Postopek : 2016/0364(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0243/2018

Predložena besedila :

A8-0243/2018

Razprave :

PV 15/04/2019 - 17
CRE 15/04/2019 - 17

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.12

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0370

POROČILO     ***I
PDF 944kWORD 113k
28.6.2018
PE 613.410v02-00 A8-0243/2018

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala

(COM(2016)0854 – C8-0474/2017 – 2016/0364(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Peter Simon

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala

(COM(2016)0854 – C8-0474/2017 – 2016/0364(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0854),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0474/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0243/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2016/0364(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5) in Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6) sta bili sprejeti kot odgovor na finančno krizo v letih 2007 in 2008. Ta zakonodajna ukrepa sta znatno prispevala k okrepitvi finančnega sistema v Uniji in omogočila, da so institucije odpornejše na morebitne prihodnje pretrese. Čeprav sta izjemno obsežna, ta ukrepa nista obravnavala vseh ugotovljenih slabosti, ki vplivajo na institucije. Prav tako so bili nekateri od prvotno predlaganih ukrepov predmet klavzul o pregledu ali niso bili dovolj podrobno opredeljeni, da bi jih bilo mogoče nemoteno izvajati.

(2)  Namen te direktive je obravnavati vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z določbami, ki niso bile dovolj jasne in so bile zato predmet različnih razlag ali za katere je bilo ugotovljeno, da so preveč obremenjujoče za nekatere institucije. Vsebuje tudi prilagoditve Direktive 2013/36/EU, ki so potrebne bodisi po sprejetju druge ustrezne zakonodaje Unije, kot je Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7), bodisi po spremembah, predlaganih vzporedno z Uredbo (EU) št. 575/2013. Končno, predlagane spremembe bolje usklajujejo trenutni regulativni okvir z mednarodnim razvojem in tako spodbujajo skladnost in primerljivost med jurisdikcijami.

(2a)  Eno od ključnih spoznanj finančne krize v Evropi je bilo to, da je njen institucionalni in politični okvir neprimeren za preprečevanje in odpravo neravnotežij v Uniji. Glede na najnovejši institucionalni razvoj v Uniji je potreben celovit pregled okvira makrobonitetne politike. Pri tem je pomembno, da se izboljša mehanizem usklajevanja med organi, poenostavi aktivacija instrumentov makrobonitetne politike ter razširi nabor makrobonitetnih instrumentov, da bodo organi lahko pravočasno in učinkovito odpravili sistemska tveganja. Zakonodajne spremembe bi morale med drugim vključevati revizijo zadevnih pooblastil nacionalnih organov za makrobonitetni nadzor ter organov za makrobonitetni nadzor na ravni Unije, da bi bolje opredelili odgovornosti na področjih ocen tveganja in oblikovanja politik, vključno s postopki usklajevanja in obveščanja med organi. ESRB bi moral imeti ključno vlogo pri usklajevanju makrobonitetnih ukrepov, pa tudi pri posredovanju informacij o načrtovanih makrobonitetnih ukrepih v državah članicah, zlasti z objavo sprejetih makrobonitetnih ukrepov na svojem spletnem mestu in z izmenjavo informacij med organi po obvestilih o načrtovanih makrobonitetnih ukrepih.

(3)  Finančni holdingi in mešani finančni holdingi so lahko nadrejene osebe bančnih skupin, pri čemer je predvidena uporaba bonitetnih zahtev na podlagi konsolidiranega položaja takšnih holdingov. Ker institucije, ki jih nadzorujejo takšni holdingi, morda niso vedno v skladu z zahtevami na konsolidirani podlagi, je s področjem uporabe konsolidacije skladno, da se finančni holdingi in mešani finančni holdingi umestijo v neposredno področje uporabe Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato je potreben poseben postopek izdaje dovoljenja za finančne holdinge in mešane finančne holdinge, kot tudi nadzor s strani pristojnih organov. To bi zagotovilo, da holding neposredno izpolnjuje konsolidirane bonitetne zahteve, pri čemer zanj ne veljajo bonitetne zahteve, ki se uporabljajo na posamični ravni.

(4)  Konsolidacijskemu nadzorniku se zaupajo glavne odgovornosti v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi. Zato je pomembno, da se konsolidacijskemu nadzorniku poverita tudi nalogi odobritve dovoljenja v skladu z bonitetnimi merili in bonitetnega nadzora finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov. Evropska centralna banka bi morala biti pri opravljanju nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami kreditnih institucij v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013(8) odgovorna tudi za izdajo dovoljenja za finančne holdinge in mešane finančne holdinge ter za njihov nadzor.

(5)  Poročilo Komisije COM(2016)0510 z dne 28. julija 2016 je pokazalo, da so za majhne in nekompleksne institucije nekatera načela, in sicer zahteve o odlogu in izplačilu v instrumentih iz točk (l) in (m) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU, preveč obremenjujoča in niso sorazmerna s svojimi bonitetnimi koristmi. Podobno je bilo ugotovljeno, da stroški uporabe teh zahtev presegajo njihove bonitetne koristi v primeru zaposlenih z nizkimi variabilnimi prejemki, saj takšne ravni variabilnih prejemkov ustvarijo le malo ali nič spodbud za zaposlene, da bi prevzeli čezmerno tveganje. Posledično, medtem ko bi se na splošno od vseh institucij moralo zahtevati, da vsa načela upoštevajo za vse zaposlene, katerih poklicne dejavnosti imajo pomemben vpliv na njihov profil tveganja, je v direktivi treba majhne in nekompleksne institucije ter zaposlene z nizkimi ravnmi variabilnih prejemkov izvzeti iz načel glede odloga in izplačila v instrumentih.

(6a)  Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske je določeno v členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). To načelo morajo kreditne institucije in investicijska podjetja dosledno uporabljati. Zato bi morale uporabljati politiko prejemkov, nevtralno glede na spol.

(6)  Potrebna so jasna, dosledna in usklajena merila za prepoznavanje malih in nekompleksnih institucij kot tudi nizkih stopenj variabilnih prejemkov, da se zagotovi nadzorniško zbliževanje in spodbujajo enaki konkurenčni pogoji za institucije ter ustrezna zaščita za vlagatelje, investitorje in potrošnike v Uniji. Istočasno je pristojnim organom primerno ponuditi določeno prožnost, da lahko sprejmejo strožji pristop, kadar se jim ta zdi potreben. 

(7)  Direktiva 2013/36/EU zahteva, da je precejšen delež, v vsakem primeru najmanj 50 % vsakega variabilnega prejemka, sestavljen iz uravnoteženih deležev delnic ali enakovrednih lastniških deležev, odvisno od pravne strukture zadevne institucije, ali z delnicami povezanih instrumentov oziroma enakovrednih nedenarnih instrumentov, kadar gre za institucije, ki niso uvrščene na borzo, in, kjer je to mogoče, alternativnih instrumentov navadnega lastniškega kapitala ali dodatnega kapitala, ki izpolnjujejo določene pogoje. To načelo omejuje uporabo z delnicami povezanih instrumentov na institucije, ki niso uvrščene na borzi, in zahteva, da institucije, ki so uvrščene na borzi, uporabljajo delnice. Komisija je v Poročilu COM(2016)0510 z dne 28. julija 2016 ugotovila, da lahko uporaba delnic vodi do precejšnje upravne obremenitve in stroškov za institucije, ki so uvrščene na borzi. Istočasno je mogoče doseči enakovredne bonitetne koristi s tem, da se institucijam, ki so uvrščene na borzi, dovoli, da uporabljajo z delnicami povezane instrumente, ki sledijo vrednosti delnic. Možnost uporabe z delnicami povezanih instrumentov bi bilo zato treba razširiti na institucije, ki so uvrščene na borzi.

(8)  Kapitalski pribitki, ki jih odredijo pristojni organi, so pomemben dejavnik skupne ravni kapitala institucije in so pomembni za udeležence na trgu, saj raven odrejenega dodatnega kapitala vpliva na sprožilno točko za omejitve izplačil dividend, izplačila bonusov in plačila instrumentov dodatnega temeljnega kapitala. Jasno bi bilo treba opredeliti pogoje, pri katerih bi bilo treba odrediti kapitalske pribitke za zagotovitev, da se pravila dosledno uporabljajo po vseh državah članicah in za zagotovitev ustreznega delovanja trga.

(9)  Kapitalski pribitki, ki jih odredijo pristojni organi, bi morali biti določeni glede na specifični položaj institucije in bi morali biti ustrezno upravičeni. Te zahteve bi se morale uporabljati za tveganja, s katerimi se soočajo posamezne institucije zaradi svojih dejavnosti, vključno s tveganji, ki odražajo vpliv nekaterih poslovnih modelov ali tržnega razvoja na profil tveganja posamezne institucije. Ne bi pa smele biti v nasprotju s posebnimi obravnavami iz Uredbe (EU) št. 575/2013, katerih namen je preprečevanje nenamernih vplivov na finančno stabilnost, ponudbo kreditov in realno gospodarstvo.

(9a)  Poleg kapitalskih blažilnikov bi bilo treba pri izračunu količnika finančnega vzvoda v skladu s sklepom Baselskega odbora o blažilniku za globalne sistemsko pomembne banke upoštevati tudi tveganja, povezana s sistemskim pomenom institucije. Zato bi bilo treba uvesti količnik finančnega vzvoda za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI), ki bi moral biti določen na 50 % tveganju prilagojenih zahtev glede pokrivanja višjih izgub GSPI.

(9b)  Pri nadzorniškem pregledovanju in ovrednotenju bi bilo treba upoštevati velikost, strukturo in notranjo organiziranost institucij ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti. Kadar imajo različne institucije podoben profil tveganja, na primer zato, ker imajo podobne poslovne modele ali geografsko lokacijo izpostavljenosti ali pa pripadajo isti institucionalni shemi za zaščito vlog, bi pristojni organi morali imeti možnost, da metode procesa pregledovanja in ovrednotenja prilagodijo tako, da se zajamejo skupne značilnosti in tveganja institucij s takšnim enakim profilom tveganja. Hkrati pa takšno prilagajanje pristojnim organom ne bi smelo niti onemogočiti, da ustrezno upoštevajo posebna tveganja, s katerimi se soočajo posamezne institucije, niti ne bi smelo spremeniti za institucijo specifične narave odrejenih ukrepov.

(10)  Zahteva glede količnika finančnega vzvoda je vzporedna kapitalskim zahtevam, ki temeljijo na tveganju. Zato bi bilo treba vse kapitalske pribitke, ki jih odredijo pristojni organi za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, dodati k zahtevi glede minimalnega količnika finančnega vzvoda in ne k minimalni kapitalski zahtevi, ki temelji na tveganju. Poleg tega se lahko vsak navadni lastniški temeljni kapital, ki ga institucije uporabijo, da bi izpolnile svoje zahteve v zvezi s finančnim vzvodom, uporabi za izpolnitev njihovih kapitalskih zahtev, ki temeljijo na tveganju, vključno z zahtevami po skupnem blažilniku.

(11)  Pristojni organi bi morali imeti možnost, da instituciji sporočijo vsako nadaljnjo prilagoditev zneska kapitala, ki presega minimalno kapitalsko zahtevo, dodatne kapitalske zahteve in zahtevo po skupnem blažilniku, za katerega pričakujejo, da ga bo ta institucija imela, da bi se lahko soočila s prihodnjimi in oddaljenimi dogodki. Ker te smernice predstavljajo kapitalski cilj, bi morale imeti prednost pred kapitalskimi zahtevami in zahtevo po skupnem blažilniku, saj neizpolnjevanje tega cilja ne sproži omejitev razdelitev, določenih v členu 141 te direktive, zato ta direktiva in Uredba (EU) št. 575/2013 ne bi smeli kot smernice določiti obveznega razkritja. Kadar institucija večkrat zapored ne izpolni kapitalskega cilja, bi moral biti pristojni organ upravičen, da sprejme nadzorniške ukrepe in po potrebi odredi dodatne kapitalske zahteve.

(12)  Sodelujoči pri pozivu Komisije k predložitvi dokazov v zvezi z regulativnim okvirom EU za finančne storitve so poudarili, da je obremenitev zaradi poročanja povečana zaradi sistematičnega poročanja, ki ga pristojni organi zahtevajo poleg zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Komisija bi morala pripraviti poročilo, v katerem bi opredelila te dodatne zahteve glede sistematičnega poročanja in ocenila, ali so v skladu z enotnimi pravili o nadzorniškem poročanju.

(13)  Določbe Direktive 2013/36/EU o obrestnem tveganju, ki je posledica dejavnosti netrgovalne knjige, so povezane z zadevnimi določbami v [Uredbi XX o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013, ki za institucije zahtevajo daljše obdobje izvajanja. Za uskladitev uporabe pravil o obrestnem tveganju, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige, bi morale določbe, ki so potrebne za izpolnjevanje zadevnih določb te direktive, veljati od istega datuma, kot zadevne določbe Uredbe (EU) št. [XX].

(14)  Za uskladitev izračuna obrestnega tveganja dejavnosti iz netrgovalne knjige, kadar notranji sistemi institucij za merjenje tega tveganja niso zadovoljivi, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov v zvezi s pripravo podrobnosti standardiziranega pristopa iz člena 84(4) te direktive, in sicer z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(15)    Da bi pristojnim organom omogočili boljše prepoznavanje institucij, ki bi zaradi morebitnih sprememb obrestne mere lahko utrpele čezmerne izgube pri dejavnostih iz netrgovalne knjige, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov, in sicer z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, v zvezi z opredelitvijo šestih nadzorniških stresnih scenarijev, ki jih morajo vse institucije uporabiti za izračun sprememb ekonomske vrednosti lastniškega kapitala, kot je določeno v členu 98(5), v zvezi z opredelitvijo skupnih predpostavk, ki temeljijo na mednarodnih standardih in jih morajo institucije uvesti v svoje notranje sisteme za namene istega izračuna, ter v zvezi z določitvijo morebitne potrebe po specifičnih merilih za prepoznavanje institucij, za katere so morda upravičeni nadzorniški ukrepi kot posledica zmanjšanja neto prihodkov od obresti zaradi sprememb obrestne mere.

(17)  Javne razvojne banke in kreditne zadruge v nekaterih državah članicah so bile v preteklosti že izvzete iz zakonodaje Unije o kreditnih institucijah. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev bi moralo biti omogočeno, da se tudi drugim javnim razvojnim bankam in kreditnim zadrugam dovoli izvzetje iz zakonodaje Unije o kreditnih institucijah ter da delujejo zgolj v skladu z nacionalnimi regulativnimi zaščitnimi ukrepi, ki so sorazmerni s tveganji, s katerimi se soočajo. Za zagotovitev pravne varnosti je treba določiti jasna merila za takšna dodatna izvzetja in na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 TFEU v zvezi z ugotavljanjem, ali posamezne institucije ali kategorije institucij izpolnjujejo ta opredeljena merila.

(17a)  Dokončanje bančne unije je pomemben korak naprej pri vzpostavljanju dobro delujočih čezmejnih trgov in zagotavljanju, da bodo imele stranke bank koristi od pozitivnih učinkov usklajevanja in povezanega evropskega bančnega trga, s katerim se zagotavljajo enaki konkurenčni pogoji za evropske banke. Pri dokončevanju bančne unije je bil sicer dosežen velik napredek, a nekatere ovire ostajajo, na primer na področju opcij in diskrecijskih pravic (ODP). Pravila je še vedno posebej težko usklajevati na področju velikih čezmejnih izpostavljenosti znotraj skupine, saj enotni mehanizem nadzora na tem področju nima izključne pristojnosti. Poleg tega za čezmejne dejavnosti znotraj bančne unije v celoti velja metodologija, ki jo uporablja Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS), zaradi česar je za banko s sedežem v državi euroobmočja bolj privlačno, da svoje dejavnosti razširi na svojem domačem trgu kot na drugo državo euroobmočja. Zato bi morala Komisija po tesnem posvetovanju z ECB, ESRB in EBA pregledati sedanji okvir, pri tem pa ohraniti uravnotežen in bonitetno premišljen pristop do matičnih držav in držav gostiteljic ter upoštevati morebitne koristi in tveganja za države članice in regije.

(17b)  Državne obveznice imajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokokakovostnih likvidnih sredstev za vlagatelje in stabilnih virov financiranja za vlade. A v nekaterih državah članicah so finančne institucije preveč vlagale v obveznice, ki so jih izdale njihove lastne vlade, posledica tega pa je čezmerna pristranskost v korist domače države. Medtem ko je eden glavnih ciljev bančne unije prekiniti povezavo med bančnim in državnim tveganjem in bi moral regulativni okvir Unije za bonitetno obravnavo državnega dolga ostati skladen z mednarodnimi standardi, bi si morale banke še naprej prizadevati za bolj raznolike portfelje državnih obveznic.

(18)  Pred sprejetjem aktov v skladu s členom 290 PDEU je zlasti pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(19)  Ker ciljev te direktive, in sicer okrepitve in poglobitve že obstoječe zakonodaje Unije, ki zagotavlja enotne bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za kreditne institucije in investicijska podjetja po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(20)  V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih so države članice v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos v nacionalno zakonodajo priložile enega ali več dokumentov, s katerimi so obrazložile razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos direktive v nacionalno zakonodajo. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(21)  Direktivo 2013/36/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1Spreme

mbe Direktive 2013/36/EU

Direktiva 2013/36/EU se spremeni:

(1)  člen 2 se spremeni:

(a)  odstavek 5 se spremeni:

(1)  točka (16) se nadomesti z naslednjim:

„Nederlandse Investeringsbank voor Ontwikkelingslanden NV“, „NV Noordelijke Ontwikkelingsmaatschappij“, „NV Industriebank Limburgs Instituut voor Ontwikkeling en Financiering“, „Overijsselse Ontwikkelingsmaatschappij NV“ in kredietunies na Nizozemskem,“;

(2)  doda se naslednja točka (24):

„kreditne unije“ in „Hrvatska banka za obnovu i razvitak“ na Hrvaškem,“;

(b)  vstavita se naslednja odstavka 5a in 5b:

„5a.  Brez poseganja v institucije, navedene v odstavku 5, se ta direktiva ▌za institucijo ne uporablja, kadar Komisija v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 148, na podlagi razpoložljivih informacij ugotovi, da institucija izpolnjuje vse naslednje pogoje, ne da bi pri tem posegla v uporabo pravil o državni pomoči:

(a)  ▌ustanovila jo je enota centralne ravni države, regionalna vlada ali lokalni organ;

(b)  zakoni in določbe, ki urejajo institucijo, potrjujejo, da ▌ cilji vključujejo dejavnosti v javnem interesu, kot je financiranje za promocijske ali razvojne namene za specifične gospodarske dejavnosti ali geografska območja zadevne države članice; 

(c)  zanjo velja nadzorniški okvir, ki zagotavlja njeno finančno stabilnost;

(d)  enota centralne ravni države, regionalna vlada ali lokalni organ, kar je ustrezno, mora zaščititi uspešno poslovanje institucije ali posredno ali neposredno jamčiti za najmanj 75 % obveznosti ali kapitalskih zahtev, zahtev glede virov financiranja ali izpostavljenosti institucije;

(e)  ne sme sprejemati vlog na drobno, z izjemo tistih, za katere jamčijo enote centralne ravni države, regionalna vlada ali lokalni organ

(f)  če je institucijo ustanovila regionalna vlada ali lokalni organ, je večina njenih dejavnosti omejena na državo članico, v kateri je njen sedež;

(g)  v primeru institucij, pri katerih za kapitalske zahteve, potrebe po financiranju ali izpostavljenosti v višini najmanj 75 % v skladu s točko (d) neposredno ali posredno jamči enota centralne ravni države, regionalna vlada ali lokalni organ države članice, je skupna vrednost sredstev institucije ▌manj kot 30 milijard EUR;

(h)  delež bilančne vsote institucije znaša manj kot 30 % BDP zadevne države članice.

Komisija bo redno preverjala, ali institucija, za katero velja delegirani akt, sprejet v skladu s členom 148, še naprej izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka.

5b.  Brez poseganja v institucije, navedene v odstavku 5, se ta direktiva ▌ne uporablja za tiste kategorije institucij v državi članici, za katere Komisija z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 148, na podlagi razpoložljivih informacij ugotovi, da institucije, ki se uvrščajo v to kategorijo, izpolnjujejo pogoje za kreditne zadruge v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ter izpolnjujejo vse spodaj naštete pogoje:

(a)  so finančne institucije zadružne narave;

(b)  njihovo članstvo je omejeno na skupino članov, ki imajo skupne nekatere opredeljene osebne značilnosti ali interese;

(c)  kreditne in finančne storitve lahko opravljajo le za svoje člane;

(d)  vloge ali vračljiva sredstva lahko sprejemajo samo od svojih članov ▌;

(e)  lahko opravljajo le dejavnosti, naštete v točkah 1 do 6 in 15 Priloge I k tej direktivi;

(f)  zanje veljajo ustrezne in učinkovite bonitetne zahteve, vključno z minimalnimi kapitalskimi zahtevami, ter nadzorniški okvir, ki ima podoben učinek kot okvir, vzpostavljen v skladu z zakonodajo Unije;

(g)  skupna vrednost sredstev v tej kategoriji institucij ne presega 3 % BDP zadevne države članice ▌;

(h)  njihove dejavnosti so omejene na državo članico, v kateri je njihov sedež.

Komisija bo redno preverjala, ali kategorija institucij, za katero velja delegirani akt, sprejet v skladu s členom 148, še naprej izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka.“;

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Subjekti iz točke (1) in točk (3) do (24) odstavka 5 ter iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkoma 5a in 5b tega člena, se štejejo za finančne institucije za namene člena 34 in poglavja 3 naslova VII.“;

(ca)  vstavi se naslednji odstavek:

„6a. Države članice zagotovijo objavo seznama subjektov, ki so v skladu z odstavkoma 5a in 5b izključeni iz uporabe te direktive, in sicer skupaj z informacijami o obsegu morebitnih jamstev za vloge.“

(d)  doda se naslednji odstavek 7:

„Merila iz odstavkov 5a in 5b, na podlagi katerih je mogoče institucijo z delegiranim aktom v skladu s členom 148 izvzeti, v nobenem primeru ne veljajo za institucije, ki so bile izvzete že v okviru seznama iz odstavka 5.

Do [5 let po začetku veljavnosti] lahko Komisija pregleda subjekte, navedene v skladu z odstavkoma 5a in 5b, ter preuči nacionalni pravni okvir in nadzor, ki se uporabljata za te subjekte ▌, pri čemer upošteva tudi ▌merila, opisana v odstavkih 5a in 5b.“

(2)  člen 3 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se dodata naslednji točki:

„organ za reševanje“ pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v točki (18) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;

(61) „globalna sistemsko pomembna institucija“ ali „GSPI“ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo, kot je opredeljena v točki (132) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(62) „globalna sistemsko pomembna institucija zunaj EU“ ali „GSPI zunaj EU“ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo zunaj EU, kot je opredeljena v točki (133) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(63) „skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v točki (137) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(64) „skupina iz tretje države“ pomeni skupino, katere nadrejena oseba ima sedež v tretji državi.

(64a)  Politika prejemkov, nevtralna glede na spol, v kreditni instituciji ali investicijskem podjetju pomeni politiko prejemkov, ki temelji na načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za ženske in moške.

(b)  doda se naslednji odstavek 3:

„3. Za uporabo zahtev te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani podlagi in za namene izvajanja nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 575/2013 se izrazi „institucija“, „nadrejena institucija v državi članici“, „EU nadrejena institucija“ in „nadrejena oseba“ uporabljajo tudi za finančne holdinge in mešane finančne holdinge, za katere se uporabljajo zahteve iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani podlagi ter ki imajo dovoljenje v skladu s členom 21a.“;

(3)  v členu 4 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8. Države članice zagotovijo, da v primerih, ko so za reševanje pooblaščeni organi, ki niso pristojni organi, ti organi tesno sodelujejo s pristojnimi organi in se posvetujejo z njimi glede priprave načrtov za reševanje ter v vseh drugih primerih, kadar se to zahteva v tej direktivi, Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9) ali v Uredbi (EU) št. 575/2013.“;

(3a)  v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Države članice od kreditnih institucij zahtevajo, da pred začetkom opravljanja svojih dejavnosti od pristojnih organov pridobijo dovoljenje, tudi za dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I. Države članice brez poseganja v člene 10 do 14 določijo zahteve za pridobitev takega dovoljenja ter o njih uradno obvestijo EBA.“

(4)  člen 8(2) se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:

informacije, ki se predložijo pristojnim organom v vlogi za izdajo dovoljenja za kreditne institucije, vključno s poslovnim načrtom iz člena 10, ter informacije, potrebne za izpolnitev zahtev za izdajo dovoljenja, ki so jih določile države članice in o njih uradno obvestile EBA v skladu z odstavkom 1“;

(b)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

zahteve, ki se v skladu s členom 14 uporabljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži ali, kadar ni kvalificiranih deležev, za 20 največjih delničarjev ali družbenikov; ter“;

(5)  v členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Odstavek 1 se ne uporablja za sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev s strani:

(a)  države članice;

(b)  regionalnega ali lokalnega organa države članice;

(c)  javnih mednarodnih organov, katerih članica je ena ali več držav članic;

(d)  oseb ali podjetij, katerih začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti izrecno ureja pravo Unije, ki ni ta direktiva ali Uredba (EU) št. 575/2013;

(e)  subjektov iz člena 2(5) ter členov 2(5a) in 2(5b), katerih dejavnost ureja nacionalno pravo.“;

(6)  člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10Poslovni načrt in organizacijska struktura

Države članice zahtevajo, da se vlogi za izdajo dovoljenja priloži poslovni načrt, ki določa vrste predvidenih poslov in organizacijsko strukturo kreditne institucije, vključno z navedbo nadrejene osebe, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov znotraj skupine.“;

(7)  v členu 14 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije, če se jim ob upoštevanju potrebe po preudarnem in skrbnem upravljanju kreditnih institucij delničarji ali družbeniki ne zdijo primerni v skladu z merili iz člena 23(1). Uporabljata se člen 23(2) in (3) ter člen 24.“;

(8)  v členu 18 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

ne izpolnjuje več bonitetnih zahtev iz delov 3, 4 ali 6, razen zahtev iz členov 92a in 92b Uredbe (EU) št. 575/2013 ali iz člena 104(1)(a) ali člena 105 te direktive ali ni več mogoče pričakovati, da bo izpolnila svoje obveznosti do upnikov, ter zlasti ne zagotavlja več varnosti sredstev, ki so ji jih zaupali njeni vlagatelji.”;

(9)  vstavita se člena 21a in 21b:

„Člen 21aDovoljenje za finančne holdinge in mešane finančne holdinge

1.  Države članice zahtevajo, da finančni holdingi in mešani finančni holdingi pridobijo dovoljenje konsolidacijskega nadzornika, določenega v skladu s členom 111.

Kadar konsolidacijski nadzornik ni pristojni organ v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding ali mešani finančni holding, se konsolidacijski nadzornik posvetuje s pristojnim organom.

2.  V vlogi za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 se navedejo informacije v zvezi s:

(a)  strukturno organizacijo skupine, katere del je finančni holding ali mešani finančni holding, pri čemer se jasno navedejo podrejene družbe in, kadar je primerno, nadrejena oseba;

(b)  izpolnjevanjem zahtev glede dejanskega vodenja poslov in kraja sedeža iz člena 13;

(c)  izpolnjevanjem zahtev glede delničarjev in družbenikov, določenih v členu 14.

3.  Konsolidacijski nadzornik lahko odobri dovoljenje samo, če se prepriča, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  finančni holding ali mešani finančni holding, za katerega veljajo zahteve iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko zagotovi izpolnjevanje teh zahtev;

(b)  finančni holding ali mešani finančni holding ne ovira učinkovitega nadzora podrejenih ali nadrejenih institucij.

4.  Konsolidacijski nadzorniki zahtevajo, da jim finančni holdingi in mešani finančni holdingi predložijo informacije, ki jih potrebujejo za nadzor strukturne organizacije skupine in skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenja iz tega člena.

5.  Konsolidacijski nadzorniki lahko odvzamejo dovoljenje, izdano finančnemu holdingu ali mešanemu holdingu, le kadar finančni holding ali mešani finančni holding:

(a)  dovoljenja v 12 mesecih ne uporabi, dovoljenje izrecno odkloni ali je prodal vse svoje podrejene družbe, ki so institucije;

(b)  dovoljenje pridobi na podlagi neresničnih izjav ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)  ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi mu je bilo dovoljenje izdano;

(d)  zanj veljajo zahteve iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani podlagi ter ne izpolnjuje več bonitetnih zahtev iz delov tri, štiri ali šest Uredbe (EU) št. 575/2013 ali iz člena 104(1)(a) ali člena 105 te direktive ali ni več mogoče pričakovati, da bo izpolnil obveznosti do upnikov;

(e)  pomeni enega od drugih primerov, za katere nacionalno pravo predpisuje odvzem dovoljenja; ali

(f)  stori eno od kršitev iz člena 67(1).

Člen 21bVmesna EU nadrejena oseba

1.  ▌Dve ali več institucij v Uniji, ki so del iste skupine iz tretje države, imajo eno samo vmesno EU nadrejeno osebo s sedežem v Uniji.

1a.  Pristojni organi lahko institucijam iz odstavka 1 dovolijo, da imajo dve vmesni EU nadrejeni osebi, kadar pristojni organi ugotovijo, da bi ustanovitev ene same vmesne EU nadrejene osebe:

(i)  bila v nasprotju z obvezno zahtevo, da morajo biti dejavnosti v tretji državi v skladu s pravili tretje države, v kateri ima končna nadrejena oseba iz tretje države sedež, ločene, ali

(ii)  pomenila, da je rešljivost v skladu z oceno, ki jo po posvetovanju z organom za reševanje nadrejene osebe vmesne EU nadrejene osebe izvede pristojni organ za reševanje vmesne EU nadrejene osebe, manj učinkovita kot v primeru dveh vmesnih EU nadrejenih oseb.

1b.   Kadar imata dve ali več institucij v Uniji, ki so del iste skupine iz tretje države, v skladu z odstavkom 1a dve vmesni EU nadrejeni osebi, ki imata dovoljenje kot kreditni instituciji v skladu s členom 8 ali sta odobreni kot finančna ali mešana finančna holdinga v skladu s členom 21a, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja:

(i)  pristojni organ kreditne institucije ali, kadar obstaja več kreditnih institucij, kreditne institucije z največjo bilančno vsoto;

(ii)  kadar skupina ne vključuje nobene kreditne institucije, pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto, če je vmesna EU nadrejena oseba odobrena kot finančni holding ali mešani finančni holding v skladu s členom 21a.

Kadar pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno kreditno institucijo v skupini, je konsolidacijski nadzornik z odstopanjem od točke (i) tega odstavka pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več kreditnih institucij v skupini, če je seštevek bilančnih vsot teh nadzorovanih kreditnih institucij večji od bilančne vsote kreditnih institucij, ki jih na posamični podlagi nadzoruje kateri koli drug pristojni organ.

Kadar pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno investicijsko podjetje v skupini, je konsolidacijski nadzornik z odstopanjem od točke (ii) tega odstavka pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več investicijskih podjetij, ki imajo skupaj največjo bilančno vsoto.

Nadzornik, določen v skladu s tem odstavkom, je konsolidacijski nadzornik v skladu s poglavjem 3 naslova VII.

1c.   Kadar sta v skladu z odstavkom 1a dovoljeni dve vmesni EU nadrejeni osebi, se štejeta za skupino za imenovanje organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, v skladu z Direktivo 2014/59/EU in ta organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, ima enaka pooblastila in pristojnosti v zvezi z vmesnima EU nadrejenima osebama, kot bi jih imel, če bi ti vmesni nadrejeni osebi sestavljali skupino z EU nadrejeno osebo.

2.  Države članice zahtevajo, da vmesna EU nadrejena oseba v Uniji pridobi dovoljenje za status institucije v skladu s členom 8 ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v skladu s členom 21a.

3.  Odstavki 1, 1a in 2 se ne uporabljajo, kadar je skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Uniji nižja od 30 milijard EUR, razen če je skupina iz tretje države GSPI zunaj EU.

4.  Za namene tega člena skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Uniji zajema:

(a)  bilančno vsoto posamezne institucije v Uniji, ki je del skupine iz tretje države, kot je razvidna iz njene konsolidirane bilance stanja; ter

(b)  bilančno vsoto vsake podružnice skupine iz tretje države z dovoljenjem v Uniji v skladu s členom 47.

Z odstopanjem od tega odstavka in na pisno zahtevo skupine iz tretje države lahko pristojni organ delno ali v celoti opusti zahtevo iz točke (b) za vsak primer posebej po posvetovanju s pristojnim organom za reševanje in organom skupine iz matične tretje države ter po oceni, v kateri se upoštevajo obseg in zapletenost dejavnosti skupine iz tretje države v Uniji, obseg sredstev v podružnicah skupine iz tretje države ter obseg skupne vrednosti sredstev v Uniji v primerjavi s skupno vrednostjo sredstev skupine iz tretje države. Opravi se posvetovanje s pristojnimi organi držav članic, v katerih ima skupina iz tretje države registrirane podružnice, ti organi pa morajo soglašati s tem, da se zahteve iz točke (b) delno ali v celoti opustijo.

5.  Pristojni organi uradno obvestijo EBA o vsakem dovoljenju, izdanem v skladu z odstavkom 2, in sporočijo naslednje informacije v zvezi z vsako skupino iz tretje države, ki posluje v njihovi jurisdikciji:

(a)  imena in znesek bilančne vsote nadzorovanih institucij, ki pripadajo skupini iz tretje države, ter vrste dejavnosti, za katere imajo dovoljenja;

(b)   imena in znesek bilančne vsote, ki ustrezajo podružnicam, ki so dobile dovoljenje v zadevni državi članici v skladu s členom 47;

(c)  ime in pravno obliko vsake vmesne EU nadrejene osebe, ustanovljene v zadevni državi članici, ter ime skupine iz tretje države, katere del je.

6.  EBA na svoji spletni strani objavi seznam vseh vmesnih EU nadrejenih oseb, ki imajo dovoljenje v Uniji.

Pristojni organi zagotovijo, da obstaja ▌vmesna EU nadrejena oseba za vse institucije, ki so del iste skupine iz tretje države.“;

6a.  Z odstopanjem od odstavka 1 imajo skupine, ki poslujejo prek več kot ene institucije v Uniji in katerih skupna vrednost sredstev je na dan [datum začetka veljavnosti te direktive] enaka ali presega 30 milijard EUR, ali podrejene družbe GSPI zunaj EU do [datum začetka uporabe te direktive + tri leta] vmesno EU nadrejeno osebo ali, v primeru iz odstavka 1a, dve vmesni EU nadrejeni osebi.

6b.  EBA Evropskemu parlamentu in Svetu do ... [datum začetka veljavnosti te direktive + 4 leta] predloži poročilo, pri tem pa upošteva informacije, prejete v skladu z odstavkom 5. V tem poročilu mora biti upoštevano vsaj:

(a)  ali je mogoče zahteve iz tega člena izvajati, ali so potrebne in sorazmerne ter ali bi bili drugi ukrepi primernejši;

(b)  vpliv zahtev za strukturno ločevanje v drugih jurisdikcijah.

6c.  EBA v roku dveh let od začetka veljavnosti te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o obravnavi podružnic tretjih držav po ustrezni nacionalni zakonodaji držav članic. V tem poročilu mora biti upoštevano vsaj, ali:

(a)  in v kolikšni meri se nadzorne prakse v okviru nacionalne zakonodaje za podružnice tretjih držav razlikujejo med državami članicami;

(b)  bi lahko zaradi različne obravnave podružnic tretjih držav prišlo do regulativne arbitraže;

(c)  bi bila nadaljnja harmonizacija nacionalnih režimov za podružnice tretjih držav nujna in primerna, zlasti v zvezi s pomembnimi podružnicami tretjih držav.

Komisija po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog na podlagi priporočil EBA.

(10)  v členu 23(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) ugled, znanje, veščine in izkušnje, opredeljene v členu 91(1), vseh članov upravljalnega organa, ki bodo zaradi nameravane pridobitve vodili posle kreditne institucije;“;

(11)  v členu 47 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pristojni organi EBA uradno obvestijo o:

(a)  vseh dovoljenjih za podružnice, izdanih kreditnim institucijam, ki imajo sedež v tretji državi;

(b)  bilančni vsoti in obveznostih, kot se redno poročajo, podružnic kreditnih institucij z dovoljenjem, ki imajo sedež v tretji državi.

EBA na svoji spretni strani objavi seznam vseh podružnic iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje za poslovanje v državah članicah, pri čemer navede državo članico in bilančno vsoto vsake podružnice.“;

(11a)  V členu 56 se dodata točki (fa) in (fb):

„(fa)  pristojnimi organi iz člena 48 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta;

(fb)  pristojnimi organi ali telesi, odgovornimi za uporabo pravil glede strukturnega ločevanja v bančni skupini. “

(11b)  v členu 57(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„(1) Ne glede na člene 53, 54 in 55 ▌države članice zagotovijo izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi, odgovornimi za nadzor:“

(11c)  V členu 63(1) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice določijo, da lahko pristojni organi zahtevajo najmanj zamenjavo osebe, navedene v prvem pododstavku, če ta oseba krši svoje obveznosti iz prvega pododstavka.“

(11d)  člen 74 se spremeni:

„1. Institucije imajo stabilno ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi ravnmi odgovornostmi, učinkovitimi procesi za ugotavljanje, obvladovanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, katerim so ali bi lahko bile institucije izpostavljene, primerne mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki, ter politike in prakse prejemkov, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganja in ga tudi spodbujajo. Takšne politike in prakse prejemkov so nevtralne glede na spol.

2. Ureditve, procesi in mehanizmi iz odstavka 1 so celoviti in sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela in dejavnosti institucije. Pri tem se upoštevajo tehnična merila iz členov 76 do 95.

3. EBA izda smernice v zvezi z ureditvami, procesi in mehanizmi iz odstavka 1 v skladu z odstavkom 2. Eno leto po sprejetju te direktive EBA izda smernice v zvezi s politiko prejemkov, nevtralno glede na spol, za kreditne institucije in investicijska podjetja. Dve leti po objavi teh smernic in na podlagi informacij, ki jih zberejo nacionalni pristojni organi, EBA pripravi poročilo o uporabi politike prejemkov, nevtralne glede na spol, v kreditnih institucijah in investicijskih podjetjih.“

(12)  v členu 75 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi zberejo informacije, razkrite v skladu z merili za razkritje iz točk (g), (h), (i) in (k) člena 450(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pa tudi informacije o razliki v plačilu med spoloma, ki jih zagotovijo kreditne institucije in investicijska podjetja, ter jih uporabijo za primerjavo trendov in praks prejemkov. Te informacije posredujejo EBA.“;

(13)  člen 84 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 84Obrestno tveganje, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige

1.  Pristojni organi zagotovijo, da institucije uvedejo notranje sisteme ali uporabljajo standardizirano metodologijo za ugotavljanje, ovrednotenje, upravljanje in blaženje tveganj, ki izhajajo iz morebitnih sprememb obrestne mere, ki vplivajo na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodke od obresti pri dejavnostih institucije iz netrgovalne knjige.

2.  Pristojni organi zagotovijo, da institucije uvedejo sisteme za ocenjevanje in spremljanje tveganj, ki izhajajo iz morebitnih sprememb kreditnih razmikov, ki vplivajo na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodke od obresti pri dejavnostih institucije iz netrgovalne knjige in ki jih ni mogoče razložiti s tveganji iz odstavka 1.

3.  Pristojni organi lahko od institucije zahtevajo, da uporabi standardizirano metodologijo iz odstavka 1, kadar notranji sistemi, ki so jih institucije uvedle za ovrednotenje tveganj iz odstavka 1, niso zadovoljivi. V tem primeru pristojni organi svoje razloge pojasnijo zadevni instituciji.

4.  EBA razvije regulativne tehnične standarde, v katerih za namene tega člena določi načela za standardizirano metodologijo, ki jo institucija lahko uporabi za ovrednotenje tveganj iz odstavka 1, vključno s konservativno umerjeno alternativno poenostavljeno standardizirano metodologijo za institucije z bilančno vsoto manj kot 5 milijard EUR.

EBA Komisiji predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do [eno leto po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.  EBA izda smernice za določitev:

(a)  meril za ovrednotenje tveganj iz odstavka 1, ki jih uporablja notranji sistem institucije;

(b)  merila za ugotavljanje, upravljanje in blaženje tveganj iz odstavka 1, ki jih uporabljajo institucije;

(c)  merila za ocenjevanje in spremljanje tveganj iz odstavka 2, ki jih uporabljajo institucije;

(d)  merila za določitev, kateri notranji sistemi, ki so jih uvedle institucije za namene odstavka 1, niso zadovoljivi, kot je navedeno v odstavku 3;

EBA te smernice izda [eno leto po začetku veljavnosti].“;

(14)  v členu 85 se odstavek (1) nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi zagotovijo, da institucije izvajajo politike in procese za ovrednotenje in upravljanje izpostavljenosti operativnemu tveganju, vključno z modelskim tveganjem in tveganji, ki izhajajo iz zunanjega izvajanja, in za dogodke vrste „majhna pogostost – velik vpliv“. Institucije določijo, kaj je operativno tveganje za namene navedenih politik in postopkov.“;

(14a)  V členu 88(1) se doda naslednji pododstavek:

  „Države članice zagotovijo vsaj, da upravljalni organi institucije redno spremljajo posojila povezanim strankam in o teh posojilih obveščajo pristojni organ, če bi lahko povzročila nasprotje interesov. Pristojni organi imajo pooblastila, da ta posojila prepovedo ali omejijo.“

(14b)  V členu 89 se doda naslednji odstavek:

„5a.  Komisija po posvetovanju z EBA, EIOPA in ESMA do 1. januarja 2020 preveri, ali so informacije iz točk (a) do (f) odstavka 1 še vedno ustrezne, pri čemer upošteva predhodne ocene učinka, mednarodne sporazume in spremembe zakonodaje v Uniji, in ali bi bilo mogoče v odstavek 1 vključiti dodatne pomembne informacije.

Komisija na podlagi posvetovanja z EBA, EIOPA in ESMA do 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o oceni iz odstavka 5a in jima po potrebi predloži zakonodajni predlog.“;

(14c)  člen 91 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Institucije, vključno s finančnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi, so v prvi vrsti odgovorne za zagotavljanje, da imajo člani upravljalnega organa vedno zadosten ugled ter ustrezno znanje, veščine in izkušnje za opravljanje svojih nalog. ▌Člani upravljalnega organa izpolnjujejo zlasti zahteve iz odstavkov 2 do 8.

(b)  odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

7. Upravljalni organ ima ustrezno kolektivno znanje, veščine in izkušnje, da lahko razume dejavnosti institucije, vključno z glavnimi tveganji. Upravljalni organ je v splošnem sestavljen tako, da ima ustrezno širok nabor izkušenj.“

8. Vsak član upravljalnega organa ravna odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko kjer je potrebno učinkovito oceni in presoja odločitve višjega vodstva ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem. Ta zahteva ne vodi v izključitev članov iz povezanih družb ali povezanih subjektov iz upravljalnega organa v nadzorni funkciji.“

(c)  doda se naslednji odstavek:

„13a. Ne glede na člen 13 (1) lahko pristojni organi po lastni presoji ocenijo skladnost institucij z zahtevami iz člena 91(1) do (8) v zvezi z upravljalnim organom v nadzorni funkciji pred ali po imenovanju enega od njegovih članov.“

(15)  člen 92 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se črta;

(b)  uvodni stavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organi zagotovijo, da pri pripravi in uporabi politik celotnih prejemkov, vključno s plačami in diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi, za kategorije zaposlenih, katerih poklicna dejavnost bistveno vpliva na njihov profil tveganja, vključno z višjim vodstvom, prevzemniki tveganja, zaposlenimi, ki opravljajo kontrolne funkcije, ter vsemi zaposlenimi, ki jih celotni prejeti prejemki uvrščajo v isti plačilni razred kot višje vodstvo, ▌institucije izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti. “

(ba)  v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(aa) politika prejemkov je nevtralna glede na spol: moški in ženske prejmejo enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti.“

(bb)  vstavi se naslednji odstavek:

„(2a) Odstavek 2 tega člena ter člena 94 in 95 ne posegajo v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih na podlagi člena 153(5) PDEU, splošnih načel nacionalnega pogodbenega in delovnega prava, prava Unije in nacionalnega prava glede pravic in udeležbe delničarjev ter splošne odgovornosti upravljalnih organov zadevne institucije ter po potrebi pravic socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalnim pravom in običajno prakso.“.

(16)  člen 94 se spremeni:

(a)  v odstavku 1(l) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i) delnicami ali, enakovrednimi lastniškimi deleži, odvisno od pravne strukture ustrezne institucije; ali z delnicami povezanimi finančnimi instrumenti ali enakovrednimi nedenarnimi instrumenti, odvisno od pravne strukture zadevne institucije.“;

(aa) v odstavku (1) se točka (m) spremeni:

„(m) znaten delež, in v vsakem primeru vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka, se odloži za obdobje, ki ni krajše od ▌petih let, in se ustrezno uskladi z naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi zadevnega zaposlenega.

Prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti. Če je znesek variabilne sestavine prejemka izrazito visok, se odloži vsaj 60 % zneska. Trajanje obdobja odložitve se določi v skladu s poslovnim ciklom, naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi zadevnega zaposlenega;“

(b)  dodajo se naslednji odstavki:

„3. Z odstopanjem od odstavka 1 se načela iz točk (l), (m) drugega pododstavka točke (o) ne uporabljajo za:

(a)  institucijo na posamični podlagi, ki je prav tako lahko predmet bonitetne konsolidacije ali del bančne skupine in katere sredstva so v štiriletnem obdobju neposredno pred tekočim poslovnim letom v povprečju vredna 8 milijard EUR ali manj;

(b)  zaposlene, katerih letni variabilni prejemki ne presegajo 50 000 EUR in ne predstavljajo več kot četrtine celotnih letnih prejemkov zaposlenega.

Z odstopanjem od točke (a) lahko pristojni organ odloči, da se za institucije na posamični podlagi, ki so prav tako lahko predmet bonitetne konsolidacije ali del bančne skupine, katere bilančna vsota ne dosega praga iz točke (a), odstopanje ne uporablja zaradi narave in obsega njihovih dejavnosti, njihove notranje organizacije ali, kadar je primerno, značilnosti skupine, ki ji pripadajo.

Z odstopanjem od točke (b) lahko pristojni organ odloči, da se za zaposlene, katerih letni variabilni prejemki so nižji od praga in deleža iz točke (b), izvzetje ne uporablja zaradi posebnosti nacionalnih trgov v smislu praks pri prejemkih ali zaradi narave odgovornosti in profila delovnih mest teh zaposlenih.

4. Komisija do [štiri leta po začetku veljavnosti te direktive] v tesnem sodelovanju z EBA pregleda izvajanje odstavka 3 ter o njem predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnim zakonodajnim predlogom, če je potrebno.

5. EBA sprejme smernice, ki olajšujejo izvajanje odstavka 3 in zagotavljajo njegovo dosledno uporabo.“;

(17)  člen 97 se spremeni:

(a)  v členu 97(1) se črta točka (b);

(b)  vstavi se naslednji nov odstavek:

„4a. Pristojni organi lahko prilagodijo metodologije za uporabo procesa pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1, da upoštevajo institucije s podobnim profilom tveganja, kot so podobni poslovni modeli ali geografska lokacija izpostavljenosti. Takšne prilagojene metodologije lahko vključujejo merila, usmerjena k tveganju, in kvantitativne kazalnike ter ne vplivajo na posamezni instituciji lastno naravo ukrepov, ki se določijo v skladu s členom 104.

V primeru, da pristojni organi uporabljajo prilagojene metodologije skladno s tem odstavkom, o tem obvestijo EBA. EBA spremlja nadzorne prakse in izdaja smernice, da določi, kako naj se podobni profili tveganj ocenjujejo za namene tega odstavka, ter da zagotovi dosledno in sorazmerno uporabo podobnih institucijam prilagojenih metodologij po vsej Uniji. Te smernice se sprejmejo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(18)  člen 98 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se črta točka (j);

(aa)  vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a. EBA ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi smernic iz člena 395(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za pripravo metodološkega standarda za pristojne organe, ki določa ustrezno agregatno omejitev izpostavljenosti subjektom, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci zunaj reguliranega okvira, pa tudi posamezne omejitve izpostavljenosti takšnim subjektom.

EBA za namene tega odstavka pripravi ustrezna merila za opredelitev pojma „subjekt, ki opravlja dejavnosti bančništva v senci“ kot podjetja, ki opravlja vsaj eno ali več dejavnosti kreditnega posredovanja.

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [datum].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

3b. Pristojni organi do 1. decembra 2021 nadzirajo kompleksne strukturirane finančne posle, kot je določeno v členu 449b Uredbe (EU) št. 575/2013, da bi ugotovili, kateri posli so strukturirani tako, da bi lahko prinesli velike davčne ugodnosti.

Komisijo obvestijo o vseh poslih, za katere ugotovijo, da predstavljajo tveganje velikih davčnih ugodnosti.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pregledovanje in ovrednotenje, ki ju opravljajo pristojni organi, vključujeta izpostavljenost institucij obrestnemu tveganju, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige. Nadzorniški ukrepi se zahtevajo vsaj v primeru institucij, katerih ekonomska vrednost lastniškega kapitala iz člena 84(1) se zmanjša za več kot 15 % njihovega navadnega lastniškega kapitala zaradi nenadne in nepričakovane spremembe obrestne mere, kot je opredeljeno v katerem koli izmed šestih nadzorniških stresnih scenarijev, ki veljajo za obrestne mere, ali kadar institucija utrpi velik upad neto prihodkov od obresti zaradi nenadne in nepričakovane spremembe obrestne mere, kot je opredeljeno v katerem koli izmed nadzorniških stresnih scenarijev, ki veljajo za obrestne mere. Nadzorniških ukrepov ni treba izvesti, če pristojni organi na podlagi pregleda in ocene obrestnega tveganja ugotovijo, da institucija ni prekomerno izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige, in da institucija ustrezno upravlja tveganje spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige.

Za namene tega člena pomenijo nadzorniški ukrepi enega od naslednjih ukrepov:

(a)  ukrepi v skladu s členom 104(1) in členom 104a;

(b)  skupne predpostavke glede modeliranja in parametrov, razen tistih, opredeljenih v odstavku (5a)(b), ki jih institucije upoštevajo v izračunu ekonomske vrednosti lastniškega kapitala na podlagi člena 84(1).“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 5a:

„5a. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da za namene odstavka 5 določi:

(a)  šest nadzorniških stresnih scenarijev, ki se uporabljajo za obrestne mere za vsako valuto;

(b)  skupne predpostavke glede modeliranja in parametrov, ki jih institucije upoštevajo v izračunu ekonomske vrednosti lastniškega kapitala iz odstavka 5;

(c)  skupne predpostavke glede modeliranja in parametrov, ki jih institucije upoštevajo v izračunih neto prihodkov od obresti in ki določajo, kaj je velik upad.

EBA Komisiji predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do [eno leto po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(ca)  vstavijo se naslednji odstavki (7a), (7b) in (7c):

„7a. Za sorazmerno uporabo zahtev iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojni organi v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja podrobno navedejo, kako so upoštevali velikost in obseg poslovnih dejavnosti institucije, pa tudi zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela institucije.

7b. Za namene odstavka 3b tega člena EBA do 1. junija 2021 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, v katerih določi kvalitativna in kvantitativna merila in metrike za ugotavljanje, kateri posli so strukturirani tako, da bi lahko prinesli velike davčne ugodnosti.

7c. EBA opravi preiskavo v zvezi z uvedbo tehničnih meril za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj v zvezi z izpostavljenostjo dejavnostim, ki so bistveno povezane z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji, da bi med drugim ocenil morebitne vire in učinke takšnih tveganj na institucije, pri tem pa upošteva obstoječa poročila institucij o trajnosti ter delo v zvezi s poročilom iz člena 501(d)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za namene prvega pododstavka poročilo EBA vsebuje vsaj naslednje:

(a)  opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, fizičnih tveganj in tranzicijskih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi z amortizacijo sredstev zaradi regulativne spremembe, ter kvalitativna in kvantitativna merila in metrike, pomembne za ocenjevanje takšnih tveganj, pa tudi metodologijo za ocenjevanje, ali bi do teh tveganj lahko prišlo kratko-, srednje- ali dolgoročno in ali bi lahko imela pomemben, finančni vpliv na institucijo;

(b)  informacije o tem, ali bi lahko znatne koncentracije specifične kreditne izpostavljenosti povečale okoljska, socialna in upravljavska tveganja, fizična tveganja in tranzicijska tveganja za to institucijo;

(c)  opis postopkov, ki bi jih institucija lahko uporabljala za ugotavljanje, ocenjevanje in obvladovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, fizičnih tveganj in tranzicijskih tveganj;

(d)  parametre in metriko, ki bi jih lahko nadzorniki in institucije uporabljali za ocenjevanje učinka kratko-, srednje- in dolgoročnih okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, fizičnih tveganj in tranzicijskih tveganj na posojanje in posle finančnega posredovanja;

(e)  informacije o tem, ali bi bilo primerno oblikovati specifična merila za stresne teste in analizo v prihodnost usmerjenih podnebnih scenarijev v zvezi s portfelji reguliranih subjektov, da bi ocenili njihova tveganja, povezana z okoljem, fizična tveganja in tranzicijska tveganja, vključno s tveganji, povezanimi z amortizacijo sredstev zaradi regulativne spremembe in s podnebno uskladitvijo posojilnih portfeljev na ravni Unije.

EBA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] predloži poročilo o svojih ugotovitvah.

EBA lahko na podlagi tega poročila, če je to ustrezno, sprejme smernice za uvedbo meril v zvezi s tveganji, povezanimi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji, za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, pri katerih se upoštevajo ugotovitve iz poročila EBA iz tega odstavka.“;

(19)  v členu 99(2) se črta točka (b).

(20)  Člen 103 se črta.

(21)  Člen 104 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Za namene člena 97, členov 98(4) in (5), člena 101(4) ter člena 102 ter uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 imajo pristojni organi vsaj naslednja pooblastila:

(a)  da od institucij zahtevajo, naj imajo dodaten kapital, ki presega zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer pod pogoji iz člena 104a;

(b)  da zahtevajo okrepitev ureditev, procesov, mehanizmov in strategij, ki se izvajajo v skladu s členoma 73 in 74;

(c)  da od institucij zahtevajo predstavitev načrta za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 ter določijo rok za njegovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta v zvezi z obsegom in rokom;

(d)  da od institucij zahtevajo, naj v zvezi s kapitalskimi zahtevami uporabljajo posebno politiko oblikovanja rezervacij ali obravnavo sredstev;

(e)  da omejijo poslovanje, dejavnosti ali poslovno mrežo institucij ali zahtevajo odsvojitev dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za stabilnost institucije;

(f)  da zahtevajo zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi institucij, vključno z dejavnostmi v zunanjem izvajanju;

(g)  da od institucij zahtevajo, naj omejijo variabilne prejemke kot odstotek neto prihodkov, kadar niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove;

(h)  da od institucij zahtevajo, naj za povečanje kapitala uporabijo čisti dobiček;

(i)  da institucijam omejijo ali prepovejo razdelitev dobička ali plačila obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila institucije;

(j)  da določijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja, vključno s poročanjem o kapitalskih in likvidnostnih pozicijah;

(k)  da določijo posebne likvidnostne zahteve, vključno z omejitvami glede neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi;

(l)  da dodatna razkritja zahtevajo zgolj na ad hoc podlagi.

2. Za namene odstavka 1(j) lahko pristojni organi odredijo dodatne ali pogostejše zahteve glede poročanja za institucije le, če se informacije, ki jih je treba poročati, ne podvajajo, in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  izpolnjeni so pogoji iz točk (a) in (b) člena 102(1);

(b)  pristojni organ meni, da je te zahteve razumno odrediti za zbiranje dokazov iz člena 102(1)(b);

(c)  dodatne informacije se zahtevajo za obdobje izvajanja programov nadzorniških pregledov institucije v skladu s členom 99.

Informacije, ki se lahko zahtevajo od institucije, se štejejo za podvojene v skladu s prvim pododstavkom, kadar je ista ali vsebinsko enaka informacija že na voljo pristojnemu organu ali jo ta lahko pripravi ali pridobi na druge načine, kot je zahteva, da jo institucija poroča. Kadar ima pristojni organ na voljo informacije v drugačni obliki ali na drugačni ravni razdrobljenosti, kot so dodatne informacije, ki jih je treba poročati, pristojni organ ne zahteva dodatnih informacij, kadar mu ta drugačna oblika ali razdrobljenost ne preprečuje priprave vsebinsko podobnih informacij.“;

(b)  odstavek 3 se črta;

(22)  vstavijo se naslednji členi 104a, 104b in 104c:

„Člen 104aDodatna kapitalska zahteva

1.  Pristojni organi odredijo dodatno kapitalsko zahtevo iz člena 104(1)(a) ▌, kadar se na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 97 in 101, prepričajo, da je posamezna institucija v katerem koli izmed spodnjih položajev:

(a)  institucija je izpostavljena tveganjem ali elementom tveganja, ki jih kapitalske zahteve iz delov tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 ne zajemajo ali jih ne zajemajo dovolj, kot je določeno v odstavku 2;

(b)  institucija ne izpolnjuje zahtev iz členov 73 in 74 te direktive ali iz člena 393 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter zgolj izvajanje drugih administrativnih ukrepov ali nadzorniških ukrepov morda ne bo zadostovalo, da bi pravočasno dovolj izboljšalo ureditev, postopkov, mehanizmov in strategij;

(c)  prilagoditve iz člena 98(4) veljajo za nezadostne, da bi instituciji omogočile, da v kratkem časovnem obdobju proda svoje pozicije ali jih zavaruje, ne da bi pri tem v običajnih tržnih pogojih utrpela večje izgube;

(d)  ovrednotenje, opravljeno v skladu s členom 101(4), pokaže, da bodo kapitalske zahteve zaradi neizpolnjevanja zahtev glede uporabe dovoljenega pristopa verjetno neustrezne;

(e)  institucija večkrat zapored ne vzpostavi ali vzdržuje ustrezne ravni dodatnega kapitala, kot je določeno v členu 104b(1);

(ea)  institucija je v drugem specifičnem položaju, zaradi katerega pristojni organ meni, da obstajajo pomembni pomisleki glede nadzora.

Pristojni organi ▌odredijo dodatne kapitalske zahteve iz člena 104(1)(a) za kritje tveganja, s katerim se soočajo posamezne institucije zaradi svojih dejavnosti, tudi tistega, ki odraža učinek nekaterih poslovnih modelov ali tržnega razvoja na profil tveganja posamezne institucije.

2.  Za namene odstavka 1(a) se za tveganja ali elemente tveganja šteje, da niso kriti oziroma niso zadostno kriti s kapitalskimi zahtevami iz delov tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar so zneski, vrste in razdelitev kapitala, za katere pristojni organi menijo, da so ustrezni ob upoštevanju nadzorniškega pregleda ocene, ki so jo opravile institucije v skladu s prvim odstavkom člena 73, višji od kapitalskih zahtev institucije, določenih v delih tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za namene prvega pododstavka kapital, ki se šteje za zadostnega, krije vsa pomembna tveganja ali elemente takšnih tveganj, ki so kriti oziroma niso zadostno kriti s kapitalsko zahtevo. To lahko vključuje tveganja ali elemente tveganj, ki so izrecno izključena iz kapitalskih zahtev iz delov tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013. To lahko vključuje naslednje:

(a)  pomembna tveganja, značilna za institucijo, ali elemente teh tveganj, ki so izrecno izključena iz kapitalskih zahtev iz delov tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)  pomembna tveganja, značilna za institucijo, ali elemente teh tveganj, ki so bila morebiti podcenjena, čeprav so bile izpolnjene veljavne zahteve iz delov tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pristojni organi ocenijo tveganja, ki jim je izpostavljena institucija, pri tem pa upoštevajo specifični profil tveganja vsake posamezne institucije. Tveganja ali elementi tveganj iz odstavka 1a ne vključujejo tveganj, za katera ta direktiva ali Uredba (EU) št. 575/2013 določa prehodno obravnavo, ali tveganj, za katera veljajo določbe o uporabi predhodno veljavnih pravil.

Obrestno tveganje, ki izhaja iz netrgovalnih pozicij, se lahko šteje za pomembno, če nastopi primer iz člena 98(5), razen če pristojni organ v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja ugotovi, da institucija ni prekomerno izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige, in da institucija ustrezno upravlja tveganje spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige.

3.  Pristojni organi določijo raven dodatnega kapitala, ki se zahteva v skladu s členom 104(1)(a), kot razliko med kapitalom, ki se šteje kot ustrezen v skladu z odstavkom 2 in kapitalskimi zahtevami, določenimi v delih tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.  Pristojni organi od institucij zahtevajo, da izpolnijo dodatne kapitalske zahteve iz člena 104(1)(a) s kapitalom, za katerega veljajo naslednji pogoji:

(a)  ▌tri četrtine dodatne kapitalske zahteve se krije z navadnim lastniškim kapitalom;

(b)  ▌tri četrtine navadnega lastniškega kapitala sestavlja navadni lastniški temeljni kapital.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko pristojni organ od institucije zahteva, da po potrebi izpolni dodatno kapitalsko zahtevo z večjim deležem navadnega lastniškega kapitala ali navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pri čemer upošteva posebne okoliščine institucije.

Kapital, ki se uporabi za izpolnitev dodatne kapitalske zahteve iz člena 104(1)(a), se ne uporabi za izpolnitev nobene kapitalske zahteve iz točk (a), (b) in (c) ter člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zahteve po skupnem blažilniku, določene v členu 128(6) te direktive, ali upoštevanje smernic o dodatnem kapitalu iz člena 104b.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka se lahko kapital, uporabljen za izpolnitev dodatne kapitalske zahteve iz člena 104(1)(a), ki jo pristojni organi odredijo za obravnavo tveganj ali elementov tveganj, ki niso zadostno kriti s členom 92(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013, uporabi za izpolnitev zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128(6) te direktive.

5.  Pristojni organ vsaki instituciji ▌v pisni obliki utemelji odločitev o določitvi dodatne kapitalske zahteve v skladu s členom 104(1)(a), in sicer vsaj z jasno obrazložitvijo celotne ocene elementov iz odstavkov 1 do 4. To v primeru iz odstavka 1(d) vključuje posebno izjavo o razlogih, zaradi katerih uvedba kapitalskih smernic ne zadostuje več.

Člen 104bSmernice o dodatnem kapitalu

1.  Institucije v skladu s strategijami in postopki iz člena 73 in po posvetovanju s pristojnim organom določijo ustrezno raven kapitala, ki se pristojnemu organu zdi primerna in ki zadostno presega zahteve iz delov tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in te direktive, vključno z dodatnimi kapitalskimi zahtevami, ki jih odredijo pristojni organi v skladu s členom 104(1)(a), tudi zato, da lahko kapital institucije pokrije morebitne izgube, ugotovljene z nadzorniškim stresnim testom iz člena 100, ne da bi se pri tem kršile:

(a)   minimalna fiksna raven kapitala, ki jo določijo pristojni organi, pri čemer lahko upoštevajo ukrepe za verodostojno upravljanje in dinamične prilagoditve bilance stanja, ki se lahko opravijo v obdobju, ki ga zajema napoved; ali

(b)  ▌kapitalske zahteve iz delov tri, štiri, pet in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 ter dodatne kapitalske zahteve, ki jih odredijo pristojni organi v skladu s členom 104(1)(a), pri čemer upoštevajo ukrepe za verodostojno upravljanje in dinamične prilagoditve bilance stanja, ki se lahko opravijo v obdobju, ki ga zajema napoved.

2.  Pristojni organi redno pregledujejo raven kapitala, ki jo določi vsaka institucija v skladu z odstavkom 1, pri čemer upoštevajo rezultat pregledov in ovrednotenj, opravljenih v skladu s členoma 97 in 101, vključno z rezultati stresnih testov iz člena 100.

3.  Pristojni organi sporočijo institucijam rezultat pregledov, določenih v odstavku 2, pa tudi nadzorniške smernice o kapitalu, določene v skladu z odstavkom 1.

4a.  Kapital, ki se uporabi za izpolnitev ravni dodatnega kapitala iz odstavka 1 tega člena, se ne uporabi za izpolnitev katere koli kapitalske zahteve iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zahteve iz člena 104a te direktive ali zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128(6) te direktive.

5.  Za institucijo, ki ne izpolni pričakovanj iz odstavka 3, omejitve iz člena 141 ne veljajo.

5a.  EBA v treh letih po začetku veljavnosti te direktive pregleda uporabo tega člena, vključno z odstavkoma 1(a) in 1(b), in o njej poroča Komisiji. Komisija na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog.

Člen 104cSodelovanje z organi za reševanje

1.  Pristojni organi se posvetujejo z organi za reševanje, preden določijo kakršne koli dodatne kapitalske zahteve iz člena 104(1)(a) ter preden institucijam sporočijo kakršna koli pričakovanja glede prilagoditev ravni kapitala v skladu s členom 104b. V te namene pristojni organi zagotovijo organom za reševanje vse razpoložljive informacije.

2.  Pristojni organi obvestijo zadevne organe za reševanje o dodatnih kapitalskih zahtevah, odrejenih institucijam v skladu s členom 104(1)(a), ter o vseh pričakovanjih glede prilagoditev ravni kapitala, sporočenih institucijam v skladu s členom 104b.“;

(23)  v členu 105 se črta točka (d);

(24)  v členu 108 se črta odstavek 3;

(25)  v členu 109 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Pristojni organi zahtevajo, da nadrejene osebe in podrejene družbe, za katere se uporablja ta direktiva, izpolnjujejo obveznosti iz oddelka II tega poglavja na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi za zagotovitev, da so ureditve, postopki in mehanizmi, ki se zahtevajo na podlagi oddelka II tega poglavja, dosledni in dobro integrirani ter omogočajo pripravo vseh podatkov in informacij, ki so pomembni za nadzor. Pristojni organi zagotovijo zlasti, da nadrejene osebe in podrejene družbe, za katere se uporablja ta direktiva, izvajajo te ureditve, postopke in mehanizme v svojih podrejenih družbah, za katera se ta direktiva ne uporablja, vključno s tistimi, ki imajo sedež v offshore finančnih središčih. Navedene ureditve, procesi in mehanizmi so tudi dosledni in dobro integrirani, te podrejene družbe pa so prav tako zmožne pripraviti vse podatke in informacije, ki so pomembne za nadzor. Podrejene družbe, za katere se ta direktiva ne uporablja, svoje sektorske zahteve izpolnjujejo na posamični ravni.

3. Obveznosti iz oddelka II tega poglavja v zvezi s podrejenimi družbami, za katere se ta direktiva ne uporablja, se ne uporabljajo, če lahko EU nadrejena institucija pristojnim organom dokaže, da je uporaba oddelka II nezakonita po zakonodaji tretje države, v kateri ima podrejena družba sedež.

3a. EBA za namene odstavka 2 v posvetovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih standardov v zvezi s praktičnimi vidiki uporabe pravil o prejemkih v okviru te direktive za podrejene družbe, za katere se ta direktiva ne uporablja.

Ta osnutek regulativnih standardov ob upoštevanju velikosti, notranje organizacije in narave institucij, obsega in zapletenosti njihovih dejavnosti, pa tudi dejstva, da posebna sektorska zakonodaja prevlada, kadar so specifične zahteve te direktive v nasprotju s sektorskimi, določa kvalitativna in ustrezna kvantitativna merila za opredelitev kategorij prevzemnikov tveganj skupine, pa tudi razrede instrumentov, ki odražajo profil tveganja skupine.

EBA v tem okviru v posvetovanju z ESMA oceni in po potrebi spremeni veljavne regulativne tehnične standarde o merilih za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicna dejavnost pomembno vpliva na profil tveganja institucije v skladu s členom 92(2) te direktive.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(26)  člen 113 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 113Skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije

1.  Konsolidacijski nadzornik in pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga v državi članici, storijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev o:

(a)  uporabi členov 73 in 97 za določitev ustreznosti konsolidirane ravni kapitala, ki ga ima skupina institucij glede na svoje finančno stanje in profil tveganja, ter zahtevane ravni kapitala za uporabo člena 104(1)(a) za vsak subjekt znotraj skupine institucij in na konsolidirani podlagi;

(b)  ukrepih za obravnavo vseh pomembnih zadev in bistvenih ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, vključno v zvezi z ustreznostjo organizacije in obravnavo tveganj, kot se zahteva v skladu s členom 86, in v zvezi s potrebo po likvidnostnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 105 te direktive.

1a.  Konsolidacijski nadzornik pristojne organe, ki so v državi članici odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, obvesti o vseh pričakovanih prilagoditvah konsolidiranih ravni kapitala v skladu s členom 104b(3).

2.  Skupne odločitve iz odstavka 1 se dosežejo:

(a)  za namene odstavka 1(a) v štirih mesecih po datumu, ko konsolidacijski nadzornik drugim ustreznim pristojnim organom predloži poročilo, ki vsebuje oceno tveganj skupine institucij v skladu s členom 104a;

(b)  za namene odstavka 1(b) v štirih mesecih po datumu, ko konsolidacijski nadzornik predloži poročilo, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine institucij v skladu s členoma 86 in 105;

(c)  za namene odstavka 1(c) v štirih mesecih po datumu, ko konsolidacijski nadzornik predloži poročilo, ki vsebuje oceno tveganj skupine institucij v skladu s členom 104b.

V skupnih odločitvah se prav tako ustrezno upošteva ocena tveganja podrejenih družb, ki jo opravijo ustrezni pristojni organi v skladu s členi 73, 97, 104a in 104b.

Skupne odločitve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se navedejo v dokumentih, ki vsebujejo popolno utemeljitev in ki jih konsolidacijski nadzornik predloži EU nadrejeni instituciji. V primeru nestrinjanja se konsolidacijski nadzornik na zahtevo katerega koli zadevnega pristojnega organa posvetuje z EBA. Konsolidacijski nadzornik se lahko z EBA posvetuje na lastno pobudo.

3.  Če pristojni organi v časovnih obdobjih iz odstavka 2 ne sprejmejo skupne odločitve, konsolidacijski nadzornik sprejme odločitev o uporabi členov 73, 86 in 97, člena 104(1)(a) ter členov 104b in 105 na konsolidirani podlagi po ustrezni obravnavi ocene tveganja podrejenih družb, ki jo izvedejo ustrezni pristojni organi. Če kateri koli zadevni pristojni organ ob koncu časovnih obdobij iz odstavka 2 zadevo predloži EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, konsolidacijski nadzornik odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejme odločitev skladno z odločitvijo EBA. Časovna obdobja iz odstavka 2 se štejejo kot obdobja za spravo v smislu Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Po koncu štirimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.

Odločitev o uporabi členov 73, 86 in 97, člena 104(1)(a) ter členov 104b in 105 na posamični ali subkonsolidirani podlagi sprejmejo ustrezni pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene kreditne institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, pri čemer ustrezno upoštevajo stališča in pridržke, ki jih izrazi konsolidacijski nadzornik. Če je kateri koli zadevni pristojni organ ob koncu katerega koli časovnega obdobja iz odstavka 2 zadevo predložil EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, pristojni organi odložijo svojo odločitev in počakajo na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejmejo odločitev skladno z odločitvijo EBA. Časovna obdobja iz odstavka 2 se štejejo kot obdobja za spravo v smislu navedene uredbe. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Po koncu štirimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.

Odločitve se navedejo v dokumentu, ki vsebuje popolno utemeljitev ter upošteva oceno tveganja, stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v časovnih obdobjih iz odstavka 2. Konsolidacijski nadzornik pošlje ta dokument vsem zadevnim pristojnim organom in EU nadrejeni instituciji.

V primeru posvetovanja z EBA vsi pristojni organi upoštevajo nasvete EBA in pojasnijo kakršno koli bistveno odstopanje od teh nasvetov.

4.  Skupne odločitve iz odstavka 1 in odločitve pristojnih organov, sprejete, kadar skupne odločitve iz odstavka 3 ni, pristojni organi v zadevnih državah članicah priznajo kot dokončne in jih uveljavijo.

Skupne odločitve iz odstavka 1 in vse odločitve, sprejete, kadar skupne odločitve v skladu z odstavkom 3 ni, se posodabljajo vsako leto ali v izjemnih okoliščinah, če pristojni organ, odgovoren za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, vloži pisno in v celoti utemeljeno zahtevo pri konsolidacijskem nadzorniku za posodobitev odločitve o uporabi člena 104(1)(a) ter členov 104b in 105. V slednjem primeru se lahko posodobitev obravnava dvostransko med konsolidacijskim nadzornikom in pristojnim organom, ki je vložil zahtevo.

5.  EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za zagotovitev enotnih pogojev uporabe postopka skupnega odločanja iz tega člena v zvezi z uporabo členov 73, 86 in 97, člena 104(1)(a) ter členov 104b in 105, da pripomore k sprejemanju skupnih odločitev.

EBA osnutke teh izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. julija 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(27)  v prvem pododstavku člena 116 se doda stavek:

„Poleg tega se kolegiji nadzornikov ustanovijo, kadar se vse podrejene družbe EU nadrejene institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga nahajajo v tretji državi.“;

(27a)  V členu 117 se doda naslednji odstavek:

„4a. Pristojni organi, enote za finančni nadzor in organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov iz točk (1) in (2) člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849 zaradi skladnosti s to direktivo, v okviru svojih pristojnosti tesno sodelujejo in si izmenjujejo informacije, pomembne za ta namen v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo (EU) 2015/849.“

(28)  v členu 119 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice v skladu s členom 21a sprejmejo vse potrebne ukrepe za vključitev finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov v konsolidirani nadzor.“;

(29)  v členu 120 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar za mešani finančni holding veljajo enakovredne določbe iz te direktive in Direktive 2009/138/ES, zlasti z vidika nadzora upravljanja tveganj, lahko konsolidacijski nadzornik po dogovoru z nadzornikom skupine v zavarovalniškem sektorju za zadevni mešani finančni holding uporablja le določbe iz direktive, ki se nanašajo na najpomembnejši finančni sektor, kot ga določa člen 3(2) Direktive 2002/87/ES.“;

(29a)  V členu 125 se vstavi naslednji odstavek:

„1a. Kadar v skladu s členom 111 konsolidacijski nadzornik skupine nadrejenega mešanega finančnega holdinga ni koordinator, določen v skladu s členom 10 Direktive 2002/87/ES, zadevna organa sodelujeta za namene uporabe te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani ravni. Za spodbujanje in vzpostavitev učinkovitega sodelovanja konsolidacijski nadzornik in koordinator skleneta pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.“

(29b)  člen 129 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki se odločijo uporabiti takšno izvzetje, o tem uradno obvestijo ESRB. ESRB uradna obvestila v določenem roku posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic.“

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Institucije navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se zagotavlja za izpolnjevanje zahteve iz odstavka 1 tega člena, ne uporabijo za izpolnjevanje zahtev v skladu s členi 104, 104a ali smernicami iz člena 104b.“

(29c)  člen 130 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki se odločijo uporabiti takšno izvzetje, o tem uradno obvestijo ESRB. ESRB uradna obvestila v določenem roku ustrezno posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic.“

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„Institucije izpolnjujejo zahtevo iz odstavka 1 z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, ki ga imajo poleg navadnega lastniškega temeljnega kapitala, namenjenega zagotavljanju izpolnjevanja kapitalske zahteve iz člena 92(1)(a) do (c) Uredbe (EU) št. 575/2013, zahteve po vzdrževanju varovalnega kapitalskega blažilnika iz člena 129 te direktive in vseh zahtev iz členov 104a in 104b te direktive.“

(30)  ▌člen 131 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice imenujejo organ, ki je pristojen, da na konsolidirani podlagi določi globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI) ter na posamični, subkonsolidirani ali konsolidirani podlagi, kot je ustrezno, druge sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: DSPI), ki so institucije z dovoljenjem v njihovi jurisdikciji. Ta organ je pristojni organ ali imenovani organ. Države članice lahko imenujejo tudi več organov.

GSPI so eno od naslednjega:

(a)   skupina, na čelu katere je EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding; ali

(b)   institucija, ki ni podrejena družba EU nadrejene institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga.

DSPI je lahko skupina, na čelu katere je EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding ali institucija.“;

(b)  v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„EBA po posvetovanju z ESRB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o merilih za opredelitev pogojev uporabe tega odstavka v zvezi z oceno DSPI in metodologijo za oblikovanje in umerjanje stopenj blažilnika. V teh regulativnih tehničnih standardih se upoštevajo mednarodni okviri za državne sistemsko pomembne institucije, posebnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pristojni organ ali imenovani organ lahko od vsake DSPI zahteva, da vzdržuje na konsolidirani ali subkonsolidirani ali posamični podlagi – kakor je ustrezno – blažilnik za DSPI do 3 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, ki sestoji iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala in ga nadgrajuje; v zvezi s tem se upoštevajo merila za določitev DSPI.

(d)  vstavi se naslednji odstavek 5a:

„5a. Pristojni ali imenovani organ lahko zahteva blažilnik za DSPI, višji od 3 % izračunanega zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, ki ga mora potrditi Komisija.

ESRB v dveh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 7 Komisiji predloži mnenje o tem, ali se blažilnik za DSPI šteje za ustreznega. EBA lahko Komisiji v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 predloži tudi svoje mnenje o blažilniku.

Komisija v dveh mesecih po uradnem obvestilu in ob upoštevanju ocene ESRB in EBA, če je to ustrezno ter če meni, da blažilnik za DSPI ne povzroča nesorazmernih negativnih učinkov na celotni finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v Uniji kot celoti, ki bi ovirali nemoteno delovanje notranjega trga, sprejme izvedbeni akt, s katerim se pristojni ali imenovani organ pooblasti, da sprejme predlagani ukrep.“

(e)  v odstavku 7 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„7. Pristojni organ ali imenovani organ pred določitvijo ali ponovno določitvijo blažilnika za DSPI uradno obvesti ESRB en mesec pred objavo odločitve iz odstavka 5. ESRB uradna obvestila v določenem roku posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic. V tem uradnem obvestilu je natančno opisano:“

(f)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Brez poseganja v člen 133 in odstavek 5 tega člena, kjer je DSPI podrejena GSPI ali DSPI, ki je EU nadrejena institucija in zanjo na konsolidirani podlagi velja blažilnik za DSPI, se za podrejeno DSPI na posamični ali subkonsolidirani podlagi uporabi blažilnik, ki ne presega nižje izmed vrednosti:

(a) vsote višje od stopenj blažilnika za GSPI ali DSPI, ki se uporablja za skupino na konsolidirani ravni, in 1% zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013; ter

(b) 3 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali stopnje, ki se na podlagi dovoljenja Komisije uporablja za skupino na konsolidirani ravni.“

(g)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9. Obstaja ▌pet podkategorij GSPI. Najnižja meja in meje med posameznimi podkategorijami so določene glede na rezultate, dobljene po metodologiji za določitev GSPI. Presečne vrednosti rezultatov med zaporednimi podkategorijami se jasno opredelijo, pri čemer se upošteva načelo konstantnega linearnega naraščanja sistemskega pomena GSPI, in sicer med vsako podkategorijo, v kateri zahteva po dodatnem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu linearno narašča, z izjemo najvišje podkategorije. Za namene tega odstavka je sistemski pomen pričakovani učinek na svetovni finančni trg, ki nastane zaradi težav GSPI. Najnižji podkategoriji se dodeli blažilnik za GSPI, ki znaša 1 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, blažilnik, ki se dodeli vsaki podkategoriji, pa narašča po 0,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer v vsaki podkategoriji, vključno s četrto. Za najvišjo podkategorijo blažilnika za GSPI velja blažilnik v višini 3,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Če je institucija razvrščena v najvišjo podkategorijo blažilnika za GSPI, se nemudoma doda dodatna, nova podkategorija. Blažilnik, ki se dodeli vsaki nadaljnji podkategoriji, narašča po 1 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.“

(h)  odstavek 12 se nadomesti z naslednjim:

„12. Pristojni organ ali imenovani organ uradno obvesti ESRB o imenih GSPI in DSPI ter ustreznih podkategorijah, v katero je vsaka GSPI razvrščena. ESRB uradna obvestila v določenem roku posreduje Komisiji in EBA ter javno razkrije njihova imena. Pristojni organi ali imenovani organi javno objavijo podkategorijo, v katero je GSPI razvrščena.

Pristojni organ ali imenovani organ vsako leto pregleda določitev GSPI in DSPI ter razvrstitev GSPI v ustrezne podkategorije in poroča o rezultatih zadevni sistemsko pomembni instituciji in ESRB, ki rezultate v določenem roku posreduje Komisiji in EBA. Pristojni ali imenovani organ javno razkrije posodobljen seznam institucij, določenih kot sistemsko pomembne institucije, ter podkategorije, v katere so razvrščene posamezne določene GSPI.“

(i)  odstavek 13 se nadomesti z naslednjim:

13. „Sistemsko pomembne institucije ne uporabljajo navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se vzdržuje zaradi izpolnitve zahtev iz odstavkov 4 in 5, da bi izpolnile katerekoli zahteve iz člena 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 129 in 130 te direktive in vseh zahtev iz členov 102 in 104 te direktive.

(j)  odstavek 14 se nadomesti z naslednjim:

„14. Kadar za skupino na konsolidirani podlagi veljata blažilnik za GSPI in blažilnik za DSPI, se uporabi višji blažilnik.

Kadar za institucijo na posamični ali subkonsolidirani podlagi veljata blažilnik za DSPI in blažilnik sistemskih tveganj v skladu s členom 133, se uporabi vsota obeh blažilnikov.

Kadar za institucijo na konsolidirani podlagi veljata blažilnik za DSPI in blažilnik sistemskih tveganj v skladu s členom 133, se uporabi vsota naslednjih blažilnikov:

(a) višji izmed blažilnika za GSPI in blažilnika za DSPI;

(b) blažilnik sistemskih tveganj v skladu s členom 133.“

(30a)  člen 133 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica lahko uvede blažilnik sistemskih tveganj v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala za finančni sektor ali za eno ali več podskupin sektorja v zvezi z vsemi izpostavljenostmi ali eno od podskupin izpostavljenosti, da bi preprečila in zmanjšala ▌sistemska ali makrobonitetna tveganja, ki jih Uredba (EU) št. 575/2013 in člen 131 te direktive ne zajemata, in sicer v smislu tveganj motenj v finančnem sistemu, ki bi utegnile imeti resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo v zadevni državi članici.“

(b)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Za namene odstavka 1 je mogoče od institucij zahtevati, da poleg navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se vzdržuje za izpolnitev kapitalske zahteve iz člena 92 Uredbe (EU) št. 575/2013, vzdržujejo blažilnik sistemskih tveganj navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi zneska izpostavljenosti, za katere velja blažilnik sistemskih tveganj v skladu z odstavkom 8 tega člena na posamični, konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, kot velja v skladu z naslovom II dela 1 navedene uredbe.

Skupna stopnja blažilnika sistemskih tveganj institucije se izračuna kot vsota zneskov iz točk (a) in (b), ki se deli z zneskom iz točke (c), in je izražena kot odstotni delež:

(a) katerega koli blažilnika sistemskih tveganj, ki se uporablja v zvezi z vsemi izpostavljenostmi za vse institucije ali po potrebi v zvezi z vsemi izpostavljenostmi za podskupine institucij;

(b) katerega koli blažilnika sistemskih tveganj, ki se uporablja v zvezi z izpostavljenostmi do posameznih sektorjev ali podsektorjev; ter

(c) zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ustrezen pristojni ali imenovani organ lahko od institucij zahteva, da vzdržujejo blažilnik sistemskih tveganj na posamični, konsolidirani ali subkonsolidirani ravni. Blažilnik sistemskih tveganj se uporablja za obravnavo tveganj, ki niso zajeta z blažilnikom za GSPI ali blažilnikom za DSPI v skladu s členom 131.

4. Institucije ne uporabljajo navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se vzdržuje zaradi izpolnitve zahteve iz odstavka 3, da bi izpolnile katerekoli zahteve iz člena 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 129, 130 in 131 te direktive in vseh zahtev iz členov 102, 104, 104a in smernic iz člena 104b te direktive.“

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Če je institucija del skupine ali podskupine, v katero spada GSPI ali DSPI, to ne pomeni, da za to institucijo na posamični podlagi velja zahteva po skupnem blažilniku, ki je nižja od vsote varovalnega kapitalskega blažilnika, proticikličnega kapitalskega blažilnika in vsote blažilnika za DSPI in blažilnika sistemskih tveganj, ki se zanjo uporablja na posamični podlagi.

(d)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

9.  Blažilnik sistemskih tveganj velja za vse institucije ali eno ali več njihovih podskupin, za katere so v skladu s to direktivo pristojni organi zadevne države članice, in se določa s postopnimi ali pospešenimi stopnjami prilagoditev . Za različne podskupine v nekem sektorju, sektorske izpostavljenosti ali po potrebi podskupine sektorskih izpostavljenosti se lahko uvedejo različne zahteve. Blažilnik sistemskih tveganj ne obravnava tveganj, ki so zajeta v okviru iz člena 131.“

(e)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„11. Pristojni organ ali imenovani organ pred določitvijo ali ponovno določitvijo stopnje blažilnika sistemskih tveganj v višini do 3 % uradno obvesti ESRB en mesec pred objavo odločitve iz odstavka 16. ESRB uradna obvestila v določenem roku posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic. Če blažilnik velja za izpostavljenosti v tretjih državah, pristojni organ ali imenovani organ uradno obvesti tudi ESRB. ESRB uradno obvestilo posreduje nadzornim organom zadevnih tretjih držav. V tem uradnem obvestilu je natančno opisano:“

(ii)  točka (e) se črta.

(f)  odstavek 12 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„12. Pred določitvijo ali ponovno določitvijo stopnje blažilnika sistemskih tveganj nad 3 % pristojni organ ali imenovani organ uradno obvesti ESRB. ESRB uradna obvestila v določenem roku posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic. Če blažilnik velja za izpostavljenosti v tretjih državah, pristojni organ ali imenovani organ uradno obvesti tudi ESRB. ESRB uradno obvestilo posreduje nadzornim organom zadevnih tretjih držav. V tem uradnem obvestilu je natančno opisano:

(ii)  točka (e) se črta.

(g)  odstavek 14 se nadomesti z naslednjim:

„14.Kadar je ena od podskupin finančnega sektorja podrejena družba, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, pristojni organ ali imenovani organ uradno obvesti organe te države članice, Komisijo in ESRB. Komisija in ESRB v 30 delovnih dneh po uradnem obvestilu izdata priporočilo o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom. Če se organi ne strinjajo ali pa je priporočilo Komisije in ESRB negativno, lahko pristojni organ ali imenovani organ zadevo predloži EBA in zahteva njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Odločitev o določitvi blažilnika za te izpostavljenosti se začasno odloži, dokler EBA ne sprejme odločitve.“

(h)  v odstavku 15 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„15. ESRB v 30 delovnih dneh po uradnem obvestilu iz odstavka 12 Komisiji predloži mnenje o tem, ali se blažilnik sistemskih tveganj zdi primeren. EBA lahko Komisiji v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 predloži tudi svoje mnenje o blažilniku.“

(i)  prvi pododstavek odstavka 16 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) stopnjo ali stopnje blažilnika sistemskih tveganj;“

(ii) vstavi se naslednja točka:

(ba) izpostavljenosti, za katere se uporablja stopnja blažilnika sistemskih tveganj;“

(30b)  v členu 134 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Če države članice priznajo stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za institucije, ki so pridobile dovoljenje v matičnih državah članicah, o tem uradno obvestijo ESRB. ESRB uradna obvestila v določenem roku posreduje Komisiji, EBA in državi članici, ki je uvedla to stopnjo blažilnika sistemskih tveganj.“

(30c)  člen 136 se spremeni:

(a)  v odstavku 3 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„3. Vsak imenovani organ vsako četrtletje oceni intenzivnost cikličnega, makrobonitetnega ali sistemskega tveganja ter v primeru sprememb določi ali prilagodi ustrezno stopnjo proticikličnega blažilnika za svojo državo članico, pri čemer upošteva:“

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.  Vsak imenovani organ objavi veljavno četrtletno stopnjo proticikličnega blažilnika na svoji spletni strani. Objava vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)  veljavno stopnjo proticikličnega blažilnika;

(b)  ustrezno razmerje med krediti in BDP ter odstopanje tega razmerja od dolgoročnega trenda;

(c)  vodilo za blažilnik, izračunano v skladu z odstavkom 2;

(d)  utemeljitev za to stopnjo blažilnika;

(e)  kadar se stopnja blažilnika zviša, datum, od katerega morajo institucije uporabljati to višjo stopnjo blažilnika za namene izračuna svojega posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika;

(f)  sklicevanje na izredne okoliščine, ki upravičujejo krajši rok za uporabo, če datum iz točke (e) nastopi prej kot 12 mesecev od datuma objave v skladu s tem odstavkom;

(g)  če se stopnja blažilnika zniža, okvirno obdobje, v katerem se povišanje stopnje blažilnika ne pričakuje, skupaj z utemeljitvijo za to obdobje.

Imenovani organi ESRB vsako četrtletje uradno obvestijo o veljavni stopnji proticikličnega blažilnika in mu sporočijo podatke iz točk (a) do (g). ESRB na svoji spletni strani objavi vse tako sporočene stopnje blažilnika in z njimi povezane podatke.

Imenovani organi sodelujočih držav članic, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013, o veljavni stopnji proticikličnega blažilnika vsako četrtletje uradno obvestijo tudi ECB in ji sporočijo podatke iz točk (a) do (g).“

(31)  v členu 141 se odstavki 1 do 6 nadomestijo z naslednjim:

„1. Brez poseganja v katere koli ukrepe v skladu s členom 104 te direktive in poglavjema II in III Direktive 2014/59/EU pristojni organi vsem institucijam, ki izpolnjujejo zahtevo po skupnem blažilniku, prepovedo razdelitev dobička v povezavi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom ali izvedbo plačil za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v obsegu, ki bi zmanjšal njen navadni lastniški temeljni kapital na raven, na kateri zahteva po skupnem blažilniku ne bi bila več izpolnjena.

2. Brez poseganja v katere koli ukrepe v skladu s členom 104 te direktive in poglavjema II in III Direktive 2014/59/EU imenovani organi zahtevajo, da institucije, ki ne izpolnjujejo zahteve po skupnem blažilniku, izračunajo maksimalni znesek za razdelitev (v nadaljnjem besedilu: MDA) v skladu z odstavkom 4 in uradno obvestijo pristojni organ o tem MDA.

Kadar se uporablja prvi pododstavek, pristojni organi vsaki taki instituciji prepovedo, da pred izračunom MDA izvede katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)  izplačila dobička v povezavi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;

(b)  ustvariti obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti, oziroma izplačila variabilnih prejemkov, če je obveznost izplačila nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahtev po skupnem blažilniku;

(c)  izvršitve izplačil na instrumente dodatnega temeljnega kapitala.

3. Pristojni organi institucijam, ki ne izpolnijo zahteve po skupnem blažilniku ali je ne presežejo, prepovedo, da bi razdelile več, kot znaša MDA, izračunan v skladu z odstavkom 4, s katerim koli ukrepom iz točk (a), (b) in (c) drugega pododstavka odstavka 2. ▌

4. Pristojni organi od institucij zahtevajo, da MDA izračunajo z množenjem vsote, izračunane v skladu z odstavkom 5, s faktorjem, določenim v skladu z odstavkom 6. MDA se zmanjša s katerim koli ukrepom iz točk (a), (b) ali (c) drugega pododstavka odstavka 2.

5. V vsoti, ki se pomnoži v skladu z odstavkom 4, so zajeti:

(a)  dobički med letom, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za zneske, plačane po katerem koli ukrepu iz točk (a), (b) ali (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena,

čemur se prištejejo

(b)  čisti dobički poslovnega leta, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za zneske, plačane po katerem koli ukrepu iz točk (a), (b) ali (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena,

(c)  zadržani dobiček, dobički med letom in čisti dobički poslovnega leta, ki so že vključeni v navadni lastniški temeljni kapital, če se stalno ustvarjajo in če:

(i) so razdelitve omejene na znesek, ki instituciji onemogoča zmanjšanje njenega navadnega lastniškega temeljnega kapitala v nižji kvartil zahteve po skupnem blažilniku;

(ii) institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da lahko take dobičke ustvari v 12 mesecih po kršitvi; in če

(iii) pristojni organ odobri načrt za ohranitev kapitala iz člena 142;

čemur se odštejejo

(d)  zneski davka, če bi se postavki iz točk (a) in (b) tega odstavka zadržali.

6. Faktor se določi:

(a)  kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli kapitalske zahteve iz člena 92a in točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, iz členov 45c in 45d Direktive 2014/59/EU ter iz člena 104(1)(a) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v prvi (tj. najnižji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0;

(b)  kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli kapitalske zahteve iz člena 92a in točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, iz členov 45c in 45d Direktive 2014/59/EU ter iz člena 104(1)(a) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v drugi kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,2;

(c)  kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalske zahteve iz člena 92a in točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, iz členov 45c in 45d Direktive 2014/59/EU ter iz člena 104(1)(a) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v tretji kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,4;

(d)  kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalske zahteve iz člena 92a in točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, iz členov 45c in 45d Direktive 2014/59/EU ter iz člena 104(1)(a) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v četrti (tj. najvišji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,6.

Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po skupnem blažilniku se izračunata na naslednji način:

 

 

„Qn“ pomeni zaporedno oznako oziroma številko zadevnega kvartila.“

(32)  vstavi se naslednji člen 141a:

„Člen 141aNeizpolnitev zahteve po skupnem blažilniku

1.  Za institucijo se šteje, da ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku za namene člena 141, kadar nima kapitala in kvalificiranih obveznosti v znesku in ustrezne kakovosti, ki sta potrebna za hkratno izpolnitev zahteve iz člena 128(6) in vsake od naslednjih zahtev iz:

(a)  člena 92(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahteve iz člena 104(1)(a) te direktive;

(b)  člena 92(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahteve iz člena 104(1)(a) te direktive;

(c)  člena 92(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahteve iz člena 104(1)(a) te direktive;

(ca)  po potrebi členov 92(1)(d) in 92(1)(da) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahteve iz člena 104a te direktive;

(d)  člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 45c in 45d Direktive 2014/59/EU.

Kapital, ki se zadržuje za izpolnitev zahteve na podlagi člena 128(6), se ne uporablja tudi za izpolnitev zahtev iz členov 45c, 45d in 45e Direktive 2014/59/EU.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se za institucijo ne šteje, da ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku za namene člena 141, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  institucija izpolnjuje zahtevo po skupnem blažilniku iz člena 128(6), kadar se ta upošteva poleg vsake od zahtev iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1;

(b)  neizpolnitev zahteve iz člena 128(6), kadar se ta upošteva poleg zahteve iz točke (d) odstavka 1, je izključno posledica nezmožnosti institucije, da izda ali nadomesti obveznosti, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več meril glede primernosti ali meril glede zapadlosti iz členov 72b in 72c Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)  neizpolnitev zahtev iz točke (d) odstavka 1 ne traja več kot 6 mesecev.

(ca)  navedena institucija ni GSPI.“.

(32a)  člen 142 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Če institucija ne more izpolniti katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)  zahteve po skupnem blažilniku ali

(b)  zahteve po skupni prilagoditvi količnika finančnega vzvoda, ki je sestavljena iz posamezni instituciji lastnega proticikličnega količnika finančnega vzvoda in prilagoditve količnika finančnega vzvoda za DSPI,

pripravi načrt za ohranitev kapitala in ga pristojnemu organu predloži najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko ugotovi, da ji navedene zahteve ne bo uspelo izpolniti, razen če pristojni organ odobri daljši rok, in sicer največ deset dni.

Pristojni organ takšen odlog odobri samo na podlagi individualnega položaja kreditne institucije, pri čemer upošteva obseg in zapletenost dejavnosti institucije.“

(b)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) načrt in časovni okvir za povečanje kapitala, z namenom celotne izpolnitve zahtev, ki jih institucija ni izpolnila v skladu z odstavkom 1.“

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ oceni načrt za ohranitev kapitala in ga odobri le, če meni, da je mogoče upravičeno pričakovati, da se bo z izvajanjem načrta zagotovil ali zbral zadosten kapital, ki bo instituciji omogočil izpolnjevanje zahteve, ki je ni izpolnila v skladu z odstavkom 1 v roku, ki je po njegovem mnenju primeren.“

(33)  V členu 145 se dodata naslednji točki (j) in (k):

„(j) dopolnitvijo členov 2(5a) in 2(5b), tako da se na podlagi razpoložljivih informacij ugotovi,

(i)  ali institucije ali kategorije institucij izpolnjujejo pogoje iz navedenih členov; ali

(ii)  ali institucije ali kategorije institucij ne izpolnjujejo več pogojev iz navedenih členov;

(k) spremembami seznama iz člena 2(5):

(i)  s črtanjem institucij ali kategorij institucij, kadar zadevna institucija ali kategorija institucij preneha obstajati;

(ii)  z uvedbo potrebnih sprememb, kadar se spremeni ime zadevne institucije ali kategorije institucij.“;

(34)  v členu 146 se črta točka (a);

(35)  v členu 161 se doda naslednji odstavek 10:

„10. Komisija do 31. decembra 2023 pregleda izvajanje in uporabo nadzorniških pooblastil iz točk (j) in (l) člena 104(1) ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. “.

Člen 2Prenos

1.  Države članice najpozneje [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Te predpise začnejo uporabljati [eno leto in en dan po začetku veljavnosti te direktive]. Vendar se določbe, ki so potrebne za skladnost s spremembami iz točk (13) in (18) člena 1 in vsebujejo spremembe členov 84 in 98 Direktive 2013/36/EU, začnejo uporabljati [dve leti po začetku veljavnosti te direktive].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1)

  UL C 34, 31.1.2018, str. 5.

(2)

* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(3)

  UL C […], […], str. […].

(4)

  UL C , , str. .

(5)

  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(6)

  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7)

  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(8)

  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(9)

  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Izvzeti subjekti, finančni holdingi, mešani finančni holdingi, prejemki, nadzorniški ukrepi in pooblastila ter ukrepi za ohranitev kapitala

Referenčni dokumenti

COM(2016)0854 – C8-0474/2016 – 2016/0364(COD)

Datum predložitve EP

23.11.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

19.1.2017

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Peter Simon

24.11.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

28.2.2017

25.4.2017

3.5.2017

11.12.2017

 

22.2.2018

 

 

 

Datum sprejetja

18.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

5

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, David Coburn, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Barbara Kappel, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Ashley Fox, Doru-Claudian Frunzulică, Syed Kamall, Alain Lamassoure, Thomas Mann, Luigi Morgano, Michel Reimon, Joachim Starbatty

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Rupert Matthews

Datum predložitve

28.6.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

44

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells

ECR

Ashley Fox, Syed Kamall, Rupert Matthews, Stanisław Ożóg, Joachim Starbatty, Joachim Starbatty

ENF

Barbara Kappel

PPE

Burkhard Balz, Markus Ferber, Christofer Fjellner, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Doru-Claudian Frunzulică, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Luigi Morgano, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

5

-

EFDD

David Coburn, Bernard Monot

ENF

Gerolf Annemans, Marco Zanni

S&D

Alfred Sant

8

0

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Marisa Matias, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Michel Reimon, Ernest Urtasun

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 19. julij 2018Pravno obvestilo