Postopek : 2018/0044(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0261/2018

Predložena besedila :

A8-0261/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/02/2019 - 8.4

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0086

POROČILO     ***I
PDF 665kWORD 91k
16.7.2018
PE 621.985v02-00 A8-0261/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe

(COM(2018)0096 – C8-0109/2018 – 2018/0044(COD))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Pavel Svoboda

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe

(COM(2018)0096 – C8-0109/2018 – 2018/0044(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0096),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0109/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0261/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Pravilno delovanje notranjega trga zaradi večje predvidljivosti izida pravde, gotovosti o tem, katero pravo se uporablja, ter prostega pretoka sodnih odločb zahteva, da kolizijska pravila držav članic kot pravo, ki se uporablja, določajo isto nacionalno pravo ne glede na državo članico sodišča, kjer je vložena tožba.

(3)  Pravilno delovanje notranjega trga zaradi večje predvidljivosti izida pravde, pravne gotovosti o tem, katero pravo se uporablja, ter prostega pretoka in priznavanja sodnih odločb zahteva, da kolizijska pravila držav članic kot pravo, ki se uporablja, določajo isto nacionalno pravo ne glede na državo članico sodišča, kjer je vložena tožba.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Na ravni Unije trenutno ni kolizijskih pravil, ki bi urejala učinke odstopa terjatev za tretje osebe (ali lastniške učinke odstopa terjatev). Ta kolizijska pravila so določena na ravni držav članic, vendar so neusklajena in pogosto nejasna. Neskladnost nacionalnih kolizijskih pravil pri čezmejnih odstopih terjatev povzroča pravno negotovost glede tega, katero pravo se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe. Pomanjkanje pravne varnosti pri čezmejnih odstopih terjatev povzroča pravno tveganje, ki ga pri domačih odstopih terjatev ni, saj se lahko uporabljajo različna nacionalna materialnopravna pravila glede na to, v kateri državi članici sodišča ali organi presojajo spor glede pravnega naslova nad terjatvami.

(11)  Na ravni Unije trenutno ni harmoniziranega sklopa kolizijskih pravil, ki bi urejala učinke odstopa terjatev za tretje osebe. Ta kolizijska pravila so določena na ravni držav članic, vendar so neusklajena, saj temeljijo na različnih naveznih okoliščinah za določitev prava, ki se uporablja, in zato nejasna, zlasti v državah, kjer ta pravila niso urejena z ločenimi zakonodajnimi določbami. Neskladnost nacionalnih kolizijskih pravil pri čezmejnih odstopih terjatev povzroča pravno negotovost glede tega, katero pravo se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe. Pomanjkanje pravne varnosti pri čezmejnih odstopih terjatev povzroča pravno tveganje, ki ga pri domačih odstopih terjatev ni, saj se lahko uporabljajo različna nacionalna materialnopravna pravila glede na to, v kateri državi članici sodišča ali organi presojajo spor glede pravnega naslova nad terjatvami; implicitno se izid spora o prednosti glede lastništva terjatve po čezmejnem odstopu razlikuje glede na nacionalno pravo, ki se uporabi.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Če prevzemniki tega pravnega tveganja ne poznajo ali se zanj ne zmenijo, se lahko soočijo z nepričakovanimi finančnimi izgubami. Negotovost glede tega, kdo ima pravni naslov nad čezmejno odstopljenimi terjatvami, ima lahko dodatne posredne učinke ter lahko poglobi in podaljša učinek finančne krize. Če se prevzemniki odločijo zmanjšati pravno tveganje tako, da poiščejo posebne pravne nasvete, jim bodo nastali višji stroški poslov, ki pri domačih odstopih niso potrebni. Če prevzemnike pravno tveganje odvrne in se odločijo, da se mu bodo izognili, lahko izpustijo poslovne priložnosti, s čimer se lahko zmanjša povezovanje trgov.

(12)  Če prevzemniki tega pravnega tveganja ne poznajo ali se zanj ne zmenijo, se lahko soočijo z nepričakovanimi finančnimi izgubami. Negotovost glede tega, kdo ima pravni naslov nad čezmejno odstopljenimi terjatvami, ima lahko dodatne posredne učinke ter lahko poglobi in podaljša učinek finančne krize. Če se prevzemniki odločijo zmanjšati pravno tveganje tako, da poiščejo posebne pravne nasvete, jim bodo nastali višji stroški poslov, ki pri domačih odstopih niso potrebni.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Pravno tveganje lahko deluje tudi odvračalno. Prevzemniki in odstopniki se lahko odločijo za njegovo preprečevanje, s čimer lahko zamudijo poslovne priložnosti. Zdi se, da ta nejasnost ni v skladu s ciljem povezovanja trgov in načelom prostega pretoka kapitala iz členov 63 do 66 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Cilj te uredbe je zagotoviti pravno varnost z določitvijo skupnih kolizijskih pravil, ki določajo, katero nacionalno pravo se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe.

(13)  Cilj te uredbe je zagotoviti pravno varnost z določitvijo skupnih kolizijskih pravil, ki določajo, katero nacionalno pravo se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe, s čimer se poveča število čezmejnih transakcij s terjatvami, tako da se spodbujajo čezmejne naložbe v Uniji in olajša dostop do financiranja za podjetja – vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) – in potrošnike.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Ta uredba ni namenjena spreminjanju določb Uredbe (ES) št. 593/2008, ki se nanašajo na lastniški učinek prostovoljnega odstopa med odstopnikom in prevzemnikom ali med prevzemnikom in dolžnikom.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Kolizijska pravila iz te uredbe bi morala urejati lastniške učinke odstopa terjatev, kakor obstajajo v razmerju med vsemi strankami, vključenimi v odstop (torej med odstopnikom in prevzemnikom ter med prevzemnikom in dolžnikom), pa tudi v razmerju do tretjih oseb (na primer odstopnikovega upnika).

(15)  Kolizijska pravila iz te uredbe bi morala urejati učinke odstopa terjatev v razmerju do tretjih oseb, na primer odstopnikovega upnika, razen dolžnika.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Med terjatve, zajete s to uredbo, spadajo terjatve do kupcev, terjatve, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, kakor so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov44 in gotovina, knjižena na računu pri kreditni instituciji. Finančni instrumenti, kakor so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, vključujejo vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na finančnih trgih. Medtem ko so vrednostni papirji sredstva, so izvedeni finančni instrumenti pogodbe, ki zajemajo tako pravice (ali terjatve) kot obveznosti pogodbenih strank.

(16)  Terjatve, zajete s to uredbo, vključujejo terjatve do kupcev, terjatve, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, kakor so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 44, in gotovino, knjiženo na računu pri kreditni instituciji. Finančni instrumenti, kakor so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, vključujejo vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na finančnih trgih. Medtem ko so vrednostni papirji sredstva, so izvedeni finančni instrumenti pogodbe, ki zajemajo tako pravice (ali terjatve) kot obveznosti pogodbenih strank.

___________________

___________________

44 Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU, UL L 173, 12.6.2014, str. 349–496.

44 Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)   Ta uredba zadeva učinke odstopa terjatev za tretje osebe. Ne zajema prenosa pogodb (kakršne so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih), pri katerem so vključene tako pravice (ali terjatve) kot obveznosti, ali novacije pogodb, ki vključuje take pravice in obveznosti. Ker ta uredba ne zajema prenosa in novacije pogodb, bodo trgovanje s finančnimi instrumenti ter kliring in poravnava teh instrumentov še naprej urejeni s pravom, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, kakor je določeno v Uredbi Rim I. Običajno to pravo izbereta pogodbeni stranki ali pa ga določajo nediskrecijska pravila, ki se uporabljajo za finančne trge.

(17)  Ta uredba zadeva učinke odstopa terjatev za tretje osebe. Zlasti zajema prenos pogodb (kakršne so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih), pri katerem so vključene tako pravice (ali terjatve) kot obveznosti, ali novacijo pogodb, ki vključuje take pravice in obveznosti.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Ta uredba ne bi smela vplivati na zadeve, ki jih urejajo direktiva o finančnem zavarovanju44, direktiva o dokončnosti poravnave45, direktiva o prenehanju46 in uredba o registru Unije47.

(18)  Ta uredba ne bi smela vplivati na zadeve, ki jih urejajo Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta44, Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta45, Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta46 in Uredba Komisije (EU) št. 389/201347, saj se področje uporabe kolizijskih pravil iz te uredbe in področje uporabe kolizijskih pravil iz navedenih treh direktiv ne prekrivata.

_________________

_________________

44 Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju, UL L 168, 27.6.2002, str. 43–50.

44 Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

45 Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, UL L 166, 11.6.1998, str. 45–50.

45 Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

46 Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij, UL L 125, 5.5.2001, str. 15–23.

46 Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).

47 Uredba Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in št. 1193/2011, UL L 122, 3.5.2013, str. 1–59.

47 Uredba Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in št. 1193/2011 (UL L 122, 3.5.2013, str. 1).

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  V skladu s tržno prakso in potrebami udeležencev na trgu bi moralo učinke nekaterih odstopov terjatev za tretje osebe izjemoma urejati pravo odstopljene terjatve, to je pravo, ki ureja pogodbo med upnikom in dolžnikom, iz katere izhaja terjatev.

(25)  V skladu s tržno prakso in potrebami udeležencev na trgu bi moralo učinke nekaterih odstopov terjatev za tretje osebe izjemoma urejati pravo odstopljene terjatve, to je pravo, ki ureja pogodbo med upnikom in dolžnikom, ki je podlaga za terjatev.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Pri določanju prava, ki se uporablja za učinke, ki jih imajo za tretje osebe odstopi terjatev v okviru listinjenja, je treba zagotoviti prožnost, da se zadovoljijo potrebe vseh subjektov, ki se ukvarjajo z listinjenjem, in olajša širitev čezmejnega trga listinjenja na manjše gospodarske subjekte. Medtem ko bi se moralo za učinke, ki jih imajo za tretje osebe odstopi terjatev v okviru listinjenja, praviloma uporabljati pravo odstopnikovega običajnega prebivališča, bi bilo treba odstopniku (originatorju) in prevzemniku (subjektu za posebne namene) omogočiti, da izbereta, da se za učinke odstopa terjatev za tretje osebe uporablja pravo odstopljene terjatve. Odstopnik in prevzemnik bi morala imeti možnost odločitve, ali naj za učinke, ki jih imajo za tretje osebe odstopi terjatev v okviru listinjenja, še naprej velja splošno pravilo odstopnikovega običajnega prebivališča ali pa bosta zaradi strukture in značilnosti posla, na primer zaradi števila in lokacije originatorjev oziroma števila zakonov, ki urejajo odstopljene terjatve, izbrala pravo odstopljene terjatve.

črtano

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Med prevzemniki iste terjatve lahko pride do sporov o prednosti, če za učinke odstopa terjatev za tretje osebe pri enem odstopu velja pravo odstopnikovega običajnega prebivališča, pri drugem pa pravo odstopljene terjatve. V takih primerih bi se moralo za reševanje spora o prednosti uporabljati pravo, ki se uporablja učinke, ki jih ima za tretje osebe tisti odstop terjatev, ki je prvi začel učinkovati nasproti tretjim osebam v skladu s pravom, ki se zanj uporablja.

(29)  Med prevzemniki iste terjatve lahko pride do sporov o prednosti, če za učinke odstopa terjatev za tretje osebe pri enem odstopu velja pravo odstopnikovega običajnega prebivališča, pri drugem pa pravo odstopljene terjatve. V takih primerih bi se moralo za reševanje spora o prednosti uporabljati pravo, ki se uporablja za učinke, ki jih ima za tretje osebe tisti odstop terjatev, ki je prvi začel učinkovati nasproti tretjim osebam v skladu s pravom, ki se zanj uporablja. Kadar začneta oba odstopa terjatev hkrati učinkovati nasproti tretjim osebam, bi moralo prevladati pravo odstopnikovega običajnega prebivališča.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Področje uporabe nacionalnega prava, določenega s to uredbo kot prava, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe, bi moralo biti enotno. Nacionalno pravo, določeno kot pravo, ki se uporablja, bi moralo urejati zlasti (i) učinkovitost odstopa terjatve nasproti tretjim osebam, to pomeni dejanja, ki jih mora odstopnik opraviti, da bi si zagotovil pridobitev pravnega naslova nad odstopljeno terjatvijo (na primer registracija pri javnem organu ali registru ali pisno obvestilo dolžniku o odstopu terjatve), in (ii) vprašanja prednosti, to pomeni spore med več subjekti glede tega, kdo ima pravni naslov nad terjatvijo (na primer med dvema prevzemnikoma iste terjatve, če je bila ta odstopljena dvakrat, ali med prevzemnikom in upnikom odstopnika).

(30)  Področje uporabe nacionalnega prava, določenega s to uredbo kot prava, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe, bi moralo biti enotno. Nacionalno pravo, določeno kot pravo, ki se uporablja, bi moralo urejati zlasti (i) učinkovitost odstopa terjatve nasproti tretjim osebam, to pomeni dejanja in postopke, ki jim mora prevzemnik slediti, da bi si zagotovil pridobitev pravnega naslova nad odstopljeno terjatvijo (na primer registracija pri javnem organu ali registru ali pisno obvestilo dolžniku o odstopu terjatve), in (ii) vprašanja prednosti, to pomeni reševanje sporov med več subjekti glede tega, kdo ima pravni naslov nad terjatvijo po čezmejnem odstopu (na primer med dvema prevzemnikoma iste terjatve, če je bila ta odstopljena dvakrat, ali med prevzemnikom in upnikom odstopnika).

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti spodbujati uporabo členov 17 in 47 o lastninski pravici oziroma pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.

(34)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti spodbujati uporabo členov 17 in 47 o lastninski pravici oziroma pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter člena 16 o svobodi gospodarske pobude.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba se v primeru kolizije zakonov uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe v civilnih in gospodarskih zadevah.

Ta uredba se v primeru kolizije zakonov uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe v civilnih in gospodarskih zadevah, razen za učinke za tretje osebe na dolžnika odstopljene terjatve.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Ta uredba ne posega v pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu potrošnikov.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  odstop terjatev, ki izhajajo iz premoženjskih razmerij med zakoncema in iz premoženjskih ureditev razmerij, ki imajo po pravu, ki se uporablja za taka razmerja, primerljiv učinek kot zakonska zveza, ter oporok in dedovanja;

(b)  odstop terjatev, ki izhajajo iz premoženjskih razmerij med zakoncema in iz premoženjskih ureditev razmerij, ki imajo po pravu, ki se uporablja za taka razmerja, primerljiv učinek kot zakonska zveza, vključno z registriranimi partnerstvi, ter oporok in dedovanja;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  odstop terjatev v okviru kolektivnega postopka v skladu z Uredbo (EU) 2015/848.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „učinki za tretje osebe“ pomenijo lastniške učinke, to je pravico prevzemnika, da uveljavlja svoj pravni naslov nad terjatvijo, ki mu je bila odstopljena, nasproti prevzemnikom ali upravičencem iste ali funkcionalno enakovredne terjatve, odstopnikovim upnikom in drugim tretjim osebam;

(e)  „učinki za tretje osebe“ pomenijo pravico prevzemnika, da uveljavlja svoj pravni naslov nad terjatvijo, ki mu je bila odstopljena, nasproti prevzemnikom ali upravičencem iste ali funkcionalno enakovredne terjatve, odstopnikovim upnikom in drugim tretjim osebam, razen dolžnika;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  „gotovina“ pomeni denar, knjižen na računu pri kreditni instituciji v kateri koli valuti;

črtano

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Pravo, ki se uporablja

Pravo, ki se uporablja

1.  Če v tem členu ni določeno drugače, učinke odstopa terjatev za tretje osebe ureja pravo države, v kateri ima odstopnik v času nastanka dejstev svoje običajno prebivališče.

1.   Če v tem členu ni določeno drugače, učinke odstopa terjatev za tretje osebe ureja pravo države, v kateri ima odstopnik v času sklenitve pogodbe o odstopu terjatve svoje običajno prebivališče.

Kadar odstopnik med dvema odstopoma iste terjatve spremeni svoje običajno prebivališče, prednost pravice enega prevzemnika pred pravico drugega prevzemnika ureja pravo običajnega bivališča odstopnika v trenutku odstopa, ki je prvi začel učinkovati nasproti tretjim osebam v skladu s pravom, ki je kot pravo, ki se uporablja, določeno s prvim pododstavkom.

Kadar odstopnik med dvema odstopoma iste terjatve spremeni svoje običajno prebivališče, prednost pravice enega prevzemnika pred pravico drugega prevzemnika ureja pravo običajnega bivališča odstopnika v trenutku odstopa, ki je prvi začel učinkovati nasproti drugim tretjim osebam v skladu s pravom, ki je kot pravo, ki se uporablja, določeno s prvim pododstavkom.

2.  Pravo, ki se uporablja za odstopljeno terjatev, ureja učinke za tretje osebe, ki jih ima odstop:

2.  Ne glede na odstavek 1 tega člena pravo, ki se uporablja za odstopljeno terjatev, ureja učinke za tretje osebe, ki jih ima odstop:

(a)  gotovine, knjižene na računu pri kreditni instituciji;

(a)  denarja, knjiženega na računu pri kreditni instituciji;

(b)  terjatev, ki izhajajo iz finančnega instrumenta.

(b)  terjatev, ki izhajajo iz finančnih instrumentov.

3.   Odstopnik in prevzemnik lahko izbereta pravo, ki se uporablja za odstopljeno terjatev, kot pravo, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe pri listinjenju.

 

Izbira prava se izrecno navede v pogodbi o odstopu terjatve ali v ločenem sporazumu. Materialno in formalno veljavnost akta, s katerim je bila opravljena izbira prava, ureja izbrano pravo.

 

4.  Spor o prednosti med prevzemnikoma iste terjatve, pri čemer učinke enega odstopa za tretje osebe ureja pravo države, v kateri ima odstopnik svoje običajno prebivališče, učinke drugega odstopa za tretje osebe pa ureja pravo odstopljene terjatve, ureja pravo, ki se uporablja za učinke tistega odstopa terjatve za tretje osebe, ki je prvi začel učinkovati nasproti tretjim osebam v skladu s pravom, ki se zanj uporablja.

.  Spor o prednosti med prevzemnikoma iste terjatve, pri čemer učinke enega odstopa za tretje osebe ureja pravo države, v kateri ima odstopnik svoje običajno prebivališče, učinke drugega odstopa za tretje osebe pa ureja pravo odstopljene terjatve, ureja pravo, ki se uporablja za učinke tistega odstopa terjatve za tretje osebe, ki je prvi začel učinkovati nasproti tretjim osebam v skladu s pravom, ki se zanj uporablja. Kadar začneta oba odstopa hkrati učinkovati nasproti tretjim osebam, prevlada pravo države odstopnikovega običajnega prebivališča.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Obveljajo prevladujoče obvezne določbe prava države članice, v kateri mora biti ali je bil izveden odstop, če te prevladujoče obvezne določbe izpolnitev pogodbe o odstopu opredeljujejo kot nezakonito.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ugotovitev, ali imajo pravice tretje osebe v zvezi s terjatvijo, odstopljeno po datumu začetka uporabe te uredbe, prednost pred pravicami druge tretje osebe, pridobljenimi pred začetkom uporabe te uredbe, se opravi po pravu, ki se uporablja v skladu s to uredbo.

2.  Ugotovitev, ali imajo pravice tretje osebe v zvezi s terjatvijo, odstopljeno po datumu začetka uporabe te uredbe, prednost pred pravicami druge tretje osebe, pridobljenimi pred začetkom uporabe te uredbe, se opravi po pravu, ki se uporablja v skladu s to uredbo. V primeru konkurenčnih terjatev na podlagi odstopov pravo, ki se uporablja v skladu s to uredbo, določa pravice posameznih prevzemnikov izključno v zvezi z odstopi, sklenjenimi po ... [datum uporabe te uredbe].


OBRAZLOŽITEV

Pravila v zvezi s pravom, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe, so bila vključena v predlog Komisije, ki je pozneje postal Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17, junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), vendar na koncu niso bila vključena v končno besedilo. Zakonodajalca sta ta vprašanja izključila iz uredbe Rim I z jasnim namenom, in sicer da naj Komisija to ponovno predlaga pozneje.

Vprašanja so bila ponovno izpostavljena leta 2015 v okviru akcijskega načrta o uniji kapitalskih trgov. Komisija je maja 2017 z vmesnim pregledom akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov določila preostale ukrepe, ki bodo sprejeti za postavitev temeljev unije kapitalskih trgov do leta 2019, njihov cilj pa je odpraviti ovire za čezmejne naložbe in znižati stroške financiranja.

Obseg poročila

Predlog Komisije vsebuje 15 členov. Dosledno upošteva uredbi Rim I in II. V ospredju tega poročila so določbe, določene v tem predlogu, medtem ko so določbe, ki so zgolj prepisane iz uredb Rim I in II, ostale nespremenjene. To stališče je bilo zavzeto zlasti z namenom, da bi se lahko zakonodajni postopek zaključil pred koncem tega zakonodajnega obdobja.

Glavno pravilo

Glavno pravilo v predlogu Komisije je, da se za odstop terjatev uporablja pravo običajnega prebivališča odstopnika terjatve. To pravilo velja v nekaterih državah članicah, medtem ko v drugih uporabljajo pravo, ki se uporablja za odstopljeno terjatev. Glavne negativne posledice odstopa se lahko izkažejo za odstopnikovega upnika ali tretje stranke, povezane z odstopnikom. Tako bo pravo običajnega prebivališča odstopnika omogočilo visoko stopnjo preglednosti in predvidljivosti za morebitne zainteresirane tretje osebe.

Izrecna izključitev dolžnikov

Pravo, ki se uporablja za posledice odstopa za dolžnika, ureja člen 14 uredbe Rim I. Če dolžnikov ne bi izrecno izključili iz tretjih oseb v skladu s to uredbo, bi to pomenilo, da se določba uredbe Rim I uporablja kot lex specialis, in bi se lahko pojavilo vprašanje, do katere mere ta uredba dopolnjuje uredbo Rim I. Da bi se posledice za tretje osebe za dolžnike urejale le z uredbo Rim I, jih je treba izrecno izključiti iz te uredbe.

Izključitev postopkov v primeru insolventnosti

Uredba (EU) št. 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti vsebuje pravila v zvezi s pravom, ki se uporablja. Zato bi bilo treba odstope, ki se izvedejo v okviru kolektivnega postopka v skladu z navedeno uredbo, izključiti iz področja uporabe te uredbe.

Listinjenje

Komisija je predlagala, da bi imela odstopnik in prevzemnik možnost izbire prava, ki se uporablja za posledice odstopa terjatve za tretje osebe. Tako pravilo je v nasprotju z enim temeljnih načel evropskega civilnega prava: pogodbeni stranki s pogodbo ne moreta razpolagati s pravicami tretjih oseb. S tem, da bi stranki pogodbe o odstopu terjatve imeli popolno diskrecijo glede tega, zlasti v smislu člena 3, bi se šlo predaleč. Z rešitvijo, na podlagi katere bi stranki v pogodbi o listinjenju lahko določili, da se pravo, ki velja za največ terjatev, uporablja za vse terjatve, bi se te zadeve poenostavile, obenem pa bi se ohranila zadostna raven zaščite tretjih oseb.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Pravo, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe

Referenčni dokumenti

COM(2018)0096 – C8-0109/2018 – 2018/0044(COD)

Datum predložitve EP

7.3.2018

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

16.4.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

16.4.2018

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja

Datum sklepa

ECON

20.6.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Pavel Svoboda

27.3.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

24.4.2018

15.5.2018

20.6.2018

 

Datum sprejetja

10.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Rosa Estaràs Ferragut, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Evelyne Gebhardt, Răzvan Popa

Datum predložitve

17.7.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

17

+

ALDE

EFDD

ENF

PPE

S&D

VERTS/ALE

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

Joëlle Bergeron

Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

Rosa Estaràs Ferragut, Emil Radev, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Evelyne Gebhardt, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Razvan Popa

Max Andersson, Pascal Durand

0

-

 

 

1

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 28. avgust 2018Pravno obvestilo