Postopek : 2018/2038(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0244/2018

Predložena besedila :

A8-0244/2018

Razprave :

PV 10/09/2018 - 22
CRE 10/09/2018 - 22

Glasovanja :

PV 11/09/2018 - 6.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0324

POROČILO     
PDF 609kWORD 59k
28.6.2018
PE 620.798v03-00 A8-0244/2018

o izvajanju specifičnih ukrepov za Grčijo v skladu z Uredbo 2015/1839

(2018/2038(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Pascal Arimont

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Finančna kriza leta 2008 je močno vplivala na nacionalne in regionalne proračune, saj je omejila financiranje vseh vrst naložb v vseh državah članicah, še posebej pa v Grčiji.

V Grčiji je programsko obdobje 2007–2013 sovpadalo z dolgo in globoko recesijo, ki jo je sprožila svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je razkrila dolgoročne strukturne pomanjkljivosti gospodarstva. BDP je se med letoma 2007 in 2013 v realnem smislu zmanjšal za 26 %; kriza se je sicer končala leta 2014, vendar je bila rast v zadnjih dveh letih manjša od 1 %. Stopnja zaposlenosti se je med prebivalstvom med 20. in 64. letom starosti zmanjšala s 66 % na 53 % leta 2013, kar pomeni, da je bila le malo več kot polovica aktivnega prebivalstva dejansko zaposlenega. Brezposelnost se je v istem obdobju povečala z 8,4 % na 27,5 % delovne sile.

Javni sektor je imel znaten finančni primanjkljaj že leta 2007, stanje pa se je še dodatno poslabšalo, ko je BDP drastično upadel. Leta 2009 se je primanjkljaj povečal na 15 % BDP, leta 2013 pa je kljub varčevalnim ukrepom, ki so jih finančne institucije vzpostavile v zameno za posojila, še vedno znašal 13 % BDP. Konsolidirani javni dolg, ki je bil visok že pred krizo, se je do leta 2013 povečal na 178 % in je bil leta 2015 približno enak. Javne naložbe so se glede na BDP med letoma 2007 in 2013 prepolovile in čeprav so se v naslednjih dveh letih nekoliko povečale, so leta 2015 realno znašale le malo več kot 50 % ravni iz leta 2006.

V teh precej težavnih razmerah so evropski strukturni in investicijski skladi postali veliko bolj pomembni za sofinanciranje javnih naložbenih programov. Sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov so imela v Grčiji, tako kot v številnih drugih državah članicah, ključno vlogo, v nekaterih primerih so znašala celo več kot 50 % skupnih javnih naložb.

Grčiji je bilo v obdobju 2007–2013 dodeljenih skupno 20,4 milijard EUR sredstev kohezijske politike. V tem obdobju sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad Grčiji pomagala ustvariti več kot 21.000 delovnih mest; ustanoviti več kot 2.400 podjetij in neposredno vložiti v več kot 30.000 MSP; razširiti pokritost s širokopasovnim internetom na dodatnih 800.000 državljanov; izboljšati mestni prevoz, ker je koristilo 27.000 osebam; vlagati v vodne projekte, od katerih je imelo korist več kot 450.000 ljudi.

Za tekoče obdobje 2014–2020 je bilo Grčiji prek 20 nacionalnih in regionalnih programov dodeljenih 20,38 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki so z nacionalnim prispevkom 4,6 milijarde EUR proračun zvišali na 24,98 milijard EUR za naložbe na različnih področjih.

Med letoma 2008 in 2015 se je v vseh grških regijah BDP na prebivalca močno zmanjšal v primerjavi s povprečjem EU, ker je več kot izničilo konvergenco, doseženo med letoma 2000 in 2008. V večini grških regij je zmanjšanje znašalo več kot 3 % letno. Leta 2008 je bil v treh regijah od skupno trinajstih BDP na prebivalca višji kot 75 % povprečja EU, leta 2015 pa sta le dve regiji bili nad to ravnjo, in sicer regija glavnega mesta Atika (95 %) in Notio Aigaio, južni Egejski otoki (75 %).

Hkrati se je Grčija soočila s pritokom beguncev in migrantov, kot ga še ni bilo. Med januarjem 2015 in marcem 2016 je več kot milijon ljudi potoval prek Grčije, več kot 57.000 migrantov pa ostaja Grčiji.

Zaradi posledic finančne in begunske krize se je Grčija morala soočiti s pomanjkanjem likvidnosti in javnih sredstev za javne naložbe, ki so potrebne za spodbujanje trajnostnega okrevanja gospodarstva.

Poleg tega je bilo bistveno, da pomanjkanje likvidnosti in javnih sredstev v Grčiji ne bi oviralo naložb v okviru programov, ki jih podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

V takih razmerah je bilo treba to stanje obravnavati s posebnimi ukrepi, zato je Komisija predlagala spremembo Uredbe o skupnih določbah, da bi se vzpostavili ciljno usmerjeni ukrepi posebej za Grčijo. Parlament in Svet sta kot sozakonodajalca nemudoma podprla predlog Komisije. Namen je bil hitro oblikovati ciljno usmerjene ukrepe posebej za Grčijo.

Uredba 2015/1839 je vzpostavila posebne ukrepe za Grčijo, med katerimi so povišanje stopnje sofinanciranja EU na 100 %, odprava omejitve 95 % za skupna predhodna in vmesna plačila za programe za obdobje 2007–2013 v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Kohezijskim skladom ter povečanje začetnega predhodnega financiranja za obdobje 2014–2020 v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo za 7 %, in sicer za leti 2015 in 2016.

Na podlagi teh izjemnih ukrepov je Grčija prejela 2 milijardi EUR sredstev v letih 2015 in 2016, poleg sredstev, ki so bila že predhodno predvidena. Povečanje finančnih sredstev v začetni fazi je prispevalo k splošnim prizadevanjem za pomoč Grčiji in je imelo pomembno vlogo pri podpori gospodarstva v času omejene finančne likvidnosti.

Sredstva, ki jih je plačala EU na podlagi izvrševanja Uredbe 2015/1839, so v veliki meri prispevala k znatnemu zmanjšanju števila projektov, ki sicer na koncu programskega obdobja ne bi bili zaključeni, kar je omogočilo uspešno končanje obdobja 2007–2013 in je pozitivno učinkovalo na gospodarstvo v splošnem.

Ocenjuje se, da so dodatne naložbe iz kohezijskih politik in politik regionalnega razvoja leta 2015 povečale grški BDP za malo več kot 2 % nad raven, ki bi jo dosegel brez tega financiranja.

Tako je uredba o spremembi s povečanjem stopnje sofinanciranja in fleksibilno uporabo naložb EU omogočila, da je regionalna politika EU učinkovito prispevala k blažitvi učinkov gospodarske in finančne krize v Grčiji.

Tovrstno fleksibilnost je v izjemnih okoliščinah treba spodbujati, vendar ne smemo pozabiti, da je primarni cilj kohezijske politike EU javnemu in zasebnemu financiranju prinesti dodatno vrednost. Ob upoštevanju tega dejstva je izjemne ukrepe, kot so tisti iz Uredbe 2015/1839, mogoče upravičiti le izjemoma.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju specifičnih ukrepov za Grčijo v skladu z Uredbo 2015/1839

(2018/2038(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Nov začetek za delovna mesta in rast v Grčiji“ (COM(2015)0400),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih ukrepov za Grčijo(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. septembra 2016 o naknadnem vrednotenju ESRR in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013 (SWD(2016)0318),

–  ob upoštevanju poročila grškega ministrstva za gospodarstvo in razvoj o uporabi sredstev iz Uredbe (EU) 2015/1839 (programsko obdobje 2007–2013)(4),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor O-000100/2017 (B8-0001/2018) Komisiji o izvajanju Uredbe (EU) 2015/1839 o specifičnih ukrepih za Grčijo,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0244/2018),

A.  ker je kohezijska politika izraz solidarnosti in glavni naložbeni instrument EU, ki pokriva vse regije in zmanjšuje razlike med njimi; ker se je v številnih primerih potrdil pomen njene dodana vrednost in prožnosti pri odzivu na gospodarsko in finančno krizo; ker je z obstoječimi proračunskimi sredstvi kohezijska politika prispevala k ohranjanju zelo potrebnih javnih naložb, pomagala preprečiti poslabšanje krize ter državam članicam in regijam omogočila sprejetje prilagojenih ukrepov za povečanje njihove odpornosti na nepričakovane dogodke in zunanje pretrese;

B.  ker je podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada Grčiji med letoma 2007 in 2015 znašala 15,8 milijard EUR, kar je 19 % skupnih javnih naložb v osnovna sredstva;

C.  ker so bile v Grčiji zaradi gospodarske in finančne krize stopnje rasti stalno negativne, česar s tremi svežnji mednarodnih ukrepov za pomoč ni bilo mogoče rešiti, država pa je imela tudi resne težave z likvidnostjo in premalo javnih sredstev;

D.  ker je Grčijo in grške otoke zelo hudo prizadela begunska in migrantska kriza in so še vedno pod velikim pritiskom čedalje večjih migrantskih in begunskih tokov, posledica tega pa je velik upad lokalne gospodarske dejavnosti, zlasti na področju turizma;

E.  ker se je grški BDP med letoma 2007 in 2013 realno znižal za 26 % in ker je bila rast tudi v dveh letih po koncu recesije leta 2014 nižja od 1 %; ker se je stopnja zaposlenosti v letu 2013 znižala s 66 % na 53 %, kar pomeni, da je imela zaposlitev le malo več kot polovica delovno sposobnih ljudi, brezposelnost pa se je v istem obdobju povečala z 8,4 % na 27,5 %, kar je močno vplivalo na kupno moč grškega prebivalstva in resno prizadelo številne sektorje, vključno z zdravjem; ker po najnovejših podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti znaša 20,8 %, stopnja brezposelnosti mladih pa je visoka;

F.  ker so Komisija in sozakonodajalca leta 2015 spoznali, da je kriza Grčijo prizadela na edinstven način, kar bi lahko imelo hude posledice tako za dokončanje dejavnosti v okviru operativnih programov za obdobje 2000–2006 in obdobje 2007–2013 kot tudi na začetek izvajanja programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020;

G.  ker je bil namen sprejetja Uredbe (EU) 2015/1839 Grčiji zagotoviti likvidnost v ključnem trenutku, preden bi se izvajanje programov zaustavilo in bi se zamudile potrebne naložbene priložnosti, saj bi se v primeru nedokončanja projektov iz obdobij 2000–2006 in 2007–2013 izterjali znatni zneski;

H.  ker je Uredba (EU) 2015/1839 določila dodatno predhodno financiranje za programsko obdobje 2014–2020 v dveh obrokih, vsak po 3,5 % zneska podpore iz sredstev skladov kohezijske politike in Evropskega pomorskega in ribiškega sklada, pa tudi stopnjo sofinanciranja v višini 100 % za upravičeno porabo v programskem obdobju 2007–2013 ter zgodnjo sprostitev zadnjih 5 % preostalih plačil EU, ki bi jih bilo sicer treba zadržati do dokončanja programov;

I.  ker je bila uredba sprejeta z namenom čim hitrejšega odziva na hude krizne razmere in da bi Grčiji zagotovili zadostna sredstva za dokončanje projektov iz programskega obdobja 2007–2013 ter za začetek izvrševanja projektov iz tekočega obdobja;

J.  ker je morala Grčija v skladu s členom 152(6)(2) do konca leta 2016 Komisiji predložiti poročilo o izvrševanju določb v zvezi s stopnjo sofinanciranja v višini 100 % ter z omejitvijo višine plačil za programe na koncu programskega obdobja;

K.  ker je EU v Grčiji v obdobju financiranja 2007–2013 financirala tudi 95 % skupnih naložb (sicer velja omejitev 85 %) v skladu z ukrepom dopolnitve iz Uredbe (EU) št. 1311/2011;

L.  ker je bil oktobra 2015 vzpostavljen namenski račun, na katerega so se prenesla vsa sredstva, dodeljena za projekte, ki jih financira EU, da bi zagotovili, da se bodo ta sredstva porabila samo za poplačilo upravičencev in dejavnosti iz operativnih programov;

M.  ker je Grčija od leta 2011 prejemala podporo tudi prek delovne skupine Komisije za Grčijo, ki je nudila tehnično podporo za proces reform v državi, od leta 2015 dalje pa prek podporne službe za strukturne reforme, ki je nudila podporo pri pripravi, načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju reform za povečanje rasti; ker je Uredba (EU) 2017/825 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 začela veljati 20. maja 2017 in je zaznamovala pomemben trenutek za zaveze podporne službe za strukturne reforme do zainteresiranih držav članic, vključno z Grčijo;

1.  ponovno poudarja pomembno vlogo, ki jo ima kohezijska politika pri uresničevanju ciljev EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, v boju proti brezposelnosti, pri zmanjševanju neenakosti, krepitvi konkurenčnosti v vseh regijah EU, izražanju evropske solidarnosti in dopolnjevanju drugih politik; poleg tega ponovno opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi največji vir neposrednih naložb v Grčiji;

2.  je seznanjen s poročilom o uporabi zneskov iz Uredbe (EU) 2015/1839 za programsko obdobje 2007–2013, ki ga je bilo treba pripraviti do konca leta 2016; ugotavlja, da so grške oblasti poročilo predložile šele maja 2017 in je bilo Parlamentu na voljo šele decembra 2017, po številnih pozivih; ceni, da je Komisija Parlamentu zagotovila začasno oceno seznama 181 prednostnih projektov v skupni vrednosti 11,5 milijarde EUR, kar znaša približno 55 % vseh sredstev ESRR, KS in ESS, ki so bila Grčiji dodeljena za obdobje 2007–2013, od katerih je bilo 118 že uspešno izvedenih do konca programskega obdobja, 24 pa se jih postopoma ukinja;

3.  poleg tega poudarja, da je bil v skladu s podatki iz omenjenega poročila po sprejetju Uredbe v zvezi s specifičnimi ukrepi za Grčijo učinek na likvidnost v letu 2015 v višini 1 001 709 731,50 EUR, vhodni znesek za leto 2016 pa je znašal 467 674 209,45 EUR; poleg tega ugotavlja, da je Grčija skupaj s povečanjem začetnega predhodnega financiranja za programsko obdobje 2014–2020 v letih 2015 in 2016 prejela približno 2 milijardi EUR;

4.  pozdravlja dejstvo, da so bila sredstva namenjena široki paleti projektov: prometu in drugi infrastrukturi (okolje, turizem, kultura, oživljanje mest in podeželja, socialna infrastruktura, projekti informacijske družbe in ukrepi za razvoj človeških virov); poleg tega pozdravlja dejstvo, da je 63 % skupnih plačil projektov državne pomoči zadevalo pomoč za podjetja in poslovne projekte, kar je neposredno prispevalo h konkurenčnosti in zmanjšanju poslovnega tveganja, medtem ko je 37 % plačil zadevalo ukrepe državne pomoči za infrastrukturne projekte in so dopolnjevala ukrepe na področju tržnih pogojev in podjetniških izboljšav;

5.  pozdravlja dejstvo, da so grške oblasti v predloženem poročilu potrdile, da je povečanje likvidnosti istočasno prineslo povečanje finančnih prihodkov za približno 1,5 milijarde EUR ter programa javnih naložb za leto 2015–2016;

6.  pozdravlja učinke ukrepov na povečanje gospodarske aktivnosti, normalizacijo in konsolidiranje prihodkov in obratnega kapitala številnih podjetij, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest in izgradnjo pomembne proizvodne infrastrukture, kar se odraža tudi v znatnem učinku na prihodke od davkov v proračunu;

7.  je seznanjen z dejstvom, da so bila sredstva, ki jih je EU plačala na podlagi izvrševanja Uredbe leta 2015, porabljena za projekte iz operativnih programov do konca obdobja upravičenosti, leta 2016 pa je preostali znesek, ki je bil plačan skupaj z nacionalnimi sredstvi, prispeval tudi k dokončanju drugih projektov;

8.  ceni dejstvo, da so se grški organi lotili reorganizacije razvrstitve projektov ter opredelili glavne projekte, ki jih je treba dokončati; poudarja, da je to bistveno prispevalo k premagovanju institucionalnih in upravnih ovir in določitvi prednostnih ukrepov, ki jih je treba izvesti brez odlašanja, s čimer so se preprečili tudi finančni popravki; pozdravlja dejstvo, da se je s sredstvi, ki jih je EU izplačala v okviru Uredbe (EU) 2015/1839, precej znižalo število projektov, ki so bili opredeljeni kot nedokončani; ugotavlja, da v primerjavi s programskim obdobjem 2000–2006, v katerem približno 900 projektov ni bilo zaključenih, v času predložitve končnih zahtevkov za programsko obdobje 2007–2013 še vedno ni bilo zaključenih 79 projektov, vendar naj bi bili ti zaključeni z uporabo nacionalnih sredstev;

9.  poudarja, da se je stopnja črpanja iz strukturnih skladov znatno izboljšala in da je bila na koncu marca 2016 plačilna stopnja za programsko obdobje 2007–2013 v Grčiji nad 97 %(5)4, v skladu s stanjem izvrševanja plačil in neporavnanih obveznosti (RAL) za programsko obdobje 2007–2013 z dne 31. marca 2018 pa Grčija nima neporavnanih obveznosti iz Razdelka 1b5; pozdravlja, da je Grčija prva država članica, ki je v celoti izkoristila razpoložljiva sredstva in dosegla 100-odstotno stopnjo črpanja (povprečje EU znaša 96 %);

10.  vendar priznava, da stopnje črpanja sredstev nudijo le okvirne podatke in da poudarek na črpanju sredstev ne bi smel iti na račun učinkovitosti, dodane vrednosti in kakovosti naložb; ugotavlja, da imajo posebni ukrepi makroekonomski značaj in je njihove učinke težko povezati s posameznimi projekti;

11.  ponovno poudarja, da imajo evropski strukturni in investicijski skladi v številnih državah članicah velik vpliv na BDP in druge kazalnike, pa tudi na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo na splošno, in da se ocenjuje, da so naložbe, ki sta jih podpirali kohezijska politika in politika razvoja podeželja, leta 2015, ob koncu prejšnjega programskega obdobja, povečale grški BDP za malo več kot 2 % nad raven, ki bi jo dosegel brez tega financiranja; ponovno poudarja, da bi se morala uporaba strukturnih skladov EU vedno osredotočati na doseganje prave dodane vrednosti EU, zasledovati bi morala cilje in prednostne naloge EU in si prizadevati za več kot zgolj za rast BDP;

12.  je seznanjen z večinoma kvantitativno analizo poročila o uporabi zneskov iz Uredbe (EU) 2015/1839 za programsko obdobje 2007–2013, ki so ga predložile grške oblasti in s tem ravnale v skladu s pravnimi zahtevami; priznava, da učinka posebnih ukrepov ni mogoče ločiti od skupnega učinka evropskih strukturnih in investicijskih skladov v Grčiji, vendar meni, da bi kvalitativna ocena, kljub temu, da jo je težko opraviti, prispevala k dopolnitvi analize in razumevanju doseženih rezultatov; spodbuja Komisijo, naj zagotovi več informacij v zvezi s povečano konkurenčnostjo ter produktivnostjo ter trajnostjo v socialnih in ekoloških vidikih;

13.  je seznanjen z dejstvom, da so v skladu s končnimi podatki, ki jih je sporočila Komisija 31. decembra 2016, plačila, ki jih je zahtevala grška vlada, znašala 1,6 milijarde EUR, na dan 31. marca 2018 pa je Grčija zabeležila stopnjo izvrševanja v višini 28 % za obdobje 2014–2020(6)6, kar jo v splošnem uvršča med države članice z najvišjo uspešnostjo, kljub temu, da se podatki glede razreza ali stopnje izkoriščenosti za posamezni sklad nekoliko razlikujejo; poleg tega podpira sprejetje Uredbe 2015/1839 kot pomembnega ukrepa, primernega za zagotovitev prilagojene podpore Grčiji v ključnem trenutku; pozdravlja dejstvo, da je bilo v skladu z zahtevami dodatno predhodno financiranje v celoti krito iz vmesnih zahtevkov za plačila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ugotavlja pa, da ni bilo popolnoma krito iz Evropskega socialnega sklada (približno 4 %) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

14.  ugotavlja, kako pomembne so ustrezne strukturne reforme; priznava dosedanja prizadevanja in poziva Grčijo, naj še nadalje izkoristi možnost pomoči v okviru programa podpore strukturnim reformam, da bi ustvarila zdravo poslovno okolje za učinkovito in uspešno rabo sredstev evropskih strukturnih skladov ter za povečanje njihovega družbenogospodarskega učinka;

15.  je seznanjen z dejstvom, da je regionalna politika s podpiranjem javnih naložb in fleksibilno uporabo naložb EU, bodisi prek reprogramiranja sredstev ali zvišanja stopnje sofinanciranja, ublažila posledice finančne krize in stalne fiskalne konsolidacije v številnih državah članicah; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezna finančna sredstva za naslednji večletni finančni okvir; vseeno poudarja, da bi bilo treba na kohezijsko politiko gledati kot na glavni instrument javnih naložb in spodbudo za pritegnitev dodatnega javnega in zasebnega financiranja ter da bi bilo treba podobne ukrepe, na podlagi katerih se zmanjšajo stopnje nacionalnega sofinanciranja za prejeta sredstva za operativne programe, ki jih financirajo strukturni skladi, bodisi za Grčijo ali za druge države članice, uporabiti le izjemoma ter bi jih bilo treba pred njihovim sprejetjem in izvrševanjem preučiti s stališča učinkovitosti ter jih ustrezno utemeljiti;

16.  ugotavlja, da se nekatere regije srečujejo s težavami pri sofinanciranju projektov v okviru skladov ESI; zato poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra ter pakta za stabilnost in rast nujno preuči vpliv regionalnih naložb, sofinanciranih iz skladov ESI, zlasti tistih v manj razvitih regijah, na izračun javnofinančnih primanjkljajev;

17.  ponovno opozarja grške organe, da je treba zagotoviti ustrezno komunikacijo in preglednost za naložbe v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

18.  pozdravlja predhodno oceno, da se bo programsko obdobje 2007–2013 za Grčijo predvidoma zaključilo brez izgube sredstev; poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o izidih postopka zaključka programskega obdobja, za katere se pričakuje, da bodo dokončani v prvi polovici leta 2018, ter naj zagotovi posodobljen pregled projektov, ki naj se dokončajo z nacionalnimi sredstvi, ter tistih, ki 31. marca 2018 še niso bili zaključeni;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 270, 26.10.2015, str. 1.

(3)

UL L 129, 19.5.2017, str. 1.

(4)

Atene, maj 2017.

(5)

4 Delovni dokument služb Komisije o naknadnem vrednotenju ESRR in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013.

5 Stanje izvrševanja skupnih plačil in stopnja neporavnanih obveznosti (RAL) iz Razdelka 1b (programi za obdobje 2007–2013) - Določitev nacionalnih organov in stanje izvrševanja vmesnih plačil iz operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 (stanje dne 31. marca 2018).

(6)

6 Stanje izvrševanja skupnih plačil in stopnja neporavnanih obveznosti (RAL) iz Razdelka 1b (programi za obdobje 2007–2013) - Določitev nacionalnih organov in stanje izvrševanja vmesnih plačil iz operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 (stanje dne 31. marca 2018).


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, John Flack, Aleksander Gabelic, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

John Howarth, Elsi Katainen, Tunne Kelam, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Milan Zver

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jonathan Bullock, Andrzej Grzyb


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

36

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

John Flack, Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D'Amato

GUE/NGL

Martina Michels, Ángela Vallina

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andrzej Grzyb, Marc Joulaud, Tunne Kelam, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller, Milan Zver

S&D

Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Aleksander Gabelic, Michela Giuffrida, John Howarth, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Monika Vana

2

-

EFDD

Jonathan Bullock

NI

Konstantinos Papadakis

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 29. avgust 2018Pravno obvestilo