Postopek : 2018/2028(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0228/2018

Predložena besedila :

A8-0228/2018

Razprave :

PV 10/09/2018 - 27
CRE 10/09/2018 - 27

Glasovanja :

PV 11/09/2018 - 6.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0332

POROČILO     
PDF 653kWORD 70k
27.6.2018
PE 618.224v02-00 A8-0228/2018

o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi

(2018/2028(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Jill Evans

Pripravljavka mnenja (*):

Marisa Matias, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi

(2018/2028(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 21(1) in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003,

–  ob upoštevanju Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(2),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja(3),

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 21. novembra 2008 o evropski strategiji za večjezičnost (2008/C-320/01)(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES(5),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2008 z naslovom Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza (COM(2008)0566),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev (COM(2011)0942),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2010)0245)(6),

–  ob upoštevanju priporočila v zvezi s spodbujanjem in uporabo večjezičnosti in univerzalnega dostopa do kibernetskega prostora, ki ga je sprejela Generalna konferenca Unesca na svojem 32. zasedanju 15. oktobra 2003 v Parizu,

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer št. 386 z naslovom Evropejci in njihovi jeziki, objavljene junija 2012,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta 15. in 16. marca 2002 v Barceloni (SN 100/1/02 REV 1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 1988 o znakovnih jezikih za gluhe(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2004 o ohranjanju in spodbujanju kulturne raznolikosti: vloga evropskih regij in mednarodnih organizacij, kot sta Unesco in Svet Evrope (8), in svoje resolucije z dne 4. septembra 2003 o evropskih regionalnih in manj razširjenih jezikih – jeziki manjšin v EU – v okviru širitve in kulturne raznolikosti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o večjezičnosti: prednost Evrope in skupna zaveza(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti v Evropski uniji(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o varstvu in nediskriminaciji manjšin v državah članicah EU(12),

–  ob upoštevanju študije Službe Evropskega parlamenta za raziskave in Oddelka za znanstvene napovedi z naslovom Enakost jezikov v digitalni dobi – platformi Human Language Project naproti, ki je bila objavljena marca 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0228/2018),

A.  ker lahko jezikovne tehnologije gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter osebam z disleksijo olajšajo komunikacijo in ker se za namene tega poročila pojem „jezikovna tehnologija“ nanaša na tehnologijo, ki podpira ne le govorjene jezike, temveč tudi znakovni jezik, in ob zavedanju, da so znakovni jeziki pomemben element jezikovne raznolikosti Evrope;

B.  ker razvoj jezikovnih tehnologij (v nadaljevanju: JT) zajema veliko raziskovalnih področij in disciplin, vključno z računalniškim jezikoslovjem, umetno inteligenco, računalništvom in jezikoslovjem, ki se med drugim uporabljajo za obdelavo naravnega jezika, analizo besedil, tehnologijo govora in podatkovno rudarjenje;

C.  ker je glede na rezultate posebne raziskave Eurobarometer št. 386 z naslovom Evropejci in njihovi jeziki samo nekaj več kot polovica Evropejcev (54 %) sposobnih komunicirati v najmanj enem dodatnem jeziku, četrtina (25 %) v najmanj dveh dodatnih jezikih in ena desetina (10 %) v najmanj treh dodatnih jezikih;

D.  ker je v Evropski uniji 24 uradnih jezikov in več kot 60 nacionalnih, regionalnih in manjšinskih jezikov, poleg jezikov migrantov in, v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, različnih državno priznanih znakovnih jezikov; ker je večjezičnost ena največjih prednosti kulturne raznolikosti v Evropi in hkrati en največjih izzivov za oblikovanje resnično povezane EU;

E.  ker je pri premagovanju geografskih, socialnih in ekonomskih ovir za dostop do širokopasovnega interneta podpora lokalnim skupnostim, kot so domorodne, podeželske ali oddaljene skupnosti, ključni pogoj za učinkovito politiko večjezičnosti EU;

F.  ker večjezičnost spada na vrsto področij politike EU, vključno s kulturo, izobraževanjem, gospodarstvom, enotnim digitalnim trgom, vseživljenjskim učenjem, zaposlovanjem, socialno vključenostjo, konkurenčnostjo, mladino, civilno družbo, mobilnostjo, raziskavami in mediji; ker je treba več pozornosti nameniti odpravi ovir za medkulturni in medjezikovni dialog ter spodbujanju medsebojnega razumevanja;

G.  ker Komisija priznava, da mora biti enotni digitalni trg večjezičen; ker ni bila predlagana nobena skupna politika EU, s katero bi se spopadli s težavo jezikovnih preprek;

H.  ker se JT uporabljajo v praktično vseh vsakdanjih digitalnih proizvodih in storitvah, saj se pri večini do neke mere uporablja jezik (zlasti pri vseh proizvodih, povezanih z spletom, kot so iskalniki, družbena omrežja in storitve e-trgovine); ker uporaba JT vpliva tudi na sektorje, ki so bistvenega pomena za vsakodnevno blaginjo evropskih državljanov, kot so izobraževanje, kultura in zdravje;

I.  ker je stopnja čezmejne e-trgovine zelo nizka, saj je leta 2015 samo 16 % evropskih državljanov opravilo nakup prek spleta v drugih državah EU; ker JT lahko prispeva k prihodnji evropski čezmejni in medjezikovni komunikaciji, spodbudi gospodarsko rast in družbeno stabilnost ter zmanjša naravne omejitve, s čimer spoštuje in spodbuja kohezijo in konvergenco ter krepi konkurenčnost EU po vsem svetu;

J.  ker tehnološki razvoj vse bolj temelji na jeziku in ima posledice za rast in družbo; ker je nujno treba vzpostaviti več jezikovno osveščenih politik in tehnološke ter zares multidisciplinarne raziskave in vzgojo o digitalni komunikaciji in jezikovni tehnologiji ter njihovem razmerju do rasti in družbe;

K.  ker bi se z izpolnitvijo cilja iz Barcelone, da se državljanom omogoči dobra komunikacija v maternem in še dveh drugih jezikih, povečale njihove možnosti za dostop do kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih vsebin v digitalni obliki ter udeležbo v vlogi državljanov, poleg možnosti za dostop do enotnega digitalnega trga; ker so dodatna sredstva in orodja, zlasti tista, ki jih zagotavljajo jezikovne tehnologije, ključna za ustrezno upravljanje evropske večjezičnosti ter spodbujanje večjezičnosti pri posameznikih;

L.  ker je prišlo do pomembnih prodorov na področju umetne inteligence in se jezikovne tehnologije hitro razvijajo; ker umetna inteligenca, ki se osredotoča na jezike, ponuja nove priložnosti za digitalno komunikacijo, digitalno izboljšano komunikacijo, komunikacijo, ki temelji na tehnologiji, in sodelovanje v vseh evropskih (in tudi drugih) jezikih, s čimer govorcem različnih jezikov daje enak dostop do informacij in znanja ter izboljšuje funkcionalnost mreže informacijske tehnologije;

M.  ker bi morale skupne evropske vrednote sodelovanja, solidarnosti, enakosti, priznavanja in spoštovanja pomeniti, da imajo vsi državljani popoln in enak dostop do digitalnih tehnologij, s čimer se ne bi le izboljšali evropska povezanost in blaginja, temveč bi se tudi omogočil večjezični enotni digitalni trg;

N.  ker je razpoložljivost tehnoloških orodij, kot so video igre ali izobraževalne aplikacije, v manjšinskih ali manj razširjenih jezikih ključnega pomena za razvoj jezikovnih spretnosti, zlasti pri otrocih;

O.  ker morajo imeti govorci manj razširjenih evropskih jezikov dejansko možnost kulturnega izražanja in ustvarjanja lastnih kulturnih vsebin v lokalnih jezikih;

P.  ker pojav metod, kot je globoko učenje, ki temelji na povečani računalniški zmogljivosti in dostopu do velikih količin podatkov, omogoča, da postajajo jezikovne tehnologije resnična rešitev za premagovanje jezikovnih ovir;

Q.  ker jezikovne ovire pomembno vplivajo na oblikovanje evropske identitete in prihodnost procesa evropskega povezovanja; ker bi bilo treba o odločanju in politikah EU državljane obveščati v njihovem maternem jezik,u tako prek spleta kot drugje;

R.  ker so jeziki pomemben del nenehno rastoče zakladnice velepodatkov;

S.  ker se s človeškimi jeziki izraža ogromna količina podatkov; ker bi upravljanje JT lahko omogočilo široko paleto inovativnih proizvodov in storitev informacijske tehnologije v industriji, trgovini, vodenju, raziskavah, javnih storitvah in upravi ter zmanjšalo naravne omejitve in tržne stroške;

Sedanje ovire za doseganje enakopravnosti jezikov v digitalni dobi v Evropi

1.  obžaluje, da se zaradi pomanjkanja ustrezne politike v Evropi trenutno povečuje tehnološki razkorak med jeziki, ki so dobro podprti s sredstvi, in jeziki, ki so manj podprti s sredstvi, ne glede na to, ali so slednji uradni, drugače uradno priznani ali neuradni jeziki v EU; poleg tega obžaluje, da več kot dvajsetim evropskim jezikom grozi digitalno izumrtje; ugotavlja, da so EU in njene institucije dolžne povečati, spodbujati in spoštovati jezikovno raznolikost v Evropi;

2.  poudarja, da je imela digitalna tehnologija v zadnjem desetletju velik vpliv na jezikovni razvoj, ki ga je še vedno težko oceniti; oblikovalcem politike priporoča, naj resno preučijo študije, ki kažejo, da digitalna komunikacija znižuje stopnjo pismenosti pri mlajših odraslih, kar vodi do preprek glede slovnice in pismenosti med generacijami ter splošnega siromašenja jezika; meni, da bi morala digitalna komunikacija širiti, bogatiti in nadgrajevati jezike ter da bi se morale tovrstne ambicije odražati v nacionalnih politikah izobraževanja na področju opismenjevanja in nacionalnih politikah opismenjevanja;

3.  poudarja, da so evropski manj razširjeni jeziki v precej slabšem položaju zaradi hudega pomanjkanja orodij, virov in financiranja raziskav, kar omejuje in krči področje dejavnosti raziskovalcev, ki kljub potrebnim tehnološkim spretnostim ne morejo v celoti izkoristiti prednosti jezikovnih tehnologij;

4.  opaža poglabljanje digitalne vrzeli med razširjenimi in manj razširjenimi jeziki ter vse večjo digitalizacijo evropske družbe, na primer pri zagotavljanju javnih storitev, ki povečuje neenakosti pri dostopu do informacij, zlasti za manj spretne, starejše in osebe z nizkimi dohodki ali iz prikrajšanih okolij; poudarja, da bi povečanje dostopnosti vsebin v različnih jezikih zmanjšalo neenakosti;

5.  ugotavlja, da Evropa kljub močni znanstveni podlagi na področju jezikovnega inženirstva in tehnologije v času, ko jezikovne tehnologije predstavljajo ogromno gospodarsko in kulturno priložnost, še vedno daleč zaostaja, in sicer zaradi razdrobljenosti trga, neustreznih naložb v znanje in kulturo, slabo usklajenih raziskav, pomanjkanja sredstev in pravnih ovir; nadalje ugotavlja, da na trgu trenutno prevladujejo neevropski akterji, ki se ne ukvarjajo s posebnimi potrebami večjezične Evrope; poudarja potrebo po spremembi tega vzorca in okrepitvi vodilne vloge Evrope na področju jezikovnih tehnologij z oblikovanjem projekta, ki bo posebej prilagojen potrebam in zahtevam Evrope;

6.  ugotavlja, da so jezikovne tehnologije na voljo predvsem v angleščini; se seznanjen, da veliki svetovni in evropski proizvajalci in družbe pogosto razvijajo jezikovno tehnologijo tudi za velike evropske jezike z relativno velikimi trgi: španščino, francoščino in nemščino (že pri teh jezikih je pomanjkanje virov na nekaterih podpodročjih); vendar poudarja, da bi bilo treba sprejeti splošne ukrepe na ravni EU (politika, financiranje, raziskave in izobraževanje) za zagotovitev razvoja jezikovne tehnologije za manj razširjene uradne jezike EU ter posebne ukrepe na ravni EU (politika, financiranje, raziskave in izobraževanje) za vključitev in spodbujanje tovrstnega razvoja za regionalne in manjšinske jezike;

7.  poudarja, da je treba bolje izkoristiti nove tehnološke pristope, ki temeljijo na večji računalniški zmogljivosti in boljšem dostopu do večje količine podatkov, da bi se spodbudil razvoj globokih nevronskih mrež, zaradi katerih so tehnologije za obdelavo človekovega jezika prava rešitev za jezikovne prepreke; zato poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno financiranje za podporo tovrstnega tehnološkega razvoja;

8.  ugotavlja, da potrebujejo jeziki z manj govorci ustrezno podporo deležnikov, vključno s proizvajalci tiskovnih podob za diakritične znake, proizvajalci tipkovnic in sistemi za upravljanje vsebin, da se vsebina v teh jezik lahko ustrezno hrani, obdela in prikaže; od Komisije zahteva oceno o tem, kako se lahko spodbudi podpora, in da se oblikuje priporočilo o tem v okviru postopka javnih naročil v EU;

9.  poziva države članice, naj spodbujajo uporabo več jezikov pri digitalnih storitvah, kot so mobilne aplikacije;

10.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da enotni digitalni trg ostaja razdrobljen s številnimi ovirami, tudi jezikovnimi, in tako ovira spletno trgovino, komunikacijo prek družbenih omrežij in drugih komunikacijskih sredstev, čezmejno izmenjavo kulturne, ustvarjalne in avdiovizualne vsebine ter širšo uporabo vseevropskih javnih storitev; poudarja, da bi čezmejni dostop do vsebin lahko koristil kulturni raznolikosti in večjezičnosti v Evropi, zlasti za izobraževalne namene; poziva Komisijo, naj oblikuje trdno in usklajeno strategijo za večjezičen enotni digitalni trg;

11.  ugotavlja, da jezikovne tehnologije trenutno v evropski politični agendi nimajo nobene vloge, kljub temu da je spoštovanje jezikovne raznolikosti zapisano v pogodbah;

12.  izraža priznanje pomembni vlogi prejšnjih raziskovalnih mrež, ki jih je financirala EU, kot so FLaReNet, CLARIN, HBP in META-NET (vključno z META-SHARE), ki so utirale pot gradnji evropske platforme jezikovnih tehnologij;

Izboljšanje institucionalnega okvira za politike jezikovnih tehnologij na ravni EU

13.  poziva Svet, naj pripravi priporočilo o zaščiti in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji, tudi na področju jezikovnih tehnologij;

14.  priporoča, naj Komisija za povečanje prepoznavnosti jezikovnih tehnologij v Evropi področje večjezičnosti in jezikovnih tehnologij dodeli v portfelj komisarja; meni, da bi moral biti pristojni komisar odgovoren za spodbujanje jezikovne raznolikosti in enakosti na ravni EU, glede na pomen jezikovne raznolikosti za prihodnost Evrope;

15.  predlaga, naj se zagotovi celovito pravno varstvo na ravni EU za 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, priznavanje kolektivnih pravic narodnih in jezikovnih manjšin v digitalnem svetu ter poučevanje v maternem jeziku za govorce uradnih in neuradnih jezikov EU;

16.  spodbuja države članice, ki so že razvile svoje uspešne strategije politike na področju jezikovnih tehnologij, naj delijo svoje izkušnje in dobre prakse, da bi pomagale svojim nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom pri razvijanju strategij;

17.  poziva države članice, naj razvijejo celovite politike na jezikovnem področju ter dodelijo sredstva in uporabljajo ustrezna orodja za spodbujanje in olajšanje jezikovne raznolikosti in večjezičnosti na digitalnem področju; poudarja skupno odgovornost EU, držav članic, univerz in drugih javnih ustanov za zaščito svojih jezikov v digitalnem svetu ter razvoj podatkovnih zbirk in prevajalske tehnologije za vse jezike EU, tudi manj razširjene; poziva k usklajevanju med raziskovalnim in poslovnim svetom za uresničitev skupnega cilja povečanja digitalnih možnosti za jezikovno prevajanje ter k prostemu dostopu do podatkov, ki so potrebni za tehnološki napredek;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije in ukrepe politike za omogočanje večjezičnosti na digitalnem trgu; v zvezi s tem zahteva, da Komisija in države članice opredelijo minimalne jezikovne vire, kot so podatkovni nizi, slovarji, zapisi govora, pomnilniki prevodov, korpusi z razlagami in enciklopedične vsebine, ki bi jih morali imeti vsi evropski jeziki, da bi preprečili digitalno izumrtje;

19.  priporoča Komisiji, naj razmisli o ustanovitvi centra za jezikovno raznolikost, ki bi povečal ozaveščenost o pomenu manj razširjenih regionalnih in manjšinskih jezikov, tudi na področju jezikovnih tehnologij;

20.  poziva Komisijo, naj pregleda svojo okvirno strategijo za večjezičnost ter predlaga jasen akcijski načrt za spodbujanje jezikovne raznolikosti in odpravo jezikovnih ovir na digitalnem področju;

21.  poziva Komisijo, naj na področju jezikovne tehnologije daje prednost majhnim državam članicam z lastnim jezikom, da bi ustrezno obravnavali jezikovne izzive, s katerimi se soočajo;

22.  poudarja, da bo razvoj JT olajšal podnaslavljanje, sinhronizacijo in prevajanje video iger in programskih aplikacij v manjšinske in manj razširjene jezike;

23.  poudarja, da je treba zmanjšati tehnološko vrzel med jeziki s povečanjem prenosa znanja in tehnologije;

24.  poziva države članice, naj najdejo učinkovite načine za utrditev svojih maternih jezikov;

Priporočila za raziskovalne politike EU

25.  poziva Komisijo, naj vzpostavi obsežen, dolgoročno usklajen program financiranja za raziskave, razvoj in inovacije na področju jezikovnih tehnologij na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki bo posebej prilagojen potrebam in zahtevam Evrope; poudarja, da bi si moral program prizadevati za preučevanje globokega naravnega razumevanja jezikov in povečanje učinkovitosti z izmenjavo znanja, infrastrukture in virov, da bi se razvile inovativne tehnologije in storitve, s pomočjo katerih bi dosegli naslednji znanstveni preboj na tem področju in zmanjšali tehnološko vrzel med evropskimi jeziki; poudarja, da bi bilo treba to storiti z udeležbo raziskovalnih centrov, akademskih krogov, podjetij (zlasti MSP in zagonskih podjetij) in drugih ustreznih deležnikov; nadalje poudarja, da bi moral biti ta projekt odprt in medobratovalen, temeljiti bi moral na oblaku ter bi moral poskrbeti za zlahka nadgradljiva in učinkovita osnovna orodja za več aplikacij jezikovne tehnologije;

26.  meni, da bi bilo treba integratorje informacijske in komunikacijske tehnologije v EU ekonomsko spodbuditi, da pospešijo nudenje storitev v oblaku, da se omogoči nemotena vključitev tehnologije za obdelavo človekovega jezika v njihove aplikacije za e-trgovino, zlasti da se zagotovi, da bodo imela MSP koristi od samodejnega prevajanja;

27.  poudarja, da si mora Evropa zagotoviti vodilno mesto na področju umetne inteligence, ki bo osredotočena na jezike; ponovno opozarja, da so družbe EU v najboljšem položaju za nudenje rešitev, prilagojenih našim specifičnim kulturnim, družbenim in ekonomskim potrebam;

28.  verjame, da bi morali specifični progami znotraj sedanjih shem financiranja, kot je Obzorje 2020, pa tudi programi financiranja, ki jih bodo nasledili, spodbuditi dolgoročne temeljne raziskave ter prenos znanja in tehnologije med državami in regijami;

29.  priporoča vzpostavitev evropske platforme za jezikovno tehnologijo s predstavniki vseh evropskih jezikov, ki bo omogočala izmenjavo virov v zvezi z JT, storitev in odprtokodnih svežnjev, zlasti med univerzami in raziskovalnimi centri, ter bo hkrati zagotavljala, da bo lahko vsaka shema financiranja delovala z odprtokodno skupnostjo in bo lahko ta skupnost do nje tudi dostopala;

30.  priporoča vzpostavitev ali podaljšanje projektov, kot je projekt digitalne jezikovne raznolikosti, s katerimi se izvajajo raziskave digitalnih potreb vseh evropskih jezikov, tako tistih z zelo majhnim kot tudi tistih z zelo velikim številom govorcev, da bi obravnavali vprašanje digitalne vrzeli in pomagali te jezike pripraviti na trajnostno digitalno prihodnost;

31.  priporoča posodobitev serije belih knjig META-NET, vseevropske raziskave o stanju JT, virih za vse evropske jezike, informacijah o jezikovnih ovirah in politikah, povezanih s to temo, ki je bila objavljena leta 2012, da bi zagotovili možnost ocenjevanja in razvoja politik jezikovnih tehnologij;

32.  poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo za financiranje tehnologije za obdelavo človekovega jezika, ki bo temeljila na izvrševanju sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, programa Obzorje 2020 ter instrumenta za povezovanje Evrope; poleg tega meni, da bi se Komisija morala osredotočiti na raziskovalna področja, ki so potrebna za zagotovitev temeljitega razumevanja jezika, kot so računalniško jezikoslovje, jezikoslovje, umetna inteligenca, jezikovna tehnologija, računalništvo in kognitivna znanost;

33.  poudarja, da je jezik lahko ovira za prenos znanstvenega znanja; ugotavlja, da se večina vplivnih znanstvenih publikacij tiska v angleščini, kar je povzročilo znaten premik v ustvarjanju in širitvi akademskega znanja; poudarja, da se morajo ti pogoji za ustvarjanje znanja odražati v evropskih politikah in programih za raziskave in inovacije; poziva Komisijo, naj poišče rešitve, ki bi zagotovile, da bo znanstveno znanje na voljo v drugih jezikih, ki niso angleščina, in za podporo razvoju umetne inteligence za naravni jezik;

Izobraževalne politike za izboljšanje prihodnosti jezikovnih tehnologij v Evropi

34.  meni, da bi morale evropske izobraževalne politike zaradi sedanjega stanja, ko neevropski akterji obvladujejo trg jezikovnih tehnologij, stremeti k ohranjanju talenta v Evropi, analizirati sedanje izobraževalne potrebe, povezane z jezikovno tehnologijo (vključno z vsemi povezanimi področji in panogami), in na podlagi tega oblikovati smernice za izvajanje celostnih in skupnih ukrepov na evropski ravni ter izboljšati ozaveščenost šolarjev in študentov o poklicnih možnostih v panogi jezikovne tehnologije, vključno s panogo umetne inteligence, ki temelji na jeziku;

35.  meni, da je treba za zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja digitalno učno gradivo razviti tudi v manjšinskih in regionalnih jezikih, kar je pomembno za preprečevanje diskriminacije;

36.  ugotavlja, da bi bilo treba spodbujati vse večjo udeležbo žensk kot odločujoč dejavnik za razvoj raziskav in inovacij na področju evropskih študij o tehnologijah jezika;

37.  predlaga, naj Komisija in države članice spodbujajo uporabo jezikovnih tehnologij znotraj kulturnih in izobraževalnih izmenjav med evropskimi državljani, kot je Erasmus+, npr. spletna jezikovna podpora Erasmus+, s ciljem zmanjšanja ovir, ki jih lahko jezikovna raznolikost pomeni za medkulturni dialog in vzajemno razumevanje, zlasti v pisnem in avdiovizualnem izražanju;

38.  priporoča, naj države članice razvijejo programe digitalne pismenosti tudi v evropskih manjšinskih in regionalnih jezikih ter uvedejo usposabljanje za jezikovne tehnologije in orodja v učne načrte svojih šol, univerz in višjih strokovnih šol; poudarja tudi, da je pismenost še vedno pomemben dejavnik in nujen pogoj za napredek pri digitalnem vključevanju skupnosti;

39.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti potrebno podporo, ki jo izobraževalne ustanove potrebujejo za izboljšanje digitalizacije jezikov v EU;

Jezikovne tehnologije: prednosti za zasebne družbe in javne organe

40.  poudarja, da je treba podpirati razvoj naložbenih instrumentov in programov pospeševanja, ki so namenjeni povečanju uporabe jezikovnih tehnologij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter so usmerjeni zlasti v skupnosti z manj viri in spodbujajo razvoj zmogljivosti jezikovnih tehnologij na področjih, kjer je sektor šibkejši;

41.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi in zagotovi ustrezno financiranje, da bi okrepili vlogo evropskih malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij ter jim omogočili enostaven dostop do jezikovnih tehnologij, ki bi jih podjetja uporabljala za spletno rast z dostopanjem do novih tržišč in razvojnih priložnosti, s čimer bi povečala stopnjo inovacij in ustvarjala delovna mesta;

42.  poziva institucije EU, naj ozaveščajo podjetja, javne organe in državljane o prednostih razpoložljivosti spletnih storitev, vsebine in proizvodov v več jezikih, vključno z manj razširjenimi, regionalnimi in manjšinskimi jeziki, da bi se premagovale jezikovne ovire in prispevalo k ohranjanju kulturne dediščine jezikovnih skupnosti;

43.  podpira razvoj večjezičnih javnih e-storitev na ravni evropske uprave ter nacionalnih, regionalnih in po potrebi lokalnih uprav z inovativnimi, vključujočimi in podpornimi jezikovnimi tehnologijami, s čimer bi zmanjšali neenakost med jeziki in jezikovnimi skupnostmi, omogočali enakopraven dostop do storitev in spodbujali mobilnost podjetij, državljanov in delavcev v Evropi ter zagotovili oblikovanje vključujočega večjezičnega enotnega digitalnega trga;

44.  poziva uprave na vseh ravneh, naj izboljšajo dostop do spletnih storitev in informacij v različnih jezikih, zlasti za storitve v čezmejnih regijah in za vprašanja, povezana s kulturo, ter uporabljajo proste in odprtokodne jezikovne tehnologije, tudi strojno prevajanje, prepoznavanje govora in pretvorbo besedila v govor ter inteligentne jezikovne sisteme, kot so tisti za priklic večjezičnih informacij, povzemanje in razumevanje govora,da bi izboljšale dostopnost teh storitev;

45.  poudarja pomen tehnik besedilnega in podatkovnega rudarjenja za razvoj jezikovnih tehnologij; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med tem sektorjem in lastniki podatkov; poudarja, da je treba prilagoditi regulativni okvir in zagotoviti bolj odprto, medobratovalno uporabo in zbiranje jezikovnih virov; ugotavlja, da se občutljivi podatki ne smejo posredovati gospodarskim družbam in njihovi prosti programski opremi, ker ni jasno, kako bodo uporabili pridobljeno znanje, recimo v primeru zdravstvenih podatkov;

°

°  °

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

(2)

UL L 175, 27.6..2013, str. 1.

(3)

UL L 318, 4.12.2015, str. 1

(4)

UL C 320, 16.12.2008, str. 1.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 965.

(6)

UL C 54, 19.2.2011, str. 58.

(7)

UL C 187, 18.7.1988, str. 236.

(8)

UL C 92 E, 16.4.2004, str. 322.

(9)

UL C 76 E, 25.3.2004, str. 374.

(10)

UL C 117 E, 6.5.2010, str. 59.

(11)

UL C 93, 9.3.2016, str. 52.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0032.


OBRAZLOŽITEV

EU je edinstven projekt, v katerega je vključenih več kot 500 milijonov državljanov, ki uporabljajo približno 80 različnih jezikov. Čeprav je večjezičnost ena največjih prednosti Evrope, pomeni tudi enega največjih izzivov za oblikovanje kulturno in družbeno povezane EU, pa tudi oviro za izpolnitev ciljev enotnega digitalnega trga.

Jezikovne tehnologije je mogoče najti v številnih vsakdanjih digitalnih proizvodih, saj se pri večini do neke mere uporablja jezik. Mobilne komunikacije, družbeni mediji, pametni sistemi in vmesniki, ki temeljijo na govoru, spreminjajo način, kako državljani, podjetja in javne uprave komunicirajo v digitalnem svetu. Poleg tega jezikovne tehnologije pomagajo tudi pri razvoju večjezičnih virov in vsebine zunaj digitalnega področja. Kljub dejstvu, da so jezikovne tehnologije pomemben del tehnologije, ki je v pomoč v tej digitalni revoluciji, niso ustrezno obravnavane v agendah evropskih oblikovalcev politike.

Jezikovne tehnologije prispevajo k enakosti vseh evropskih državljanov v njihovih vsakdanjih izkušnjah, ne glede na jezike, ki jih govorijo.

Čeprav od jezikovnih tehnologij največ pridobijo manjši ali manjšinski jeziki, je orodij in virov zanje pogosto malo, v nekaterih primerih pa jih sploh ni. Dejansko se povečuje tehnološki razkorak med velikimi jeziki, ki so dobro podprti s sredstvi, in drugimi uradnimi, uradno priznanimi ali neuradnimi jeziki EU, pri čemer se nekateri od njih morda že srečujejo z digitalnim izumrtjem.

Da bi premostili ta tehnološki razkorak, bi se morale politike osredotočiti na spodbujanje razvoja tehnologij za vse evropske jezike. Ohranjanje jezika in z njim povezane kulture je močno povezano z njegovo sposobnostjo, da deluje in je uporaben v sodobnem in spreminjajočem se okolju, kot je digitalni svet. Kulturna in jezikovna raznolikost je tesno povezana z zmogljivostmi in viri v digitalnem svetu.

Izboljšave v jezikovnih tehnologijah so odvisne predvsem od zmožnosti dostopa do vedno obsežnejših in bolje prilagojenih jezikovnih podatkov in virov ter njihovega vzdrževanja. Tesno sodelovanje med raziskovalci, industrijo, imetniki javnih in zasebnih podatkov je postalo nujno. Poleg tega bi morala biti ureditev uporabe takih podatkov veliko bolj odprta, glavni jezikovni viri (korpusi, slovarji, ontologije itd.) pa bi morali biti interoperabilni in deljeni v odprtem okolju. Okvir, ki ga zagotavlja direktiva o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (Direktiva 2003/98/ES, imenovana direktiva IJS) omogoča, da se velike količine podatkov in informacij, ki jih ustvarjajo javne uprave, uporabijo kot dragoceni viri za jezikovne tehnologije.

V večjezični Evropi se pričakuje, da bodo imele jezikovne ovire globoke in prepletene družbene in gospodarske posledice, kot so: krepitev jezikovnega prepada, (2) oviranje mobilnosti delavcev, (3) onemogočanje dostopa do čezmejnih javnih storitev, (4) omejevanje vključevanja državljanov v politični proces in sodelovanja v njem, (5) ustvarjanje razdrobljenih trgov za čezmejno trgovino in e-poslovanje, zlasti za MSP, in (6) omejevanje dostopa do kulturnih in izobraževalnih virov.

Poleg tega evropska skupnost jezikovnih tehnologij priznava obstoj neusklajenosti med raziskovalnimi prizadevanji in trgom za aplikacije in storitve tehnologij človekovega jezika. Vendar so nedavne pobude, med njimi META-NET, zveza za odpravljanje jezikovnih ovir, forum LT-Innovate in program instrumenta za povezovanje Evrope, storile veliko za povezavo razdrobljene skupnosti.

Večjezičnost v Evropi pa je zapletena tema, ki vključuje veliko deležnikov v različnih državah s povezanimi interesi. Teh problemov ni mogoče rešiti z eno samo politiko. Nasprotno, da bi zares izkoristili priložnosti večjezične Evrope, je potrebno skupno in usklajeno ukrepanje na evropski, nacionalni in regionalni ravni, z vključitvijo različnih deležnikov.

Evropa lahko postane vodilna svetovna sila na področju jezikovne raznolikosti in enakosti. Orodja in metodologije, oblikovani za spodbujanje razširjene uporabe vseh evropskih jezikov, se lahko razširijo na preostali svet. Opozoriti je treba, da je v Evropi okrog 80 jezikov, na svetu pa 6000, od katerih je samo približno 2000 pisnih jezikov in le okrog 300 jih ima standardizirano obliko. Orodja in metodologije, oblikovani v Evropi, bi bili uporabni za najmanj 200 drugih jezikov po svetu.

Zato so v tem poročilu predlagane različne možnosti politike, ki bi izboljšale jezikovno enakost v Evropi z uporabo novih tehnologij (1) z izboljšanjem institucionalnih okvirov za politike jezikovnih tehnologij, (2) oblikovanjem novih raziskovalnih politik za povečanje uporabe jezikovnih tehnologij v Evropi, (3) uporabo izobraževalnih politik za varstvo prihodnje enakosti jezikov v digitalni dobi in (4) povečanjem podpore za zasebne družbe in javne organe za izboljšanje uporabe jezikovnih tehnologij.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (25.4.2018)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi

(2018/2028(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Marisa Matias

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je v Evropski uniji 24 uradnih ter več kot 60 nacionalnih, regionalnih, manjšinskih, znakovnih in migrantskih jezikov;

B.  ker več kot dvajsetim evropskim jezikom grozi digitalno izumrtje; ker ima jezikovna tehnologija ključno vlogo pri zaščiti in spodbujanju jezikovne raznolikosti, zlasti pri manj uporabljenih jezikih;

C.  ker je po podatkih organizacije Unesco le 30-50 % spletnih vsebin po svetu v angleščini; ker bosta visokokakovostno strojno ter računalniško podprto prevajanje prispevala k premagovanju jezikovnih ovir in izboljšanju medjezikovnega dostopa do informacij;

D.  ker je večjezičnost ena od največjih prednosti Evrope in temeljno načelo EU, ki spodbuja večjo bližino v Evropi za državljane, vendar je tudi eden največjih izzivov in bi morala spodbuditi razvoj gigabitne družbe;

E.  ker Komisija priznava, da mora biti digitalni enotni trg večjezičen; ker ni bila predlagana nobena skupna politika EU, s katero bi se spopadli s težavo jezikovnih preprek;

F.  ker so EU in njene institucije dolžne povečati, spodbujati in spoštovati jezikovno raznolikost v Evropi;

G.  ker je tržni delež čezmejne e-trgovine zelo nizek; ker jezikovna tehnologija lahko prispeva k prihodnji evropski čezmejni in medjezikovni komunikaciji, spodbudi gospodarsko rast in družbeno stabilnost ter zmanjša naravne omejitve, s čimer spoštuje in spodbuja kohezijo in konvergenco ter krepi konkurenčnost EU po vsem svetu;

H.  ker bo jezikovna tehnologija olajšala komunikacijo in sodelovanje v drugih jezikih, govorcem različnih jezikov omogočila enak dostop do informacij in znanja ter izboljšala funkcionalnost IT omrežij;

I.  ker so jeziki pomemben del nenehno rastoče zakladnice velepodatkov;

J.  ker težave pri dostopu do jezikovnih podatkov (tudi podatkov na spletu in sklopov raziskovalnih podatkov) omejujejo tehnološki razvoj jezikovne tehnologije;

K.  ker se s človeškimi jeziki izraža ogromna količina podatkov; ker bi upravljanje jezikovne tehnologije lahko omogočilo široko paleto inovativnih proizvodov in storitev informacijske tehnologije v industriji, trgovini, vladi, raziskavah, javnih storitvah in upravi ter zmanjšalo naravne omejitve in tržne stroške;

L.  ker jezikovna tehnologija v Evropi zaradi razdrobljenosti trga, neustreznih naložb v znanje in kulturo, neusklajenih raziskav, nezadostnega financiranja in pravnih ovir zaostaja, vendar njen razvoj vseeno hitro napreduje in obstaja ogromen potencial za dodatni napredek;

M.  ker tehnološki razvoj vse bolj temelji na jeziku in ima posledice za rast in družbo; ker je nujno treba vzpostaviti več jezikovno osveščenih politik in tehnološke ter zares multidisciplinarne raziskave in vzgojo o digitalni komunikaciji in jezikovni tehnologiji ter njihovem razmerju do rasti in družbe;

N.  ker je razpoložljivost tehnoloških orodij, kot so video igre in izobraževalne aplikacije, v manjšinskih jezikih ključnega pomena za razvoj jezikovnih spretnosti, zlasti pri otrocih;

O.  ker je evropska tehnologija za obdelavo človekovega jezika izjemna priložnost za EU, tako v gospodarskem pogledu kot tudi s kulturnega vidika;

P.  ker najpomembnejši subjekti jezikovne tehnologije niso Evropejci in ne obravnavajo specifičnih evropskih potreb;

Q.  ker strategija za enotni digitalni trg le bežno omenja večjezične storitve;

R.  ker je bil pri umetni inteligenci dosežen bistven napredek; ker so jezikovne tehnologije bistvenega pomena za zagotovitev, da bo umetna inteligenca večjezična;

1.  poudarja, da enotnega digitalnega trga ni mogoče dokončati brez tehnoloških rešitev, ki bodo omogočile premagovanje jezikovnih ovir; poziva Komisijo, naj oblikuje trdno in usklajeno strategijo za večjezičen enotni digitalni trg;

2.  odločno podpira oblikovanje usklajene pobude s trdno, trajnostno, obsežno in dolgoročno shemo financiranja za jezikovno tehnologijo, njen znanstveni cilj pa bi bil obravnavanje globoko naravno razumevanje jezika in povečanje učinkovitosti s širitvijo znanja, infrastrukture in virov; poudarja, da mora shema financiranja delovati na evropski, nacionalni in regionalni ravni s sodelovanjem raziskovalnih središč, akademskega sveta, podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, in ustreznih deležnikov; poudarja, da bi moral biti ta projekt odprt, temeljiti na oblaku, medobratovalen ter poskrbeti za zlahka nadgradljiva, izjemno učinkovita in zanesljiva osnovna orodja za več aplikacij jezikovne tehnologije;

3.  je seznanjen s prizadevnostjo in vnemo truda lokalizacijo, ki temelji na prostovoljcih, in internacionalizacijo pri razvoju odprtokodne programske opreme; priporoča, da se zagotovi, da bodo vse sheme financiranja tehnologije za obdelavo človekovega jezika združljive z odprtokodnimi skupnostmi in da lahko te skupnosti do nje dostopajo;

4.  poudarja, da je treba zmanjšati tehnološko vrzel med jeziki s povečanjem prenosa znanja in tehnologije;

5.  poudarja, da bi čezmejni dostop do vsebin lahko koristil kulturni raznolikosti in večjezičnosti v Evropi, zlasti za izobraževalne namene;

6.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi in zagotovi ustrezno financiranje, da bi okrepili vlogo evropskih malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij ter jim omogočili preprost dostop do jezikovnih tehnologij, ki bi jih podjetja uporabljala za spletno rast z dostopanjem do novih trgov in razvojnih priložnosti, s čimer bi povečala stopnjo inovacij in ustvarjala delovna mesta;

7.  poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo za financiranje tehnologije za obdelavo človekovega jezika, ki bo temeljila na izvrševanju sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, programa Obzorje 2020 ter instrumenta za povezovanje Evrope; poleg tega meni, da bi se Komisija morala osredotočiti na raziskovalna področja, ki so potrebna za zagotovitev temeljitega razumevanja jezika, kot so računalniško jezikoslovje, jezikoslovje, umetna inteligenca, jezikovna tehnologija, računalništvo in kognitivna znanost;

8.  poudarja prispevek EU, držav članic, univerz in drugih javnih ustanov k zaščiti svojih jezikov v digitalnem svetu ter razvoju podatkovnih zbirk in prevajalske tehnologije za vse jezike EU, tudi manj razširjene; poziva k usklajevanju med raziskovalnim in poslovnim svetom za uresničitev skupnega cilja povečanja digitalnih možnosti za jezikovno prevajanje ter k prostemu dostopu do podatkov, ki so potrebni za tehnološki napredek;

9.  se zaveda vse večje vrzeli med angleščino in drugimi jeziki na področju tehnologije, kar povzroča razlike v dostopu do podatkov med starostnimi skupinami, regijami in državami članicami, pa tudi med ljudmi z različno stopnjo izobrazbe; poudarja, da bi povečanje dostopnosti vsebin v drugih jezikih EU zmanjšalo neenakosti;

10.  poudarja, da je jezik lahko ovira za prenos znanstvenega znanja; ugotavlja, da se večina vplivnih znanstvenih publikacij tiska v angleščini, kar je povzročilo znaten premik v ustvarjanju in širitvi akademskega znanja; poudarja, da se morajo ti pogoji za ustvarjanje znanja odražati v evropskih politikah in programih za raziskave in inovacije; poziva Komisijo, naj poišče rešitve, ki bi zagotovile, da bo znanstveno znanje na voljo v drugih jezikih, ki niso angleščina, in za podporo razvoju umetne inteligence za naravni jezik;

11.  ugotavlja, da imajo odprtokodni sistemi in sistemi odprte programske opreme prednosti za državljane EU, saj komercialni algoritmi niso vsem prosto dostopni, medtem ko lahko vsak pregleduje odprtokodne algoritme in sodeluje pri nadaljnjem razvoju tehnologije, s čimer se strojni jeziki posodabljajo in se zagotavlja njihovo pravilno delovanje;

12.  ugotavlja, da so nekateri podatki, ki se vnesejo v sisteme prevajanja, občutljive narave in jih zaradi osebnih podatkov in zasebnosti ni mogoče predati komercialnim družbam in njihovi brezplačni programski opremi, saj ni jasno, kako bodo uporabile znanje, zbrano prek programov prevajanja, na primer o zdravstvenih podatkih;

13.  ugotavlja, da je treba opraviti presečne raziskave in študije o posledicah manjšinjskosti jezikov v digitalnem svetu ter učinkih na enakost in dostop do informacij;

14.  podpira razvoj večjezičnih javnih e-storitev na ravni evropske uprave ter nacionalnih, regionalnih in po potrebi lokalnih uprav z inovativnimi, vključujočimi in podpornimi jezikovnimi tehnologijami, s čimer bi zmanjšali neenakost med jeziki in jezikovnimi skupnostmi, omogočali enakopraven dostop do storitev in spodbujali mobilnost podjetij, državljanov in delavcev v Evropi ter zagotovili oblikovanje vključujočega večjezičnega enotnega digitalnega trga;

15.  ugotavlja, da so jezikovne tehnologije na voljo predvsem v angleščini; se seznanjen, da veliki svetovni in evropski proizvajalci in družbe pogosto razvijajo jezikovno tehnologijo tudi za velike evropske jezike z relativno velikimi trgi: španščino, francoščino in nemščino (že pri teh jezikih je pomanjkanje virov na nekaterih podpodročjih); vendar poudarja, da bi bilo treba sprejeti splošne ukrepe na ravni EU (politika, financiranje, raziskave in izobraževanje) za zagotovitev razvoja jezikovne tehnologije za manj razširjene uradne jezike EU ter posebne ukrepe na ravni EU (politika, financiranje, raziskave in izobraževanje) za vključitev in spodbujanje tovrstnega razvoja za regionalne in manjšinske jezike;

16.  poudarja, da je treba bolje izkoristiti nove tehnološke pristope, ki temeljijo na večji računalniški zmogljivosti in boljšem dostopu do večje količine podatkov, da bi se spodbudil razvoj globokih nevronskih mrež, zaradi katerih so tehnologije za obdelavo človekovega jezika prava rešitev za jezikovne prepreke; zato poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno financiranje za podporo tovrstnega tehnološkega razvoja;

17.  ugotavlja, da potrebujejo jeziki z manj govorci ustrezno podporo deležnikov, vključno s proizvajalci tiskovnih podob za diakritične znake, proizvajalci tipkovnic in sistemi za upravljanje vsebin, da se vsebina v teh jezik lahko ustrezno hrani, obdela in prikaže; od Komisije zahteva oceno o tem, kako se podpora lahko spodbudi, in da se oblikuje priporočilo o tem v okviru postopka javnih naročil v EU;

18.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med tem sektorjem in lastniki podatkov; poudarja, da je treba prilagoditi regulativni okvir in zagotoviti vol odprto, medobratovalno uporabo in zbiranje jezikovnih virov;

19.  meni, da bi bilo treba integratorje informacijske in komunikacijske tehnologije v EU ekonomsko spodbuditi, da pospešijo nudenje storitev v oblaku, da se omogoči nemotena vključitev tehnologije za obdelavo človekovega jezika v njihove aplikacije za e-trgovino, zlasti da se zagotovi, da bodo imela MSP koristi od samodejnega prevajanja;

20.  poudarja, da si mora Evropa zagotoviti vodilno mesto na področju umetne inteligence, ki bo osredotočena na jezike; ponovno opozarja, da so družbe EU v najboljšem položaju za nudenje rešitev, prilagojenih našim specifičnim kulturnim, družbenim in ekonomskim potrebam;

21.  poziva Komisijo, naj finančno podpre podnaslavljanje, sinhronizacijo in prevajanje video iger in programskih aplikacij v manjšinske jezike;

22.  ugotavlja, da obstoječa digitalna orodja in viri za manj razširjene jezike, vključno z digitalno dostopnostjo vseh pravopisov in sredstev za prevajanje znakovnega jezika ter digitalizacijo, ne zadostujejo; poziva Komisijo in vse države članice, da finančno podprejo projekte za razvoj, zbiranje in spodbujanje najboljših virov, vključno z razporeditvami tipkovnice, slovarjev, prevajalske programske opreme in najboljših praks za uporabo jezikov, ki jih ogroža digitalna izločitev.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

61

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, David Borrelli, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Julia Reda, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Cornelia Ernst, Francesc Gambús, Françoise Grossetête, Werner Langen, Rupert Matthews, Răzvan Popa, Dominique Riquet, Theodor Dumitru Stolojan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

61

+

ALDE

Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Dominique Riquet, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Rupert Matthews, Evžen Tošenovský

EFDD

Rosa D’Amato, Dario Tamburrano

ENF

Barbara Kappel

GUE/NGL

Cornelia Ernst, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

NI

David Borrelli

PPE

Pilar Ayuso, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Francesc Gambús, Françoise Grossetête, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Theodor Dumitru Stolojan, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Csaba Molnár, Dan Nica, Miroslav Poche, Răzvan Popa, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Julia Reda, Claude Turmes

1

-

EFDD

Jonathan Bullock

2

0

ENF

Angelo Ciocca, Christelle Lechevalier

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

19.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Rupert Matthews, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marlene Mizzi, Liliana Rodrigues, Algirdas Saudargas, Remo Sernagiotto, Francis Zammit Dimech


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

GUE/NGL

Curzio Maltese

PPE

Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Algirdas Saudargas, Michaela Šojdrová, Bogdan Brunon Wenta, Francis Zammit Dimech, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Marlene Mizzi, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Liliana Rodrigues, Julie Ward

VERTS/ALE

Jill Evans

0

-

 

 

4

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Rupert Matthews, Remo Sernagiotto

ENF

Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 29. avgust 2018Pravno obvestilo