Postopek : 2017/2253(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0263/2018

Predložena besedila :

A8-0263/2018

Razprave :

PV 10/09/2018 - 26
CRE 10/09/2018 - 26

Glasovanja :

PV 11/09/2018 - 6.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0326

POROČILO     
PDF 593kWORD 56k
18.7.2018
PE 619.408v03-00 A8-0263/2018

o odnosih med EU in tretjimi državami glede regulacije in nadzora finančnih storitev

(2017/2253(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Brian Hayes

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o odnosih med EU in tretjimi državami glede regulacije in nadzora finančnih storitev

(2017/2253(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, z dne 25. februarja 2009,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 s priporočili Komisiji o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS)(1),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 15. maja 2014 z naslovom Ekonomski pregled programa za finančno regulacijo (SWD(2014)0158),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 8. avgusta 2014 o delovanju evropskih nadzornih organov in Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) (COM(2014)0509),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2016 z naslovom „Poziv k predložitvi dokazov – regulativni okvir EU za finančne storitve” (COM(2016)0855),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za finančno regulacijo in unijo kapitalskih trgov(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. februarja 2017 z naslovom Odločitve EU o enakovrednosti v politiki finančnih storitev: ocena (SWD(2017)0102),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0263/2018),

A.  ker je bilo od finančne krize na finančnem področju sprejetih več kot 40 novih zakonodajnih aktov, od katerih jih 15 vključuje „določbe za tretje države“, ki Komisiji omogočajo, da v imenu EU enostransko odloča, ali se regulativna pravila v tujih jurisdikcijah lahko štejejo za enakovredna;

B.  ker sta enakovrednost in pravica do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem zelo različna pojma, ki regulatorjem, nadzornikom, finančnim institucijam in udeležencem na trgu zagotavljata različne pravice in obveznosti; ker se pravice do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem z odločitvami o enakovrednosti ne prenašajo na finančne institucije s sedežem v tretjih državah, saj je ta koncept neločljivo povezan z notranjim trgom in njegovim skupnim regulativnim, nadzornim, izvršilnim in pravosodnim okvirom;

C.  ker v noben trgovinski sporazum, ki ga je sklenila EU, še niso bile vključene določbe o vzajemnem čezmejnem dostopu za finančne storitve;

D.  ker odločitve o enakovrednosti ne temeljijo na enotnem okviru; ker vsak zakonodajni akt določa namenski sistem za ugotavljanje enakovrednosti, ki je prilagojen vsakokratnim ciljem politike; ker veljavne določbe o enakovrednosti ponujajo različne pristope, ki omogočajo vrsto možnih koristi, odvisno od ponudnika finančnih storitev in trga, na katerem deluje;

E.  ker je enakovrednost med drugim orodje za spodbujanje mednarodnega usklajevanja na področju regulacije, s katerim bi lahko ob enakih konkurenčnih pogojih povečali konkurenco na notranjem trgu EU, obenem pa preprečili regulativno arbitražo, zaščitili potrošnike in vlagatelje ter ohranili finančno stabilnost EU in dosledno delovanje njenega enotnega trga; ker je enakovrednost tudi orodje za zagotavljanje pravične in enake obravnave pri urejanju in nadzoru finančnih institucij v EU in v tretjih državah;

F.  ker odločitve o enakovrednosti temeljijo na enotnem pravilniku EU in se sprejemajo na podlagi tehnične ocene; ker bi moral zanje kljub temu veljati večji nadzor Parlamenta;

G.  ker Komisija enakovrednost opisuje kot enega od ključnih instrumentov za učinkovito upravljanje čezmejne dejavnosti udeležencev na trgu v trdnem in varnem bonitetnem okolju z jurisdikcijami tretjih držav, ki dosledno spoštujejo, izvajajo in izvršujejo enake visoke standarde bonitetnih pravil kot EU;

H.  ker bo bližnji izstop Združenega kraljestva iz EU lahko znatno vplival na regulacijo in nadzor finančnih storitev, saj so sedanje vezi med državami članicami na tem področju zelo tesne; ker so pogajanja za izstop Združenega kraljestva iz EU še v teku;

I.  ker bodo imele finančne institucije v primeru sprejetja in ratifikacije sporazuma o izstopu, vključno s prehodnim obdobjem, več časa za prilagoditev izstopu Združenega kraljestva iz EU; ker morajo biti Komisija in evropski nadzorni organi pripravljeni zagotoviti finančno stabilnost, celovitost enotnega trga in avtonomnost odločanja v EU, tudi če prehodnega obdobja ne bo;

J.  ker je treba za namene finančne stabilnosti Unije razmisliti o vseh vidikih medsebojne povezanosti trgov tretjih držav in enotnega trga EU;

K.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah Komisijo pozval, „naj predlaga dosleden, skladen, pregleden in praktičen okvir za postopke in odločitve o enakovrednosti tretjih držav, pri čemer naj upošteva analize na podlagi rezultatov ter mednarodne standarde ali dogovore“;

Odnosi s tretjimi državami od začetka krize

1.  ugotavlja, da je EU od finančne krize nadalje razvila finančno regulacijo z obsežnimi reformami in izvajanjem mednarodnih standardov; pozdravlja povečano regulativno in nadzorno sodelovanje med EU in tretjimi državami; priznava, da se je tudi s tem povečala skladnost finančne regulacije na svetovni ravni in da je EU tudi zato postala bolj odporna na svetovne finančne pretrese;

2.  meni, da bi morala EU spodbujati svetovne reforme na področju finančne regulacije, katerih namen je zmanjšati sistemsko tveganje in izboljšati finančno stabilnost, ter si prizadevati za odprt, povezan, učinkovit in odporen finančni sistem, ki bi podpiral trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in naložbe; poudarja, da bi moral kakršen koli okvir mednarodnega regulativnega in nadzornega sodelovanja zaščititi finančno stabilnost v Uniji ter upoštevati njeno regulativno in nadzorno ureditev ter standarde in njihovo uporabo;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da postaja mednarodno sodelovanje vse težje zaradi različnih nacionalnih interesov, del katerih je težnja po prenosu tveganja na druge jurisdikcije;

Postopki EU za ugotavljanje enakovrednosti

4.  ugotavlja, da je več zakonodajnih aktov EU, ki vsebujejo posebne določbe za regulativno sodelovanje s tretjimi državami na področju nadzornega sodelovanja in bonitetnih ukrepov;

5.  poudarja, da je podeljevanje enakovrednosti enostranska odločitev, ki jo EU sprejema na podlagi svojih standardov; meni, da bi mednarodno sodelovanje v nekaterih primerih lahko napredovalo tudi z mednarodnimi sporazumi med EU in tretjimi državami;

6.  poudarja, da bi morala EU druge jurisdikcije spodbujati, naj udeležencem na trgu EU omogočijo dostop do svojih finančnih trgov;

7.  poudarja, da bi morala EU v odnosih s tretjimi državami na področju regulacije in nadzora finančnih storitev povečati davčno sodelovanje z njimi v skladu z mednarodnimi standardi in standardi EU; meni, da bi morale biti odločitve o enakovrednosti odvisne od tega, ali imajo tretje države zadovoljiva pravila za boj proti davčnim utajam, davčnim goljufijam, izogibanju davkom in pranju denarja;

8.  priznava, da je ureditev EU za enakovrednost sestavni del številnih regulativnih in nadzornih zakonodajnih aktov o finančnih storitvah in lahko prinese različne koristi, kot so: večja konkurenca, povečan dotok kapitala v EU, več instrumentov in naložbenih možnosti za podjetja in vlagatelje v EU ter boljše varstvo in finančna stabilnost vlagateljev in potrošnikov;

9.  ponovno poudarja, da odločitve o enakovrednosti finančnim institucijam s sedežem v tretjih državah v večini primerov ne podeljujejo pravice do opravljanja finančnih storitev po vsej EU; poudarja, da institucijam tretjih držav v nekaterih primerih omogočajo omejen dostop do enotnega trga za nekatere proizvode in storitve;

10.  v nasprotju s tem poudarja, da podjetja pridobijo z enotnim dovoljenjem za čezmejno opravljanje storitev po vsej EU pravico opravljati finančne storitve po vsem evropskem gospodarskem prostoru z licenco, ki jim jo je podelila matična država, in pod njenim nadzorom, zato enotno dovoljenje ni na voljo finančnim institucijam s sedežem v državah, ki niso članice tega gospodarske prostora, saj temelji na sklopu bonitetnih zahtev, usklajenih v okviru prava EU, in na vzajemnem priznavanju licenc;

11.  poudarja, da je namen sistema enakovrednosti EU zagotavljati regulativno zbliževanje in povečati nadzorno sodelovanje na podlagi standardov EU in mednarodnih standardov, zagotavljati enako obravnavo finančnih institucij iz EU in tretjih držav, obenem pa ohranjati finančno stabilnost EU ter ščititi vlagatelje in potrošnike;

12.  meni, da bi bilo glede na trenutno stanje za postopek EU za podeljevanje enakovrednosti boljše, če bi imel Evropski parlament večji vpogled vanj; meni, da bi se preglednost izboljšala s strukturiranim, horizontalnim in praktičnim okvirom, smernicami za priznavanje nadzornih okvirov tretjih držav in stopnjo razčlenjenosti ocene teh okvirov;

13.  meni, da bi morale biti odločitve o enakovrednosti objektivne, sorazmerne in prilagojene tveganjem, hkrati pa bi morale upoštevati visoke standarde predpisov EU; poleg tega meni, da bi bilo treba odločitve o enakovrednosti sprejemati v najboljšem interesu Unije, njenih držav članic in državljanov, pri tem pa upoštevati finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, celovitost trga, zaščito vlagateljev in potrošnikov ter delovanje notranjega trga;

14.  meni, da so ocene enakovrednosti tehnične narave, vendar ugotavlja, da imajo odločitve o enakovrednosti jasno politično razsežnost in po možnosti uravnovešajo različne cilje politike; vztraja, da bi morala Parlament in Svet ustrezno nadzorovati postopek za podelitev enakovrednosti tretji državi na področju finančnih storitev ter da bi bilo treba te odločitve zaradi večje preglednosti sprejemati z delegiranimi akti, po potrebi pa omogočiti tudi s postopkom zgodnjega nenasprotovanja;

15.  ugotavlja, da je imela odločitev Komisije z dne 21. decembra 2017 o podelitvi enakovrednosti mestom trgovanja z delnicami v Švici kot del postopka podeljevanja enakovrednosti v okviru direktive in uredbe o trgih finančnih instrumentov, ki je omejena na obdobje 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, če bo dosežen zadosten napredek glede skupnega institucionalnega okvira, jasno politično razsežnost;

16.  ugotavlja, da ima Komisija zlasti ob večjih regulativnih odstopanjih v tretji državi pravico preklicati odločitev o enakovrednosti, in meni, da bi se morala pred sprejetjem take odločitve primerno in načeloma vnaprej posvetovati s Parlamentom; poziva k uvedbi preglednih postopkov za sprejetje, preklic ali začasni umik odločitve o enakovrednosti;

17.  meni, da bi bilo treba oblikovati dosleden okvir za stalni nadzor enakovredne ureditve v tretji državi; meni, da bi morali biti evropski nadzorni organi pristojni za svetovanje Komisiji ter spremljanje razvoja na regulativnem in nadzornem področju v tretjih državah, saj bi ta lahko zaradi povezanosti finančnih sistemov vplival na Unijo; poziva, da mora biti Parlament obveščen o regulativnih in nadzornih pregledih v tretjih državah; pri tem opozarja na zakonodajni paket o pregledu evropskega sistema finančnega nadzora, v katerem je predvideno okrepljeno spremljanje odločitev o enakovrednosti, ki vključuje regulativna vprašanja, nadzor in izvrševanje ter razmere na trgu v tretji državi;

18.  meni, da morajo tretje države s prihodnjim okvirom EU o enakovrednosti evropske nadzorne organe obveščati o vseh spremembah nacionalnih predpisov ter da bi moralo odločitev o enakovrednosti pogojevati dobro regulativno in nadzorno sodelovanje ter izmenjava informacij; prav tako meni, da bi morale tretje države vzdrževati reden dialog z EU;

19.  poziva Komisijo, naj pregleda in zagotovi jasen okvir za pregledno, skladno in dosledno uporabo postopkov podeljevanja enakovrednosti, s katerim bo uveden izboljšan postopek za ugotavljanje, pregled, začasni umik ali preklic enakovrednosti; poziva Komisijo, naj oceni koristi uvedbe prijavnega postopka za podeljevanje enakovrednosti tretjim državam;

20.  poziva, naj pristojni evropski nadzorni organ stalno spremlja odločitve o enakovrednosti, rezultate tega spremljanja pa objavi; poudarja, da bi moralo spremljanje obsegati ustrezno zakonodajo, prakso izvrševanja in nadzorno prakso, pa tudi večje zakonodajne spremembe in razvoj na trgu v ustrezni tretji državi; poleg tega poziva evropske nadzorne organe, naj pripravijo ad hoc oceno razvoja v tretjih državah, ki bo temeljila na obrazloženih zahtevah Parlamenta, Sveta in Komisije;

21.  poziva Komisijo, naj preuči sedanji sistem dodeljevanja enakovrednosti in oceni, ali prispeva k enakim konkurenčnim pogojem za finančne institucije iz EU in tretjih držav, obenem ohranja finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, celovitost trga, zaščito vlagateljev in potrošnikov ter delovanje notranjega trga; meni, da bi bilo treba ta pregled, po potrebi skupaj s predlogi za izboljšanje, objaviti;

22.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu letno poroča o vseh odločitvah o podelitvi enakovrednosti, pri tem pa vključi odločitve o podelitvi, začasnem umiku ali preklicu enakovrednosti in navede razloge za svoje odločitve;

23.  opozarja na pomen evropskih nadzornih organov pri analizi nadzornih in regulativnih okvirov tretjih držav in v zvezi s tem poziva, da je treba ustreznim evropskim nadzornim organom omogočiti in dodeliti pristojnost, da zbirajo, urejajo in analizirajo podatke; opozarja na vlogo pristojnega nacionalnega organa v postopku izdaje dovoljenj za finančne institucije, ki želijo upravljanje portfelja ali obvladovanje tveganja deloma prenesti na ponudnike storitev v tretjih državah, v katerih je regulativna ureditev primerljiva z ureditvijo v EU, ter na pomen nadzornega zbliževanja; je seznanjen s stalnim pregledom, ki ga opravljajo evropski nadzorni organi, zlasti s predlogi o nadzoru ureditev o prenosu, zunanjem izvajanju ali prenosu tveganja finančnih institucij; meni, da bi morali evropski nadzorni organi in pristojni nacionalni organi tesno sodelovati, da bi delili najboljšo prakso in zagotovili enotno izvajanje regulativnega sodelovanja in dejavnosti s tretjimi državami;

Vloga EU pri določitvi globalnih standardov za finančno regulacijo

24.  poudarja pomen aktivne vloge EU pri določitvi globalnih standardov kot načina doseganja mednarodne doslednosti na področju finančne regulacije, s čimer bi se povečala finančna stabilnost, zmanjšalo sistemsko tveganje, zaščitili potrošniki in vlagatelji, preprečevale regulativne vrzeli med jurisdikcijami in oblikoval učinkovit mednarodni finančni sistem;

25.  poziva k dejavnemu sodelovanju Unije in držav članic v organih, ki bodo oblikovali globalne standarde na področju finančnih storitev; želi spomniti na pozive Komisiji iz svojega poročila o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov;

26.  v ta namen poziva tudi k nadgradnji skupnega foruma o finančnem urejanju med EU in ZDA, da bodo srečanja, v okviru katerih poteka, rednejša, da bi zagotovili pogostejše in doslednejše usklajevanje;

27.  poudarja, da za izboljšanje odnosov na področju finančnih storitev s tretjimi državami in okrepitev kapitalskih trgov EU ne sme veljati, da se medsebojno izključujeta; zato poudarja, da je treba pri projektu unije kapitalskih trgov doseči napredek;

o

o  o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0202.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0006.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0069.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

11.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Petr Ježek, Barbara Kappel, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Manuel dos Santos, Paloma López Bermejo, Luigi Morgano, Siegfried Mureşan, Joachim Starbatty, Romana Tomc, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

46

+

ALDE

Petr Ježek, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Joachim Starbatty

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

ENF

Barbara Kappel

PPE

Pilar Ayuso, Burkhard Balz, Markus Ferber, Brian Hayes, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Romana Tomc

S&D

Pervenche Berès, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Luigi Morgano, Alfred Sant, Manuel dos Santos, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

Verts/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

4

-

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Martin Schirdewan, Miguel Viegas

2

0

ENF

Gerolf Annemans, Marco Zanni

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 29. avgust 2018Pravno obvestilo