Postopek : 2017/2131(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0250/2018

Predložena besedila :

A8-0250/2018

Razprave :

PV 11/09/2018 - 11
CRE 11/09/2018 - 11

Glasovanja :

PV 12/09/2018 - 6.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0340

POROČILO     
PDF 978kWORD 130k
4.7.2018
PE 620.837v02-00 A8-0250/2018

o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije

(2017/2131(INL))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka Judith Sargentini

(Pobuda – člena 45 in 52 Poslovnika)

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK
 MANJŠINJSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije

(2017/2131(INL))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 2 in člena 7(1) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priloženih protokolov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb Združenih narodov in Sveta Evrope na področju človekovih pravic, kot so Evropska socialna listina in Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. maja 2017 o razmerah na Madžarskem(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. decembra 2015(2) in 10. junija 2015(3) o razmerah na Madžarskem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012)(4),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem(5) in z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(7),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 1. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji: Spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Unije(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 15. oktobra 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji o spoštovanju in spodbujanju temeljnih vrednot Unije(9),

–  ob upoštevanju letnih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega urada za boj proti goljufijam,

–  ob upoštevanju členov 45, 52 in 83 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0250/2018),

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in se odražajo v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter mednarodnih pogodbah na področju človekovih pravic, in ker so te vrednote, ki so skupne državam članicam in h katerim so se vse države članice prostovoljno zavezale, temelj pravic, ki jih imajo prebivalci Unije;

B.  ker vsako očitno tveganje, da bi država članica hudo kršila vrednote iz člena 2 PEU, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč vpliva na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi, samo naravo Unije in temeljne pravice njenih državljanov na podlagi prava Unije;

C.  ker, kot je navedeno v sporočilu Komisije iz leta 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji, področje uporabe člena 7 PEU ni omejeno na obveznosti iz Pogodb, kot v členu 258 PDEU, in ker lahko Unija oceni, ali obstaja očitno tveganje hude kršitve skupnih vrednot na področjih, ki so v pristojnosti držav članic;

D.  ker je člen 7(1) PEU namenjen preventivni fazi in Uniji omogoča, da posreduje v primeru očitnega tveganja hujše kršitve skupnih vrednot; ker ta preventivni ukrep predvideva dialog z ustrezno državo članico in je njegov namen preprečiti morebitne sankcije;

E.  ker so bili madžarski organi sicer vedno pripravljeni razpravljati o zakonitosti posameznih posebnih ukrepov, vendar se razmere niso izboljšale in je še vedno veliko pomislekov, kar negativno vpliva na podobo Unije, pa tudi na njeno učinkovitost in verodostojnost pri zagovarjanju temeljnih pravic, človekovih pravic in demokracije po svetu, in kaže, da je treba te pomisleke rešiti z usklajenim ukrepanjem Unije;

1.  navaja, da se pomisleki Parlamenta nanašajo na naslednja vprašanja:

(1) delovanje ustavnega in volilnega sistema;

(2) neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov;

(3) korupcija in navzkrižje interesov;

(4) zasebnost in varstvo podatkov;

(5) svoboda izražanja;

(6) akademska svoboda;

(7) svoboda veroizpovedi;

(8) svoboda združevanja;

(9) pravica do enakega obravnavanja;

(10) pravice pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščita pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine;

(11) temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev;

(12) ekonomske in socialne pravice;

2.  meni, da dejstva in trendi, omenjeni v Prilogi k tej resoluciji, skupaj pomenijo sistemsko grožnjo vrednotam iz člena 2PEU ter očitno tveganje hude kršitve teh vrednot;

3.  je seznanjen z izidom parlamentarnih volitev na Madžarskem, ki so potekale 8. aprila 2018; poudarja, da mora vsaka madžarska vlada odpraviti tveganje hude kršitve vrednot iz člena 2 PEU, tudi če je tveganje trajna posledica političnih odločitev, ki so jih predlagale ali odobrile prejšnje vlade;

4  zato v skladu s členom 7(1) PEU predloži ta obrazloženi predlog Svetu in ga poziva, naj ugotovi, ali obstaja očitno tveganje, da bi lahko Madžarska huje kršila vrednote iz člena 2 PEU, in naj v zvezi s tem na Madžarsko naslovi ustrezna priporočila;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in obrazloženi predlog sklepa Sveta, ki ji je priložen, posreduje Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0216.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0461.

(3)

UL C 407, 4.11.2016, str. 46.

(4)

UL C 75, 26.2.2016, str. 52.

(5)

UL C 249 E, 30.8.2013, str. 27.

(6)

UL C 199 E, 7.7.2012, str. 154.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(8)

UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408.

(9)

COM(2003)0606.


PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Predlog

Sklep Sveta

o ugotovitvi očitnega tveganja, da bi lahko Madžarska huje kršila temeljne vrednote Unije, v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 7(1) Pogodbe,

ob upoštevanju obrazloženega predloga Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropska unija temelji na vrednotah iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki so skupne državam članicam in ki vključujejo spoštovanje demokracije, načela pravne države in človekovih pravic. V skladu s členom 49 PEU je za pristop k Uniji potrebno spoštovanje in spodbujanje vrednot iz člena 2.

(2)  Pristop Madžarske je bil prostovoljno dejanje, ki je temeljilo na suvereni odločitvi s širokim soglasjem v vsem madžarskem političnem spektru.

(3)  Evropski parlament je v obrazloženem predlogu predstavil svoje pomisleke v zvezi z razmerami na Madžarskem, zlasti glavne pomisleke v zvezi z delovanjem ustavnega in volilnega sistema, neodvisnostjo sodstva in drugih institucij, pravicami sodnikov, korupcijo in navzkrižji interesov, zasebnostjo in varstvom podatkov, svobodo izražanja, akademsko svobodo, svobodo veroizpovedi, svobodo združevanja, pravico do enake obravnave, pravicami pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščito pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine, temeljnimi pravicami migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter ekonomskimi in socialnimi pravicami.

(4)  Evropski parlament je ugotovil tudi, da so bili madžarski organi ves čas pripravljeni razpravljati o zakonitosti posameznih posebnih ukrepov, vendar niso sprejeli vseh priporočenih ukrepov iz njegovih predhodnih resolucij.

(5)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 17. maja 2017 o razmerah na Madžarskem navedel, da trenutne razmere na Madžarskem pomenijo očitno tveganje hujše kršitve vrednot iz člena 2 PEU in upravičujejo začetek postopka iz člena 7(1) PEU.

(6)  Komisija je v svojem sporočilu iz leta 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji navedla številne vire informacij, ki jih je treba upoštevati pri spremljanju spoštovanja skupnih vrednot, kot so poročila mednarodnih in nevladnih organizacij ter odločbe regionalnih in mednarodnih sodišč. Širok krog akterjev na nacionalni, evropski in mednarodni ravni je izrazil veliko zaskrbljenost glede stanja na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, vključno z institucijami in organi Unije, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Organizacijo združenih narodov (OZN) in številnimi organizacijami civilne družbe, vendar gre pri tem za pravno nezavezujoča mnenja, saj lahko določbe Pogodb razlaga le Sodišče Evropske Unije.

Delovanje ustavnega in volilnega sistema

(7)  Beneška komisija je večkrat izrazila pomisleke v zvezi s procesom oblikovanja madžarske ustave, ki se nanašajo tako na samo ustavo kot na njene spremembe. Pozdravila je dejstvo, da ustava vzpostavlja ustavni red na podlagi demokracije, pravne države in varstva temeljnih pravic kot osnovnih načel, ter priznala prizadevanja za vzpostavitev ustavnega reda v skladu s skupnimi evropskimi demokratičnimi vrednotami in standardi ter za urejanje temeljnih pravic in svoboščin v skladu z zavezujočimi mednarodnimi instrumenti. V glavnem je kritizirala pomanjkanje preglednosti procesa, neustrezno vključevanje civilne družbe, odsotnost iskrenega posvetovanja, ogrožanje načela delitve oblasti ter slabitev nacionalnega sistema nadzora in ravnotežja.

(8)  Pristojnosti madžarskega ustavnega sodišča so bile z ustavno reformo omejene, tudi v zvezi s proračunskimi zadevami, odpravo actio popularis, možnostjo, da bi se sodišče sklicevalo na svojo sodno prakso iz obdobja pred 1. januarjem 2012, ter omejitvijo zmožnosti sodišča, da preverja ustavnost morebitnih sprememb ustave, razen za spremembe, ki so zgolj postopkovne narave. Beneška komisija je v svojem mnenju z dne 19. junija 2012 o zakonu št. CLI iz leta 2011 o ustavnem sodišču Republike Madžarske ter v svojem mnenju z dne 17. junija 2013 o četrti spremembi madžarske ustave izrazila resne pomisleke glede teh omejitev in postopka imenovanja sodnikov ter madžarskim organom priporočila, naj zagotovijo potreben sistem nadzora in ravnotežja. V svojih mnenjih je tudi opredelila številne pozitivne elemente reform, kot so določbe o proračunskih poroštvih, izključitev možnosti ponovne izvolitve sodnikov in dodelitev pravice komisarju za temeljne pravice, da sproža postopke za naknadno preverjanje.

(9)  Odbor OZN za človekove pravice je v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da sedanji postopek ustavne pritožbe omejuje dostop do ustavnega sodišča, ne določa časovne omejitve za izvedbo ustavne presoje ter nima odložilnega učinka na izpodbijano zakonodajo. Omenil je tudi, da določbe novega akta o ustavnem sodišču slabijo zajamčeno pravico sodnikov do službenega položaja in povečujejo vpliv vlade na sestavo in delovanje ustavnega sodišča, saj spreminjajo postopek imenovanja sodnikov, število sodnikov na sodišču ter njihovo upokojitveno starost. Odbor je bil zaskrbljen tudi zaradi omejitve pristojnosti in pooblastil ustavnega sodišča glede preverjanja zakonodaje, ki vpliva na proračunske zadeve.

(10)  Omejena misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v predhodnih ugotovitvah in sklepih, sprejetih 9. aprila 2018, navedla, da je bilo tehnično vodenje volitev strokovno in pregledno, temeljne pravice in svoboščine so se na splošno spoštovale, vendar so se volitve izvedle v slabem vzdušju. Volilna uprava je svoj mandat izpolnila strokovno in pregledno, deležniki pa so ji na splošno zaupali. Kampanja je bila razgibana, a sovražna in zaradi zastrašujoče retorike v kampanji je bilo malo prostora za vsebinsko razpravo in volivci se tako niso mogli informirano odločati. Namen financiranja kampanje z javnimi sredstvi in zgornjih mej odhodkov je vsem kandidatom zagotoviti enake možnosti. Vendar kandidati niso mogli tekmovati pod enakimi pogoji, saj je vlada preveč sredstev namenila oglaševanju za širjenje kampanjskega sporočila vladajoče koalicije v javnosti. Misija je izrazila tudi pomisleke glede razmejitve volilnih enot, v katerih je izvoljen samo en poslanec. Podobni pomisleki so bili izraženi v skupnem mnenju Beneške komisije in Sveta za demokratične volitve z dne 18. junija 2012 o aktu o volitvah poslancev v madžarski parlament, v katerem je navedeno, da je treba volilne enote določiti pregledno in strokovno po nepristranskem in nestrankarskem postopku, ne pa glede na kratkoročne politične cilje (volilna geometrija).

(11)  Madžarska vlada je v zadnjih letih pogosto uporabljala nacionalne posvete, s čimer je razširila neposredno demokracijo na nacionalni ravni. Komisija je 27. aprila 2017 opozorila, da je nacionalni posvet Ustavimo Bruselj vseboval več trditev in domnev, ki so bile dejansko napačne ali zelo zavajajoče. Madžarska vlada je maja 2015 izvedla tudi posvet z naslovom Migracije in terorizem, oktobra 2017 pa posvet proti tako imenovanemu Sorošovemu načrtu. V teh posvetovanjih je terorizem povezovala z migracijami, s čimer je spodbudila sovraštvo do migrantov, in zlasti napadala Georga Sorosa osebno in Unijo.

Neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov

(12)  Zaradi obširnih sprememb pravnega okvira, uvedenih leta 2011, je predsednik novoustanovljenega nacionalnega sodnega urada dobil široka pooblastila. Beneška komisija je ta široka pooblastila kritizirala v svojem mnenju o zakonu št. CLXII iz leta 2011 o pravnem položaju in nagrajevanju sodnikov ter zakonu št. CLXI iz leta 2011 o organizaciji in upravljanju sodišč na Madžarskem, sprejetem 19. marca 2012, ter mnenju o temeljnih zakonih o sodstvu, sprejetem 15. oktobra 2012. Podobne pomisleke sta 29. februarja 2012 in 3. julija 2013 izrazila posebni poročevalec OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov ter Skupina držav proti korupciji (GRECO) v poročilu, ki ga je sprejela 27. marca 2015. Vsi ti akterji so poudarili, da je treba okrepiti vlogo skupnega organa – nacionalnega sodnega sveta – kot nadzornega organa, saj predsednika nacionalnega sodnega urada, ki ga izvoli madžarski parlament, ni mogoče šteti za organ sodnega samoupravljanja. Po mednarodnih priporočilih je bil položaj predsednika nacionalnega sodnega urada spremenjen, njegova pooblastila pa omejena, da bi zagotovili boljše ravnovesje med predsednikom in nacionalnim sodnim svetom.

(13)  Madžarska je od leta 2012 sicer sprejela pozitivne ukrepe za prenos nekaterih nalog s predsednika nacionalnega sodnega urada na nacionalni sodni svet, da bi ta dva organa bolje uravnotežila, vendar je treba v tej smeri še nadaljevati. Skupina GRECO je v poročilu z dne 27. marca 2015 pozvala k čim večjemu zmanjšanju morebitnih tveganj diskrecijskih odločitev predsednika nacionalnega sodnega urada. Predsednik nacionalnega sodnega urada lahko med drugim premešča in imenuje sodnike ter sodeluje v disciplinskih postopkih zoper njih. Izdaja tudi priporočila madžarskemu predsedniku glede imenovanj in odstavitev vodij sodišč, vključno s predsedniki in podpredsedniki drugostopenjskih sodišč. Skupina GRECO je pozdravila nedavno sprejeti etični kodeks za sodnike, vendar je menila, da bi bil lahko bolj nedvoumen in bi ga lahko spremljalo usposabljanje med delom. Skupina GRECO v poročilu priznava zlasti spremembe pravil glede postopkov izbora in zaposlovanja v sodstvu, ki so bile na Madžarskem sprejete med letoma 2012 in 2014, nacionalni sodni svet pa je z njimi dobil močnejšo nadzorno vlogo v izbirnem postopku; Nacionalni sodni svet je 2. maja 2018 organiziral srečanje, na katerem je soglasno sprejel odločitve v zvezi s prakso predsednika nacionalnega sodnega urada, ki je povabila k oddaji prijav na sodne in višje položaje razglasil za neuspešna. V teh odločitvah je sklenil, da je praksa predsednika nezakonita.

(14)  Madžarska vlada je 29. maja 2018 predstavila osnutek sedmega predloga sprememb ustave (T/332), ki je bil sprejet 20. junija 2018. S tem je bil uveden nov sistem upravnih sodišč.

(15)  Po sodbi Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) z dne 6. novembra 2012 v zadevi C-286/12, Komisija proti Madžarski(1), v kateri je bilo razsojeno, da Madžarska s sprejetjem nacionalnega načrta za obvezno upokojevanje sodnikov, tožilcev in notarjev po dopolnjenem 62. letu starosti ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z zakonodajo Unije, je madžarski parlament sprejel zakon št. XX iz leta 2013, ki je določil, da se upokojitvena starost v sodstvu v obdobju desetih let postopoma zniža na 65 let, ter opredelil merila za ponovno imenovanje ali nadomestilo. Na podlagi zakona so se lahko upokojeni sodniki vrnili na nekdanje delovno mesto na istem sodišču pod enakimi pogoji kot pred predpisi o upokojevanju ali, če se niso hoteli vrniti, so prejeli 12-mesečno pavšalno nadomestilo za izgubljeno plačilo in bi lahko na sodišče vložili zahtevek za dodatno nadomestilo, ni pa bilo zagotovljeno ponovno imenovanje na vodilne upravne položaje. Komisija je vseeno priznala ukrepe Madžarske za uskladitev zakona o upokojevanju s pravom Unije. Inštitut za človekove pravice pri Mednarodnem odvetniškem združenju je v svojem poročilu oktobra 2015 navedel, da se večina odstavljenih sodnikov ni vrnila na svoje prvotne položaje, deloma ker so bili ti položaji že zasedeni. Navedel je tudi, da ni mogoče zagotoviti neodvisnosti in nepristranskosti madžarskega sodstva in da je pravna država še vedno oslabljena.

(16)  Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi z dne 16. julija 2015, Gaszó proti Madžarski, razsodilo, da je prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. ESČP je prišlo do zaključka, da so kršitve izvirale iz prakse Madžarske, ki večkrat ni zagotovila zaključka postopka za ugotavljanje državljanskih pravic in dolžnosti v razumnem roku niti sprejela ukrepov, ki bi pritožnikom omogočali vlaganje odškodninskih zahtevkov za predolge civilne postopke na nacionalni ravni. Ta sodba se še vedno ni izvršila. Novi zakonik o civilnem postopku, sprejet leta 2016, z uvedbo dvostopenjskega postopka omogoča pospešitev civilnih postopkov. Madžarska je Odbor ministrov Sveta Evrope obvestila, da bo novi zakon, ki uvaja učinkovito pravno sredstvo za daljše postopke, sprejet do oktobra 2018.

(17)  ESČP je v sodbi z dne 23. junija 2016, Baka proti Madžarski, razsodilo, da sta bili kršeni pravica dostopa do sodišča in svoboda izražanja Andrásu Baki, ki je bil junija 2009 izvoljen za predsednika vrhovnega sodišča s šestletnim mandatom, vendar tega položaja ni več zasedal v skladu s prehodnimi določbami ustave, ki so določale, da bo Kuria pravna naslednica vrhovnega sodišča. Ta sodba se še vedno ni izvršila. Odbor ministrov Sveta Evrope je 10. marca 2017 pozval k sprejetju ukrepov za preprečitev nadaljnjih prezgodnjih odstavitev sodnikov iz podobnih razlogov, da bi jih zaščitili pred morebitnimi zlorabami v zvezi s tem. Madžarska vlada je opozorila, da ti ukrepi niso povezani z izvrševanjem sodbe.

(18)  András Jóri je bil 29. septembra 2008 imenovan za nadzornika za varstvo podatkov s šestletnim mandatom, vendar se je madžarski parlament odločil za reformo sistema varstva podatkov, ki velja od 1. januarja 2012, in nadzornika zamenjal z nacionalnim organom za varstvo podatkov in svobodo obveščanja. András Jóri je moral svoje delovno mesto zapustiti pred iztekom mandata. Sodišče je 8. aprila 2014 razsodilo, da neodvisnost nadzornih organov nujno vključuje obveznost, da se jim omogoči opravljanje nalog do konca mandata, in da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES(2). Madžarska je spremenila pravila o imenovanju nadzornika, se opravičila in izplačala dogovorjeni znesek nadomestila.

(19)  Beneška komisija je v svojem mnenju z dne 19. junija 2012 o zakonu št. CLXIII iz leta 2011 o državnem tožilstvu in zakonu št. CLXIV iz leta 2011 o položaju generalnega državnega tožilca, državnih tožilcev in drugih uslužbencev tožilstva ter tožilskem poklicu na Madžarskem ugotovila več pomanjkljivosti. Skupina GRECO je v poročilu, ki ga je sprejela 27 marca 2015, pozvala madžarske organe, naj sprejmejo dodatne ukrepe za preprečevanje zlorab in večjo neodvisnost državnega tožilstva, med drugim s tem, da odpravijo možnost ponovne izvolitve generalnega državnega tožilca. Poleg tega je pozvala, naj bodo disciplinski postopki proti splošnim tožilcem preglednejši, odločitve o premestitvi zadev z enega tožilca na drugega pa naj se sprejemajo v skladu s strogimi pravnimi merili in utemeljitvami. Po navedbah Madžarske vlade, naj bi skupina GRECO v poročilu o skladnosti iz leta 2017 priznala napredek, ki ga je dosegla Madžarska v zvezi s tožilci (madžarske oblasti še niso odobrile objave kljub pozivom na plenarnih zasedanjih skupine GRECO). Drugo poročilo o skladnosti je v pripravi.

Korupcija in navzkrižja interesov

(20)  Skupina GRECO je v poročilu z dne 27. marca 2015 pozvala k določitvi kodeksa ravnanja za poslance madžarskega parlamenta s smernicami v primerih navzkrižja interesov. Poleg tega bi morali poslanci obvezno samoiniciativno prijaviti navzkrižja interesov, kar bi morala spremljati strožja obveznost prijave premoženjskega stanja. To bi morale spremljati tudi določbe, ki omogočajo sankcije za netočno prijavo premoženjskega stanja. Poleg tega bi bilo treba prijavo premoženjskega stanja javno objaviti na spletu, da bi javnosti omogočili pravi nadzor. Vzpostaviti bi bilo treba standardno elektronsko zbirko podatkov, da bi omogočili pregledno dostopnost vseh prijav in sprememb premoženjskega stanja.

(21)  Omejena misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v svoji predhodnih ugotovitvah in sklepih z dne 9. aprila 2018 ugotovila, da omejeno spremljanje porabe sredstev za kampanjo in odsotnost temeljitega poročanja o virih finančnih sredstev za kampanjo pred zaključkom volitev ogrožata preglednost financiranja kampanj in zmožnost volivcev, da se odločijo na podlagi informacij, kar je v nasprotju s priporočili OVSE in mednarodnimi standardi. Veljavna zakonodaja omogoča mehanizem naknadnega spremljanja in nadzora. Državni revizijski urad je pristojen za spremljanje in preverjanje, ali so bile izpolnjene pravne zahteve. Predhodne ugotovitve in sklepi pa niso vključevali uradnega revizijskega poročila tega urada o parlamentarnih volitvah leta 2018, ker še takrat ni bilo končano.

(22)  Usmerjevalni odbor Partnerstva za odprto vlado je 7. decembra 2016 prejel dopis madžarske vlade, ki je napovedala svoj takojšen umik iz partnerstva, v katerem prostovoljno sodeluje 75 držav in več sto organizacij civilne družbe. Partnerstvo za odprto vlado preverja madžarsko vlado od julija 2015 zaradi pomislekov, ki so jih izrazile organizacije civilne družbe, zlasti v zvezi s svojimi možnosti za delovanje v tej državi. Niso pa vse države članice članice tega partnerstva.

(23)  Madžarska od Unije prejema sredstva v višini 4,4 % BDP ali več kot polovico javnih naložb. Delež pogodb, dodeljenih po postopkih javnih naročil, pri katerih je bila prejeta ena sama ponudba, je še vedno visok, in sicer je leta 2016 znašal 36 %. Madžarska ima najvišji odstotek finančnih priporočil urada OLAF v Uniji, kar zadeva strukturne sklade in kmetijstvo v obdobju 2013–2017; Urad OLAF je leta 2016 zaključil preiskavo 1,7 milijarde EUR vrednega prometnega projekta na Madžarskem, v katerem so bili glavni akterji številna mednarodna specializirana gradbena podjetja. V preiskavi so bile ugotovljene zelo hude nepravilnosti pri izvajanju projektov ter tudi morebitne goljufije in korupcija. Urad Olaf je leta 2017 v preiskavi 35 pogodb za ulično razsvetljavo s podjetjem, ki ga je takrat vodil zet madžarskega predsednika vlade, ugotovil hude nepravilnosti in navzkrižja interesov. Urad je generalnemu direktoratu Komisije za regionalno in mestno politiko poslal končno poročilo s priporočilom, da izterja 43,7 milijona EUR, madžarskemu generalnemu tožilcu pa je poslal pravosodna priporočila. Čezmejna preiskava, ki jo je urad Olaf zaključil leta 2017, je vključevala obtožbe o morebitni nepravilni uporabi sredstev Unije v 31 raziskovalnih in razvojnih projektih. V preiskavi, ki je potekala na Madžarskem, v Latviji in Srbiji, so razkrili uporabo sistema sklepanja pogodb s podizvajalci za umetno zviševanje stroškov projekta in prikrivanje dejstva, da so končni dobavitelji povezana podjetja. Zato je urad OLAF zaključil preiskavo s finančnim priporočilom Komisiji, da izterja 28,3 milijona EUR, in s pravosodnim priporočilom madžarskim pravosodnim organom. Madžarska se je odločila, da ne bo sodelovala pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, pristojnega za preiskave, pregon in obtožbo storilcev in sostorilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(24)  Po podatkih iz sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji se je učinkovitost vlade na Madžarskem od leta 1996 zmanjšala, ta država pa sodi med države članice z najmanj učinkovito vlado v Uniji; Vse madžarske regije so močno pod povprečjem Unije, kar zadeva kakovost upravljanja; Po podatkih iz poročila EU o boju proti korupciji, ki ga je leta 2014 objavila Komisija, je korupcija na Madžarskem zaznana kot močno razširjena (89 %). V poročilu o svetovni konkurenčnosti za obdobje 2017–2018, ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum, je navedeno, da je visoka stopnja korupcije eden od najbolj problematičnih dejavnikov poslovanja na Madžarskem.

Zasebnost in varstvo podatkov

(25)  ESČP je v sodbi z dne 12. januarja 2016, Szabó in Vissy proti Madžarski, ugotovilo, da je bila kršena pravica do spoštovanja zasebnega življenja zaradi nezadostnih pravnih jamstev proti morebitnemu nezakonitemu tajnemu nadzoru za namene nacionalne varnosti, vključno z nadzorom v zvezi z uporabo telekomunikacij. Tožeči stranki nista trdili, da sta bili pod morebitnim tajnim nadzorom, zato nadaljnji posamezni ukrepi naj ne bi bili potrebni. Kot splošen ukrep pa je treba spremeniti ustrezno zakonodajo. Strokovnjaki pristojnih madžarskih ministrstev trenutno razpravljajo o predlogih sprememb zakona o državnih varnostnih službah. Ta sodba se torej še vedno ni izvršila.

(26)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da madžarski pravni okvir o tajnem nadzoru za namene nacionalne varnosti omogoča množično prestrezanje komunikacij in ne vsebuje dovolj zaščitnih ukrepov proti samovoljnemu poseganju v pravico do zasebnosti. Zaskrbljen je bil tudi zaradi odsotnosti določb, ki bi zagotavljale učinkovita pravna sredstva v primeru zlorabe ter čimprejšnje obvestilo zadevni osebi po prenehanju nadzornega ukrepa, ne da bi bil ogrožen namen te omejitve.

Svoboda izražanja

(27)  Beneška komisija je 22. junija 2015 sprejela mnenje o madžarski medijski zakonodaji (zakon št. CLXXXV o medijskih storitvah in množičnih medijih, zakon št. CIV o svobodi tiska ter zakonodaji o obdavčitvi prihodkov množičnih medijev od oglaševanja), v katerem je pozvala k več spremembam zakona o svobodi tiska in zakona o medijih, zlasti kar zadeva opredelitev „nezakonite medijske vsebine“, razkrivanje novinarskih virov in sankcije za medijske hiše. Podobni pomisleki so bili izraženi v analizi, ki jo je naročil Urad predstavnika OVSE za svobodo medijev februarja 2011, v mnenju prejšnjega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 25. februarja 2011 o madžarski medijski zakonodaji v luči standardov Sveta Evrope na področju svobode medijev ter v strokovnem mnenju strokovnjakov Sveta Evrope z dne 11. maja 2012 o madžarski medijski zakonodaji. Generalni sekretar Sveta Evrope je v izjavi z dne 29. januarja 2013 pozdravil, da so razprave na področju medijev privedle do številnih pomembnih sprememb. Vendar je komisar Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, pono izrazil zaskrbljenost. Komisar je omenil tudi vprašanji koncentracije lastništva medijev in samocenzure ter opozoril, da je treba razveljaviti zakonodajni okvir, ki inkriminira obrekovanje.

(28)  Beneška komisija je v mnenju z dne 22. junija 2015 o medijski zakonodaji priznala prizadevanja madžarske vlade v predhodnih letih, da bi izboljšala izvirno besedilo zakonov o medijih v skladu s pripombami različnih opazovalcev, tudi Sveta Evrope, in pozitivno ocenila pripravljenost madžarskih organov na nadaljevanje dialoga. Kljub temu je vztrajala, da je treba spremeniti pravila v zvezi z izvolitvijo članov medijskega sveta, da se zagotovi pošteno zastopanje družbeno pomembnih političnih in drugih skupin, ter ponovno pregledati način imenovanja in položaj predsednika sveta za medije ali predsednika organa za medije, da se zmanjša koncentracija pooblastil in zagotovi politična nevtralnost; V skladu s tem bi bilo treba prenoviti tudi kuratorij. Beneška komisija je priporočila tudi decentralizacijo upravljanja javnih medijskih hiš ter da nacionalna tiskovna agencija ne bi smela biti edini ponudnik novic za javne medijske hiše. Podobni pomisleki so bili izraženi v analizi, ki jo je naročil Urad predstavnika OVSE za svobodo medijev februarja 2011, v mnenju prejšnjega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 25. februarja 2011 o madžarski medijski zakonodaji v luči standardov Sveta Evrope na področju svobode medijev ter v strokovnem mnenju strokovnjakov Sveta Evrope z dne 11. maja 2012 o madžarski medijski zakonodaji. Generalni sekretar Sveta Evrope je v izjavi z dne 29. januarja 2013 pozdravil, da so razprave na področju medijev privedle do številnih pomembnih sprememb. Vendar je komisar Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, ponovno izrazil zaskrbljenost.

(29)  Beneška komisija je 18. oktobra 2012 sprejela mnenje o zakonu št CXII iz leta 2011 o informacijski zasebnosti in svobodi obveščanja na Madžarskem. Kljub splošni pozitivni oceni je ugotovila, da so potrebne nadaljnje izboljšave. Vseeno je bila pravica dostopa do vladnih informacij s poznejšimi spremembami tega zakona še bistveno bolj omejena. Te spremembe so bile negativno ocenjene v analizi, ki jo je naročil Urad predstavnika OVSE za svobodo medijev, marca 2016. V njej je bilo navedeno, da so se za neposredne stroške zaračunavali na splošno razumni zneski, ni pa sprejemljivo, da so zaračunavali za čas, ki so ga javni uslužbenci namenili odgovarjanju na zahtevke. Komisija je v poročilu za posamezno državo leta 2018 priznala, da so nadzornik za varstvo podatkov in sodišča, vključno z ustavnim sodiščem, sprejeli napredno stališče v zadevah, povezanih z zasebnostjo.

(30)  Misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v svojih predhodnih ugotovitvah in sklepih z dne 9. aprila 2018 o madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2018 navedla, da so bili dostop do informacij ter svoboda medijev in svoboda združevanja omejeni, in sicer tudi z nedavnimi zakonodajnimi spremembami, ter da so mediji obširno poročali o kampanji, vendar so bili močno polarizirani in je niso kritično analizirali. Javna radiotelevizija je sicer opravila svojo nalogo in kandidatom brezplačno omogočila programski čas, vendar je v svojih novicah in uredniških prispevkih očitno podpirala vladajočo koalicijo, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi. Večina komercialnih radiotelevizij je pristransko poročala, bodisi za vladajoče bodisi za opozicijske stranke. Spletni mediji so zagotavljali platformo za pluralno vsebinsko politično razpravo. Opozorila je tudi, da politizacija lastništva v povezavi z omejujočim pravnim okvirom negativno vpliva na uredniško svobodo in ovira dostop volivcev do pluralnih informacij. Poleg tega je navedla, da so s spremembami uvedli neupravičeno omejitev dostopa do informacij, saj so razširili opredelitev informacij, ki niso javnega značaja, in povišali pristojbino za obravnavanje zahtevkov za informacije.

(31)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost glede madžarske medijske zakonodaje in prakse, ki omejujeta svobodo mnenja in izražanja. Skrbelo ga je, ker sedanji zakonodajni okvir po številnih spremembah zakonov ne zagotavlja povsem necenzuriranega in neoviranega tiska. Z zaskrbljenostjo je opozoril, da svet za medije in organ za medije nista dovolj neodvisna, da bi izvajala svoje naloge, ter imata preširoka pooblastila za urejanje in sankcioniranje.

(32)  Predstavnik OVSE za svobodo medijev je 13. aprila 2018 ostro obsodil objavo seznama več kot 200 oseb, ki ga je objavila madžarska medijska hiša in trdila, da si več kot 2000 oseb, vključno s poimensko navedenimi osebami s seznama, domnevno prizadeva zrušiti vlado. Seznam je 11. aprila objavila madžarska revija Figyelő, vključuje pa številne novinarje in druge državljane. Predstavnik OVSE za svobodo medijev je 7. maja 2018 izrazil veliko zaskrbljenost, ker so več neodvisnim novinarjem zavrnili akreditacijo, zaradi česar niso mogli poročati z otvoritvenega zasedanja novega madžarskega parlamenta. Dejal je tudi, da takega dogodka ne bi smeli izkoriščati kot orodja za zaviranje vsebine kritičnega poročanja, taka praksa pa pomeni slab precedens za novi mandat madžarskega parlamenta.

Akademska svoboda

(33)  Beneška komisija je 6. oktobra 2017 sprejela mnenje o zakonu št. XXV z dne 4. aprila 2017 o spremembi zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem terciarnem izobraževanju. Navedla je, da je uvedba strožjih pravil brez tehtnih razlogov v povezavi s strogimi roki in hudimi pravnimi posledicami za tuje univerze, ki so že več let prisotne na Madžarskem in tam zakonito delujejo, z vidika načela pravne države in spoštovanja temeljnih pravic zelo sporna. Te univerze in njihove študente varujejo nacionalna in mednarodna pravila o akademski svobodi, svobodi izražanja in združevanja ter pravici do izobraževanja in svobodi izobraževanja. Beneška komisija je madžarskim organom priporočila, naj zlasti zagotovijo, da nova pravila o zahtevi glede delovnih dovoljenj ne bodo nesorazmerno vplivala na akademsko svobodo in se bodo uporabljala nediskriminatorno in prožno, ne da bi ogrožala kakovost in mednarodni značaj izobraževanja, ki ga že ponujajo obstoječe univerze. Tudi posebni poročevalci OZN za svobodo mnenja in izražanja, za pravico do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja ter za kulturne pravice so v svoji izjavi z dne 11. aprila 2017 izrazili enake pomisleke v zvezi s spremembo zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem terciarnem izobraževanju. Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 ugotovil, da uvedba takih omejitev svobode misli, izražanja in združevanja ter akademske svobode ni dovolj utemeljena.

(34)  Madžarski parlament je 17. oktobra 2017 na izrecno zahtevo zadevnih ustanov in po priporočilu predsedstva madžarske rektorske konference podaljšal rok, do katerega morajo tuje univerze, ki delujejo v državi, izpolniti nova merila, in sicer do 1. januarja 2019. Beneška komisija je podaljšanje roka pozdravila. Pogajanja med madžarsko vlado in tujimi visokošolskimi ustanovami, na katere so vplivala merila, zlasti s Srednjeevropsko univerzo, še vedno potekajo, in tako so tuje univerze še vedno izpostavljene pravni negotovosti, čeprav je Srednjeevropska univerza nove zahteve izpolnila v roku.

(35)  Komisija je 7. decembra 2017 sklenila, da bo Madžarsko privedla pred Sodišče Evropske unije, ker sprememba zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem terciarnem izobraževanju nesorazmerno omejuje univerze Unije in tretjih držav pri njihovem delu ter ker je treba ta akt ponovno uskladiti s pravom Unije. Komisija je ugotovila, da je nova zakonodaja v nasprotju s pravico do akademske svobode, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ter s pravnimi obveznostmi Unije v okviru mednarodnega trgovinskega prava.

Svoboda veroizpovedi

(36)  Madžarski parlament je 30. decembra 2011 sprejel zakon št. CCVI iz leta 2011 o pravici do svobode vesti in veroizpovedi ter pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti na Madžarskem, ki je začel veljati 1. januarja 2012. S tem zakonom se je pregledal status pravne osebe številnih verskih organizacij in število pravno priznanih cerkva na Madžarskem se je zmanjšalo na 14. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 16. decembra 2011 izrazil svoje pomisleke v zvezi s tem aktom v dopisu, ki ga je poslal madžarskim organom. Madžarski parlament se je februarja 2012 odzval na mednarodni pritisk in razširil število priznanih cerkva na 31. Beneška komisija je 19. marca 2012 sprejela mnenje o zakonu št. CCVI iz leta 2011 o pravici do svobode vesti in veroizpovedi ter pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti na Madžarskem, v katerem je navedla, da ta akt določa vrsto zahtev za priznanje cerkve, ki so pretirane in temeljijo na samovoljnih merilih. Poleg tega je navedla, da je bilo zaradi akta iz registra izbrisanih več sto cerkva, ki so bile prej pravno priznane, in da akt do neke mere spodbuja neenako in celo diskriminatorno obravnavo verskih prepričanj in verskih skupnosti glede na to, ali so priznane ali ne.

(37)  Madžarsko ustavno sodišče je februarja 2013 razsodilo, da je bil izbris priznanih cerkva neustaven. Madžarski parlament je v odgovor na odločitev ustavnega sodišča marca 2013 spremenil ustavo. Junija in septembra 2013 je spremenil zakon št. CCVI iz leta 2011 tako, da je nastala dvotirna razvrstitev na „verske skupnosti“ in „pridružene cerkve“. Septembra 2013 je madžarski parlament spremenil tudi ustavo izrecno za to, da si je dodelil pristojnost za izbor verskih skupnosti za „sodelovanje“ z državo za uresničevanje „dejavnosti v javnem interesu“, s čimer si je v praksi zagotovil diskrecijsko pooblastilo za priznavanje verskih organizacij z dvotretjinsko večino.

(38)  ESČP je v sodbi z dne 8. aprila 2014, Magyar Keresztény Mennonita Egyház in drugi proti Madžarski, razsodilo, da je Madžarska kršila svobodo združevanja, kot se razume v okviru svobode vesti in veroizpovedi. Madžarsko ustavno sodišče je ugotovilo, da so bila nekatera pravila v zvezi s pogoji za priznanje kot cerkev neustavna, zato je zakonodajalcu naročilo, naj ustrezna pravila uskladi z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na podlagi tega je bil decembra 2015 v skladu s tem parlamentu predložen ustrezen zakon, vendar ni dobil potrebne večine. Ta sodba se še vedno ni izvršila.

Svoboda združevanja

(39)  Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 9. julija 2014 v svojem dopisu madžarskim organom navedel, da je zaskrbljen zaradi retorike stigmatiziranja, ki jo uporabljajo politiki, ki dvomijo v legitimnost dela nevladnih organizacij zaradi revizij, ki jih je madžarski vladni urad za nadzor opravil v nevladnih organizacijah upravljavkah in prejemnicah nepovratnih sredstev iz Finančnega mehanizma EGP/Norveškega finančnega mehanizma. Madžarska vlada je s skladom podpisala sporazum, zaradi česar se izplačila nepovratnih sredstev še naprej izvajajo. . Posebni poročevalec OZN o razmerah zagovornikov človekovih pravic je obiskal Madžarsko med 8. in 16. februarjem 2016 in v svojem poročilu navedel, da veliki izzivi izvirajo iz obstoječega pravnega okvira, ki ureja uveljavljanje temeljnih svoboščin, kot so pravice do svobode mnenja in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja, ter da lahko tudi zakonodaja s področja nacionalne varnosti in migracij omejevalno vpliva na okolje civilne družbe.

(40)  Aprila 2017 je bil v madžarskem parlamentu predložen osnutek zakona o preglednosti organizacij, ki prejemajo pomoč iz tujine. Navedeni namen tega predloga je uvedba zahtev, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in terorizma. Beneška komisija je leta 2013 priznala, da obstajajo različni razlogi, zaradi katerih lahko država omeji tuje financiranje, med drugim zaradi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vendar se ti legitimni cilji ne bi smeli uporabljati kot izgovor za nadzor nevladnih organizacij ali za omejitev njihove zmožnosti opravljanja legitimnega dela, zlasti na področju varstva človekovih pravic. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 26. aprila 2017 na predsednika madžarske nacionalne skupščine naslovil dopis, v katerem je opozoril, da je bil osnutek zakona predstavljen v ozračju nenehne sovražne retorike nekaterih poslancev vladajoče koalicije, ki so nekatere nevladne organizacije na podlagi vira njihovega financiranja javno označili kot „tuje agente“ in podvomili o njihovi legitimnosti, čeprav izraza „tuji agenti“ v osnutku zakona ni. Podobni pomisleki so bili izraženi v izjavi predsednika konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope in predsednika njegovega strokovnega sveta za pravo nevladnih organizacij z dne 7. marca 2017, v mnenju strokovnega sveta za pravo nevladnih organizacij z dne 24. aprila 2017 in v izjavi posebnega poročevalca OZN o razmerah zagovornikov človekovih pravic ter posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja z dne 15. maja 2017.

(41)  Madžarski parlament je 13. junija 2017 sprejel osnutek zakona z več spremembami. Beneška komisija je v svojem mnenju z dne 20. junija 2017 priznala, da je izraz „organizacije, ki prejemajo pomoč iz tujine“ nevtralen in opisen ter da nekatere od sprememb pomenijo pomembno izboljšanje, hkrati pa nekateri drugi pomisleki niso bili obravnavani in spremembe ne zadostujejo za zmanjšanje zaskrbljenosti, da bi lahko zakon povzročil nesorazmerno in nepotrebno poseganje v svobodo združevanja in svobodo izražanja, pravico do zasebnosti ter prepoved diskriminacije. Odbor OZN za človekove pravice je v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 navedel, da ni zadostne utemeljitve za uvedbo teh zahtev, ki se zdijo kot del poskusa diskreditacije nekaterih nevladnih organizacij, tudi nevladnih organizacij za varstvo človekovih pravic na Madžarskem.

(42)  Komisija se je 7. decembra 2017 odločila, da začne sodni postopek proti Madžarski, ker ta ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z določbami Pogodbe o prostem pretoku kapitala, in sicer zaradi določb zakona o nevladnih organizacijah, ki po mnenju Komisije posredno diskriminirajo in nesorazmerno omejujejo donacije iz tujine za organizacije civilne družbe. Poleg tega je Komisija trdila, da je Madžarska kršila pravice do svobodnega združevanja, varstva zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, ki so določene v Listini, v povezavi z določbami Pogodbe glede prostega pretoka kapitala, opredeljenimi v členu 26(2) in členih 56 in 63 PDEU.

(43)  Madžarska vlada je februarja 2018 predložila zakonodajni sveženj, sestavljen iz osnutkov treh zakonov (T/19776, T/19775, T/19774). Predsednik konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope in predsednik strokovnega sveta za pravo nevladnih organizacij sta 14. februarja 2018 podala izjavo, da sveženj ne upošteva svobode združevanja, zlasti v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z migranti. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 15. februarja 2018 izrazil podobne pomisleke. Posebni poročevalec OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja, posebni poročevalec OZN o razmerah zagovornikov človekovih pravic, neodvisni strokovnjak za človekove pravice in mednarodno solidarnost, posebni poročevalec OZN o človekovih pravicah migrantov in posebni poročevalec OZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti so 8. marca 2018 posvarili, da bo zakon povzročil neupravičeno omejitev svobode združevanja in izražanja na Madžarskem. Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da bo zakonodajni sveženj z omenjanjem „preživetja naroda“ in zaščite državljanov in kulture ter povezovanjem dela nevladnih organizacij z domnevno mednarodno zaroto stigmatiziral nevladne organizacije ter omejil njihovo zmožnost izvajanja pomembnih dejavnosti za uveljavljanje človekovih pravic, zlasti pravic beguncev, prosilcev za azil in migrantov. Skrbelo ga je tudi, da se uvedba omejitev za financiranje nevladnih organizacij iz tujine lahko uporabi kot nedopusten pritisk nanje in neupravičeno poseganje v njihove dejavnosti. Namen osnutka enega od teh zakonov je 25-odstotna obdavčitev vseh sredstev, ki jih nevladne organizacije prejmejo zunaj Madžarske, vključno s financiranjem Unije. Zakonodajni sveženj bi nevladnim organizacijam odvzel tudi pravno sredstvo za pritožbo zoper samovoljne odločitve. Odbor za pravne zadeve in človekove pravice parlamentarne skupščine Sveta Evrope je 22. marca 2018 zahteval mnenje Beneške komisije o osnutku zakonodajnega svežnja.

(44)  29. maja 2018 je madžarska vlada predstavila osnutek zakona o spremembi nekaterih zakonov v zvezi z ukrepi za preprečevanje nezakonitega priseljevanja (T/333). Osnutek je revidirana različica prejšnjega zakonodajnega svežnja in predlaga kazenske sankcije za „omogočanje nezakonitega priseljevanja“. Istega dne je Urad visokega komisarja OZN za begunce pozval k umiku predloga in izrazil zaskrbljenost, da bi ti predlogi, če bi bili sprejeti, prikrajšali osebe, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, za nujno pomoč in storitve ter še dodatno podžgali napeto javno razpravo in okrepili ksenofobno nastrojenost. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 1. junija 2018 izrazil podobne pomisleke. Predsednik Odbora za pravne zadeve in človekove pravice parlamentarne skupščine Sveta Evrope je 31. maja 2018 potrdil, da so od Beneške komisije zahtevali mnenje o novem predlogu. Osnutek je bil sprejet 20. junija 2018, preden je Beneška komisija predložila mnenje. Visoki komisar OZN za človekove pravice je 21. junija 2018 obsodil odločitev madžarskega parlamenta. 22. junija 2018 sta Beneška komisija in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice navedla, da lahko določba o kazenski odgovornosti zavre izvajanje zaščitenih dejavnosti organizacije in izražanja ter da krši pravico do svobode združevanja in izražanja, zaradi česar bi jo bilo treba razveljaviti.

Pravica do enake obravnave

(45)  Med 17. in 27. majem 2016 je Madžarsko obiskala delovna skupina OZN o diskriminaciji proti ženskam v zakonodaji in v praksi. V svojem poročilu je navedla, da tradicionalna oblika družine, katere ohranjanje je zagotovljeno, ker naj bi bilo potrebno za preživetje naroda, ne bi smela imeti nesorazmerne prednosti pred političnimi, ekonomskimi in socialnimi pravicami žensk ter krepitvi njihove vloge. Poudarila je tudi, da se pravica žensk do enakopravnosti ne bi smela obravnavati samo v okviru varstva ranljivih skupin, kot so otroci, starejši in invalidi, saj so ženske sestavni del vseh takih skupin. Novi šolski učbeniki še vedno vsebujejo spolne stereotipe in ženske prikazujejo predvsem kot matere in žene, v nekaterih primerih pa so matere prikazane tudi kot manj inteligentne od očetov. Na drugi strani pa je delovna skupina priznala prizadevanja madžarske vlade za olajšanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja z uvedbo ugodnih določb o sistemu družinske podpore ter v zvezi s predšolsko vzgojo in varstvom. Omejena misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v predhodnih ugotovitvah in sklepih, sprejetih 9. aprila 2018, za madžarske parlamentarne volitve leta 2018 navedla, da so ženske še vedno premalo zastopane v političnem življenju in da ni pravnih zahtev za spodbujanje enakosti spolov v volilnem procesu. Čeprav je ena od glavnih strank na vrh nacionalne liste uvrstila žensko in so nekatere stranke v svojih programih obravnavale vprašanja, povezana s spolom, krepitev vloge žensk med kampanjo niti v medijih ni bila deležna veliko pozornosti.

(46)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 pozdravil podpis Istanbulske konvencije, vendar je tudi izrazil obžalovanje, da na Madžarskem glede položaja žensk v družbi še vedno prevladujejo patriarhalni stereotipni pogledi, ter z zaskrbljenostjo opozoril na diskriminatorne pripombe političnih osebnosti glede žensk. Opozoril je tudi, da madžarski kazenski zakonik ne zagotavlja celovite zaščite žensk, ki so žrtve nasilja v družini. Izrazil je zaskrbljenost, da so ženske premalo zastopane na vodilnih položajih v javnem sektorju, zlasti v ministrstvih in madžarskem parlamentu. Istanbulska konvencija še ni bila ratificirana.

(47)  Madžarska ustava določa obvezne določbe za zaščito delovnih mest staršev ter spoštovanje načela enake obravnave; zato za ženske ter matere in očete, ki vzgajajo otroke, veljajo posebni predpisi delovnega prava. 27. aprila 2017 je Komisija izdala obrazloženo mnenje, v katerem je Madžarsko pozvala, naj pravilno izvaja Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3), saj madžarska zakonodaja vsebuje izjemo glede prepovedi diskriminacije na podlagi spola, ki je veliko obsežnejša od izjeme v navedeni direktivi. Istega dne je Komisija Madžarski izdala obrazloženo mnenje glede neskladnosti z Direktivo Sveta 92/85/EGS (4), ki določa, da so delodajalci dolžni prilagoditi delovne pogoje nosečim delavkam in delavkam, ki dojijo, da bi preprečili tveganje za njihovo zdravje in varnost. Madžarska vlada se je zavezala, da bo spremenila potrebne določbe zakona št. CXXV iz leta 2003 o enakem obravnavanju in spodbujanju enakih možnosti ter zakona št. I iz leta 2012 o delovnem zakoniku, zato je bil primer 7. junija 2018 zaključen.

(48)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da pri ustavni prepovedi diskriminacije med podlagami za diskriminacijo nista izrecno navedeni spolna usmerjenost in spolna identiteta ter da bi zaradi omejujoče opredelitve družine lahko prišlo do diskriminacije, saj ta ne zajema nekaterih vrst družinskih ureditev, med drugim istospolnih parov. Odbor je bil zaskrbljen tudi zaradi nasilja ter razširjenih negativnih stereotipov in predsodkov, usmerjenih proti lezbijkam, gejem, biseksualnim in transspolnim osebam, zlasti v sektorju zaposlovanja in izobraževanja.

(49)  V sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 je Odbor OZN za človekove pravice izrazil tudi zaskrbljenost zaradi prisilne namestitve v zdravstvene ustanove, osamitve in prisilnega zdravljenja velikega števila oseb z duševnimi, intelektualnimi in psihosocialnimi motnjami ter poročanja o nasilju, krutem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju ter domnevno visokega števila nepreiskanih smrti v zaprtih ustanovah.

Pravice pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščita pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine

(50)  Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, navedel, da je zaskrbljen zaradi poslabšanja razmer v zvezi z rasizmom in nestrpnostjo na Madžarskem, pri čemer je najbolj očiten primer nestrpnosti anticiganizem, kar kažejo izrazito kruta dejanja, kot so nasilje nad Romi ter shodi in patruljiranje paravojaških organizacij po vaseh, v katerih živijo Romi. Poudaril je tudi, da kljub stališčem madžarskih oblasti, ki obsojajo antisemitski govor, antisemitizem ostaja stalen problem, ki se odraža v sovražnem govoru ter primerih nasilja nad Judi in njihovo lastnino. Poleg tega je omenil ponoven izbruh ksenofobije, usmerjene proti migrantom, vključno s prosilci za azil in begunci, ter nestrpnosti do drugih družbenih skupin, kot so osebe LGBTI, revni ljudje in brezdomci. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je v svojem poročilu o Madžarski, objavljenem 9. junija 2015, izrazila podobne pomisleke.

(51)  Svetovalni odbor Sveta Evrope o Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin je v svojem četrtem mnenju o Madžarski, sprejetem 25. februarja 2016, navedel, da se Romi še naprej soočajo s sistemsko diskriminacijo in neenakostjo na vseh področjih življenja, vključno s stanovanjskim vprašanjem, zaposlovanjem, izobraževanjem, dostopom do zdravstvene oskrbe ter udeležbo v družbenem in političnem dogajanju. Odbor ministrov Sveta Evrope je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017 madžarskim oblastem priporočil, naj si vztrajno in učinkovito prizadevajo za preprečevanje neenakopravnosti in diskriminacije Romov, boj proti njima ter njuno kaznovanje, za izboljšanje življenjskih razmer, dostopa do zdravstvenih storitev in zaposlenosti Romov v tesnem posvetovanju s predstavniki Romov, za sprejetje učinkovitih ukrepov za končanje praks, zaradi katerih so romski otroci v šolah še vedno segregirani, in okrepitev prizadevanj za odpravo pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo romski otroci na področju izobraževanja, za zagotovitev, da imajo romski otroci enake možnosti dostopa do vseh ravni kakovostnega izobraževanja, ter za nadaljnje ukrepe za preprečevanje krivičnega uvrščanja otrok v posebne šole in razrede. Madžarska vlada je sprejela več pomembnih ukrepov za spodbujanje vključevanja Romov. 4. julija 2012 je sprejela akcijski načrt za zaščito delovnih mest, da bi zaščitila zaposlovanje prikrajšanih zaposlenih in spodbudila zaposlovanje dolgoročno brezposelnih. Sprejela je tudi sektorsko strategijo za zdravstvo „Zdrava Madžarska 2014–2020“, da bi zmanjšala neenakosti v zdravju. Leta 2014 je sprejela strategijo za obdobje 2014–2020 za obravnavo stanovanj v revnih četrtih v segregiranih naseljih. Kljub temu se je v skladu s poročilom Agencije o temeljnih pravicah za leto 2018 odstotek mladih Romov, ki opravljajo glavno dejavnost, ki ni zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje, povečal z 38 % leta 2011 na 51 % leta 2016.

(52)  ESČP je v sodbi z dne 29. januarja 2013, Horváth in Kiss proti Madžarski, ugotovilo, da zadevna madžarska zakonodaja, kot se uporablja v praksi, ne vsebuje zadostnih varoval, zaradi česar je prišlo do prevelike zastopanosti in segregacije romskih otrok v posebnih šolah, saj se jim je sistematično postavljala napačna diagnoza duševnih motenj, s čimer je bila kršena njihova pravica do izobraževanja brez diskriminacije. Ta sodba se še vedno ni izvršila.

(53)  Dne 26. maja 2016 je Komisija madžarskim oblastem poslala uradni opomin glede tako zakonodajne kot upravne prakse na Madžarskem, zaradi katere so romski otroci nesorazmerno visoko zastopani v posebnih šolah za otroke z motnjami v duševnem razvoju, v običajnih šolah pa se soočajo z veliko mero segregacije pri izobraževanju, kar jim otežuje socialno vključevanje. Madžarska vlada je s Komisijo vzpostavila dejaven dialog. Madžarska strategija za vključevanje je osredotočena na spodbujanje vključujočega izobraževanja, odpravljanje segregacije, prekinitev medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti in vzpostavitev vključujočega šolskega okolja. Poleg tega so bila v zakon o nacionalnem javnem izobraževanju od januarja 2017 dalje vključena dodatna zagotovila in madžarska vlada je v letih od 2011 do 2015 sprožila uradne revizije, katerim so sledili ukrepi vladnih uradov.

(54)  ESČP je v sodbi z dne 20. oktobra 2015, Balázs proti Madžarski, razsodilo, da se je z neupoštevanjem domnevnega protiromskega motiva napada kršila prepoved diskriminacije. ESČP je v sodbi z dne 12. aprila 2016, R. B. proti Madžarski, in v sodbi z dne 17. januarja 2017, Király in Dömötör proti Madžarski, razsodilo, da se je zaradi nezadostnega preiskovanja domnevnih rasno motiviranih zlorab kršila pravica do zasebnega življenja. ESČP je v sodbi z dne 31. oktobra 2017, M. F. proti Madžarski, razsodilo, da se je kršila prepoved diskriminacije v povezavi s prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, saj organi niso preiskali domnevnih rasističnih vzgibov za obravnavano dejanje. Te sodbe se še vedno niso izvršile. Vendar pa je po sodbah Balázs v proti Madžarski ter R. B. proti Madžarski 28. oktobra 2016 začela veljati sprememba o vzorcu dejstev v zvezi s kaznivim dejanjem „spodbujanja nasilja ali sovraštva proti skupnosti“ iz kazenskega zakonika z namenom izvajanja Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ(5). Kazenski zakonik je bil spremenjen leta 2011, da bi se preprečile kampanje skrajno desničarskih paravojaških skupin z uvedbo tako imenovanega „kaznivega dejanja v uniformi“. S spremembo je bila za vsakršno provokativno nesocialno vedenje, ki vzbuja strah pri pripadnikih narodnostnih, etničnih, rasnih ali verskih skupnosti, zagrožena zaporna kazen do treh let.

(55)  Med 29. junijem in 1. julijem 2015 je Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice v odziv na poročanje o ukrepih lokalne uprave v mestu Miskolc glede prisilnih izselitev Romov na Madžarskem opravil obisk za preverjanje stanja na terenu. Lokalne oblasti so sprejele model protiromskih ukrepov še pred spremembo lokalnega odloka leta 2014, javne osebnosti v mestu pa so pogosto dajale protiromske izjave. Poročalo se je, da naj bi župan Miskolca februarja 2013 izjavil, da želi mesto očistiti „asocialnih, izprijenih Romov,“ ki naj bi nezakonito izkoriščali program Gnezdo (Fészekrakó Program) za stanovanjske ugodnosti in nastanitev ljudi v socialnih stanovanjih z najemnimi in vzdrževalnimi stroški. Z njegovo izjavo se je začela vrsta prisilnih izselitev in v istem mesecu je bilo 50 stanovanj odstranjenih s seznama 273 stanovanj v ustrezni kategoriji, s čimer se je sprostilo tudi zemljišče za prenovo stadiona. Vrhovno sodišče je na podlagi pritožbe pristojnega vladnega urada s sklepom z dne 28. aprila 2015 razveljavilo zadevne določbe. Komisar za temeljne pravice in namestnik komisarja za pravice narodnostnih manjšin sta 5. junija 2015 izdala skupno mnenje o kršitvah temeljnih pravic Romov v Miskolcu, katerega priporočil lokalna vlada ni upoštevala. Tudi madžarski Urad za enako obravnavanje je izvedel preiskavo in julija 2015 izdal sklep, v katerem je pozval lokalne oblasti, naj ustavijo vse prisilne izselitve ter pripravijo akcijski načrt za zagotovitev stanovanj v skladu s človekovim dostojanstvom. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 26. januarja 2016 albanski, bolgarski, francoski, madžarski, italijanski, srbski in švedski vladi poslal dopis o prisilnem izseljevanju Romov. V dopisu, naslovljenem na madžarske organe, je izrazil zaskrbljenost glede obravnave Romov v Miskolcu. Akcijski načrt je bil sprejet 21. aprila 2016, v tem času pa je bila tudi ustanovljena agencija za socialna stanovanja. Urad za enako obravnavanje je v svojem sklepu z dne 14. oktobra 2016 ugotovil, da je občina izpolnila svoje obveznosti. Vendar pa je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti v svojih sklepih o izvajanju priporočil v zvezi z Madžarsko, objavljenih 15. maja 2018, omenila, da se kljub nekaterim pozitivnim spremembam za izboljšanje stanovanjskih razmer Romov njeno priporočilo še ne izvaja.

(56)  Odbor ministrov Sveta Evrope je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017 madžarskim oblastem priporočil, naj še naprej izboljšujejo dialog z judovsko skupnostjo, da bi postal trajnosten, naj bo njihova glavna prednostna naloga boj proti antisemitizmu v javnem prostoru, naj si vztrajno prizadevajo za učinkovito preprečevanje, prepoznavanje, preiskovanje, kazenski pregon in sankcioniranje vseh rasno in etnično motiviranih ter antisemitskih dejanj, vključno z vandalizmom in sovražnim govorom, ter naj preuči možnost spremembe zakonodaje, da bi zagotavljala karseda široko pravno varstvo proti rasističnim kaznivim dejanjem.

(57)  Madžarska vlada je leta 2012 odredila povečanje življenjskih rent preživelih holokavsta za 50 %, leta 2013 je ustanovila Madžarski odbor za spomin na žrtve holokavsta za leto 2014, leto 2014 je razglasila za leto spomina na žrtve holokavsta, sprožila je programe obnove in prenove številnih madžarskih sinagog in židovskih pokopališč in se trenutno pripravlja na evropske makabejske igre leta 2019, ki se bodo odvijale v Budimpešti. Madžarske pravne določbe opredeljujejo več kaznivih dejanj, povezanih s sovraštvom ali spodbujanjem sovraštva, vključno z antisemitskimi dejanji ter dejanji zanikanja ali omalovaževanja holokavsta. Leta 2015 in 2016 je Madžarska predsedovala Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA). Kljub temu je madžarski predsednik vlade v govoru, ki ga je imel 15. marca 2018 v Budimpešti, polemično napadal, med drugim z očitno antisemitskimi stereotipi proti Georgeu Sorosu, ki bi se lahko ocenili kot kaznivi.

(58)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost glede poročanja, da se romska skupnost še naprej sooča z razširjeno diskriminacijo in izključenostjo, brezposelnostjo, stanovanjsko segregacijo ter segregacijo pri izobraževanju. Zlasti je zaskrbljen, ker je kljub zakonu o javnem šolstvu v šolah, zlasti cerkvenih in zasebnih, še vedno razširjena segregacija, ter ker je število romskih otrok, razvrščenih v šole za otroke z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, še vedno nesorazmerno visoko. Omenil je tudi zaskrbljenost glede razširjenosti kaznivih dejanj iz sovraštva ter sovražnega govora v političnih razpravah, medijih in na internetu, usmerjenega proti manjšinam, zlasti Romom, muslimanom, migrantom in beguncem, tudi v okviru kampanj, ki jih financira vlada. Odbor je izrazil zaskrbljenost glede razširjenosti antisemitskih stereotipov. Z zaskrbljenostjo je opozoril tudi na obtožbe, da je uradno število kaznivih dejanj iz sovraštva izjemno nizko, ker policija pogosto ne preišče verodostojnih prijav kaznivih dejanj iz sovraštva in kaznivega sovražnega govora ter teh dejanj kazensko ne preganja. Odbor je bil zaskrbljen tudi zaradi poročanja o vztrajni praksi rasnega profiliranja Romov s strani policije.

(59)  V zadevi v zvezi z vasjo Gyöngyöspata, kjer je lokalna policija za manjše prometne prekrške oglobila samo Rome, je bilo v sodbi na prvi stopnji ugotovljeno, da ravnanje pomeni nadlegovanje in neposredno diskriminacijo Romov, tudi če so bili posamezni ukrepi zakoniti. Sodišče druge stopnje in vrhovno sodišče sta razsodila, da madžarska unija za državljanske svoboščine (HCLU), ki je vložila zahtevek actio popularis, ni uspela dokazati diskriminacije. Primer je bil predložen ESČP.

(60) V skladu s četrto ustavno spremembo se „svoboda izražanja ne sme uveljavljati z namenom kršitve dostojanstva madžarskega naroda ali katere koli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupnosti“. Madžarski kazenski zakonik določa kazni za spodbujanje nasilja ali sovraštva proti članu skupnosti. Vlada je ustanovila delovno skupino za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, ki zagotavlja usposabljanje policistov in pomaga žrtvam, da sodelujejo s policijo in poročajo o incidentih.

Temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev

(61)  Visoki komisar OZN za begunce je 3. julija 2015 izrazil zaskrbljenost glede spreminjanja azilne zakonodaje po skrajšanem postopku. Visoki komisar OZN za človekove pravice je 17. septembra 2015 izrazil mnenje, da Madžarska s svojim obravnavanjem beguncev in migrantov krši mednarodno pravo. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 27. novembra 2015 podal izjavo, da odziv Madžarske na izziv, ki ga predstavljajo begunci, ne upošteva človekovih pravic. Visoki komisar OZN za begunce, Svet Evrope in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice so 21. decembra 2015 pozvali Madžarsko, naj se vzdrži politik in praks, ki spodbujajo nestrpnost in strah ter podžigajo ksenofobijo, usmerjeno proti beguncem in migrantom. Visoki komisar OZN za begunce je 6. junija 2016 izrazil zaskrbljenost glede vse večjega števila domnevnih zlorab prosilcev za azil in migrantov s strani mejnih organov na Madžarskem ter glede širših omejevalnih mejnih in zakonodajnih ukrepov, vključno z dostopom do azilnih postopkov. Urad visokega komisarja OZN za begunce je 10. aprila 2017 pozval k takojšnjemu prenehanju predaj Madžarski v skladu z dublinsko uredbo. Leta 2017 je bilo od 3397 prošenj za mednarodno zaščito, vloženih na Madžarskem, zavrnjenih 2880 oziroma 69,1 %, kar je zelo visok odstotek zavrnitev. Leta 2015 je bilo od 480 pritožb glede prošenj za priznanje mednarodne zaščite pozitivno rešenih le 40 oziroma 9 %. Leta 2016 je bilo od 775 pritožb pozitivno rešenih pet oziroma 1 %, leta 2017 pa ni bilo pritožb.

(62)  Uradnik za temeljne pravice Evropske agencije za mejno in obalno stražo je oktobra 2016 in marca 2017 obiskal Madžarsko zaradi zaskrbljenosti, da agencija morda deluje pod pogoji, ki ne zagotavljajo spoštovanja in zaščite oseb, ki prečkajo mejo med Madžarsko in Srbijo, ter spoštovanja njihovih pravic, zaradi česar bi lahko agencija dejansko kršila Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Marca 2017 je sklenil, da tveganje deljene odgovornosti agencije za kršitve temeljnih pravic v skladu s členom 34 uredbe o evropski mejni in obalni straži ostaja zelo visoko.

(63)  Delovna skupina OZN za samovoljna pridržanja je 3. julija 2014 navedla, da je treba razmere prosilcev za azil in migrantov z neurejenim statusom bistveno izboljšati ter jim posvetiti več pozornosti, da bi preprečili samovoljne odvzeme prostosti. Podobno zaskrbljenost glede pridržanja, zlasti mladoletnikov brez spremstva, je izrazil komisar Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014. Med 21. in 27. oktobrom 2015 je Madžarsko obiskal Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki je v poročilu navedel trditve večjega števila tujih državljanov (vključno z mladoletniki brez spremstva), da so policisti in oboroženi stražarji v centrih za pridržanje priseljencev in prosilcev za azil z njimi fizično grdo ravnali. Visoki komisar OZN za begunce je 7. marca 2017 izrazil zaskrbljenost glede novega zakona, izglasovanega v madžarskem parlamentu, ki predvideva obvezno pridržanje vseh prosilcev za azil, vključno z otroki, do konca azilnega postopka. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 8. marca 2017 podal izjavo, v kateri je izrazil podobno zaskrbljenost glede tega zakona. Pododbor OZN za preprečevanje mučenja je 31. marca 2017 pozval Madžarsko, naj nemudoma odpravi pretirano uporabo ukrepa pridržanja in razišče druge možnosti.

(64)  ESČP je v sodbi z dne 5. julija 2017, O. M. proti Madžarski, ugotovilo, da je zaradi pridržanja prišlo do kršitve pravice do svobode in varnosti, ki meji na samovoljnost. Organi še zlasti niso ravnali previdno, ko so odredili pridržanje prosilca, ne da bi upoštevali, ali so ranljive osebe – ko je prosilec na primer oseba LGBT – varne v priporu med drugimi pridržanimi osebami, ki so velikokrat prihajale iz držav s splošno razširjenimi kulturnimi ali verskimi predsodki proti takim osebam. Ta sodba se še vedno ni izvršila.

(65)  Med 12. in 16. junijem 2017 je posebni predstavnik generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in begunce obiskal Srbijo in dve tranzitni območji na Madžarskem. Posebni predstavnik je v svojem poročilu navedel, da nasilno zavračanje migrantov in beguncev iz Madžarske v Srbijo zbuja skrbi glede na člena 2 (pravica do življenja) in 3 (prepoved mučenja) EKČP. Ugotovil je tudi, da so zaradi omejevalnih praks sprejemanja prosilcev za azil na tranzitna območja Röszke in Tompa, ti pogosto iskali nezakonite načine prečkanja meje ter se zatekli k tihotapcem in trgovcem z ljudmi, kljub vsem tveganjem takšnega ravnanja. Navedel je, da azilni postopki, ki se izvajajo na tranzitnih območjih, nimajo ustreznih zaščitnih ukrepov za zaščito prosilcev za azil pred vračanjem v države, v katerih tvegajo, da bodo z njimi ravnali v nasprotju s členoma 2 in 3 EKČP. Posebni predstavnik je sklenil, da je nujno treba uskladiti madžarsko zakonodajo in prakse z zahtevami EKČP. Navedel je več priporočil, med drugim pozval madžarske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, tudi revidirajo ustrezni zakonodajni okvir in spremenijo ustrezne prakse, da bi zagotovile, da vsem tujim državljanom, ki prispejo na mejo ali ki so na madžarskem ozemlju, ni preprečeno podati prošnjo za mednarodno zaščito. Med 5. in 7. julijem 2017 je dve tranzitni območji obiskal tudi lanzarotski odbor (odbor pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem), ki je podal več priporočil in med drugim pozval, naj se vse osebe, mlajše od 18 let, obravnavajo kot otroci, brez diskriminacije na podlagi starosti, naj se zagotovi, da bodo vsi otroci v pristojnosti Madžarske zaščiteni pred spolnim izkoriščanjem in zlorabljanjem, ter naj bodo nastanjeni v običajnih ustanovah za zaščito otrok, da bi se preprečilo njihovo morebitno spolno izkoriščanje in zlorabljanje s strani odraslih in mladostnikov v tranzitnih območjih. Med 18. in 20. decembrom 2017 je delegacija Skupine strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (GRETA) obiskala Madžarsko ter njeni dve tranzitni območji in sklenila, da se tranzitno območje, ki je dejansko kraj, kjer je posameznikom odvzeta prostost, ne more šteti za primerno in varno nastanitev žrtev trgovine z ljudmi. Madžarske organe je pozvala, naj sprejmejo pravni okvir za prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi med državljani tretjih držav brez zakonitega prebivališča in okrepijo svoje postopke za prepoznavanje žrtev take trgovine med prosilci za azil in migranti brez urejenega statusa. 1. januarja 2018 so bili uvedeni dodatni predpisi, ki so na splošno ugodnejši za mladoletnike in še posebej za mladoletnike brez spremstva; med drugim je bil za mladoletne prosilce za azil pripravljen poseben učni načrt. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je v svojih sklepih o izvajanju priporočil v zvezi z Madžarsko, objavljenih 15. maja 2018, navedla, da čeprav priznava, da se je Madžarska soočila z ogromnim izzivom zaradi množičnega prihoda migrantov in beguncev, je zgrožena nad ukrepi, sprejetimi v odziv nanj, ter nad razmerami, ki so se po njenem petem poročilu hudo poslabšale. Organi bi morali nujno odpraviti pridržanja na tranzitnih območjih, zlasti za družine z otroki in vse mladoletnike brez spremstva.

(66)  ESČP je v sodbi z dne 14. marca 2017, Ilias in Ahmed proti Madžarski, ugotovilo, da je prišlo do kršitve pravice prosilcev do svobode in varnosti. Ugotovilo je tudi, da je z izgonom prosilcev v Srbijo prišlo do kršitve prepovedi nečloveškega in poniževalnega ravnanja, s pogoji pridržanja v tranzitnem območju Röszke pa do kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Zadevo trenutno obravnava Veliki senat ESČP.

(67)  Madžarsko sodišče je Ahmeda H., Sirca, ki je živel na Cipru in je septembra 2015 svoji družini poskušal pomagati pobegniti iz Sirije ter prečkati srbsko-madžarsko mejo, 14. marca 2018 obsodilo na sedem let zapora in 10 let izgona iz države na podlagi obtožb zaradi „terorističnih dejanj“. Ta obsodba vzbuja dvome glede uporabe zakonov za boj proti terorizmu na Madžarskem ter pravice do poštenega sojenja.

(68)  Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 6. septembra 2017 v zadevah C-643/15 in C-647/15 v celoti zavrnilo pritožbi, ki sta jih podali Slovaška in Madžarska glede začasnega mehanizma za obvezno premestitev prosilcev za azil v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601. Vendar od te sodbe Madžarska sklepa ni upoštevala. Komisija se je 7. decembra 2017 odločila, da proti Češki, Madžarski in Poljski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker niso izpolnile svojih pravnih obveznosti glede premestitev.

(69)  Komisija se je 7. decembra 2017 odločila, da v postopku za ugotavljanje kršitev proti Madžarski glede njene azilne zakonodaje ukrepa z izdajo obrazloženega mnenja. Komisija meni, da madžarska zakonodaja ni skladna s pravom Unije, zlasti z direktivami 2013/32/EU(6), 2008/115/ES(7) in 2013/33/EU(8) Evropskega parlamenta in Sveta ter z več določbami Listine.

(70)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da madžarski zakon, sprejet marca 2017, ki dopušča samodejno premestitev vseh prosilcev za azil v tranzitna območja, dokler se ne konča njihov azilni postopek, z izjemo otrok brez spremstva, prepoznanih kot mlajših od 14 let, ne izpolnjuje pravnih standardov, saj dopušča dolgotrajno pridržanje za nedoločen čas, ne vsebuje nobene pravne zahteve po hitri preučitvi razmer vsakega zadevnega posameznika posebej ter nima postopkovnih varoval za izpodbijanje premestitve v tranzitna območja, ki bi imelo možnost za uspeh. Odbor je bil še posebej zaskrbljen glede poročanja o obširni uporabi samodejnega pridržanja priseljencev v centrih za pridržanje znotraj Madžarske in zato, ker se omejevanje osebne svobode uporablja kot splošno sredstvo za odvračanje od nezakonitih vstopov namesto kot odziv na ugotovljeno tveganje na ravni posameznika. Poleg tega je bil odbor zaskrbljen zaradi domnevno slabih življenjskih razmer v nekaterih centrih za pridržanje. Z zaskrbljenostjo je opozoril na zakon o zavračanju, ki je začel veljati junija 2016 in dopušča, da policija po hitrem postopku izžene vsakogar, ki nezakonito prečka mejo in je pridržan na madžarskem ozemlju v pasu 8 kilometrov od meje, kar se je naknadno razširilo na celotno ozemlje Madžarske, ter na odlok 191/2015, s katerim je bila Srbija opredeljena kot „varna tretja država“, kar omogoča zavračanje na madžarski meji s Srbijo. Odbor je z zaskrbljenostjo opozoril na poročanje, da se zavračanje uporablja vsesplošno ter da imajo posamezniki, za katere velja ta ukrep, zelo omejeno možnost za vložitev prošnje za azil in pravico do pritožbe. Z zaskrbljenostjo je opozoril tudi na poročanje o kolektivnih in nasilnih izgonih, vključno z domnevnimi pretepanji, napadi s policijskimi psi in streljanji z gumijastimi naboji, zaradi katerih je prišlo do hudih poškodb in vsaj v enem primeru do izgube življenja prosilca za azil. Zaskrbljen je bil tudi glede poročanja, da je ocenjevanje starosti otrok prosilcev za azil in mladoletnikov brez spremstva v tranzitnih območjih neustrezno, saj se močno opira na vizualne preglede s strani strokovnjaka in je netočno, ter poročanja o domnevno neustreznem dostopu teh prosilcev za azil do izobraževanja, socialnih in psiholoških storitev ter pravne pomoči. V skladu z novim predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU je zdravstvena ocena starosti ukrep v skrajnem primeru.

Ekonomske in socialne pravice

(71)  Posebni poročevalec OZN za skrajno revščino in človekove pravice ter posebni poročevalec OZN za pravico do ustrezne nastanitve sta 15. februarja 2012 in 11. decembra 2012 Madžarsko pozvala, naj ponovno prouči zakonodajo, ki lokalnim oblastem omogoča, da kriminalizirajo brezdomstvo, in podpre odločitev ustavnega sodišča, ki brezdomstvo dekriminalizira. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, navedel, da je zaskrbljen glede sprejetih ukrepov za preprečevanje spanja na prostem ter gradnje barak in kolib, ki so jih mnogi označili za ukrepe, ki v praksi inkriminirajo brezdomstvo. Komisar je madžarske oblasti pozval, naj preiščejo prijavljene primere prisilnih izselitev brez alternativnih rešitev in odvzemov otrok od njihovih družin na podlagi slabih socialno-ekonomskih razmer. Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost glede državne in lokalne zakonodaje, in sicer na podlagi četrte spremembe madžarske ustave, ki določa, da je na številnih javnih krajih spanje na prostem prepovedano, in s tem dejansko kaznuje brezdomstvo. Madžarski parlament je 20. junija 2018 sprejel sedmo spremembo ustave, ki prepoveduje običajno prebivališče v javnem prostoru. Istega dne je posebni poročevalec OZN za pravico do ustrezne nastanitve potezo Madžarske, s katero je brezdomstvo postalo kaznivo, označil za kruto in nezdružljivo z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.

(72)  Evropski odbor za socialne pravice je v sklepih iz leta 2017 izjavil, da Madžarska ne upošteva Evropske socialne listine, in sicer na podlagi tega, da predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu ne ščitijo samozaposlenih in delavcev v gospodinjstvu, pa tudi drugih kategorij delavcev, da sprejeti ukrepi za zmanjšanje smrtnosti mater ne zadoščajo, da je minimalni znesek starostne pokojnine nezadosten, da je minimalni znesek nadomestila za brezposelnost nezadosten, da je najdaljše obdobje izplačevanja nadomestila za brezposelnost prekratko ter da je minimalni znesek dajatev za rehabilitacijo in invalidskih dajatev v nekaterih primerih nezadosten. Poleg tega je Odbor sklenil tudi, da Madžarska ne upošteva Evropske socialne listine, in sicer na podlagi tega, da raven socialne pomoči, ki se izplača samskim osebam brez lastnih sredstev, vključno s starejšimi, ni zadostna, da zakonito bivajočim državljanom vseh držav pogodbenic ni zagotovljen enak dostop do socialnih storitev in da se ni vzpostavila zadostna ponudba stanovanj za ranljive družine. Na področju sindikalnih pravic je Odbor izjavil, da pravica delavcev do plačanega dopusta ni zagotovljena v zadostni meri, da ni bil uveden noben promocijski ukrep za spodbujanje sklenitve kolektivnih pogodb, saj je zaščita delavcev s takimi pogodbami na Madžarskem očitno nizka, ter da je v javni upravi pravica za sprožitev stavke omejena na sindikate, ki so pogodbenice sporazuma z vlado; merila za določitev uradnikov, ki jim je onemogočena pravica do stavke, presegajo področje uporabe Listine; sindikati javnih uslužbencev lahko k stavki pozovejo le z odobritvijo večine ustreznega osebja.

(73)  Od decembra 2010, ko je vlada Viktorja Orbana sprejela spremembo tako imenovanega zakona o stavkah, so stavke na Madžarskem načeloma nezakonite. Sprememba pomeni, da bodo stavke načeloma dovoljene v podjetjih, povezanih z vladno upravo prek pogodb za opravljanje storitev po javnem naročilu. Sprememba ne velja za poklicne skupine, ki preprosto nimajo te pravice, kot so strojevodje, policisti, zdravstveno osebje in kontrolorji zračnega prometa. Kar je težavno, je delež zaposlenih, ki se morajo udeležiti stavkovnega referenduma, da bi ta bil veljaven, ki mora znašati vse do 70 %. O legalnosti stavk nato odloči delovno sodišče, ki je popolnoma podrejeno državi. Leta 2011 je bilo vloženih devet vlog za dovoljenja za stavke. V sedmih primerih so bile vloge zavrnjene brez obrazložitve; dve od njih sta bili obravnavani, a je bilo nemogoče izdati sklep.

(74)  V poročilu Odbora OZN za pravice otroka o sklepnih ugotovitvah glede skupno tretjega, četrtega in petega rednega poročila Madžarske, ki je bilo objavljeno 14. oktobra 2014, je bila izražena zaskrbljenost zaradi vse večjega števila primerov odvzemov otrok njihovim družinam na podlagi slabih socialno-ekonomskih razmer. Starši lahko izgubijo otroka zaradi brezposelnosti, pomanjkanja socialnih stanovanj in pomanjkanja prostora v ustanovah za začasno bivanje. Glede na študijo Evropskega centra za pravice Romov ta praksa nesorazmerno prizadene romske družine in otroke.

(75)  Komisija je v svojem priporočilu z dne 23. maja 2018 za priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim programom reform Madžarske za leto 2018 in mnenju Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2018 navedla, da se je delež oseb, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, leta 2016 zmanjšal na 26,3 %, vendar ostaja nad povprečjem Unije. Otroci so na splošno bolj izpostavljeni revščini kot druge starostne skupine. Raven socialne pomoči za osebe pod pragom minimalnega dohodka je nižja od 50 % praga revščine za enočlansko gospodinjstvo, kar pomeni, da je med najnižjimi v Uniji. Ustreznost denarnih nadomestil za brezposelnost je zelo nizka: najdaljše obdobje 3 mesecev velja za najkrajše v Uniji in predstavlja le približno četrtino povprečnega časa, ki ga potrebujejo iskalci zaposlitve, da najdejo zaposlitev. Poleg tega so stopnje plačil med najnižjimi v Uniji. Komisija je priporočila, da je treba izboljšati ustreznost in pokritost socialne pomoči in nadomestil za brezposelnost.

(76)  Dne [...] 2018 je Svet zaslišal Madžarsko v skladu s členom 7(1) PEU.

(77)  Iz teh razlogov bi bilo treba v skladu s členom 7(1) PEU ugotoviti, da obstaja očitno tveganje, da Madžarska huje krši vrednote iz člena 2 PEU –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obstaja očitno tveganje hujše kršitve temeljnih vrednot Unije na Madžarskem.

Člen 2

Svet priporoča, da Madžarska v treh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu sprejme naslednje ukrepe: [...]

Člen 3

Ta sklep začne veljati [...] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

(1)

Sodba Sodišča z dne 6. novembra 2012, Komisija proti Madžarski, C-286/12, ECLI:EU:C:2012:687.

(2)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(3)

Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

(4)

Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, 28.11.1992, str. 1).

(5)

Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (UL L 328, 6.12.2008, str. 55).

(6)

Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(7)

Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(8)

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).


OBRAZLOŽITEV

Parlament se je prvič v svoji zgodovini odločil, da napiše poročilo, v katerem preučuje potrebo po sprožitvi postopka iz člena 7(1) PEU. Poročevalka se je tako odločila, da opiše korake, na podlagi katerih je bilo sklenjeno, da dejansko obstaja očitno tveganje, da Madžarska huje krši vrednote iz člena 2 PEU. Poročevalka upa, da bo s tem pomagala poslancem, ki bi se v prihodnosti soočili s podobno nalogo.

Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških.

Če so nam te vrednote vsem skupne, smo jih v svoje dobro dolžni varovati, kadar so ogrožene. V EU je za varovanje naših skupnih vrednot na voljo uporaba postopka iz člena 7 PEU. Področje uporabe tega člena zajema pravo Unije, pa tudi področja, na katerih države članice delujejo samostojno.

Poročevalka se je zgledovala po sporočilu Evropske komisije COM(2003)0606 o spoštovanju in spodbujanju temeljnih vrednot Unije. Komisija v njem pravi, da

„področje uporabe člena 7 ni omejeno na področja, ki jih zajema pravo Unije. To pomeni, da bi Unija lahko ukrepala ne le v primeru kršitev skupnih vrednot na tem omejenem področju, temveč tudi v primeru kršitev na področju, na katerem države članice delujejo samostojno.“ V nadaljevanju pravi, da „člen 7 Uniji daje pooblastilo za ukrepanje, ki se močno razlikuje od pooblastila za zagotavljanje, da države članice spoštujejo temeljne pravice pri izvajanju prava Unije.“

Poročevalka upa, da je s tem pojasnjen okvir tega poročila, ki vsebuje pomisleke glede madžarske zakonodaje in prakse, ki ni neposredno ali posredno povezana s sekundarnim pravom EU.

Poročilo opozarja tudi na zadeve, ki jih je Komisija obravnavala v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev. Čeprav so ti primeri ugotavljanja kršitev že zaključeni, so vključeni v poročilo, ker so vplivali na splošno vzdušje v državi. Besedilo posameznih zakonov je bilo spremenjeno, da po črki spoštuje evropske vrednote, a dejanska škoda je že bila povzročena. V analizo v skladu s členom 7 nedvomno spada negativen učinek na svoboščine v družbi, ki jih imajo oz. so imeli ukrepi, ki so bili izvršeni in nato opuščeni ali pa so bili predlagani, vendar se (še) ne izvajajo.

Leta 2011 je Parlament sprejel svojo prvo resolucijo glede temeljnih pravic na Madžarskem (in sicer o novem zakonu o medijih). Leta 2013 je bilo izglasovano obširno poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem, Parlament pa je še naprej spremljal razmere. Od Sveta in Komisije je še naprej zahteval ukrepanje, a brez uspeha. Šele leta 2014 je Komisija predstavila okvir za zaščito načela pravne države v EU. Logično bi bilo začeti dialog glede pravne države z Madžarsko na podlagi tega novega mehanizma. Ker se to ni zgodilo, je Parlament maja 2017 naročil Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj pripravi osnutek tega poročila.

Evropski parlament ukrepa, da bi zaščitil pravno državo v Evropi. Skozi leta sta Evropski parlament in Evropska komisija na različne načine obravnavala številne pomisleke, ki so navedeni v tem poročilu, z različnimi ukrepi in številnimi posvetovanji z madžarskimi organi. Evropski parlament je večkrat razpravljal z madžarskim predsednikom vlade, ministri in drugimi vladnimi uradniki. Vendar na Madžarskem ni prišlo do bistvenih sprememb v zvezi z zaščito pravne države. Zato po mnenju poročevalke ni druge izbire kot izvedba postopka iz člena 7(1) PEU in podaja utemeljen predlog, v katerem Svet poziva, naj ugotovi, ali obstaja očitno tveganje resne kršitve načela pravne države, in Madžarski da priporočila za sprejetje ukrepov. Opozoriti je torej treba, da ta postopek naslavlja Svet kot celoto in ne državo članico, ki je predmet preiskave, saj so bila preizkušena sredstva in možnosti, naslovljena nanjo, preden se je začel postopek v skladu s členom 7(1), neuspešna.

Dobro pretehtati vse našteto in v ta postopek vključevati druge ni delo, ki bi ga bilo mogoče opraviti hitro. Če bi si prizadevali za čimprejšnje glasovanje, postopek ne bi bil izveden ustrezno.

V okviru postopka je treba organizirati predstavitve, da bi evropski državljani razumeli, kakšne so razmere, sklicati podrobne sestanke s poročevalci v senci, na katere so povabljeni zunanji strokovnjaki iz mednarodnih in evropskih organizacij, se posvetovati z različnimi zainteresiranimi stranmi, obiskati obravnavano državo članico ter povabiti druge odbore Parlamenta, naj se vključijo v postopek in izrazijo svoja mnenja, ki izhajajo iz njihovega strokovnega znanja.

Po podelitvi mandata na plenarnem zasedanju Parlamenta se je poročevalka lotila poglobljene analize in sledila temu izpopolnjenemu pristopu. Govorili smo s predstavniki Komisije, Agencije za temeljne pravice, Komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice, Beneško komisijo, posebnim predstavnikom generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in begunce, lanzarotskim odborom, predstavniki madžarske vlade, različnimi nevladnimi organizacijami ter akademiki v Bruslju, Strasbourgu in Budimpešti ter prisluhnili njihovim mnenjem. Za večjo preglednost je poročevalka k poročilu priložila seznam organizacij, s katerimi smo se sestali med raziskovanjem. Ker ni bilo nobenega uradnega obiska delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, je poročevalka obisk opravila sama. Za prihodnje postopke močno priporočamo, da se v zadevno državo članico napoti delegacija Parlamenta. Oblastem in državljanom obravnavane države članice je težko pojasniti, da Parlament meni, da obstaja očitno tveganje hujše kršitve evropskih vrednot, kot so določene v Pogodbah, če države niti ne obišče.

Drugi parlamentarni odbori s pripravo osnutkov mnenj prispevajo k večji ozaveščenosti poslancev, odražajo skupno odgovornost in zagotavljajo, da je postopek bolj vključujoč. Poročevalka se zato želi iskreno zahvaliti odborom, ki prispevajo k oblikovanju končnega poročila.

Vse ugotovitve temeljijo na mnenjih akterjev tretjih strani, večinoma organov Sveta Evrope, Združenih narodov in OVSE, nekatere pa temeljijo na sodbah nacionalnih in mednarodnih sodišč. Čeprav se poročevalka hvaležno opira na te institucije, to odraža, kakšna vrzel obstaja v EU glede raziskovanja, preučevanja in objavljanja o stanju demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic v državah članicah. Poročevalka zato želi ponoviti poziv Parlamenta Komisiji, naj nujno vzpostavi mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ter ga tudi uporablja.

Institucionalni pristopi sicer ne morejo biti uspešni, kadar primanjkuje politične volje. Evropska unija je projekt, ki temelji na skupnih vrednotah in solidarnosti. Evropska zgodovina je polna nasilja, pravice posameznikov pa so bile pogosto poteptane v imenu domnevnega skupnega dobrega. Mineva 73 let od konca druge svetovne vojne in 29 let od padca berlinskega zidu. Obe izkušnji sta se vtisnili v naš kolektivni spomin.

To razumevanje preteklosti je bilo navdih za preambulo PEU: Zajemamo navdih „iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države, ob sklicevanju na zgodovinski pomen konca razdeljenosti evropske celine in na potrebo po oblikovanju trdnih temeljev za graditev prihodnje Evrope, potrjujoč svojo zavezanost načelom svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države“.

Odgovorni voditelji upoštevajo to dediščino in ravnajo v skladu z njo. Dobri prijatelji se ne bojijo drug drugemu povedati neprijetne resnice.

Poročevalka na podlagi postopka, orisanega zgoraj, meni, da je treba od Sveta zahtevati, naj oblikuje ustrezne ukrepe za ponovno vzpostavitev vključujoče demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic na Madžarskem.


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK

Naslednji seznam je bil pripravljen povsem prostovoljno. Zanj je odgovorna izključno poročevalka. Pri pripravi poročila do sprejetja v odboru je prejela prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

Amnesty International

ANKH

atlatzo.hu

A Város Mindenkié

Center za temeljne pravice

Srednjeevropska univerza

Civil Liberties Union for Europe (Zveza za državljanske svoboščine v Evropi)

Svet Evrope, urad komisarja za človekove pravice

Svet Evrope, generalni sekretar

Svet Evrope, posebni predstavnik generalnega sekretarja za migracije in begunce

Beneška komisija Sveta Evrope

Lanzarotski odbor Sveta Evrope

Pravna fakulteta ELTE

Evropska komisija

Evropski univerzitetni inštitut, šola za nadnacionalno upravljanje

Mednarodna zveza za človekove pravice

Freedom House

Agencija za temeljne pravice

Društvo Háttér

Madžarski izredni in pooblaščeni veleposlanik, stalni predstavnik pri EU

Madžarski minister za zunanje zadeve

Madžarski državni sekretar za parlamentarne zadeve

Madžarski vladni uradniki v tranzitnem območju Röszke

Madžarska zveza za državljanske svoboščine

Madžarski helsinški odbor

Združenje Idetartozunk

K-monitor

Menedék

Organizacija za spremljanje medijev Mérték

Middlesex University (Univerza v Middlesexu)

Madžarska skupina za solidarnost z migranti MigSzol

Nacionalno združenje madžarskih novinarjev MÚOSZ

Népszabadság

Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF

Open Society European Policy Institute (Zavod za evropsko politiko odprte družbe)

Political Capital Institute (Inštitut za politični kapital)

Princeton University (Univerza Princeton)

Novinarji brez meja

Urad za romske pobude pri Open Society Institute (Zavod za odprto družbo)

Program romskih prinašalcev luči

Mreža romskih mediatorjev

Roma Sajtóközpont (Romsko tiskovno središče)

Skupina RTL

Transparency International

Transspolno združenje Transvanilla

UNHCR

Pécsi Tudományegyetem (Univerza v Pécsu)

444.hu


MANJŠINJSKO MNENJE

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

Marek Jurek, Beata Gosiewska, Mylène Troszczynski, Auke Zijlstra, Barbara Kappel

Predlog za sprožitev postopka iz člena 7 Pogodbe zoper Madžarsko je neposredno namenjen delitvi Evropske unije in poglabljanju njene krize. Politične razlike bi morale biti predmet dialoga in ne sankcij. Kršitev tega načela je delovanje, nasprotno sodelovanju med našimi državami.

Predvsem pa ta predlog nima nobene dejanske utemeljitve. V številnih primerih gre zgolj za neposreden napad na demokratične postopke, kot so sprememba ustave in javna posvetovanja. Madžarska se obtožuje zaradi njenih poskusov reševanja socialnih problemov, kot je vključevanje romske manjšine, ki so prisotni v številnih evropskih državah in ki jih Madžarska obravnava bolje kot druge.

Resolucija v ničemer ne upošteva temeljnega razloga za politiko madžarske oblasti: potrebe po prenovi družbe in odpravi posledic skoraj polstoletne sovjetske nadvlade in kolaboracionističnih totalitarnih vlad. V resoluciji ni navedeno, da se ta naloga izvaja nepravilno ali pretirano, temveč ta popolnoma spregleda potrebo po njenem izvajanju. V tem smislu je nespoštljiva do madžarske družbe in nagibov, iz katerih izhajajo njene demokratične odločitve.

Poročilo temelji na predpostavki, da Madžarska nima pravice sprejemati odločitev, ki so jih sprejele druge države Evropske unije. Ta je bila je bilo izrecno določena med delom v zvezi s poročilom („madžarske zakonodaje ne bomo primerjali z zakoni v drugih evropskih državah“). Iz vseh teh razlogov menimo, da je osnutek resolucije, in zlasti njena glavna ugotovitev, izredno škodljiv.


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (26.4.2018)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017)

(2017/2131(INL))

Pripravljavka mnenja: Ingeborg Gräßle

(Pobuda – člen 45 Poslovnika)

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju študije o intenzivnosti konkurence, tveganjih za korupcijo in izkrivljanju cen v madžarskih javnih naročilih v obdobju 2009–2016, ki jo je pripravil center za raziskavo korupcije iz Budimpešte,

–  ob upoštevanju analize uporabe in učinkov sredstev Evropske unije na Madžarskem v programskem obdobju 2007—2013, ki jo je naročil urad madžarskega predsednika vlade in sta jo pripravila KPMG Tanácsadó Ltd. in podizvajalec GKI Gazdaságkutató Corp.,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. maja 2017, 10. junija in 16. decembra 2015 o razmerah na Madžarskem(1), z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem(2), z dne 16. februarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem(3),

–  ob upoštevanju indeksa zaznave korupcije v letih 2006–2016, ki ga pripravlja organizacija Transparency International,

–  ob upoštevanju indeksa svetovne konkurenčnosti za obdobje 2017–2018, ki ga pripravlja Svetovni gospodarski forum,

A.  ker sredstva Unije predstavljajo 1,9–4,4 % madžarskega BDP in pomenijo več kot polovico javnih naložb;

B.  ker je bilo v okviru kohezijskih in strukturnih skladov Madžarski dodeljenih 25,3 milijarde EUR za obdobje 2007–2013 in 25 milijard za obdobje 2014–2020;

C.  ker so plačila Unije Madžarski med letoma 2004 in 2017 iz naslova sredstev kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRZ), Kohezijski sklad (KS) in Evropski socialni sklad (ESS)) znašala 30,15 milijarde EUR; ker znašajo finančni popravki na podlagi revizij Unije doslej približno 940 milijonov EUR za ESRZ, KS in ESS ter se pričakuje, da bodo presegli 1 milijardo EUR;

D.  ker je finančni prispevek Unije za udeležence na Madžarskem 288,1 milijona EUR v okviru sedmega okvirnega programa in 174,9 milijona EUR okviru programa Obzorje 2020;

E.  ker ima Madžarska eno od najvišjih stopenj črpanja sredstev Unije med državami članicami, ki so se Uniji pridružile po letu 2004;

F.  ker je BDP Madžarske med letoma 2004 in 2016 zrasel za 16,1 %, kar je le malo nad povprečjem Unije in znatno pod stopnjo rasti v drugih višegrajskih državah (Poljska, Češka in Slovaška);

G.  ker je Madžarska po letu 2008 po indeksu zaznavanja korupcije padla za 19 točk, s čimer je med najslabšimi državami članicami;

H.  ker svetovni kazalniki upravljanje za leto 2016 kažejo na to, da je Madžarska nazadovala na področjih učinkovitosti upravljanja, pravne države in nadzora korupcije;

I.  ker je Svet v priporočilu z dne 11. julija 2017 o nacionalnem reformnem programu Madžarske za leto 2017 in mnenju Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2017(4) poudaril, da je treba izboljšati preglednost javnih financ, povečati preglednost in konkurenčnost javnih naročil z uvedbo celovitega in učinkovitega sistema e-javnega naročanja ter okrepiti protikorupcijski okvir; ker je bil v skladu s priporočili za posamezne države s sprejetjem zakona o javnem naročanju dosežen majhen napredek na področju preglednosti javnih financ, vendar so bili pomembni ukrepi prestavljeni, zlasti na področju e-javnega naročanja, kazalniki pa kažejo, da sta konkurenčnost in preglednost na področju javnega naročanja še vedno nezadovoljivi; ker v skladu s priporočili za posamezne države ni bil zabeležen napredek na področju izboljšanja protikorupcijskega okvira ter niso predvidene nobene spremembe nacionalnega protikorupcijskega programa, da bi bil ta učinkovitejši pri preprečevanju korupcije in izrekanju odvračalnih sankcij; ker v skladu s priporočili za posamezne države je preganjanje primerov korupcije na visoki ravni še vedno izjema;

J.  ker je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) med letoma 2013 in 2016 v zvezi z Madžarsko izvedel 57 preiskav, ki je tako na drugem mestu v Uniji; ker se je 80 % teh raziskav zaključilo s pravnimi ali finančnimi priporočili ali obojim;

K.  ker je Madžarska država članica, za katero je bilo v letu 2016 uporabljenih največ finančnih popravkov v skupnem znesku 211 milijonov EUR;

L.  ker je finančni učinek raziskav urada OLAF v zvezi z Madžarsko na področju strukturnih skladov in kmetijstva med letoma 2013 in 2016 dosegel 4,16 %, kar je največ v Uniji;

M.  ker je manj kot 10 % informacij, ki je leta 2016 prišlo do urada OLAF iz Madžarske, prišlo iz javnih virov;

N.  ker so se ukrepi, ki so jih uvedli madžarski nacionalni pravosodni organi na priporočila urada OLAF v obdobju 2009–2016, nanašali le na 33 % vseh priporočil tega urada;

O.  ker je bil indeks preglednosti javnega naročanja na Madžarskem v obdobju 2015–2016 bistveno nižji od ravni za obdobje 2009–2010; ker od leta 2011 za javne razpise, ki jih financira Unija, vsako leto velja znatno nižji indeks transparentnosti kot za javne razpise, ki jih ne financira Unija; ker natančna analiza pokaže, da je bila raven preglednosti leta 2016 bistveno nižja kot leta 2015;

P.  ker je bilo Evropsko javno tožilstvo ustanovljeno ob okrepljenem sodelovanju med 21 državami članicami, vendar se je Madžarska odločila, da pri njegovi ustanovitvi ne bo sodelovala;

Q.  ker ocene kažejo visoko raven neposredne družbene izgube na Madžarskem v višini 15–24 % skupne pogodbene vrednosti v obdobju 2009–2016, kar znaša vsaj med 6,7 milijarde EUR in 10,6 milijarde EUR;

R.  ker bi morala dinamična civilna družba igrati ključno vlogo pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti vlad glede njihovih financ in boja proti korupciji;

1.  meni, da sedanja raven korupcije, pomanjkanje preglednosti in odgovornosti na področju javnih financ ter neupravičena poraba ali precenjevanje financiranih projektov vplivajo na sredstva Unije na Madžarskem; meni, da bi to lahko pomenilo kršitev vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter da predstavlja dober razlog za uvedbo postopka iz člena 7(1) PEU;

2.  opozarja na svoje priporočilo Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi pranja denarja, izogibanja davkom in davčne utaje, v katerem navaja, da bo Komisija s spremljanjem boja proti korupciji nadaljevala v okviru evropskega semestra, izraža mnenje, da bi lahko druge gospodarske in finančne teme v tem procesu zasenčile boj proti korupciji, ter poziva Komisijo, naj bo za zgled in začne poročilo ponovno objavljati ter se zaveže k veliko bolj verodostojni in celoviti strategiji za boj proti korupciji; poudarja, da je boj proti korupciji vprašanje policijskega in pravosodnega sodelovanja, kar je področje, na katerem ima Parlament vlogo sozakonodajalca in polna nadzorna pooblastila.

3.  opozarja na svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji za uvedbo mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, v katerih zlasti poziva k uvedbi letnega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, s priporočili za posamezne države in posebnim poudarkom na korupciji;

4.  obžaluje pomanjkljivosti praks javnega naročanja na Madžarskem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima Madžarska še vedno visok delež pogodb, sklenjenih v postopkih oddaje javnih naročil z le eno prejeto ponudbo, in sicer 36 %, kar je drug najvišji odstotek v Uniji za Poljsko in Hrvaško (45 %)(5); meni, da to kaže na visoko tveganje za korupcijo v madžarskih razpisih za javna naročila; meni, da mora Komisija uvesti učinkovito sredstvo nadzora, da se prepreči nadaljnje izvajanje praks, ki nasprotujejo duhu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6), ter poskrbeti za približevanje zakonodaje, da se odpravijo doslej ugotovljene pomanjkljivosti; zahteva podatke o družbah, ki na Madžarskem nastopajo kot edini ponudniki; zahteva preiskavo o tem, ali se razpisi oblikujejo z namenom, da se pogodbe dodelijo določenim družbam; poziva madžarsko vlado, naj na svojem spletnem mestu objavi popoln letni seznam vseh svojih pogodbenikov, s katerimi je sklenila pogodbo v vrednosti nad 15 000 EUR, in naj ta seznam vključuje ime in naslov pogodbenika, vrsto in vsebino pogodbe, njeno trajanje, vrednost, postopek, po katerem je bila sklenjena, in pristojni organ;

5.  obžaluje, da se je učinkovitost madžarske vlade od leta 1996(7) zmanjšala ter da je ena od držav z najmanj učinkovito vlado v Uniji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so vse madžarske regije pod povprečjem Unije, kar zadeva kakovost upravljanja; ugotavlja, da nizka kakovost upravljanja na Madžarskem(8) ovira gospodarski razvoj in zmanjšuje vpliv javnih naložb;

6.  ugotavlja, da je regionalna inovacijska uspešnost(9) madžarskih regij še vedno le zmerna; ugotavlja, da Madžarska še vedno ni dosegla cilja iz strategije Evropa 2020, in sicer da bo investirala 3 % svojega BDP v raziskave in razvoj(10); poziva Madžarsko, naj spodbuja rast in zaposlenost ter naj sredstva Unije investira v inovacije;

7.  spodbuja Madžarsko, naj uporabi sredstva Unije za nadaljnjo modernizacijo svojega gospodarstva in krepitev podpore za MSP; poudarja dejstvo, da je na Madžarskem 30,24 % finančnega prispevka Unije v okviru programa Obzorje 2020 namenjenega udeležencem, ki so MSP, medtem ko je stopnja uspeha MSP, ki se prijavijo, 7,26 %, kar je nižje od stopnje uspešnosti prosilcev, ki so MSP, v EU-28; nadalje ugotavlja, da je stopnja uspešnosti prijav padla z 20.3 % (7. OP) na 10,8 % (Obzorje 2020), kar pomeni, da je Madžarska pri strategiji Obzorje 2020 na 26. mestu;

8.  poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da se pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu;

9.  poudarja, da ima Madžarska najvišji odstotek finančnih priporočil urada OLAF v Uniji, kar zadeva strukturne sklade in kmetijstvo v obdobju 2013–2016; poudarja, da je splošni finančni učinek primerov urada OLAF na Madžarskem štirikrat višji kot finančni učinek nacionalnih preiskav; poziva Komisijo in Madžarsko, naj sprejmeta ustrezne ukrepe za boj proti goljufijam v zvezi s sredstvi Unije;

10.  obžaluje dejstvo, da Komisija ne objavlja več poročila o boju proti korupciji; poziva Komisijo, naj si premisli in to poročilo redno objavlja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

12

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Marco Valli, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Péter Niedermüller, Julia Pitera

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Tiemo Wölken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

12

+

ALDE

Martina Dlabajová

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

PPE

Richard Ashworth, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, Petri Sarvamaa, Tomáš Zdechovský

S&D

Zigmantas Balčytis, Cătălin Sorin Ivan, Péter Niedermüller, Georgi Pirinski, Tiemo Wölken

0

-

 

 

2

0

EFDD

Marco Valli

PPE

Andrea Bocskor

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0216, UL C 407, 4.11.2016, str. 46 in UL C 399, 24.11.2017, str. 127.

(2)

UL C 75, 26.2.2016, str. 52.

(3)

UL CE 249, 30.8.2013, str. 27.

(4)

UL C 261 9.8.2017, str. 71

(5)

Javno naročanje – študija o upravnih zmogljivostih v EU, od str. 101 dalje

(6)

Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(7)

glej Sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, Kakovost upravljanja se v Evropi bistveno razlikuje, str. 137

(8)

glej Sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, zemljevid 6, evropski indeks kakovosti upravljanja, 2017

(9)

glej Sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, zemljevid 5, regionalna inovacijska uspešnost, 2017

(10)

glej Sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, zemljevid 6, evropski indeks kakovosti upravljanja, 2017


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (17.5.2018)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017)

(2017/2131(INL))

Pripravljavka mnenja: Petra Kammerevert

(Pobuda – člen 45 Poslovnika)

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Zakon o spremembi nacionalnega zakona o visokem šolstvu

1.  Priznava, da ker ni enotnih predpisov ali modelov Unije na področju izobrazbe, je na madžarski vladi, da vzpostavi in redno pregleduje najprimernejši regulativni okvir, ki se uporablja za tuje univerze na njenem ozemlju in si prizadeva za izboljšanje tega okvira, kot je navedeno tudi v sklepih Beneške komisije; vendar poudarja, da je v členu 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) poudarjeno, da Evropska unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov, pa tudi njihovo kulturno in jezikovno raznolikost; poleg tega poudarja, da mora biti zakonodaja na področju izobraževanja, ki jo je uvedla madžarska vlada, povsem združljiva s svoboščinami notranjega trga in temeljnimi pravicami;

2.  opozarja, da je parlamentarna skupščina Sveta Evrope aprila 2017, po sprejetju zakona o spremembi nacionalnega zakona o visokem šolstvu na Madžarskem, pozvala Beneško komisijo k oblikovanju mnenja in da je Beneška komisija v svojih sklepih izjavila, da je uvedba strožjih pravil v povezavi s strogimi roki in resnimi pravnimi posledicami za tuje univerze, ki so že več let prisotne na Madžarskem in tam zakonito delujejo, z vidika načela pravne države in spoštovanja temeljnih pravic zelo sporna;

3.  priznava, da je madžarska vlada izpolnila nekatere zahteve iz resolucije Evropskega parlamenta o razmerah na Madžarskem z dne 17. maja 2017, zlasti v zvezi mirovanjem rokov iz zakona o spremembi nacionalnega zakona o visokem šolstvu, pa tudi z začetkom pogovorov z organi, ki so v ZDA pristojni za Srednjeevropsko univerzo; obžaluje, da madžarski predsednik vlade še vedno ni podpisal sporazuma o sodelovanju med Madžarsko in vlado države, v kateri ima sedež Srednjeevropska univerza, ki je pripravljen že od lani; obžaluje, da madžarska vlada ni umaknila zakona o spremembi nacionalnega zakona o visokem šolstvu;

4.  ugotavlja tudi, da mirovanje rokov dolgoročno ne zagotavlja gotovosti pri načrtovanju za univerze, profesorje in študente; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so madžarske oblasti 13. aprila 2018 obiskale ameriško zvezno državo New York z namenom potešiti preostale zadržke madžarske vlade glede Srednjeevropske univerze; obžaluje pa, da sporazum o sodelovanju med madžarsko vlado in vlado države sedeža Srednjeevropske univerze še ni podpisan in ratificiran, čeprav so madžarski organi med obiskom izjavili, da Srednjeevropska univerza izpolnjuje zahteve iz zakona o Srednjeevropski univerzi; zato poziva madžarsko vlado, naj sprosti stanje in si prizadeva za podpis že dogovorjenega sporazuma o sodelovanju v zvezi s Srednjeevropsko univerzo z zvezno državo New York, da lahko Srednjeevropska univerza ustrezno opravlja svojo dejavnost;

5.  obžaluje, da pravni spor med Komisijo in madžarsko vlado glede zakona o spremembi nacionalnega zakona o visokem šolstvu še ni rešen, kar je privedlo do tega, da je Komisija vložila tožbo na Sodišču Evropske unije; poudarja, da ima Madžarska sicer pravico do lastne zakonodaje na področju izobraževanja, vendar ta ne sme biti v nasprotju s svoboščinami, povezanimi z notranjim trgom, zlasti s svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja, pa tudi s pravico do akademske svobode, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude, ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

Segregacija romskih otrok

6.  izraža zaskrbljenost, saj so številne oblike vsakodnevne diskriminacije, še posebej pa segregacija romskih otrok v šolstvu, na Madžarskem in drugih evropskih državah še vedno globoko zakoreninjen in institucionalen pojav, ki prispeva k socialni izključenosti Romov in zmanjšuje njihove možnosti za vključitev na trg dela in v družbo kot celoto; opozarja, da je bilo vprašanje segregacije Romov tema številnih priporočil Komisije in zato poziva madžarsko vlado, naj ta priporočila upošteva in vzpostavi učinkovite ukrepe;

Medijska politika

7.  meni, da Komisija pri pregledu medijske zakonodaje iz leta 2010 ni bila dovolj natančna in ni upoštevala vrednot iz člena 2 PDEU; ponovno opozarja, da je Beneška komisija junija 2015 objavila mnenje o medijski zakonodaji na Madžarskem, v katerem je navedla, da je treba v zvezi z več vprašanji prednostno opraviti pregled, če madžarski organi ne želijo le izboljšati razmer glede svobode medijev v državi, temveč tudi spremeniti dojemanje svobode medijev v javnosti;

8.  meni, da je zakon o medijih iz leta 2010 s svojimi nezadostnimi pravili o navzkrižnem lastništvu povzročil izkrivljen in neuravnotežen medijski trg; poudarja, da je madžarski trg postal bolj koncentriran, da so izginile številne neodvisne lokalne postaje in da se krči tudi nekdaj cvetoči segment radijskih postaj skupnosti; meni, da je treba izboljšati preglednost lastništva medijev, zlasti če medijska hiša prejema javna sredstva;

9.  meni, da je svet za medije (vse člane katerega lahko od leta 2010 imenuje le vladajoča stranka) dejavno prispeval k prestrukturiranju radijskega trga za izpolnjevanje prevladujočih političnih potreb; je ogorčen, da svet za medije ni zagotovil niti minimalne ravni medijske uravnoteženosti;

10.  poudarja, da je iz državnih izdatkov za oglaševanje razvidno nesorazmerno dajanje prednosti nekaterim medijskim hišam; poudarja, da so bili državni izdatki leta 2017 najvišji doslej in da se državni oglasi običajno dodelijo medijem, ki so zvesti vladi, te pa večinoma nadzirajo oligarhi;

11.  opozarja, da je madžarski parlament maja 2017 sprejel zakon, s katerim se je nacionalni davek na oglaševanje s 5,3 % zvišal na 7,5 %, kar vzbuja zaskrbljenost glede možnega pritiska na preostale neodvisne medije v državi; je zaskrbljen, da je oglaševanje političnih strank v javnih in zasebnih medijih dovoljeno le, če je brezplačno, kar vzbuja pomisleke v smislu omejevanja dostopa do informacij, saj zasebni mediji morda ne bodo pripravljeni predvajati brezplačnih oglasov; meni, da je treba zagotoviti pošteno in pregledno sklepanje javnih naročil za oglaševanje z vsemi mediji;

12.  poudarja, da tako imenovana javna radiotelevizija (MTVA), ki zajema vse javne radijske in televizijske postaje, nekritično širi vladna sporočila, zlasti pa nenehno poroča o vladnih kampanjah proti beguncem ali kampanjah za ustavitev Sorosa; poudarja, da javna televizijska postaja M1 kot 24-urni kanal z novicami zdaj ponuja več možnosti za propagando in širjenje vladnih sporočil;

13.  poudarja, da javna radiotelevizija ne izpolnjuje zahtev glede preglednosti, ne zagotavlja javno dostopnega mehanizma za spremljanje porabe javnih sredstev in za razliko od številnih evropskih javnih radiotelevizij ne objavlja letnih poročil, poleg tega ni znano, kako opredeljuje odgovornosti glede javne službe ali kako jih uresničuje;

14.  ponovno opozarja, da sta svoboda in pluralnost medijev temeljni pravici, določeni v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in neizogibna temelja demokratičnih družb; zato poziva madžarsko vlado, naj zagotavlja svobodo in pluralnost medijev kot ključno vrednoto Unije;

15.  poudarja, da indeks demokracije v letu 2017, ki ga je Economist Intelligence Unit (EIU) objavila šele pred kratkim, in svetovni indeks svobode tiska za leto 2018, ki ga je objavila organizacija Novinarji brez meja, kažeta, da medijska svoboda in pluralnost medijev na Madžarskem zaradi posredovanja države in vse večjega državnega nadzora v zadnjih letih vzbujata veliko zaskrbljenost; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi prodaje in poznejšega prenehanja časopisa Népszabadság, enega najstarejših in najprestižnejših časopisov na Madžarskem;

16.  poudarja, da so novinarji neodvisnih medijev pri opravljanju svojega dela pogosto močno ovirani, da se medijskim hišam pogosto prepove vstop v stavbo parlamenta in da so v parlamentu omejeni prostori, kjer lahko novinarji postavljajo vprašanja politikom in jih intervjuvajo; 

17.  je zaskrbljen, da je po tem, ko so še zadnje neodvisne regionalne časopise na Madžarskem prevzeli oligarhi blizu madžarske vlade, le-ta v zadnjem času še razširila nadzor nad mediji in da je koncentracija medijev na Madžarskem po mnenju organizacije Novinarji brez meja dosegla groteskne razsežnosti brez primere; meni, da je treba izboljšati preglednost lastništva medijev, zlasti če so bile podjetniku dodeljena javna naročila;

18.  obžaluje, da je novičarska spletna stran 888.hu, ki je blizu vlade, pred kratkim objavila črni seznam novinarjev, ki delajo za tuje medije, in jih označila za tuje Soroseve propagandiste, kar je jasno v nasprotju z načelom svobode medijev;

Nevladne organizacije

19.  je globoko zaskrbljen zaradi vse bolj omejenih možnosti za delovanje organizacij civilne družbe na Madžarskem; v zvezi s tem obžaluje poskuse madžarske vlade, da bi nadzorovala nevladne organizacije in omejila njihovo zmožnost opravljanja legitimne dejavnosti, zlasti z zakonom o NVO in zakonom „stop Soros“;

20.  poudarja, da zakon o NVO, zakon o nevladnih organizacijah, ki prejemajo sredstva iz tujine, neupravičeno posega v temeljne pravice, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do svobode združevanja, uvaja neupravičenih in nesorazmernih omejitev za prosti pretok kapitala in zbuja skrb glede spoštovanja pravice do varstva zasebnega življenja in osebnih podatkov; poudarja, da je bila Komisija zato prisiljena vložiti tožbo na Sodišču Evropske unije v zvezi z zakonom o NVO; močno obžaluje, da je madžarska vlada kljub sodnemu postopku, ki poteka pred Sodiščem Evropske unije v zvezi z zakonom o NVO, februarja 2018 predlagala še en zakon, t. im. zakon „stop Soros“, s katerim namerava nadalje omejiti pravico do združevanja in dejavnosti nevladnih organizacij; obžaluje namero madžarske vlade, da bo prisilno zaprla vse nevladne organizacije, ki jih financira Soros, in da bodo morale nevladne organizacije, dejavne na področju migracij, imeti dovoljenje države; je zelo zaskrbljen, da se bi predlagani zakoni lahko uporabljali kot zgled v EU, kar bo ogrozilo dragoceno delo organizacij civilne družbe, ki si prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic, kar je grožnja, na katero je nedavno opozorila Agencija EU za temeljne pravice; nadalje opozarja, da je vladajoča stranka vzpostavila mrežo vladno organiziranih nevladnih organizacij, ki so financirane iz javnih sredstev, katerih glavna dejavnost je širiti vladna sporočila in organizirati provladne demonstracije;

Splošno

21.  meni, da trenutne razmere na področju visokega šolstva, izobraževanja Romov, svobode in pluralnosti medijev in nevladnih organizacij na Madžarskem pomenijo očitno tveganje, da bi lahko prišlo do hudih kršitev vrednot iz člena 2 PEU; zato poziva Komisijo, naj še naprej uporabi vsa sredstva, ki so na voljo v okviru Pogodb; 22.  v zvezi s tem meni, da začetek postopka iz člena 7 PEU je potreben, da bi zagotovili spoštovanje skupnih vrednot Unije in pravne države;

23.  poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja razvoj zakonodajnega postopka in obseg, v katerem so zadevni predlogi v nasprotju s pravom Unije, vključno s temeljnimi pravicami, ter naj poskrbi, da bo ta ocena nemudoma in javno dostopna;

24.  poziva OVSE/ODIHR, naj začne postopek spremljanja v okviru dejavnosti misije za opazovanje volitev po izidu madžarskih parlamentarnih volitev ter naj pozorno spremlja zlorabe svobode izražanja in upravnih virov;

25.  poziva Komisijo, naj nameni več finančnih sredstev za neodvisne projekte na področju svobode in pluralnosti medijev, kot je med drugim orodje za spremljanje pluralnosti medijev, ki omogoča evidentiranje kršitev svobode medijev in podpira ogrožene novinarje.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

16.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

4

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Damian Drăghici, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, John Procter, Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Algirdas Saudargas

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

António Marinho e Pinto

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

13

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, António Marinho e Pinto

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Curzio Maltese

S&D

Silvia Costa, Damian Drăghici, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Luigi Morgano, Julie Ward

Verts/ALE

Jill Evans, Helga Trüpel

4

-

ENF

Dominique Bilde

PPE

Andrea Bocskor, Michaela Šojdrová, Milan Zver

8

0

ECR

John Procter

EFDD

Isabella Adinolfi

PPE

Svetoslav Hristov Malinov, Algirdas Saudargas, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (26.3.2018)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017)

(2017/2131(INL))

Pripravljavka mnenja: Maite Pagazaurtundúa Ruiz

(Pobuda – člen 45 Poslovnika)

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker temeljne vrednote Evropske unije vključujejo spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin (člen 2 PEU) in ker so te vrednote univerzalne in skupne državam članicam;

B.  ker je svobodno sodelovanje popolnoma razvite civilne družbe ključni vidik vseh demokratičnih postopkov odločanja;

C.  ker je zakonodaja Unije rezultat kolektivnega odločanja, pri katerem lahko sodelujejo vse države članice;

D.  ker je v skladu s členom 9 PEU in členom 20 PDEU vsak državljan države članice tudi državljan Unije; ker se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti;

E.  ker je odbor AFCO novembra 2016 obiskal Madžarsko;

1.  odločno poudarja, da so vrednote, zapisane v členu 2 PEU, skupne vsem državam članicam in jih morajo spoštovati, saj so temeljne vrednote Evropske unije;

2.  ponovno opozarja, da se v vsebini člena 2 PEU izražajo zavezujoča in uveljavljena načela mednarodnega prava, ki jih podpirajo vse države članice; zato poudarja, da so popolno spoštovanje, varstvo in spodbujanje pravne države, demokracije in človekovih pravic skupne odgovornosti in obveznosti, ki izvirajo iz golega dejstva, da smo del mednarodne skupnosti;

3.  ponovno opozarja, da morajo države kandidatke v skladu s členom 49 PEU zato, da postanejo članice Unije, dokazati, da izpolnjujejo københavnska merila, Komisija pa mora zahtevati popolno spoštovanje teh meril; poudarja, da imajo države članice, ko postanejo članice Unije, ustrezno obveznost spoštovati in zagotoviti varstvo pravne države in njenih sestavin, in da načelo vzajemnega zaupanja iz prava Unije držav ne oprosti obveznosti, da ocenjujejo, kako druge države spoštujejo pravo Unije, zlasti temeljna načela, ki jih priznava pravo Unije;

4.  ponovno opozarja, da so vrednote iz člena 2 PEU varovane s postopkom iz člena 7, vendar meni, da bi Unija morala imeti dodaten in bolj strukturiran okvir za spremljanje, ocenjevanje in spodbujanje načel iz člena 2 PEU;

5.  ponovno poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi strokovno znanje Agencije Evropske unije za temeljne pravice pri spremljanju razmer na področju temeljnih pravic v Uniji tako, da predlaga revizijo uredbe o ustanovitvi Agencije, da se ji zagotovijo obsežnejše in boj neodvisne pristojnosti, pa tudi več človeških in finančnih virov;

6.  opozarja, da je Beneška komisija določila, da so bistvene značilnosti načela pravne države zakonitost, pravna varnost, prepoved samovoljnega ravnanja, dostop do sodnega varstva, spoštovanje človekovih pravic, nediskriminacija in enakost pred zakonom; soglaša z zaskrbljenostjo, ki jo je Beneška komisija izrazila v svojih mnenjih o madžarski zakonodaji od leta 2011 dalje, vključno z mnenji o temeljnem zakonu in njegovih spremembah; ponavlja, da je Beneška komisija v svojem mnenju o četrti, najnovejši spremembi temeljnega zakona Madžarske z dne 13. junija 2013 ugotovila, da sprejeti ukrepi pomenijo grožnjo za ustavno pravo in nadvlado bistvenih načel iz temeljnega zakona Madžarske; opozarja, da Madžarska priznava Beneško komisijo, odkar je pristopila k Svetu Evrope leta 1990;

7.  poudarja, da je Beneška komisija že v svojem mnenju o Aktu XXV z dne 4. aprila 2017 o spremembi Akta CCIV iz leta 2011 o terciarnem izobraževanju ugotovila, da se zdijo tovrstni zakoni skrajno problematični s stališča načel pravne države in temeljnih pravic ter jamstev tujim univerzam, ki že imajo svoj sedež na Madžarskem in tam zakonito delujejo že vrsto let; nadalje opozarja, da Evropska komisija sklenila, da bo Madžarsko privedla pred Sodišče Evropske unije zato, ker naj bi njen zakon o nacionalnem terciarnem izobraževanju, ki je bil spremenjen 4. aprila 2017, nesorazmerno omejeval univerze Unije in tretjih držav pri njihovem delu ter bi ga bilo treba ponovno uskladiti s pravom Unije;

8.  ponavlja, da je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov na Madžarskem, ki ogrožajo pravno državo in ovirajo izvrševanje načel iz člena 2 PEU, tudi med drugim tiste, ki urejajo delovanje ustavnega sistema, neodvisnost sodstva in drugih institucij ter ki zadevajo sistematično odpravljanje zavor in ravnovesij, svobode izražanja, svobode tiska, človekovih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev, svobode zbiranja in združevanja, pravice do enakega obravnavanja, socialnih pravic, zaščite organizacij civilne družbe, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi, Judi in osebami LGBTI;

9.  ugotavlja, da pojem državljanstva sam po sebi zajema jasno politično voljo spoštovati enakopravnost posameznikov; poudarja, da vrednote in načela, na katerih temelji Unija, opredeljujejo sfero, s katero se lahko poistoveti vsak evropski državljan, ne glede na politične ali kulturne razlike, vezane na njegovo narodno identiteto; je zaskrbljen, ker madžarski uradniki javno uporabljajo nacionalistične ideje, ki temeljijo na izključnih identitetah;

10.  ugotavlja, da je Beneška komisija navedla, da omejitev vloge madžarskega ustavnega sodišča pomeni tveganje, da bo to negativno vplivalo na delitev oblasti, varstvo človekovih pravic in pravno državo; je zlasti zaskrbljen zaradi ponovne uvedbe določb na ustavni ravni, ki bi morale soditi na področje redne zakonodaje in za katere je bilo že ugotovljeno, da so neustavne, in sicer z namenom, da se obide ustavni nadzor; priporoča pregled delovanja in pristojnosti nacionalnega sodnega sveta, da se zagotovi, da lahko izpolni svojo vlogo madžarskega neodvisnega organa sodnega samoupravljanja, in poziva k popolni obnovitvi pristojnosti ustavnega sodišča;

11.  je zaskrbljen zaradi zmanjševanja prostora za organizacije civilne družbe in poskusov, da se nadzorujejo nevladne organizacije in omeji njihova sposobnost za opravljanje dovoljenih dejavnosti, kot je sprejetje t. im. zakonodajnega svežnja „Stop Soros“; ponovno opozarja, da je Beneška komisija v svojem mnenju o osnutku zakona o transparentnosti organizacij, ki prejemajo podporo iz tujine (potrjenem 17. junija 2017), navedla, da bi tovrstni zakon nesorazmerno in nepotrebno posegel v svobodo združevanja in izražanja, pravico do zasebnosti in prepoved diskriminacije;

12.  globoko obžaluje občasno sovražno in zavajajočo retoriko predstavnikov madžarskih institucij, ko govorijo o Evropski Uniji, ter zavestno odločitev oblasti, da sprejmejo zakonodajo, ki neposredno krši vrednote Unije; opozarja na cilje iz člena 3(1) in (2) PEU, s katerimi je Madžarska soglašala, ko se je leta 2004 pridružila Uniji; opozarja, da je bil vstop v Evropsko unijo prostovoljno dejanje, ki je temeljilo na nacionalni suverenosti in je bilo deležno širokega soglasja v vsem madžarskem političnem spektru;

13.  poudarja, da se je pokazalo, da ima postopek za ugotavljanje kršitev omejitve pri obravnavanju sistematične kršitve vrednot Unije, saj je glavni poudarek na tehničnih vprašanjih, ki vladam omogočajo, da predlagajo formalne popravne ukrepe, medtem ko se ohranijo v veljavi zakoni, ki kršijo pravo Unije; meni, v primeru kršitve načela lojalnega sodelovanja iz člena 4 PEU Komisija nima pravne ovire, ki bi ji preprečevala, da iz postopkov za ugotavljanje kršitev izlušči vzorec, ki bi pomenil kršitev člena 2 PEU;

14.  meni, da če se ugotovi, da država članica resno in vztrajno krši načelo pravne države, bi morala Komisija uporabiti vsako sredstvo, ki ga ima na voljo, da ubrani temeljne vrednote, na katerih temelji, vključno z aktivacijo člena 7 PEU; opozarja, da je v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1) pozval Komisijo, naj do septembra 2017 pripravi predlog za sklenitev pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; obžaluje, da takega predloga še ni bilo in poudarja, da je treba nujno vzpostaviti učinkovit mehanizem za varovanje temeljnih vrednot Unije, saj obstaja neskladje med obveznostmi, ki se nalagajo državam kandidatkam v skladu z københavnskimi merili in izvrševanjem teh meril, ko je država članica že pridružena Uniji; poudarja, da ustrezen odziv na kršitev temeljnih vrednot Unije zahteva kombinacijo ustreznih pravnih instrumentov in politične volje;

15.  meni, da trenutne razmere na Madžarskem pomenijo očitno tveganje, da bi lahko prišlo do hudih kršitev vrednot iz člena 2 PEU, in zahtevajo začetek postopka iz člena 7(1) PEU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

4

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Michał Boni, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Pervenche Berès, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Cristian Dan Preda, Jasenko Selimovic, Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

PPE

Michał Boni, Danuta Maria Hübner

S&D

Pervenche Berès, Mercedes Bresso, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

4

-

ECR

Morten Messerschmidt, Kazimierz Michał Ujazdowski

ENF

Gerolf Annemans

PPE

György Schöpflin

5

0

PPE

Elmar Brok, Esteban González Pons, Alain Lamassoure, Markus Pieper, Paulo Rangel

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (17.5.2018)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017)

(2017/2131(INL))

Pripravljavka mnenja: Maria Noichl

(Pobuda – člen 45 Poslovnika)

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine OZN o vprašanju diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi(1) z dne 27. maja 2017,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj Evropske komisije v zvezi s pravom EU o enakem obravnavanju moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (direktiva o enakem obravnavanju, Direktiva 2006/54/ES) ter o direktivi o materinskem dopustu (Direktiva Sveta92/58/EGS) z dne 27. aprila 2017,

A.  ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Unije, ki zadeva torej tudi vse države članice;

B.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja pravne države in spoštovanja človekovih pravic, tudi enakosti med spoloma in pravic pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote univerzalne in skupne državam članicam (člen 2 PEU);

C.  ker je Madžarska s 50,8 točke na predzadnjem mestu na evropski primerjalni lestvici indeksa enakosti med spoloma Evropskega inštituta za enakost spolov, poleg tega pa je izgubila 1,6 točke v primerjavi z lanskim letom;

D.  ker je upravičeno pričakovati, da bodo nevladne organizacije imele transparentno finančno ozadja;

E.  ker so številne organizacije za varstvo človekovih pravic ostro kritizirale Madžarsko zaradi njenega negativnega odnosa do človekovih pravic in omejitev, ki jih je postavila delovanju civilne družbe, tudi organizacijam za človekove pravice; ker veljavne omejevalne ureditev in politike, opisane v nadaljevanju, občutno ovirajo organizacije za pravice žensk, ki nudijo edinstvene storitve žrtvam nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, in jih postavljajo v položaj, ko so lahko izključene iz davčnih in drugih ugodnosti;

F.  ker je Madžarska ena od držav Unije, iz katerih prihaja največ žrtev trgovanja z ljudmi;

G.  ker čeprav ima Madžarska trden nacionalni zdravstveni sistem in javno zdravstveno zavarovanje ter kljub priporočilom različnih nadzornih organov OZN, je strošek sodobne kontracepcije v celoti izključen iz sheme zdravstvenega zavarovanja na Madžarskem, ki ne predvideva nikakršnega povračila za kontracepcijske metode in torej ovira sodobno načrtovanje družine; Madžarska je ena od maloštevilnih držav, kjer se za urgentno kontracepcijo oziroma jutranjo tabletko zahteva recept, kar je v nasprotju s priporočili Komisije, naj bo nujna kontracepcija na voljo brez recepta; ker z izjemo nujne oskrbe migrantke brez dokumentov ne morejo dostopati do nobene oblike zdravstvenega varstva, kaj jim preprečuje tudi, da bi bile deležne preporodne nege; ker kljub zaskrbljenosti Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, ki je vlado pozval, naj zagotovi dostop do varnega splava, ne da bi ženske morale prejeti obvezno svetovanje ali zdravstveno neutemeljeno čakati določeno obdobje, te zahteve še vedno veljajo in splav še vedno ni na voljo, s čimer se zaplete in stigmatizira dostop žensk do tovrstnih zdravstvenih storitev;

H.  ker je opredelitev družine iz madžarske ustave kot zakonske zveze ter odnosov starši-otroci zastarela in temelji na konzervativnih prepričanjih; ker je poroka med istospolnimi partnerji prepovedana; ker je skoraj 70 % izprašancev ankete o LGBTI Agencije o temeljnih pravicah iz leta 2014 poročalo, da se izogibajo nekaterim lokacijam ali krajem iz strahu, da bodo nadlegovani ali napadeni zato, ker so LGBTI;

I.  ker je od 47 članic Sveta Evrope doslej 30 ratificiralo Istanbulsko konvencijo, nadaljnjih 15 pa je konvencijo podpisalo, ni pa je še ratificiralo; ker se je napredek v postopku ratifikacije na Madžarskem ustavil že februarja 2017; ker čeprav je bila zakonodaja, ki inkriminira nasilje v družini, uveljavljena let 2013, pa je njeno izvajanje problematično, opredelitev nasilja v družini pa ne vključuje spolnega nasilja; ker poleg tega Madžarska nima celovite strategije ali akcijskega načrta za preprečevanje nasilje nad ženskami in boja proti njem; ker zadnje raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice kažejo na dokaze o razširjenem nasilju na podlagi spola: na podlagi podatkov iz leta 2015 Evropskega instituta za enakost spolov je 27,7 % žensk na Madžarskem od 15. leta dalje doživelo fizično nasilje, spolno nasilje ali oboje, vsaj 50 žensk na leto ubijejo njihovi sorodniki ali partner, na stotine tisočev žensk pa je v družini redno zlorabljenih; ker je po podatkih organizacij za pravice žensk v 95 % primerov nasilja storilec moški, žrtev pa je ženska ali deklica, in ker veliko žensk ni pripravljenih prijaviti nasilje, saj bi se morale spopasti s sovražnim okoljem na policijskih postajah in v sodnih dvoranah; ker so pripadniki organov pregona in sodstva v veliki meri neučinkoviti pri zasledovanju in preganjanju storilcev, kar ženske še dodatno odvrača od prijavljanja in spodbuja nezaupanje v državne organe; ker tako v državnih organih kot tudi v družbenih krogih obstaja kultura obsojanja žrtve;

J.  ker je Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk v svojih sklepnih ugotovitvah leta 2013 med drugimi priporočili pozval Madžarsko, naj opravi revizijo svoje družinske politike in politike enakosti med spoloma, da bi zagotovila, da le-te žensk ne omejujejo pri popolnem uživanju njihovih pravic do nediskriminacije in enakosti, zagotovi ustrezne pravne instrumente za žrtve diskriminacije zaradi križanja dejavnikov, sistematično opravlja oceno učinka veljavnih in predlaganih zakonov na enakost med spoloma ter naj zagotovi, da uveljavitev novega zakonodajnega okvira ne bo prinesla nazadovanja; ker teh priporočil doslej ni ustrezno udejanjila nobena vlada; ker za ta priporočila doslej ni bil izdelan načrt izvrševanja;

K.  ker so škodljivi stereotipi o spolu in predpostavke o vlogi žensk v družbi razširjeni v madžarski družbi, vključno z diskriminacijo na podlagi spola; ker ima madžarska vlada nazadnjaški pristop do vprašanj o enakosti med spoloma in uporablja spodbujanje vključevanja načela družine (namesto načela enakosti med spoloma za namene zaželene demografske rasti ter napačno razlaga in zlorablja pojma spola in enakosti med spoloma;

L.  ker se je raven zaposlenosti žensk na Madžarskem znatno povišala glede na raven in leta 2010;

1.  je seznanjen s prizadevanji v zadnjih letih, da bi dosegli boljšo uskladitev poklicnega in zasebnega življenja; ponovno opozarja na predlog Komisije za direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev(2), ki je bil predložen aprila 2017, in spodbuja madžarsko vlado, naj prispeva k hitremu sprejetju tega predloga;

2.  pozdravlja dejstvo, da se je med letoma 2010 in 2016 število razpoložljivih mest v jaslih povečalo za približno 23 % ter da je leta 2017 Madžarska uvedla nov, prožnejši sistem jasli, ki je bolj usklajen z lokalnimi razmerami in ženskam pomaga pri ponovnem vključevanju na trg dela;

3.  kljub temu obžaluje dejstvo, da Madžarska še vedno ni dosegla ciljev Unije iz Barcelone, in poziva madžarsko vlado, naj te cilje opredeli kot prednostne ter svojo družinsko politiko prilagodi potrebam najranljivejšim članom družbe;

4.  obžaluje nove opredelitve in ožanje politike za enakost med spoloma ter opozarja na nacionalno strategijo za spodbujanje družbene enakosti žensk in moških – cilji za obdobje 2010–2021, ki je Madžarska še ni začela uresničevati; poudarja, da je napačna razlaga pojma spola v ospredju javnih razprav na Madžarskem in obsoja namerno napačno razlaganje pojmov spola in enakosti med spoloma; poudarja, da mora biti cilj politike o enakosti med spoloma na vseh družbenih področjih zagotoviti, da nihče ne bo diskriminiran na podlagi spol, da so pravice vseh posameznikov zaščitene in da je zagotovljena vključenost žensk in moških na vseh ravneh družbenega življenja; zato poziva k ponovni uvedbi pojma vključevanja načela enakosti med spoloma kot analitičnega orodja in orodja za oblikovanje politike ter k izvajanju nacionalne strategije na podlagi teh ciljev na vseh področjih; poziva madžarsko vlado, naj nemudoma uresniči priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk ter naj izdela in posodobi obtičalo nacionalno strategijo ali jo nadomesti z novo strategijo za enakost med spoloma ter določi konkretne roke in odgovorne subjekte ter zagotovi financiranje in mehanizme spremljanja za njeno učinkovito izvajanje, med vsem postopkom pa naj se posvetuje z organizacijami za pravice žensk;

5.  obžaluje ozko opredelitev družine, ki diskriminira zunajzakonske zveze in istospolne pare; ponovno opozarja Madžarsko, da je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti prepovedana;

6.  poudarja pomen okrepitve moči žensk, zlasti v zvezi z njihovimi političnimi, ekonomskimi in socialnimi pravicami, kar je pogoj za tako okolje,v katerem lahko družine uspevajo;

7.  obžaluje zelo nizko število žensk na odločilnih položajih, v zvezi s tem pa dejstvo, da je bilo doslej le 10 % poslank madžarskega parlamenta žensk, kar je najnižji delež od vseh držav članic, ter da v vladi ni nobene ministrice; poudarja, da je vključitev žensk v politične odločitve pod enakimi pogoji kot moških bistvenega pomena za demokracijo; ponovno opozarja na priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije in OVSE, naj se uvedejo zakonodajne kvote za državne volitve; poudarja, da bi morale biti politične stranke zgled v zvezi z enakimi možnostmi in ravnovesjem med spoloma ter uvesti učinkovite zakonodajne ukrepe za povečanje sodelovanja žensk v političnem življenju in pri sprejemanju odločitev; poudarja, da sta večje ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem in delitev nalog med staršema pomembna koraka v smeri večje zastopanosti žensk pri političnem odločanju na vseh ravneh;

8.  ugotavlja, da je sedanja stopnja zaposlenosti žensk 61,2 %, medtem ko je največje izboljšanje v zvezi z zaposlenostjo žensk najti v skupini žensk z otroki, mlajšimi od 6 let, glede na pozitivne ukrepe, ki jih je sprejela sedanja madžarska vlada od leta 2010 za družine in ženske z otroki, ki med drugim vključujejo dodatno plačilo za oskrbo otrok in nov sistem dnevnega varstva;

9.  pozdravlja dejstvo, da je od leta 2010 je madžarska vlada sprejela več družbenih ukrepov, ukrepov socialne vključenosti, družinske politike, zdravstvene politike in izobraževalnih ukrepov, naslovljenih med drugimi na Rome, kot so zdravstveni programi za romske matere in otroke, usposabljanje romskih zdravstvenih skrbnikov in zdravstvenih predstavnikov ter programi za razvoj v zgodnjem otroštvu; spodbuja madžarsko vlado, naj še naprej izvaja te politike in ukrepe in naj čim prej predloži dokazila o njihovem vplivu na romske ženske;

10.  je zaskrbljen zaradi vse manjšega prostora za organizacije civilne družbe ter poskusov nadzora nevladnih organizacij z omejevanjem njihove sposobnosti za opravljanje legitimnega dela; je zaskrbljen zaradi učinka madžarskega zakona o preglednosti organizacij, ki prejemajo tuja sredstva, na organizacije civilne družbe, ki prejemajo sredstva Unije, EGP in tretjih državah, ter sprejetja t. i. zakonodajnega svežnja „stop Soros;“ poudarja, da ta razvoj negativno vpliva na delovanje nevladnih organizacij, vključno s številnimi organizacijami, ki si prizadevajo za pravice žensk, oseb LGBTI, invalide, etnične in verske manjšine, migrante, begunce, prosilce za azil in druge skupine v ranljivem položaju in ki so ključne za zaščito temeljnih človekovih pravic ter delovanje in napredek družbe, saj zagotavljajo storitve, osveščajo strokovnjake in javnost ter sodelujejo pri povečanju zmogljivosti, pa tudi si prizadevajo za zakonodajne in politične spremembe za večjo enakost spolov ter k njim tudi prispevajo; z zaskrbljenostjo ugotavlja ozračje v družbi, ki ga je podžgala politika zadnjih let, in obsoja nezaupanje in sovražnost, s katerima se številni zagovorniki pravic žensk in akademiki srečujejo zaradi svojih prepričanj; poziva madžarsko vlado, naj spodbuja in izboljšajo vprašanja demokracije in človekovih pravic ter razveljavi zakone, ki stigmatizirajo organizacije, ki uporabljajo sredstva iz tujine; spodbuja vlado, naj namesto tega uporabi strokovno znanje in izkušnje organizacij za pravice žensk pri načrtovanju in izvajanju zakonodajnih in političnih ukrepov na področju enakosti spolov in pravic žensk ter naj ustrezno uporablja uveljavljene posvetovalne forume na tem področju;

11.  predlaga ustanovitev evropskega sklada za demokracijo za okrepljeno podporo civilni družbi in nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju demokracije in človekovih pravic, ki naj ga upravlja Komisija, da se okrepijo subjekti civilne družbe, kot so organizacije za pravice žensk in deklet;

12.  obžaluje, da so dogodki na Madžarskem v zadnjih nekaj letih privedli do hudega poslabšanja delovanja pravne države, brez katerih ni mogoče v zadostni meri nediskriminatorno zagotoviti pravic žensk in pripadnikov manjšin, kot so Romi, migranti in ženske LBT;

13.  je zaskrbljen zaradi sovražnega ozračja do migrantov in beguncev na Madžarskem; obsoja sovražni govor državnih in vladnih uradnikov; poziva madžarsko vlado, naj zagotovi, da bodo človekove pravice migrantov in beguncev okrepljene;

14.  ponovno opozarja, da je na Madžarskem, kot tudi v drugih državah članicah, nasilje nad ženskami trdovratna strukturna kršitev človekovih pravic; poziva madžarsko vlado, naj brez pridržkov čim prej ratificira Istanbulsko konvencijo in se zaveže, da bo vključila njene določbe v nacionalno pravo, kar bi pomenilo pomemben korak pri spreminjanju kulturne norme zlorab v družini in zaščiti žensk in deklet, ki so žrtve nasilja; obsoja dejstvo, da se mora nasilje v družini zgoditi dvakrat, preden se obravnava kot kaznivo dejanje; poziva, naj organi, ki zagotavljajo informacije, svetovanje in pomoč, še naprej prejemajo financiranje kot način zagotavljanja učinkovite zaščite in varnosti žensk; poziva Komisijo, naj nadaljuje dialog z madžarsko vlado v sodelovanju s Svetom Evrope in naj se upoštevajo njene pomisleke ter naj se zlasti pojasnijo zavajajoče razlage Istanbulske konvencije o opredelitvi nasilja na podlagi spola in opredelitvi spola iz člena 3(c) in (d), ki trenutno ovirajo celovit pristop h konvenciji, v skladu s splošnimi pripombami komisarja Sveta Evrope za človekove pravice;

15.  poziva madžarsko vlado, naj spremeni kazenski zakonik, da se v opredelitev nasilja v družini vključijo vsa dejanja fizičnega nasilja, vključno s telesno škodo, telesnimi poškodbami ali napadom, spolnim nasiljem, zalezovanjem in nadlegovanje, strahom pred povzročitvijo neposredne telesne škode, telesnih poškodb ali napada, prisilnim nadzorom, tj. psihološkim in ekonomskim nasilje, ki je del vzorca nadvlade z ustrahovanjem, izoliranostjo, ponižanjem in pomanjkanjem, ter fizičnimi napadi; nadalje poziva madžarsko vlado, naj spremeni zakon o prepovedi približevanja, da bi razširila pojem žrtev nasilja v družini za vključitev in zaščito vseh žrtev, vključno s tistimi, ki ne sobivajo ali nimajo otrok s svojim napadalcem ali se ne štejejo za sorodnike (npr. intimni partnerji), in za razširitev obdobja prepovedi stika, dokler je potrebno; poziva tudi madžarsko vlado, naj spremeni procesno zakonodajo, da bi zagotovila, da bo nasilje v družini kaznivo dejanje ter da ga preganja državni tožilec in se ga kaznuje;

16.  močno priporoča, da se pripadniki organov kazenskega pregona in sodstva usposabljajo na področju standardov najboljše prakse v zvezi z odzivanjem na nasilje v družini, v sodelovanju z organizacijami za podporo žrtvam in v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; močno priporoča, naj se zagotovi ustrezno usposabljanje, dovolj pozornosti nameni vlogi zdravstvenih delavcev pri preprečevanju nasilja v družini in odzivanje nanj ter povečajo zmogljivosti zdravstvenih delavcev v ta namen;

17.  priznava prizadevanja na področju zakonov za preprečevanje trgovine z ljudmi in spodbuja vlado, naj si še naprej prizadeva izboljšati zbiranje podatkov in storitve za žrtve trgovine z ljudmi ter naj se sooči z zahtevami po inkriminaciji nakupa storitev od žrtev trgovine z ljudmi, vključno s spolnimi storitvami;

18.  poudarja pravico žensk do samoopredelitve in v zvezi s tem do spoštovanja njihovih spolnih in reproduktivnih pravic, vključno z dostopom do hitre oskrbe v zvezi s splavom, zagotavljanjem lahkega dostopa do kontracepcije in spoštovanjem pravice pacientk do varnega, nenasilnega in na žensko osredotočenega poroda; poziva madžarsko vlado, naj zagotovi dostop do cenovno ugodnih kontracepcijskih sredstev, tako da bodo stroški modernih metod kontracepcije v celoti ali delno kriti v okviru javnega zdravstvenega zavarovanja, in izboljša dostop do urgentne kontracepcije z odpravo zahteve po receptu; poziva madžarsko vlado, naj odpravi ovire pri dostopu do storitev varnega splava, kot sta nerazpoložljivost splava, pristransko svetovanje in obvezna čakalna doba;

19.  v zvezi s tem močno obsoja grdo ravnanje z manjšinami, zlasti romskimi ženskami, in njihovo diskriminacijo na področjih, kot je dostop do zdravstvenega varstva; opozarjana primere prisilne sterilizacije, ki so bili odkriti in so nesprejemljiva kršitev človekovih pravic teh žensk; obsoja še posebej škodljive omejitve za priseljenke brez dokumentov, ki so izključene iz dostopa do zdravstvene oskrbe, ki ni nujna medicinska pomoč;

20.  priznava, da bodo začeti programi, ki so namenjeni pospeševanju izobraževanja in zaposlovanja romskih žensk, usposabljali socialne oskrbnike, medicinske sestre in socialne delavce v socialnih službah, službah otroškega socialnega skrbstva in varstvo otrok ter izobraževalnih ustanovah in da bodo cerkvene organizacije in fundacije, pa tudi država, prejele podporo za zaposlovanje romskih žensk; poziva madžarsko vlado, naj zagotovi informacije in podatke o dejanskem učinku teh programov;

21.  pozdravlja ustanovitev predsedniške komisije o ženskah na raziskovalnih mestih v okviru madžarske akademije znanosti, da bi povečali delež žensk med profesorji in zdravniki madžarske akademije znanosti ter povečali zanimanje deklet za izobraževanje na področju naravoslovja;

22.  obsoja napade na prosto poučevanje in raziskave, zlasti študije s področja spolov, katerih cilj je analizirati razmerja moči, diskriminacijo in odnos med spoloma v družbi ter iskanje rešitev za oblike neenakosti, ki so postali cilj kampanj obrekovanja; poziva k popolni obnovi in zaščiti temeljnega demokratičnega načela izobrazbene svobode;

23.  poudarja pomen vzgoje in izobraževanja, ki bosta prosta predsodkov in stereotipov; poziva, naj se to upošteva pri pripravi novega državnega učnega načrta in da bo v prihodnosti zagotovljeno izobraževanje, ki ne bo spodbujalo stereotipiziranja in poniževanja žensk in deklet, pa tudi moških in fantov;

24.  izraža zaskrbljenost zaradi politik, ki se izvajajo v zadnjih letih, in uporabe retorike in simbolov za vzpostavitev odnosa, na splošno v družbi, ki omejuje vlogo ženski na vlogo mater in jim izkazuje spoštovanje le v okviru te vloge; poudarja, da to omejuje svobodo žensk in moških, da se razvijejo in sprejemajo odločitve,ter ženskam jemlje pravice;

25.  poudarja, da so pravic žensk in enake pravice skupne, temeljne evropske vrednote; obžaluje dejstvo, da se Madžarska je vse bolj odmika od teh vrednot in se zato sama izolira;

26.  meni, da trenutne razmere na Madžarskem pomenijo očitno tveganje, da bi lahko prišlo do hudih kršitev vrednot iz člena 2 PEU, in zahtevajo začetek postopka iz člena 7(1) PEU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

15.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

5

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Arne Gericke, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Krisztina Morvai, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Anna Záborská, Maria Gabriela Zoană

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mylène Troszczynski, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Benedek Jávor, Merja Kyllönen, Ulrike Müller, Julia Reda, Barbara Spinelli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

18

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar, Ulrike Müller

GUE/NGL

Malin Björk, Merja Kyllönen, Barbara Spinelli

PPE

Anna Maria Corazza Bildt

S&D

José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Maria Noichl, Pina Picierno, Julie Ward, Maria Gabriela Zoană

VERTS/ALE

Benedek Jávor, Florent Marcellesi, Julia Reda

5

-

ECR

Arne Gericke

ENF

Mylène Troszczynski

NI

Krisztina Morvai

PPE

Marijana Petir, Anna Záborská

3

0

PPE

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

http://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=20027&LangID=E

(2)

COM(2017)0253.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

19

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Jan Philipp Albrecht, Gerard Batten, Malin Björk, Michał Boni, Daniel Dalton, Frank Engel, Kinga Gál, Ana Gomes, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Roberta Metsola, Claude Moraes, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Gérard Deprez, Maria Grapini, Lívia Járóka, Marek Jurek, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Angelika Mlinar, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli, Jaromír Štětina, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Goffredo Maria Bettini, Andrea Bocskor, Norbert Erdős, Beata Gosiewska, György Hölvényi, Agnes Jongerius, Barbara Kappel, Arndt Kohn, Ádám Kósa, Julia Pitera, Evelyn Regner, Dominique Riquet, Bart Staes, Lola Sánchez Caldentey, Mylène Troszczynski, Lieve Wierinck, Marco Zullo


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

37

+

ALDE

Gérard Deprez, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Dominique Riquet, Lieve Wierinck

EFDD

Marco Zullo

GUE/NGL

Malin Björk, Lola Sánchez Caldentey, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Michał Boni, Carlos Coelho, Frank Engel, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Julia Pitera, Jaromír Štětina, Axel Voss

S&D

Goffredo Maria Bettini, Ana Gomes, Maria Grapini, Agnes Jongerius, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Arndt Kohn, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Evelyn Regner, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Jan Philipp Albrecht, Jean Lambert, Judith Sargentini, Bart Staes

19

-

ECR

Daniel Dalton, Beata Gosiewska, Marek Jurek

EFDD

John Stuart Agnew, Gerard Batten, Kristina Winberg

ENF

Barbara Kappel, Mylène Troszczynski, Auke Zijlstra

NI

Udo Voigt

PPE

Asim Ademov, Andrea Bocskor, Norbert Erdős, Kinga Gál, György Hölvényi, Brice Hortefeux, Lívia Járóka, Ádám Kósa, Tomáš Zdechovský

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 31. avgust 2018Pravno obvestilo