravni iz navedenih navodil. Kar zadeva znesek za dokapitalizacijo, bi morala zahtevana raven iz navodil za zagotovitev zaupanja trga instituciji omogočiti, da še naprej ustrezno obdobje izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja, tudi s tem, da lahko pokrije stroške v zvezi s prestrukturiranjem svojih dejavnosti po reševanju. Blažilnik za zaupanje trga ne bi smel presegati zahteve po skupnem blažilniku iz Direktive 2013/36/EU, razen če ni potrebna višja raven za zagotovitev, da subjekt po reševanju še naprej ustrezno obdobje izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja. Odbor bi moral imeti možnost, da zahteva povečanje zneska minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti, kadar subjekt redno ne zagotavlja dodatnega kapitala in kvalificiranih obveznosti, pričakovanih v skladu z navodili, da se pokrije znesek iz navodil. Odbor bi moral pri ugotavljanju, ali je neizpolnjevanje navodil redno, upoštevati poročanje subjekta o minimalni zahtevi za kapital in kvalificirane obveznosti, ki se zahteva z Direktivo 2014/59/EU.

(13)  V skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 bi se morala minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti uporabljati za institucije, opredeljene kot subjekti v postopku reševanja, samo na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja. To pomeni, da bi se moralo od subjektov v postopku reševanja zahtevati, da izdajo instrumente in postavke, primerne za izpolnitev minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti, zunanjim tretjim upnikom, ki bi se uporabili za reševanje s sredstvi upnikov v primeru reševanja subjekta v postopku reševanja.

(14)  Institucije, ki niso subjekti v postopku reševanja, bi morale izpolniti posebno zahtevo za podjetja na posamični podlagi. Potrebe navedenih institucij po pokrivanju izgub in dokapitalizaciji bi načeloma morali zagotoviti njihovi subjekti v postopku reševanja, in sicer s pridobitvijo kvalificiranih obveznosti, ki jih izdajo navedene institucije, ter njihovim odpisom ali konverzijo v lastniške instrumente v trenutku, ko poslovanje navedenih institucij ni več uspešno. Kot taka bi se morala minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti za institucije, ki niso subjekti v postopku reševanja, uporabljati skupaj in skladno z zahtevami za subjekte v postopku reševanja. S tem bi se moralo odboru omogočiti, da reši skupino v postopku reševanja, ne da bi začel postopek reševanja za nekatere izmed njenih podrejenih subjektov, in tako prepreči morebitne motnje na trgu. S soglasjem odbora bi moralo biti mogoče, da se izdajanje kvalificiranih obveznosti subjektom v postopku reševanja nadomesti z zavarovanimi jamstvi med subjektom v postopku reševanja in njegovimi podrejenimi družbami, pri čemer se lahko ta sprožijo, ko so izpolnjeni časovni pogoji, enakovredni časovnim pogojem, pod katerimi se lahko kvalificirane obveznosti odpišejo ali konvertirajo. Zavarovanje s premoženjem, ki se uporabi za jamstvo, bi moralo biti visoko likvidno ter imeti minimalno tržno in kreditno tveganje. Odbor bi moral imeti še možnost, da v celoti opusti uporabo minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti v zvezi z institucijami, ki niso subjekti v postopku reševanja, če imajo subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe sedež v isti sodelujoči državi članici.

(15)  Uporaba minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti v zvezi z institucijami, ki niso subjekti v postopku reševanja, bi morala ustrezati izbrani strategiji reševanja. Zlasti ne bi smela spremeniti lastniškega razmerja med institucijami in njihovo skupino v postopku reševanja po dokapitalizaciji navedenih institucij.

(16)  Morebitne kršitve minimalne zahteve glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub in minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti bi morali ustrezno obravnavati in odpraviti pristojni organi, organi za reševanje in odbor. Ker bi lahko kršitev navedenih zahtev lahko pomenila oviro za rešljivost institucije ali skupine, bi bilo treba skrajšati sedanje postopke za odpravo ovir za rešljivost, da bi se pospešeno obravnavale vse kršitve navedenih zahtev. Poleg tega bi moral imeti odbor možnost, da od institucij zahteva, naj spremenijo profile zapadlosti kvalificiranih instrumentov in postavk ter pripravijo in izvedejo načrte za ponovno vzpostavitev ravni navedenih zahtev.

(17)  Ta uredba je usklajena s temeljnimi pravicami in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini, predvsem lastninsko pravico in svobodo gospodarske pobude, uporabljati pa jo je treba v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(18)  Ker ciljev te uredbe, tj. določitve enotnih pravil za okvir Unije za sanacijo in reševanje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme to uredbo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(19)  Da bi se zagotovilo dovolj časa za uporabo te uredbe, bi jo bilo treba začeti uporabljati [18 mesecev po začetku njene veljavnosti] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.  Spremembe Uredbe (EU) št. 806/2014 Člen 3(1) se spremeni:

(a)  vstavijo se naslednje točke:

„(24a) ‚subjekt v postopku reševanja‘ pomeni subjekt s sedežem v Uniji, ki ga odbor v skladu s členom 8 opredeli kot subjekt, v zvezi s katerim je v načrtu reševanja določen ukrep za reševanje;

(24b)  ‚skupina v postopku reševanja‘ pomeni:

(a) skupino subjektov, ki jo opredeli odbor v skladu s členom 8 ter jo sestavljajo subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki niso:

(i)same subjekti v postopku reševanja;

(ii) ▌podrejene družbe drugih subjektov v postopku reševanja ali

(iii) subjekti s sedežem v tretji državi, ki niso vključeni v skupino v postopku reševanja v skladu z načrtom reševanja, in njihove podrejene družbe;

(aa) kreditne institucije, povezane s centralnim organom, centralni organ in vse institucije pod nadzorom centralnega organa, če je vsaj eden od teh subjektov subjekt v postopku reševanja.“;

(b)  v točki (49) se pojem „upravičene obveznosti“ nadomesti s pojmom „obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov“;

(c) vstavi se naslednja točka (49a):

„(49a)  ‚kvalificirane obveznosti‘ pomeni obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov in izpolnjujejo pogoje iz člena 12c ali točke (a) člena 12h(3);“.

2.  V členu 7 se točka (d) odstavka 3 nadomesti z naslednjim:

„(d)  določanje ravni minimalnih zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti v skladu s členi 12 do 12k;“.

3.  Člen 8 se spremeni:

(a)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.  V načrtu reševanja so določene možnosti za uporabo instrumentov za reševanje in za izvajanje pooblastil za reševanje iz te uredbe za subjekte iz odstavka 1.“;

(b)  prvi in drugi pododstavek odstavka 6 se nadomestita z naslednjim:

„V načrtu reševanja so določeni ukrepi za reševanje, ki jih lahko sprejme odbor, če subjekt iz odstavka 1 izpolnjuje pogoje za reševanje.

Informacije iz točke (a) odstavka 9 se razkrijejo zadevnemu subjektu.“;

(c)  točka (p) odstavka 9 se nadomesti z naslednjim:

„(p)  minimalne zahteve za kapital in podrejene instrumente v skladu s členom 12c in rok za dosego te ravni, kadar je to ustrezno;“;

(d)  odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10  Načrti reševanja skupine vključujejo načrt reševanja skupine iz odstavka 1, ki jo vodi nadrejena družba v Uniji s sedežem v sodelujoči državi članici, v njih pa se opredelijo ukrepi za reševanje:

(a)  nadrejene družbe v Uniji;

(b)  podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v Uniji;

(c)  subjektov iz člena 2(b) ter

(d)  v skladu s členom 33, podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež zunaj Unije.

V skladu z ukrepi iz prvega pododstavka se v načrtu reševanja za vsako skupino opredelijo:

(a)  subjekti v postopku reševanja;

(b)  skupine v postopku reševanja.“;

(e)  točki (a) in (b) odstavka 11 se nadomestita z naslednjim:

„(a)  so določeni predvideni ukrepi za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekt v postopku reševanja v scenarijih iz odstavka 6, ter posledice takih ukrepov v zvezi z drugimi subjekti v skupini, nadrejeno družbo in podrejenimi institucijami iz odstavka 1;

(a1)   kadar skupina iz odstavka 1 vključuje več kot eno skupino v postopku reševanja, so določeni predvideni ukrepi za reševanje v zvezi s subjekti v postopku reševanja iz vsake skupine v postopku reševanja ter posledice takih ukrepov za:

(i) druge subjekte v skupini, ki pripadajo isti skupini v postopku reševanja;

(ii) druge skupine v postopku reševanja;

(b)  je preučeno, v kakšnem obsegu bi se lahko instrumenti in pooblastila za reševanje usklajeno uporabljali in izvajali za subjekte v postopku reševanja s sedežem v Uniji, vključno z ukrepi za olajšanje nakupa skupine kot celote ali ločenih poslovnih področij ali dejavnosti, ki jih izvaja več subjektov v skupini, ali posameznih subjektov v skupini ali skupin v postopku reševanja s strani tretje osebe, ter so opredeljene vsakršne morebitne ovire za usklajeno reševanje;“.

4.  Člen 10 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  Skupina velja za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da odbor likvidira subjekte v skupini v okviru običajnih insolvenčnih postopkov ali jih reši z uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti v postopku reševanja, pri čemer v čim večji meri prepreči resnejše škodljive posledice za finančne sisteme držav članic, v katerih imajo subjekti v skupini sedež, ali drugih držav članic ali Unije, tudi v primeru širše finančne nestabilnosti ali sistemskih dogodkov, ter z namenom zagotovitve kontinuitete opravljanja kritičnih funkcij pri navedenih subjektih v skupini, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ali z drugimi sredstvi ločiti.

Če skupina velja za nerešljivo, odbor o tem pravočasno obvesti EBA.

Kadar skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja, odbor v skladu s tem členom oceni rešljivost vsake skupine v postopku reševanja.

Ocena iz prvega pododstavka se opravi poleg ocene rešljivosti celotne skupine.“;

(b)  odstavku 7 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar je ovira za rešljivost subjekta ali skupine posledica stanja iz člena 141a(2) Direktive 2013/36/EU, odbor nadrejeno družbo v Uniji obvesti o svoji oceni navedene ovire.“;

(c)  odstavku 9 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar je ovira za rešljivost posledica stanja iz člena 141a(2) Direktive 2013/36/EU, nadrejena družba v Uniji v dveh tednih od datuma prejema obvestila v skladu z odstavkom 7 odboru predlaga možne ukrepe za obravnavo ali odpravo ovir, opredeljenih v skladu s prvim pododstavkom. “

(d)  v točkah (i) in (j) odstavka 11 se izraz „člena 12“ nadomesti z izrazom „členov 12g in 12h“;

(e)  v odstavku 11 se dodajo naslednje točke:

„(k)  zahtevajo od subjekta, da predloži načrt za ponovno vzpostavitev skladnosti s členoma 12g in 12h ter zahtevo iz člena 128(6) Direktive 2013/36/EU;

(l)  zahtevajo od subjekta, da spremeni profil zapadlosti postavk iz člena 12c ter točk (a) in (b) člena 12h(3), da zagotovi neprekinjeno skladnost s členom 12g oziroma členom 12h.“.

5.  Člen 12 Uredbe (EU) št. 806/2014 se nadomesti z naslednjimi členi:

„Člen 12Določitev minimalne zahteve za kapital in

kvalificirane obveznosti

1.  Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti iz členov 12a do 12i, ob upoštevanju pooblastil za odpis in konverzijo, ki jo morajo subjekti in skupine iz člena 7(2) ter subjekti in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, vedno izpolnjevati.

2.  Pri pripravi načrtov reševanja v skladu s členom 9 nacionalni organi za reševanje po posvetovanju s pristojnimi organi določijo minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti iz členov 12a do 12i, ob upoštevanju pooblastil za odpis in konverzijo, ki jo morajo subjekti iz člena 7(3) vedno izpolnjevati. V zvezi s tem se uporablja postopek iz člena 31.

3.  Odbor opravi vsako določitev iz odstavka 1 vzporedno s pripravo in vzdrževanjem načrtov reševanja v skladu s členom 8.

4.  Odbor določeno zahtevo naslovi na nacionalne organe za reševanje. Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 29. Odbor zahteva, da nacionalni organi za reševanje preverijo in zagotovijo, da institucije in nadrejene družbe vzdržujejo minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

5.  Odbor obvesti ECB in EBA o minimalni zahtevi za kapital in kvalificirane obveznosti, ki jo je določil za vsako posamezno institucijo in nadrejeno družbo v skladu z odstavkom 1.

6.  Odbor izda smernice in na nacionalne organe za reševanje naslovi navodila v zvezi s posebnimi subjekti ali skupinami, da zagotovi učinkovito in usklajeno uporabo tega člena.

          Člen 12a

Uporaba in izračun minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti

1.  Odbor in nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da subjekti iz člena 12(1) in (2) vedno izpolnjujejo minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti v skladu s členi 12a do 12i.

2.  Ta zahteva iz odstavka 1 se izračuna kot znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 12d(3) ali (4), kot je ustrezno, ter se izrazi kot odstotni delež:

(a)  zneska skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tveganju, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013; ter

(b)  mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za zadevni subjekt iz odstavka 1, ki se izračuna v skladu s členom 429(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2a.  Institucije in subjekti iz člena 12(1) in (2) lahko izpolnjujejo kateri koli del zahteve iz odstavka 1 tega člena z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega lastniškega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala.

          Člen 12b

Izvzetje iz minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti

1.  Ne glede na člen 12a odbor izvzame iz zahteve iz člena 12a(1) hipotekarne kreditne institucije, ki se financirajo s kritimi obveznicami in ki v skladu z nacionalnim pravom ne smejo sprejemati vlog, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  navedene institucije prenehajo po nacionalnih insolvenčnih postopkih ali drugih postopkih, ki se izvajajo v skladu s členom 38, 40 ali 42 Direktive 2014/59/EU in so določeni za te institucije, ter

(b)  takšni nacionalni insolvenčni postopki ali drugi postopki zagotovijo, da upniki navedenih institucij, vključno z imetniki kritih obveznic, kadar je ustrezno, prevzamejo izgube na način, ki ustreza ciljem reševanja.

2.  Institucije, ki so izvzete iz zahteve iz člena 12(1), niso del konsolidacije iz člena 12g(1).

Člen 12c

Kvalificirane obveznosti za subjekte v postopku reševanja

1.  Kvalificirane obveznosti se v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti subjektov v postopku reševanja vključijo le, kadar izpolnjujejo pogoje iz naslednjih členov▌ Uredbe (EU) št. 575/2013:

(a)  člen 72a,

(b)  člen 72b, razen točke (d) odstavka 2,

(c)  člen 72c.

1a.  Z odstopanjem od odstavka 1 se obveznosti, izdane pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi], ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (g) do (o) člena 72b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko vključijo v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti subjektov v postopku reševanja, za katere veljajo v minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

2.  Z odstopanjem od točke (l) člena 72a(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 se obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z značilnostmi izvedenih finančnih instrumentov, kot so strukturirani vrednostni papirji, v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti vključijo samo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  določeni znesek obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, je v času izdaje znan vnaprej, je fiksen in nanj ne vpliva značilnost izvedenih finančnih instrumentov;

(b)  za dolžniški instrument, vključno z njegovo značilnostjo izvedenih finančnih instrumentov, ne velja sporazum o pobotu, za njegovo vrednotenje pa se ne uporablja člen 49(3).

(ba)  subjekt je odboru zadovoljivo dokazal, da instrument dovolj dobro pokriva izgube in ga je mogoče uporabiti za reševanje s sredstvi upnikov brez nepotrebne zapletenosti, pri čemer se upoštevajo načela preudarnega vrednotenja iz Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013.

V znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti se vključi samo tisti del obveznosti iz prvega pododstavka, ki ustreza znesku iz točke (a) prvega pododstavka.

3.  Odbor lahko na svojo pobudo po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje ali na predlog nacionalnega organa za reševanje ter po posvetovanju s pristojnimi organi oceni in odloči, ali in v kolikšni meri subjekti v postopku reševanja izpolnjujejo obveznost iz člena 12g z instrumenti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz člena 72a Uredbe (EU) št. 575/2013, za zagotovitev, da se lahko subjekt v postopku reševanja reši na primeren način v skladu s cilji reševanja.

V odločitvi odbora iz tega odstavka se navedejo razlogi zanjo. Ti razlogi so osnovani na naslednjem ▌:

(a)  dejstvu, da imajo nepodrejene obveznosti iz odstavkov (1) in (2) v nacionalnem prednostnem vrstnem redu upnikov v okviru insolventnosti enak položaj kot nekatere obveznosti, ki so v skladu s členom 44(2) ali členom 44(3) Direktive 2014/59/EU izključene iz uporabe pooblastil za odpis ali konverzijo;

(b)  tveganju, da zaradi načrtovane uporabe pooblastil za odpis ali konverzijo v zvezi z nepodrejenimi obveznostmi, ki niso izključene iz uporabe pooblastil za odpis ali konverzijo v skladu s členom 44(2) ali členom 44(3) Direktive 2014/59/EU, upniki s terjatvami, nastalimi zaradi navedenih obveznosti, utrpijo večje izgube, kot bi jih v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih;

Znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti, zahtevan s sklepom na podlagi tega odstavka, ki se doseže z instrumenti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz člena 72a Uredbe (EU) št. 575/2013, ne presega višjega od naslednjih zneskov:

(a)  količnik, ki temelji na tveganju, v višini 18 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražene kot odstotek skupnega zneska izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) in (4) navedene uredbe;

(b)  količnik, ki ne temelji na tveganju, v višini 6,75%, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražene kot odstotek mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) navedene uredbe,

ob upoštevanju določb člena 72b(3) in (4) Uredbe (EU) št. 575/2013 in prehodnih določb iz člena 494 navedene uredbe.

Ob upoštevanju tretjega pododstavka je znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti, zahtevan s sklepom iz tega odstavka, dovolj visok, da upniki iz točke (b) drugega pododstavka ne utrpijo večjih izgub od tistih, ki bi jih utrpeli v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih.

Člen 12d

Določitev minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti

1.  Odbor v sodelovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi zahtevo iz člena 12a(1) za vsak subjekt na podlagi naslednjih meril:

(a)  potrebe po zagotovitvi, da se lahko subjekt v postopku reševanja reši z uporabo instrumentov za reševanje, vključno z instrumentom za reševanje s sredstvi upnikov, če je to primerno, na način, ki zagotavlja izpolnitev ciljev reševanja;

(b)  potrebe, da se v ustreznih primerih zagotovi, da imajo subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki so institucije in niso subjekti v postopku reševanja, zadostne kvalificirane obveznosti za zagotovitev, da bi se lahko v primeru uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov oziroma pooblastil za odpis in konverzijo v zvezi z njimi pokrile izgube, kapitalske zahteve ali po potrebi količnik finančnega vzvoda v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala zadevnih subjektov pa bi se ponovno vrnili na potrebno raven, ki navedenim subjektom omogoča nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU;

(c)  potrebe po zagotovitvi, da ima subjekt v postopku reševanja, če je v načrtu reševanja predvideno, da se lahko določeni razredi kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 27(5) izključijo iz reševanja s sredstvi upnikov ali v okviru delnega prenosa v celoti prenesejo na prejemnika, zadostne druge kvalificirane obveznosti za zagotovitev, da bi se lahko pokrile izgube, kapitalske zahteve ali po potrebi količnik finančnega vzvoda v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjekta v postopku reševanja pa ponovno vrnili na potrebno raven, ki bi zadevnemu subjektu omogočala nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU;

(d)  velikosti, poslovnega modela, modela financiranja in profila tveganja subjekta;

(f)  obsega negativnih učinkov propada zadevnega subjekta na finančno stabilnost, tudi na podlagi širjenja negativnih učinkov na druge institucije ali subjekte zaradi medsebojne povezanosti subjekta z drugimi institucijami ali subjekti ali preostalim finančnim sistemom.

Odbor zagotovi, da je raven zahteve iz člena 12a(1) sorazmerna s posebnostmi modelov poslovanja in financiranja subjekta v postopku reševanja, pri čemer upošteva:

(i)  razširjenost vlog v strukturi financiranja;

(ii)  pomanjkanje izkušenj pri izdajanju dolžniških instrumentov zaradi omejenega dostopa do domačih ali čezmejnih kapitalskih trgov;

(iii)  da se bo institucija za izpolnitev zahteve iz člena 12a(1) zanašala predvsem na instrumente CET1 in kapitalske instrumente.

2.  Kadar je v načrtu reševanja določeno, da je treba sprejeti ukrep za reševanje ali uporabiti pooblastila za odpis in konverzijo, je zahteva iz člena 12a(1) enaka znesku, ki zadostuje za zagotovitev naslednjega:

(a)  izgube, za katere se lahko pričakuje, da jih bo utrpel subjekt, se v celoti pokrijejo (‚pokrivanje izgub‘);

(b)  subjekt ali njegove podrejene družbe, ki so institucije in niso subjekti v postopku reševanja, se dokapitalizirajo do ravni, potrebne za to, da lahko še naprej izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja in izvajajo dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, Direktivo 2014/65/EU ali enakovredno zakonodajo (‚dokapitalizacija‘).

Kadar je v načrtu reševanja določeno, da subjekt preneha po običajnem insolvenčnem postopku, zahteva iz člena 12a(1) za navedeni subjekt ne presega zneska, ki zadostuje za pokritje izgub v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

2a.   Odbor zagotovi, da se ne bi samodejno štelo, da je znesek za pokrivanje izgub iz točke (a) odstavka 2 višji od dejanske ravni kapitala subjekta ali enak tej ravni.

3.  Brez poseganja v zadnji pododstavek tega odstavka za določitev zneska iz odstavka 2 za subjekte v postopku reševanja odbor izračuna višjega od naslednjih zneskov:

(a)   vsote:

(i) zneska izgub, ki jih je morda treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz člena 92(1)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki veljajo za subjekt v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja;

(ii) zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova izpolnjuje zahtevo po količniku skupnega kapitala iz člena 92(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahtevo iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki velja zanjo, na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po uvedbi preferenčne strategije reševanja;

(b)  vsote:

(i) zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi za subjekt v postopku reševanja glede količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, ter

(ii) zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova izpolnjuje zahtevo glede količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po uvedbi prednostnega ukrepa za reševanje.

Za namene točk (a)(ii) in (b)(ii) prvega pododstavka se znesek dokapitalizacije dopolni z dodatnim zneskom, ki je po mnenju odbora potreben za ohranitev zadostnega tržnega zaupanja po reševanju, pri čemer odbor upošteva poslovni model, model financiranja in profil tveganja subjekta v postopku reševanja.

Znesek blažilnika iz drugega pododstavka tega odstavka ne presega zneska zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128(6) Direktive 2013/36/EU z izjemo zahteve iz točke (a) navedene določbe, razen če je višja raven potrebna, da bi subjekt po reševanju še naprej izpolnjeval pogoje za pridobitev dovoljenja za ustrezno obdobje, ki ni daljše od enega leta.

Za namen točke (a) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi kot znesek, izračunan v skladu s točko (a), deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.

Za namen točke (b) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi kot znesek, izračunan v skladu s točko (b), deljen z mero izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda.

Odbor določi zneske za dokapitalizacijo iz prejšnjih pododstavkov v skladu z ukrepi za reševanje, predvidenimi v načrtu reševanja, ter lahko navedene zneske prilagodi, da ustrezno odražajo tveganja, ki vplivajo na rešljivost in ki izhajajo iz poslovnega modela, profila financiranja in splošnega profila tveganja skupine v postopku reševanja.

3a.   Če odbor oceni, da bi bila institucija, če bi propadla, likvidirana ali bi bil zanjo uveden postopek zaradi insolventnosti, zahteva iz člena 12a(1) te uredbe ne presega zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 104a Direktive 2013/36/EU.

4.  Brez poseganja v zadnji pododstavek tega odstavka, za določitev zneska iz odstavka 2 za subjekte, ki sami niso v postopku reševanja, odbor izračuna višjega od naslednjih zneskov:

(a)  vsote:

(i) zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz člena 92(1)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki veljajo za subjekt, ter

(ii) zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko subjekt znova izpolnjuje zahtevo po količniku skupnega kapitala iz člena 92(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahtevo iz člena 104a Direktive 2013/36/EU po izvajanju pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21;

(b)  vsote:

(i) zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi za subjekt po količniku finančnega vzvoda iz člena 92(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter ter

(ii) zneska za dokapitalizacijo, ki subjektu omogoča, da znova izpolnjuje zahtevo po količniku finančnega vzvoda iz člena 92(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 po izvršitvi pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 te uredbe.

Za namene točk (a)(ii) in (b)(ii) prvega pododstavka se znesek dokapitalizacije dopolni z dodatnim zneskom, ki je po mnenju odbora potreben za ohranitev zadostnega tržnega zaupanja po reševanju, pri čemer odbor upošteva poslovni model, model financiranja in profil tveganja subjekta v postopku reševanja.

Znesek blažilnika iz drugega pododstavka tega odstavka ne presega zneska zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128(6) Direktive 2013/36/EU z izjemo zahteve iz točke (a) navedene določbe, razen če je višja raven potrebna, da bi subjekt po reševanju še naprej izpolnjeval pogoje za pridobitev dovoljenja za ustrezno obdobje, ki ni daljše od enega leta.

Za namen točke (a) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi v odstotkih kot znesek, izračunan v skladu s točko (a), deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.

Za namen točke (b) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi v odstotkih kot znesek, izračunan v skladu s točko (b), deljen z mero izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda.

Odbor določi zneska za dokapitalizacijo iz tega odstavka v skladu z ukrepi za reševanje, predvidenimi v načrtu reševanja, ter lahko navedena zneska prilagodi, da ustrezno odražata tveganja, ki vplivajo na potrebe po dokapitalizaciji, ki izhajajo iz poslovnega modela, profila financiranja in splošnega profila tveganja subjekta.

5.  Kadar odbor pričakuje, da se lahko določeni razredi kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 27(5) izključijo iz reševanja s sredstvi upnikov ali v okviru delnega prenosa v celoti prenesejo na prejemnika, zahteva iz člena 12a(1) ne presega zneska, ki zadostuje za:

(a)  pokritje zneska izključenih obveznosti, opredeljenih v skladu s členom 27(5);

(b)  zagotovitev izpolnitve pogojev iz odstavka 2.

6.  Odločitev odbora, da določi minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti v skladu s tem členom, se obrazloži in vključuje celovito oceno elementov iz odstavkov 2 do 5 ▌.

7.  Za namene odstavkov 3 in 4 se kapitalske zahteve razumejo v skladu s tem, kako pristojni organ izvaja prehodne določbe, določene v poglavjih 1, 2 in 4 naslova I dela 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 in v določbah nacionalne zakonodaje za izvajanje možnosti, ki jih pristojnim organom daje navedena uredba.

Člen 12e

Določitev zahteve za subjekte, ki so GSPI

1.  Za subjekt v postopku reševanja, ki je GSPI ali del GSPI, minimalna zahteva za kapital in kvalificirane obveznosti zajema naslednje:

(a)  v skladu z določbami člena 72b(3) in (4) ter prehodnimi določbami člena 494 Uredbe (EU) št. 575/2013, višjega od naslednjih zneskov:

(i)   količnik, ki temelji na tveganju, v višini 18 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražene kot odstotek skupnega zneska izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) in (4) navedene uredbe;

(ii)  količnik, ki ne temelji na tveganju, v višini 6,75%, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražene kot odstotek mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) navedene uredbe, ter

(b)  vsako dodatno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti, ki jo določi odbor posebej za subjekt v skladu z odstavkom 2 in se izpolni z obveznostmi, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12c.

2.  Odbor lahko naloži dodatno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti iz točke (b) odstavka 1 samo:

(a)  kadar zahteva iz točke (a) odstavka 1 ne zadostuje za izpolnitev pogojev iz člena 12d ter

(b)  kolikor znesek zahtevanega kapitala in kvalificiranih obveznosti ne presega ravni, potrebne za izpolnitev pogojev iz člena 12d.

3.  Odločitev odbora, da naloži dodatno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti na podlagi točke (b) odstavka 1, se obrazloži in vključuje celovito oceno elementov iz odstavka 2.

Člen 12g

Uporaba minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti v zvezi s subjekti v postopku reševanja

1.  Subjekti v postopku reševanja izpolnijo zahteve iz členov 12d do 12f na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja.

2.  Odbor določi zahtevo iz člena 12a(1) za subjekt v postopku reševanja, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po posvetovanju z organom za reševanje, pristojnim na ravni skupine, in konsolidacijskim nadzornikom ter na podlagi zahtev iz členov 12d do 12f ter glede na to, ali načrt reševanja predvideva ločeno reševanje podrejenih družb skupine v tretji državi.

Člen 12h

Uporaba zahteve v zvezi s subjekti, ki sami niso subjekti v postopku reševanja

1.  Institucije, ki so podrejene družbe subjekta v postopku reševanja in same niso subjekti v postopku reševanja, izpolnijo zahteve iz členov 12d do 12f na posamični podlagi.

Odbor lahko po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, sklene, da bo zahtevo iz tega člena uporabil za subjekt iz točke (b), (c) ali (d) člena 1(1) Direktive 2014/59/EU, ki je podrejena družba subjekta v postopku reševanja in sam ni subjekt v postopku reševanja.

2.  Za zahtevo iz člena 12a(1), ki velja za subjekte iz prvega odstavka, veljajo naslednji pogoji:

(a)  subjekt v postopku reševanja izpolnjuje konsolidirano zahtevo iz člena 12g;

(b)  vsota vseh zahtev, ki veljajo za podrejene družbe skupine v postopku reševanja, se pokrije s konsolidirano zahtevo iz člena 12g in je ne presega, razen če to ni izključna posledica učinkov konsolidacije na ravni skupine v postopku reševanja v skladu s členom 12g(1);

(c)  izpolnjuje merila primernosti iz odstavka 3;

(d)  določi se na 75 % do 90 % zahteve, izračunane v skladu s členom 12a(1), in ne presega prispevka podrejene družbe h konsolidirani zahtevi iz člena 45f(1).

3.  Zahteva iz člena 12a(1) se izpolni z enim ali več od naslednjega:

(a)  z obveznostmi, ki:

(i) se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno ali posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, ki so kupili obveznosti subjekta, ki je predmet tega člena, ali obstoječega delničarja, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, dokler izvajanje pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21 ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;

(ii) izpolnjujejo merila primernosti iz člena 72a, razen točke (b) člena 72b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iii) se v običajnih insolvenčnih postopkih obravnavajo za obveznostmi, ki niso primerne za kapitalske zahteve, ki se izdajo subjektom, ki niso subjekt v postopku reševanja in jih ti kupijo;

(iv) so vključene v pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21, pri čemer je to usklajeno s strategijo reševanja skupine v postopku reševanja ter zlasti ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;

(b)  s kapitalskimi instrumenti, ki se izdajo subjektom, ki niso subjekt v postopku reševanja in jih ti kupijo, če izvajanje pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21 ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo.

3a.  Z odstopanjem od odstavka 3(a)(ii) tega člena se obveznosti, izdane pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi], ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (g) do (o) člena 72b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko vključijo v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti.

3b .  Odbor, ki je v vlogi organa za reševanje subjekta, ki je del skupine v postopku reševanja, vendar ni subjekt v postopku reševanja, preuči, nato pa lahko deloma ali v celoti opusti uporabo odstavkov 1 do 5 v zvezi z navedenim subjektom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) subjekt v postopku reševanja, ki je del skupine v postopku reševanja, je centralni organ mreže ali zadružne skupine;

(b) subjekt je kreditna institucija, ki je trajno povezana s tem centralnim organom;

(c) za člane mreže se uporablja notranji solidarnostni mehanizem na pravni podlagi.

Člen 12i

Opustitev minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti v zvezi s subjekti, ki sami niso subjekti v postopku reševanja

Odbor lahko v celoti opusti uporabo člena 12h v zvezi s podrejeno družbo subjekta v postopku reševanja s sedežem v sodelujoči državi članici, če:

(a)  se podrejena družba in subjekt v postopku reševanja nahajata v sodelujočih državah članicah;

(b)  subjekt v postopku reševanja izpolnjuje zahtevo iz člena 12g;

(c)  trenutno ne obstaja niti ni predvidena bistvena dejanska ali pravna ovira za takojšnji prenos kapitala na podrejeno družbo, v zvezi s katero je bila sprejeta ugotovitev v skladu s členom 21(3), ali za to, da bi subjekt v postopku reševanja odplačal obveznosti tej podrejeni družbi, zlasti če se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje;

Člen 12jKršitve zahteve

1.  Vsako kršitev minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti, ki jo stori subjekt, obravnavajo odbor in drugi ustrezni organi na podlagi vsaj enega od naslednjih:

(a)  pooblastil za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 10;

(b)  ukrepov iz člena 104 Direktive 2013/36/ES;

(c)  ukrepov za zgodnje posredovanje v skladu s členom 13;

(d)  upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s členoma 110 in 111 Direktive 2014/59/EU.“

1a.  Odbor in drugi organi za reševanje vsake tri mesece preverijo izpolnjevanje minimalne zahteve za kapital in kvalificirane obveznosti ter pristojni organ obvestijo o vsaki kršitvi ali drugih zadevnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na izpolnjevanje zahteve.

2.  Odbor, organi za reševanje in pristojni organi sodelujočih držav članic se pri izvajanju svojih pooblastil iz točk (a) do (d) odstavka 1 med sabo posvetujejo.“.

2a.  Z odstopanjem od člena 141a(1) Direktive 2013/36/EU se za institucijo ne šteje, da ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku za namene člena 141 navedene direktive, če izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) člena 141a(2) navedene direktive, če neizpolnjevanje navedene zahteve zadeva le minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kakor je določena v členih 12d in 12e te uredbe, in če neizpolnjevanje te zahteve ne traja dlje od 12 mesecev.

Člen 12ja

Prehodne ureditve in ureditve po končanem reševanju

Z odstopanjem od člena 12(1) odbor določi ustrezno prehodno obdobje, v katerem naj bi institucija ali subjekt iz točk (b) in (c) člena 2 izpolnil zahteve iz členov 12g, 12h ali 12i ali zahtevo, ki je posledica uporabe člena 12c(3), kot je ustrezno. Rok za izpolnitev zahtev iz členov 12 g ali 12h ali zahteve, ki izhaja iz uporabe člena 12c(3), je 1. januar 2024.

Odbor določi vmesno ciljno raven za zahteve iz členov 12 g, 12h ali 12i ali zahtevo, ki izhaja iz uporabe člena 12c(3), kot je ustrezno. Institucija ali subjekt iz točk (b) in (c) člena 2 izpolni navedeno vmesno ciljno raven na dan 1. januarja 2022. Vmesna ciljna raven zagotavlja linearno povečevanje kvalificiranih obveznosti in kapitala za namene izpolnjevanja zahteve.

6.  Člen 16 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo iz točke (b) člena 2, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 18(1).“;

(b)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odbor se lahko ne glede na dejstvo, da nadrejena družba ne izpolnjuje pogojev iz člena 18(1), odloči za ukrep za reševanje v zvezi z navedeno nadrejeno družbo, če je ta subjekt v postopku reševanja in če ena ali več njenih podrejenih družb, ki so institucije in niso subjekti v postopku reševanja, izpolnjujejo pogoje iz člena 18(1) ter je stanje njihovih sredstev in obveznosti tako, da njihov propad ogroža institucijo ali skupino kot celoto, ukrep za reševanje v zvezi z navedeno nadrejeno družbo pa je potreben za reševanje takih podrejenih družb, ki so institucije, ali za reševanje skupine kot celote.“.

7.  V točki (b) člena 18(1) se besedilo „zadevnih kapitalskih instrumentov“ nadomesti z besedilom „zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti“.

8.  Točka (c) člena 20(5) se nadomesti z naslednjim:

„(c)  kadar se uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21(7), prispevati k odločitvi o obsegu razveljavitve ali zmanjšanja vrednosti lastniških instrumentov in o obsegu odpisa ali konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;“.

9.  Člen 21 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:

„Odpis in konverzija kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti“

(b)  v prvem stavku odstavka 1 se besedilo „kapitalskih instrumentov“ nadomesti z besedilom „kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti“;

(c)  v točki (b) odstavka 1 se besedilo „kapitalskih instrumentov“ nadomesti z besedilom „kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti“;

(d)  v točki (b) odstavka 3 se besedilo „kapitalskih instrumentov“ nadomesti z besedilom „kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti“;

(e)  v drugem pododstavku odstavka 8 se besedilo „kapitalskih instrumentov“ in „kapitalskimi instrumenti“ nadomesti z besedilom „kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti“ oziroma „kapitalskimi instrumenti in kvalificiranimi obveznostmi“;

(f)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.  Če je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1, odbor na podlagi postopka iz člena 18 določi, ali je treba pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti izvajati posamezno ali v skladu s postopkom iz člena 18 v kombinaciji z ukrepom za reševanje.

Pooblastilo za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti se lahko izvaja neodvisno od ukrepa za reševanje samo v zvezi z kvalificiranimi obveznostmi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) člena 12(3), razen pogoja v zvezi s preostalo zapadlostjo obveznosti.“;

(g)  v odstavku 10 se doda naslednja točka:

„(d)  glavnica kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7 se v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja iz člena 14, ali do zmogljivosti zadevnih kvalificiranih obveznosti odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali oboje, kar je nižje.“.

9a.  V člen 27 se vstavi nov odstavek 3a:

„3a.  Države članice prepovejo institucijam ali subjektom iz točk (b), (c) ali (d) člena 1(1), da na kakršen koli način namigujejo, sporočajo ali prikazujejo, da za obveznosti, razen tistih iz točk (a) do (g) odstavka 2 tega člena, ne veljajo pooblastila za odpis ali konverzijo. Za vsako kršitev te prepovedi veljajo kazni v skladu s poglavjem VI.“

9b.   V členu 38(2) se doda točka (ca):

„(ca) kadar namigujejo, sporočajo ali prikazujejo, da za obveznosti, razen tistih iz točk (a) do (g) člena 27(3), ne veljajo pooblastila za odpis ali konverzijo, s čimer kršijo odstavek 3a navedenega člena.“

Člen 6Začetek veljavnosti

1.  Ta uredba o spremembi začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Ta uredba se začne uporabljati v 18 mesecih od datuma začetka njene veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1)

* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

UL C […], […], str. […].

(3)

UL C […], […], str. […].

(4)

  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dokončanje bančne unije“, 24. 11. 2015, COM(2015) 587 final.

(5)

  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(6)

  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013.  o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str.1)

(7)

  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(8)

  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sposobnost za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo za kreditne institucije in naložbena podjetja

Referenčni dokumenti

COM(2016)0851 – C8-0478/2016 – 2016/0361(COD)

Datum predložitve EP

23.11.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

1.2.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

1.2.2017

AFCO

1.2.2017

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

JURI

25.1.2017

AFCO

30.1.2017

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Gunnar Hökmark

24.11.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

28.2.2017

25.4.2017

3.5.2017

11.12.2017

 

22.2.2018

 

 

 

Datum sprejetja

19.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

8

11

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, David Coburn, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Cătălin Sorin Ivan, Barbara Kappel, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Ashley Fox, Doru-Claudian Frunzulică, Syed Kamall, Alain Lamassoure, Thomas Mann, Luigi Morgano, Michel Reimon, Joachim Starbatty

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Petr Ježek, Wolf Klinz, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz

Datum predložitve

25.6.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

38

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells

ENF

Barbara Kappel

PPE

Burkhard Balz, Markus Ferber, Christofer Fjellner, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan

S&D

Pervenche Berès, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Doru-Claudian Frunzulică, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

8

-

EFDD

David Coburn, Bernard Monot, Marco Valli

ENF

Gerolf Annemans, Marco Zanni

GUE/NGL

Marisa Matias, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

11

0

ALDE

Caroline Nagtegaal

ECR

Ashley Fox, Syed Kamall, Stanisław Ożóg, Joachim Starbatty, Kay Swinburne

S&D

Hugues Bayet

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Michel Reimon, Ernest Urtasun

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 11. julij 2018Pravno obvestilo