POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)

30.7.2018 - (COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Angelika Niebler
Pripravljavec mnenja (*):
Nicola Danti, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika


Postopek : 2017/0225(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0264/2018
Predložena besedila :
A8-0264/2018
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)

(COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0477),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0310/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018[1],

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za proračun in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0264/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Omrežja in informacijski sistemi ter telekomunikacijska omrežja in storitve imajo ključno vlogo v družbi ter so postali temelj gospodarske rasti. Informacijske in komunikacijske tehnologije so osnova za kompleksne sisteme, ki podpirajo družbene dejavnosti, omogočajo, da naša gospodarstva delujejo v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, energetika, finance in promet, ter zlasti podpirajo delovanje notranjega trga.

(1)  Omrežja in informacijski sistemi ter telekomunikacijska omrežja in storitve imajo ključno vlogo v družbi ter so postali temelj gospodarske rasti. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so osnova za kompleksne sisteme, ki podpirajo vsakodnevne družbene dejavnosti, omogočajo, da naša gospodarstva delujejo v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, energetika, finance in promet, ter zlasti podpirajo delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Med posamezniki, podjetji in vladami po vsej Uniji prevladuje uporaba omrežij in informacijskih sistemov. Digitalizacija in povezljivost postajata poglavitni značilnosti vse večjega števila izdelkov in storitev, s prihodom interneta stvari (IoT) pa naj bi se v naslednjem desetletju po vsej EU začelo uporabljati na milijone, morda celo milijarde povezanih digitalnih naprav. Medtem ko je vse več naprav povezanih z internetom, v njihovo zasnovo nista zadostno vključeni varnost in odpornost, kar vodi v nezadostno kibernetsko varnost. Omejeno certificiranje zato pomeni nezadostne informacije za organizacijske in posamezne uporabnike o lastnostih izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti, kar spodkopava zaupanje v digitalne rešitve.

(2)  Med posamezniki, podjetji in vladami po vsej Uniji prevladuje uporaba omrežij in informacijskih sistemov. Digitalizacija in povezljivost postajata poglavitni značilnosti vse večjega števila izdelkov in storitev, s prihodom interneta stvari (IoT) pa naj bi se v naslednjem desetletju po vsej EU začelo uporabljati na milijone, morda celo milijarde povezanih digitalnih naprav. Medtem ko je vse več naprav povezanih z internetom, v njihovo zasnovo nista zadostno vključeni varnost in odpornost, kar vodi v nezadostno kibernetsko varnost. Omejeno certificiranje zato pomeni nezadostne informacije za organizacijske in posamezne uporabnike o lastnostih izdelkov, procesov in storitev IKT glede kibernetske varnosti, kar spodkopava zaupanje v digitalne rešitve. Ta ambicija je v osrčju načrta Evropske komisije za reformo, katerega cilj je doseči enotni digitalni trg, saj omrežja informacijske in komunikacijske tehnologije zagotavljajo močno oporo digitalnim izdelkom in storitvam, ki potencialno lahko podprejo vse vidike našega življenja in poganjajo evropsko gospodarsko rast. Vzpostavljeni morajo biti bistveni tehnološki temeljniki, na katerih slonijo pomembna področja, kot so e-zdravje, internet stvari, umetna inteligenca, kvantna tehnologija, inteligentni prometni sistem in napredna proizvodnja, da bi lahko v celoti dosegli vse cilje enotnega digitalnega trga.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Večja digitalizacija in povezljivost vodita v večja tveganja na področju kibernetske varnosti, zaradi česar je družba na splošno bolj ranljiva za kibernetske grožnje, nevarnosti, s katerimi se srečujejo posamezniki, vključno z ranljivimi osebami, kot so otroci, pa so večje. Da bi ublažili tovrstno tveganje za družbo, je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi izboljšali kibernetsko varnost v EU in tako omrežja in informacijske sisteme, telekomunikacijska omrežja ter digitalne izdelke, storitve in naprave, ki jih uporabljajo posamezniki, vlade in podjetja (od malih in srednjih podjetij do upravljavcev kritičnih infrastruktur), bolje zaščitili pred kibernetskimi grožnjami.

(3)  Večja digitalizacija in povezljivost vodita v večja tveganja na področju kibernetske varnosti, zaradi česar je družba na splošno bolj ranljiva za kibernetske grožnje, nevarnosti, s katerimi se srečujejo posamezniki, vključno z ranljivimi osebami, kot so otroci, pa so večje. Da bi ublažili tovrstno tveganje za družbo, je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi izboljšali kibernetsko varnost v EU in tako omrežja in informacijske sisteme, telekomunikacijska omrežja ter digitalne izdelke, storitve in naprave, ki jih uporabljajo posamezniki, vlade in podjetja (od malih in srednjih podjetij do upravljavcev kritičnih infrastruktur), bolje zaščitili pred kibernetskimi grožnjami. V zvezi s tem je akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ki ga je 17. januarja 2018 objavila Evropska komisija, korak v pravo smer, zlasti z vseevropsko kampanjo ozaveščanja, namenjeno delavcem v izobraževanju, staršem in učencem, da se spodbudijo spletna varnost, kibernetska higiena in medijska pismenost ter usposabljanje za kibernetsko varnost na podlagi okvira za digitalne kompetence za državljane in da se ljudem omogoči, da uporabljajo tehnologijo z zaupanjem in odgovornostjo.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Meni, da bi bilo treba cilje in naloge agencije ENISA še bolj uskladiti s skupnim sporočilom glede spodbujanje kibernetske higiene in ozaveščenosti; ugotavlja, da je kibernetsko odpornost mogoče doseči z izvajanjem temeljnih načel kibernetske higiene;

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b)  Agencija ENISA bi morala za sektor kibernetske varnosti Unije zagotoviti več praktične podpore na podlagi informacij, zlasti za MSP in zagonska podjetja, ki so ključni viri inovativnih rešitev na področju kibernetske obrambe, ter spodbujati tesnejše sodelovanje z univerzitetnimi raziskovalnimi organizacijami in pomembnimi akterji za zmanjšanje odvisnosti proizvodov kibernetske varnosti od zunanjih virov in oblikovanje strateške oskrbovalne verige znotraj Unije.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši ter povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, potrebujeta boljšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za kibernetsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje kibernetske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši ter povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, potrebujeta boljšo in varnejšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za kibernetsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Potrebe po usposabljanju na področju kibernetske obrambe so precejšnje in se še povečujejo ter se najučinkoviteje zadovoljujejo na ravni Unije. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje kibernetske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Glede na večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, je potreben celovit sklop ukrepov, ki bi temeljili na prejšnjih ukrepih Unije in spodbujali cilje, ki se vzajemno krepijo. Ti vključujejo potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti in pripravljenosti držav članic in podjetij ter po boljšem sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter institucijami, agencijami in organi EU. Poleg tega je treba glede na to, da kibernetske grožnje ne poznajo meja, povečati zmogljivosti na ravni Unije, ki bi lahko dopolnjevale ukrepe držav članic, zlasti v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz. Potrebna so dodatna prizadevanja za večjo ozaveščenost državljanov in podjetij o vprašanjih kibernetske varnosti. Poleg tega bi bilo treba zaupanje v enotni digitalni trg dodatno okrepiti z zagotavljanjem preglednih informacij o ravni varnosti izdelkov in storitev IKT. To je mogoče lažje doseči s certificiranjem na ravni EU, ki bi zagotavljalo skupne zahteve in merila za ocenjevanje glede kibernetske varnosti za vse nacionalne trge in sektorje.

(5)  Glede na večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, je potreben celovit sklop ukrepov, ki bi temeljili na prejšnjih ukrepih Unije in spodbujali cilje, ki se vzajemno krepijo. Ti vključujejo potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti in pripravljenosti držav članic in podjetij ter po boljšem sodelovanju in usklajevanju ter izmenjavi informacij med državami članicami ter institucijami, agencijami in organi EU. Poleg tega je treba glede na to, da kibernetske grožnje ne poznajo meja, povečati zmogljivosti na ravni Unije, ki bi lahko dopolnjevale ukrepe držav članic, zlasti v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz, hkrati pa poudariti pomen ohranjanja in nadaljnjega izboljševanja nacionalnih zmogljivosti za odzivanje na kibernetske grožnje vseh razsežnosti. Potrebna so dodatna prizadevanja za usklajen odziv EU in večjo ozaveščenost državljanov in podjetij o vprašanjih kibernetske varnosti. Glede na to, da kibernetski incidenti zmanjšujejo zaupanje v ponudnike digitalnih storitev in sam enotni digitalni trg, zlasti med potrošniki, bi ga bilo treba poleg tega dodatno okrepiti z zagotavljanjem preglednih informacij o ravni varnosti izdelkov, procesov in storitev IKT, pri tem pa poudariti, da tudi visoka raven kibernetske varnosti ne more zagotoviti, da je izdelek ali storitev IKT povsem varen. To je mogoče lažje doseči s certificiranjem na ravni EU, ki bi zagotavljalo skupne zahteve in merila za ocenjevanje glede kibernetske varnosti za vse nacionalne trge in sektorje, pa tudi s spodbujanjem kibernetske pismenosti. Poleg certificiranja na ravni Unije in glede na vse večjo razpoložljivost naprav interneta stvari obstaja tudi vrsta prostovoljnih ukrepov, ki bi jih zasebni sektor lahko sprejel, da bi okrepil zaupanje v varnost izdelkov, procesov in storitev IKT, kot so tehnologije šifriranja in blokovne verige. Izzivi bi se morali sorazmerno odražati v proračunu, dodeljenem Agenciji, da bi se v obstoječih razmerah zagotovila optimalna funkcionalnost.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Za krepitev struktur evropske varnosti in kibernetske obrambe je pomembno ohranjati in razvijati zmogljivosti držav članic za celovito odzivanje na kibernetske grožnje, vključno s čezmejnimi incidenti, usklajevanje na ravni EU s strani Agencije pa ne bi smelo zmanjšati zmogljivosti ali prizadevanj v državah članicah.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Podjetja in posamezni potrošniki bi morali imeti točne informacije o stopnji varnosti svojih izdelkov IKT. Hkrati je treba razumeti, da noben izdelek ni kibernetski varen in da je treba osnovna pravila za kibernetsko higieno spodbujati in jih prednostno obravnavati.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Unija je že sprejela pomembne ukrepe za zagotovitev kibernetske varnosti in okrepitev zaupanja v digitalne tehnologije. Leta 2013 je bila sprejeta strategija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki naj bi Uniji zagotavljala smernice pri oblikovanju politike glede odziva na kibernetske grožnje in tveganja. V prizadevanjih za boljšo zaščito evropskih državljanov na spletu je Unija leta 2016 sprejela prvi zakonodajni akt na področju kibernetske varnosti, in sicer Direktivo (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnost omrežij in informacij). Direktiva o varnosti omrežij in informacij določa zahteve glede nacionalnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vzpostavlja prve mehanizme za okrepitev strateškega in operativnega sodelovanja med državami članicami ter uvaja obveznosti glede varnostnih ukrepov in priglasitev incidentov v vseh sektorjih, ki so ključni za gospodarstvo in družbo, npr. v energetiki, prometu, vodnem sektorju, bančništvu, infrastrukturah finančnih trgov, zdravstvu, digitalni infrastrukturi, in pri ponudnikih ključnih digitalnih storitev (iskalniki, storitve računalništva v oblaku in spletne tržnice). Pri podpori izvajanju navedene direktive je bila ključna vloga dodeljena agenciji ENISA. Poleg tega je učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti pomembna prednostna naloga v evropski agendi za varnost, saj prispeva k skupnemu cilju doseganja visoke ravni kibernetske varnosti.

(7)  Unija je že sprejela pomembne ukrepe za zagotovitev kibernetske varnosti in okrepitev zaupanja v digitalne tehnologije. Leta 2013 je bila sprejeta strategija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki naj bi Uniji zagotavljala smernice pri oblikovanju politike glede odziva na kibernetske grožnje in tveganja. V prizadevanjih za boljšo zaščito evropskih državljanov na spletu je Unija leta 2016 sprejela prvi zakonodajni akt na področju kibernetske varnosti, in sicer Direktivo (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnost omrežij in informacij). Direktiva o varnosti omrežij in informacij, katere uspeh je močno odvisen od njenega dejanskega izvajanja v državah članicah, izpolnjuje strategijo za enotni digitalni trg ter skupaj z drugimi instrumenti, kot so Direktiva o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva 2002/58/ES, vzpostavlja zahteve glede nacionalnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vzpostavlja prve mehanizme za okrepitev strateškega in operativnega sodelovanja med državami članicami ter uvaja obveznosti glede varnostnih ukrepov in priglasitev incidentov v vseh sektorjih, ki so ključni za gospodarstvo in družbo, npr. v energetiki, prometu, vodnem sektorju, bančništvu, infrastrukturah finančnih trgov, zdravstvu, digitalni infrastrukturi, in pri ponudnikih ključnih digitalnih storitev (iskalniki, storitve računalništva v oblaku in spletne tržnice). Pri podpori izvajanju navedene direktive je bila ključna vloga dodeljena agenciji ENISA. Poleg tega je učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti pomembna prednostna naloga v evropski agendi za varnost, saj prispeva k skupnemu cilju doseganja visoke ravni kibernetske varnosti.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Znano je, da se je po sprejetju strategije EU za kibernetsko varnost leta 2013 in po zadnji reviziji mandata Agencije splošni okvir politike znatno spremenil, tudi v zvezi z bolj negotovimi in manj varnimi svetovnimi razmerami. V tem oziru in v okviru nove politike Unije za kibernetsko varnost je treba pregledati mandat agencije ENISA, da bi opredelili njeno vlogo v spremenjenem ekosistemu kibernetske varnosti in zagotovili, da učinkovito prispeva k odzivanju Unije na izzive na področju kibernetske varnosti, ki izhajajo iz teh korenito spremenjenih groženj in za katere, kot je ugotovljeno v oceni Agencije, sedanji mandat ne zadostuje.

(8)  Znano je, da se je po sprejetju strategije EU za kibernetsko varnost leta 2013 in po zadnji reviziji mandata Agencije splošni okvir politike znatno spremenil, tudi v zvezi z bolj negotovimi in manj varnimi svetovnimi razmerami. V tem oziru in v okviru pozitivne vloge, ki jo je odigrala Agencija skozi leta na področju zbiranja strokovnega znanja, usklajevanja in izgradnje zmogljivosti, ter v okviru nove politike Unije za kibernetsko varnost je treba pregledati mandat agencije ENISA, da bi opredelili njeno vlogo v spremenjenem ekosistemu kibernetske varnosti in zagotovili, da učinkovito prispeva k odzivanju Unije na izzive na področju kibernetske varnosti, ki izhajajo iz teh korenito spremenjenih groženj in za katere, kot je ugotovljeno v oceni Agencije, sedanji mandat ne zadostuje.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Glede na vse večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, bi bilo treba finančne in človeške vire, dodeljene Agenciji, povečati, da bi ustrezali njeni okrepljeni vlogi in nalogam kot tudi kritičnemu položaju v sistemu organizacij, ki varujejo evropski digitalni ekosistem.

(11)  Glede na vse večje grožnje in izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, bi bilo treba finančne in človeške vire, dodeljene Agenciji, povečati, da bi ustrezali njeni okrepljeni vlogi in nalogam kot tudi kritičnemu položaju v sistemu organizacij, ki varujejo evropski digitalni ekosistem, kar bi Agenciji omogočilo učinkovito izvajanje njenih nalog, ki ji jih nalaga ta uredba.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Agencija bi morala razviti in ohranjati visoko raven strokovnega znanja ter delovati kot referenčna točka, ki vzbuja zaupanje v enotni trg zaradi svoje neodvisnosti, kakovosti svetovanja, ki ga zagotavlja, in informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog. Agencija bi morala proaktivno prispevati k prizadevanjem držav članic in Unije ter obenem opravljati svoje naloge ob popolnem sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami držav članic. Poleg tega bi moralo delo Agencije temeljiti na prispevkih in sodelovanju zasebnega sektorja ter drugih zadevnih zainteresiranih strani. Sklop nalog bi moral določati, kako naj Agencija doseže svoje cilje, ter hkrati dopuščati prožnost pri njenem delovanju.

(12)  Agencija bi morala razviti in ohranjati visoko raven strokovnega znanja ter delovati kot referenčna točka, ki vzbuja zaupanje v enotni trg zaradi svoje neodvisnosti, kakovosti svetovanja, ki ga zagotavlja, in informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog. Agencija bi morala proaktivno prispevati k prizadevanjem držav članic in Unije ter obenem opravljati svoje naloge ob popolnem sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami držav članic, pri tem pa preprečevati podvajanje dela, spodbujati sinergijo in dopolnilnost ter s tem zagotavljati usklajenost in javnofinančne prihranke. Poleg tega bi moralo delo Agencije temeljiti na prispevkih in sodelovanju zasebnega in javnega sektorja ter drugih zadevnih zainteresiranih strani. Jasno bi bilo treba opredeliti jasen načrt in sklop nalog ter ciljev, ki naj jih Agencija doseže, hkrati pa bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebno prožnost pri njenem delovanju. Kolikor je mogoče, je treba ohraniti najvišjo stopnjo preglednosti in razširjanja informacij.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Vlogo Agencije bi bilo treba stalno in pravočasno pregledovati, zlasti njeno usklajevalno vlogo v odnosu do držav članic in njihovih nacionalnih organov ter možnost, da bi delovala kot točka „vse na enem mestu“ za države članice ter organe in institucije EU. Oceniti bi bilo treba vlogo Agencije pri preprečevanju razdrobljenosti notranjega trga in morebitni uvedbi obveznih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, če bi razmere v prihodnosti to zahtevale, pa tudi njeno vlogo pri ocenjevanju izdelkov iz tretjih držav, ki vstopajo na trg EU, in morebitnem uvrščanju podjetij, ki ne izpolnjujejo meril EU, na črni seznam.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b)  Da bi lahko zagotovila ustrezno podporo operativnemu sodelovanju v državah članicah, bi morala agencija ENISA še izboljšati svoje tehnične zmogljivosti in strokovno znanje. V ta namen bi morala Agencija postopoma okrepiti svoje osebje, namenjeno tej nalogi, da bi lahko neodvisno zbirala in analizirala različne vrste najrazličnejših groženj za kibernetsko varnost in zlonamerne programske opreme, izvajala forenzične analize in pomagala državam članicam pri odzivanju na obsežne incidente. Da bi se izognili podvajanju obstoječih zmogljivosti v državah članicah, bi morala agencija ENISA izboljšati svoje strokovno znanje in zmogljivosti na podlagi virov v državah članicah, zlasti z napotitvijo nacionalnih strokovnjakov v Agencijo, oblikovanjem nabora strokovnjakov, programi izmenjave osebja, itd.. Pri izbiri osebja, odgovornega za to področje, bi morala Agencija postopoma zagotavljati, da izpolnjuje ustrezne kriterije za zagotavljanje ustrezne podpore.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Agencija bi morala Komisiji pomagati z nasveti, mnenji in analizami v zvezi z vsemi vprašanji Unije, povezanimi z oblikovanjem, posodabljanjem in pregledovanjem politik in prava na področju kibernetske varnosti, vključno z zaščito kritične infrastrukture in kibernetsko odpornostjo. Agencija bi morala delovati kot referenčna točka za svetovanje in strokovno znanje za sektorsko politiko in zakonodajne pobude Unije pri zadevah v zvezi s kibernetsko varnostjo.

(13)  Agencija bi morala Komisiji pomagati z nasveti, mnenji in analizami v zvezi z vsemi vprašanji Unije, povezanimi z oblikovanjem, posodabljanjem in pregledovanjem politik in prava na področju kibernetske varnosti, vključno z zaščito kritične infrastrukture in kibernetsko odpornostjo. Agencija bi morala delovati kot referenčna točka za svetovanje in strokovno znanje za sektorsko politiko in zakonodajne pobude Unije pri zadevah v zvezi s kibernetsko varnostjo. Njeno strokovno znanje bo zlasti potrebno pri pripravi večletnega delovnega programa Unije za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost. Agencija bi morala Parlament redno obveščati o novostih, analizah in pregledih na področju kibernetske varnosti in razvoju njenih nalog.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Temeljna naloga Agencije je, da spodbuja dosledno izvajanje zadevnega pravnega okvira, zlasti učinkovito izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacij, kar je ključno za povečanje kibernetske odpornosti. Glede na hitro razvijajoče se kibernetske grožnje je jasno, da je treba države članice podpirati s celovitejšim medsektorskim pristopom h krepitvi kibernetske odpornosti.

(14)  Temeljna naloga Agencije je, da spodbuja dosledno izvajanje zadevnega pravnega okvira, zlasti učinkovito izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacij, Direktive o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES, kar je ključno za povečanje kibernetske odpornosti. Glede na hitro razvijajoče se kibernetske grožnje je jasno, da je treba države članice podpirati s celovitejšim medsektorskim pristopom h krepitvi kibernetske odpornosti.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Agencija bi morala državam članicam ter institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pomagati pri njihovih prizadevanjih za vzpostavljanje in krepitev zmogljivosti in pripravljenosti za preprečevanje, odkrivanje in odzivanje na težave in incidente na področju kibernetske varnosti kot tudi pri zadevah v zvezi z varnostjo omrežij in informacijskih sistemov. Agencija bi morala zlasti podpirati razvoj in krepitev nacionalnih skupin CSIRT, da bi te dosegle visoko skupno raven zrelosti v Uniji. Agencija bi morala nuditi pomoč tudi pri oblikovanju in posodabljanju strategij Unije in držav članic za varnost omrežij in informacijskih sistemov, zlasti na področju kibernetske varnosti, ter spodbujati razširjanje teh strategij in spremljati napredek pri njihovem izvajanju. Poleg tega bi morala Agencija javnim organom zagotavljati usposabljanje in gradivo za usposabljanje ter po potrebi „usposabljati izvajalce usposabljanj“, da bi državam članicam pomagala pri razvoju lastnih zmogljivosti za usposabljanje.

(15)  Agencija bi morala državam članicam ter institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pomagati pri njihovih prizadevanjih za vzpostavljanje in krepitev zmogljivosti in pripravljenosti za preprečevanje, odkrivanje in odzivanje na težave in incidente na področju kibernetske varnosti kot tudi pri zadevah v zvezi z varnostjo omrežij in informacijskih sistemov. Agencija bi morala zlasti podpirati razvoj in krepitev nacionalnih skupin CSIRT, da bi te dosegle visoko skupno raven zrelosti v Uniji. Agencija bi morala nuditi pomoč tudi pri oblikovanju in posodabljanju strategij Unije in držav članic za varnost omrežij in informacijskih sistemov, zlasti na področju kibernetske varnosti, ter spodbujati razširjanje teh strategij in spremljati napredek pri njihovem izvajanju. Glede na to, da so človeške napake eno od najpomembnejših tveganj za kibernetsko varnost, bi morala Agencija javnim organom nuditi tudi usposabljanja in učno gradivo, v največjem možnem obsegu pa „usposabljati izvajalce usposabljanj“, da bi državam članicam in institucijam ter agencijam Unije pomagala pri razvoju njihovih zmogljivosti za usposabljanje. Agencija bi morala služiti tudi kot kontaktna točka za države članice in institucije Unije, ki bi morale imeti možnost, da jo zaprosijo za pomoč v okviru pristojnosti in vlog, ki so ji dodeljene.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Agencija bi morala zbrati in analizirati nacionalna poročila skupin CSIRT in skupine CERT-EU ter določiti skupna pravila, jezik in terminologijo za izmenjavo informacij. Agencija bi morala v okviru direktive o varnosti omrežij in informacij, ki je določila temelje za prostovoljno izmenjavo tehničnih informacij na operativni ravni z ustanovitvijo mreže skupin CSIRT, vključiti tudi zasebni sektor.

(18)  Agencija bi morala zbrati in analizirati nacionalna poročila skupin CSIRT in skupine CERT-EU ter določiti skupna pravila, jezik in terminologijo za izmenjavo informacij. Agencija bi morala v okviru direktive o varnosti omrežij in informacij, ki je določila temelje za prostovoljno izmenjavo tehničnih informacij na operativni ravni z ustanovitvijo mreže skupin CSIRT, vključiti tudi zasebni in javni sektor.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Agencija bi morala prispevati k odzivu na ravni EU v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz. Ta naloga bi morala vključevati zbiranje ustreznih informacij ter posredovanje med mrežo skupin CSIRT, tehnično skupnostjo in nosilci odločitev, pristojnimi za krizno upravljanje. Poleg tega bi Agencija lahko nudila podporo pri obravnavi incidentov s tehničnega vidika, tako da bi olajšala ustrezno tehnično izmenjavo rešitev med državami članicami in zagotavljala informacije za komuniciranje z javnostjo. Agencija bi morala ta proces podpirati s preskušanjem načinov takšnega sodelovanja v okviru vsakoletnih vaj na področju kibernetske varnosti.

(19)  Agencija bi morala prispevati k odzivu na ravni EU v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz. Ta naloga bi morala vključevati sklic organov držav članic in pomoč pri usklajevanju njihovega odziva, zbiranje ustreznih informacij ter posredovanje med mrežo skupin CSIRT, tehnično skupnostjo in nosilci odločitev, pristojnimi za krizno upravljanje. Poleg tega bi Agencija lahko nudila podporo pri obravnavi incidentov s tehničnega vidika, na primer tako, da bi olajšala ustrezno tehnično izmenjavo rešitev med državami članicami in zagotavljala informacije za komuniciranje z javnostjo. Agencija bi morala ta proces podpirati s preskušanjem načinov takšnega sodelovanja v okviru vsakoletnih vaj na področju kibernetske varnosti. Spoštovati bi morala pristojnosti držav članic na področju kibernetske varnosti, zlasti tistih, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo in nacionalno varnost ter dejavnosti države na področju kazenskega prava.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Države članice lahko podjetja, ki jih je incident prizadel, povabijo, naj sodelujejo z zagotavljanjem potrebnih informacij in pomoči Agenciji, brez poseganja v njihovo pravico do varovanja poslovno občutljivih informacij.

(25)  Države članice lahko podjetja, ki jih je incident prizadel, povabijo, naj sodelujejo z zagotavljanjem potrebnih informacij in pomoči Agenciji, brez poseganja v njihovo pravico do varovanja poslovno občutljivih informacij in informacij, ki so pomembne za javno varnost.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Agencija mora za boljše razumevanje izzivov na področju kibernetske varnosti in z namenom zagotavljanja dolgoročnega strateškega svetovanja državam članicam in institucijam Unije analizirati sedanja in nastajajoča tveganja. V ta namen bi morala Agencija v sodelovanju z državami članicami ter po potrebi statističnimi uradi in drugimi organi zbirati ustrezne informacije ter opravljati analize nastajajočih tehnologij in tematske ocene o pričakovanih družbenih, pravnih, gospodarskih in regulativnih vplivih tehnoloških inovacij na varnost omrežij in informacij, zlasti na kibernetsko varnost. Agencija bi morala poleg tega države članice ter institucije, agencije in organe Unije podpirati pri prepoznavanju novih trendov in preprečevanju težav v zvezi s kibernetsko varnostjo z opravljanjem analiz groženj in incidentov.

(26)  Agencija mora za boljše razumevanje izzivov na področju kibernetske varnosti in z namenom zagotavljanja dolgoročnega strateškega svetovanja državam članicam in institucijam Unije analizirati sedanja in nastajajoča tveganja, incidente, grožnje in šibke točke. V ta namen bi morala Agencija v sodelovanju z državami članicami ter po potrebi statističnimi uradi in drugimi organi zbirati ustrezne informacije ter opravljati analize nastajajočih tehnologij in tematske ocene o pričakovanih družbenih, pravnih, gospodarskih in regulativnih vplivih tehnoloških inovacij na varnost omrežij in informacij, zlasti na kibernetsko varnost. Agencija bi morala poleg tega države članice ter institucije, agencije in organe Unije podpirati pri prepoznavanju novih trendov in preprečevanju težav v zvezi s kibernetsko varnostjo z opravljanjem analiz groženj, incidentov in šibkih točk.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Da bi povečali odpornost Unije, bi morala Agencija razvijati odličnost na področju varnosti internetne infrastrukture in kritičnih infrastruktur z zagotavljanjem svetovanja, smernic in najboljših praks. Agencija bi morala z namenom zagotavljanja lažjega dostopa do bolje strukturiranih informacij o kibernetskih tveganjih in možnih rešitvah razvijati in vzdrževati „informacijsko vozlišče“ Unije – portal „vse na enem mestu“, ki bi javnosti nudil informacije o kibernetski varnosti, ki izhajajo iz institucij, agencij in organov EU in držav članic.

(27)  Da bi povečali odpornost Unije, bi morala Agencija razvijati odličnost na področju varnosti internetne infrastrukture in kritičnih infrastruktur z zagotavljanjem svetovanja, smernic in najboljših praks. Agencija bi morala z namenom zagotavljanja lažjega dostopa do bolje strukturiranih informacij o kibernetskih tveganjih in možnih rešitvah razvijati in vzdrževati „informacijsko vozlišče“ Unije – portal „vse na enem mestu“, ki bi javnosti nudil informacije o kibernetski varnosti, ki izhajajo iz institucij, agencij in organov EU in držav članic. Lažji dostop do bolje strukturiranih informacij o tveganjih kibernetske varnosti in možnih rešitvah bi moral državam članicam pomagati pri izboljšanju svojih zmogljivosti in usklajevanju svojih praks, s čimer bi se povečala njihova splošna odpornost na kibernetske napade.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Agencija bi morala prispevati k ozaveščanju javnosti o tveganjih glede kibernetske varnosti in zagotavljati smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam. Agencija bi morala prispevati tudi k spodbujanju najboljših praks in rešitev na ravni posameznikov in organizacij z zbiranjem in analiziranjem javno dostopnih informacij o pomembnih incidentih ter pripravljanjem poročil, da bi zagotovila smernice za podjetja in državljane ter izboljšala splošno raven pripravljenosti in odpornosti. Agencija bi morala poleg tega v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizirati redne kampanje ozaveščanja in redne javne izobraževalne kampanje za končne uporabnike, katerih namen je spodbujati varnejše ravnanje posameznikov na spletu in povečati ozaveščenost o potencialnih grožnjah v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetsko kriminaliteto, kot so napadi z zvabljanjem, botneti, finančne in bančne goljufije, pa tudi spodbujati osnovno svetovanje o avtentikaciji in varstvu podatkov. Agencija bi morala imeti osrednjo vlogo pri pospeševanju ozaveščenosti končnih uporabnikov glede varnosti naprav.

(28)  Agencija bi morala prispevati k ozaveščanju javnosti o tveganjih glede kibernetske varnosti, vključno s spodbujanjem izobraževanja, in zagotavljati smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom, organizacijam in podjetjem. Agencija bi morala prispevati tudi k spodbujanju najboljših praks na področju kibernetske higiene, kar zajema različne prakse, ki bi jih bilo treba redno izvajati, da bi zaščitili uporabnike in podjetja na spletu, in rešitev na ravni posameznikov, organizacij in podjetij z zbiranjem in analiziranjem javno dostopnih informacij o pomembnih incidentih ter pripravljanjem in objavljanjem poročil ter priročnikov da bi zagotovila smernice za podjetja in državljane ter izboljšala splošno raven pripravljenosti in odpornosti. Agencija ENISA bi si morala prizadevati tudi za to, da bi potrošnikom zagotovila ustrezne informacije o veljavnih certifikacijskih shemah, na primer z zagotavljanjem smernic in priporočil za spletne in nespletne trge. Agencija bi morala poleg tega v skladu z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizirati redne kampanje ozaveščanja in redne javne izobraževalne kampanje za končne uporabnike, katerih namen je spodbujati varnejše ravnanje posameznikov na spletu, digitalno pismenost in povečati ozaveščenost o potencialnih grožnjah v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetsko kriminaliteto, kot so napadi z zvabljanjem, botneti, finančne in bančne goljufije, pa tudi spodbujati osnovno svetovanje o večstopenjski avtentikaciji, nameščanju popravkov, šifriranju, anonimizaciji in varstvu podatkov. Agencija bi morala imeti osrednjo vlogo pri pospeševanju ozaveščenosti končnih uporabnikov glede varnosti naprav in varni uporabi storitev ter spodbujanju uporabe vgrajene varnosti, vgrajene zasebnosti in rešitev za incidente na ravni EU. Pri doseganju tega cilja mora Agencija čim bolje izkoristiti razpoložljive primere najboljše prakse in izkušnje, zlasti akademske institucije in raziskovalce na področju varnosti IT. Glede na to, da so človeške napake in nepoznavanje tveganj kibernetske varnosti glavni dejavnik negotovosti pri kibernetski varnosti, bi bilo treba Agenciji zagotoviti ustrezne vire za izvajanje te funkcije v največjem možnem obsegu.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Agencija bi morala povečati ozaveščenost javnosti o nevarnostih goljufije s podatki in kraje podatkov, ki lahko hudo ogrozijo temeljne pravice posameznikov in pravno državo ter omajejo stabilnost demokratičnih družb ter demokratične procese v državah članicah.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Da bi zagotovili, da lahko Agencija v celoti izpolni svoje cilje, bi morala sodelovati z ustreznimi institucijami, agencijami in organi, vključno s skupino CERT-EU, Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, Evropsko obrambno agencijo (EDA), Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) in vsemi drugimi agencijami EU, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo. Prav tako bi morala sodelovati z organi, ki se ukvarjajo z varstvom podatkov, da bi izmenjevala tehnično znanje in izkušnje ter najboljše prakse kot tudi nudila svetovanje glede vidikov kibernetske varnosti, ki bi lahko vplivali na njihovo delo. Predstavniki organov odkrivanja in pregona ter organov za varstvo podatkov na ravni držav članic in na ravni Unije bi morali imeti možnost, da so zastopani v stalni skupini zainteresiranih strani Agencije. Agencija bi morala pri sodelovanju z organi odkrivanja in pregona v zvezi z vidiki varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo, upoštevati obstoječe informacijske poti in vzpostavljena omrežja.

(30)  Da bi lahko Agencija v celoti izpolnila svoje cilje, bi morala sodelovati z ustreznimi institucijami, nadzornimi in drugimi pristojnimi organi EU, agencijami in organi, vključno s skupino CERT-EU, Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, Evropsko obrambno agencijo (EDA), Agencijo za evropski GNSS (GSA), Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), Evropsko centralno banko (ECB), Evropskim bančnim organom (EBA), Evropskim odborom za varstvo podatkov, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA), in vsemi drugimi agencijami EU, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo. Prav tako bi morala sodelovati z evropskimi organizacijami za standardizacijo, ustreznimi zainteresiranimi stranmi in organi, ki se ukvarjajo z varstvom podatkov, da bi izmenjevala tehnično znanje in izkušnje ter najboljše prakse kot tudi nudila svetovanje glede vidikov kibernetske varnosti, ki bi lahko vplivali na njihovo delo. Predstavniki organov odkrivanja in pregona ter organov za varstvo podatkov na ravni držav članic in na ravni Unije bi morali imeti možnost, da so zastopani v svetovalni skupini agencije ENISA. Agencija bi morala pri sodelovanju z organi odkrivanja in pregona v zvezi z vidiki varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo, upoštevati obstoječe informacijske poti in vzpostavljena omrežja. Vzpostaviti bi morala partnerstva z akademskimi ustanovami, ki imajo raziskovalne pobude na ustreznih področjih, ter ustrezne kanale za prispevke potrošniških in drugih organizacij, ki bi jih morala vedno preučiti.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Agencija bi morala kot članica, ki poleg tega zagotavlja sekretariat za mrežo skupin CSIRT, podpirati skupine CSIRT držav članic in skupino CERT-EU pri operativnem sodelovanju pri vseh zadevnih nalogah mreže skupin CSIRT, kot so opredeljene v direktivi o varnosti omrežij in informacij. Nadalje bi morala Agencija spodbujati in podpirati sodelovanje med ustreznimi skupinami CSIRT v primeru incidentov, napadov ali motenj omrežij ali infrastrukture, ki jo upravljajo ali varujejo skupine CSIRT, in ki vključujejo ali bi lahko vključevali najmanj dve skupini CERT, ob upoštevanju standardnih operativnih postopkov mreže skupin CSIRT.

(31)  Agencija bi morala kot članica, ki poleg tega zagotavlja sekretariat za mrežo skupin CSIRT, podpirati skupine CSIRT držav članic in skupino CERT-EU pri operativnem sodelovanju pri vseh zadevnih nalogah mreže skupin CSIRT, kot so opredeljene v direktivi o varnosti omrežij in informacij. Nadalje bi morala Agencija spodbujati in podpirati sodelovanje med ustreznimi skupinami CSIRT v primeru incidentov, napadov ali motenj omrežij ali infrastrukture, ki jo upravljajo ali varujejo skupine CSIRT, in ki vključujejo ali bi lahko vključevali najmanj dve skupini CERT, ob upoštevanju standardnih operativnih postopkov mreže skupin CSIRT. Agencija lahko na zahtevo Komisije ali države članice izvaja redne neodvisne revizije informacijske varnosti kritične čezmejne infrastrukture, da bi opredelila morebitna tveganja za kibernetsko varnost in pripravila priporočila za okrepitev njihove odpornosti.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Agencija bi morala še naprej razvijati in ohranjati svoje strokovno znanje na področju certificiranja kibernetske varnosti, da bi lahko podpirala politike Unije na tem področju. Agencija bi morala spodbujati uporabo certificiranja kibernetske varnosti v Uniji, vključno s prispevanjem k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost na ravni Unije, da bi tako okrepila preglednost zagotovil izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti kot tudi zaupanje na digitalnem notranjem trgu.

(33)  Agencija bi morala še naprej razvijati in ohranjati svoje strokovno znanje na področju certificiranja kibernetske varnosti, da bi lahko podpirala politike Unije na tem področju. Opirati bi se morala na primere najboljše prakse in spodbujati uporabo certificiranja kibernetske varnosti v Uniji, vključno s prispevanjem k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost na ravni Unije, da bi tako okrepila preglednost zagotovil izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti kot tudi zaupanje na digitalnem notranjem trgu.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Agencija bi morala države članice in ponudnike storitev spodbujati k zvišanju njihovih splošnih varnostnih standardov, da bi vsi uporabniki interneta lahko ustrezno poskrbeli za svojo osebno kibernetsko varnost. Natančneje, ponudniki storitev in proizvajalci izdelkov bi morali umakniti s trga ali reciklirati izdelke in storitve, ki ne izpolnjujejo standardov kibernetske varnosti. Agencija ENISA lahko v sodelovanju s pristojnimi organi razširja informacije o ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev na notranjem trgu ter izdaja opozorila, namenjena ponudnikom storitev in proizvajalcem, s katerimi od njih zahteva, da izboljšajo varnost, tudi kibernetsko, svojih izdelkov in storitev.

(35)  Agencija bi morala države članice , proizvajalce in ponudnike storitev spodbujati k zvišanju njihovih splošnih varnostnih standardov za svoje izdelke, postopke, storitve in sisteme IKT, ki bi morali biti skladni z osnovnimi varnostnimi obveznostmi v skladu z načelom vgrajene in privzete varnosti, zlasti z zagotavljanjem potrebnih posodobitev, tako da se lahko vse uporabnike interneta zavaruje in spodbuja k sprejetju potrebnih ukrepov za zagotovitev lastne osebne kibernetske varnosti. Natančneje, ponudniki storitev in proizvajalci izdelkov bi morali odpoklicati, umakniti s trga ali reciklirati izdelke in storitve, ki ne izpolnjujejo osnovnih obveznosti glede kibernetske varnosti, uvozniki in distributerji pa bi morali zagotoviti, da izdelki, procesi, storitve in sistemi IKT, ki jih dajejo na trg EU, izpolnjujejo veljavne zahteve in ne pomenijo tveganja za evropske potrošnike. Agencija ENISA lahko v sodelovanju s pristojnimi organi razširja informacije o ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev na notranjem trgu ter izdaja opozorila, namenjena ponudnikom storitev in proizvajalcem, s katerimi od njih zahteva, da izboljšajo varnost, tudi kibernetsko, svojih izdelkov, procesov, storitev in sistemov. Agencija bi si morala skupaj z zainteresiranimi stranmi prizadevati za vseevropski pristop k odgovornemu razkrivanju šibkih točk in spodbujati primere najboljše prakse na tem področju.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Agencija bi morala v celoti upoštevati tekoče dejavnosti na področju raziskav, razvoja in tehnološkega ocenjevanja, zlasti tiste, ki potekajo v okviru raznih raziskovalnih pobud Unije, da bi lahko svetovala institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter, po potrebi in na njihovo zahtevo, državam članicam glede potreb pri raziskavah na področju varnosti omrežij in informacij, zlasti kibernetske varnosti.

(36)  Agencija bi morala v celoti upoštevati tekoče dejavnosti na področju raziskav, razvoja in tehnološkega ocenjevanja, zlasti tiste, ki potekajo v okviru raznih raziskovalnih pobud Unije, da bi lahko svetovala institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter, po potrebi in na njihovo zahtevo, državam članicam glede potreb pri raziskavah na področju varnosti omrežij in informacij, zlasti kibernetske varnosti. Natančneje, vzpostaviti bi bilo treba sodelovanje z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC) in Evropski inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT), raziskave na področju varnosti pa bi bilo treba vključiti v deveti okvirni program za raziskave (FP9) in Obzorje 2020.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36a)  Standardi so prostovoljno, tržno usmerjeno orodje za oblikovanje tehničnih zahtev in smernic, ki je nastalo na podlagi odprtega, preglednega in vključujočega postopka. Agencija bi se morala redno posvetovati in tesno sodelovati z evropskimi organizacijami za standardizacijo, zlasti pri pripravi evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Težave, povezane s kibernetsko varnostjo, imajo svetovno razsežnost. Da bi se izboljšali varnostni standardi, je potrebno tesnejše mednarodno sodelovanje, vključno z opredelitvijo skupnih pravil ravnanja, izmenjavo informacij in spodbujanjem hitrejšega mednarodnega sodelovanja pri odzivanju na zadeve, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, pa tudi skupnega globalnega pristopa do teh vprašanj. V ta namen bi morala Agencija podpirati nadaljnjo udeležbo in sodelovanje Unije s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tako da bi po potrebi ustreznim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije zagotavljala potrebno strokovno znanje in analize.

(37)  Težave, povezane s kibernetsko varnostjo, imajo svetovno razsežnost. Da bi se izboljšali varnostni standardi, je potrebno tesnejše mednarodno sodelovanje, vključno z opredelitvijo skupnih pravil obnašanja in kodeksa vedenja, uporabo mednarodnih standardov, izmenjavo informacij, spodbujanjem hitrejše vzpostavitve mednarodnega sodelovanja pri odzivanju na zadeve, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, pa tudi skupnega globalnega pristopa do teh vprašanj. V ta namen bi morala Agencija podpirati nadaljnjo udeležbo in sodelovanje Unije s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tako da bi po potrebi ustreznim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije zagotavljala potrebno strokovno znanje in analize.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije, bi moral določati splošno usmeritev dejavnosti Agencije in zagotavljati, da ta naloge opravlja v skladu s to uredbo. Na upravni odbor bi bilo treba prenesti pooblastila, potrebna za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejetje ustreznih finančnih pravil, uvedbo preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev Agencije, sprejetje enotnega programskega dokumenta Agencije in lastnega poslovnika, imenovanje izvršnega direktorja ter odločitev o podaljšanju in koncu mandata izvršnega direktorja.

(40)  Upravni odbor, ki zastopa države članice in Komisijo ter zainteresirane strani, relevantne za cilje Agencije, bi moral določati splošno usmeritev dejavnosti Agencije in zagotavljati, da ta naloge opravlja v skladu s to uredbo. Na upravni odbor bi bilo treba prenesti pooblastila, potrebna za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejetje ustreznih finančnih pravil, uvedbo preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev Agencije, sprejetje enotnega programskega dokumenta Agencije in lastnega poslovnika, imenovanje izvršnega direktorja ter odločitev o podaljšanju in koncu mandata izvršnega direktorja. Ker so naloge Agencije zelo tehnične in znanstvene, bi morali imeti člani upravnega odbora ustrezne izkušnje in visoko raven strokovnega znanja s področij delovanja Agencije.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Da bi Agencija pravilno in učinkovito delovala, bi morale Komisija in države članice zagotoviti, da imajo osebe, ki so imenovane v upravni odbor, ustrezno strokovno znanje in izkušnje na funkcijskih področjih. Komisija in države članice bi si morale prizadevati tudi za omejitev menjav svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje.

(41)  Da bi Agencija pravilno in učinkovito delovala, bi morale Komisija in države članice zagotoviti, da imajo osebe, ki so imenovane v upravni odbor, ustrezno strokovno znanje in izkušnje na funkcijskih področjih. Komisija in države članice bi si morale prizadevati tudi za omejitev menjav svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje. Ker imajo znanja in spretnosti, potrebne za delo v Agenciji, visoko tržno vrednost, je treba zagotoviti, da so plače in socialni pogoji, ponujeni vsem zaposlenim v Agenciji, konkurenčni, da bi se za delo v njej lahko odločali najboljši strokovnjaki.

Obrazložitev

Da bi imela agencija ENISA ustrezno raven strokovnega znanja, mora biti konkurenčen delodajalec na zelo konkurenčnem trgu.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Da bi Agencija delovala nemoteno, je treba njenega izvršnega direktorja imenovati na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s področja kibernetske varnosti, izvršni direktor pa mora svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno. V ta namen bi moral izvršni direktor po predhodnem posvetovanju s Komisijo pripraviti predlog delovnega programa Agencije ter sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovil nemoteno izvajanje delovnega programa Agencije. Izvršni direktor bi moral pripraviti letno poročilo, ki se predloži upravnemu odboru, ter osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov za Agencijo ter izvrševati proračun. Nadalje bi moral izvršni direktor imeti možnost, da ustanovi ad hoc delovne skupine, da preučijo posamezna vprašanja, zlasti znanstvene, tehnološke, pravne ali družbeno-gospodarske narave. Izvršni direktor bi moral zagotoviti, da so člani ad hoc delovnih skupin izbrani v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, pri čemer bi moral glede na posamezno vprašanje ustrezno upoštevati ravnovesje med predstavniki javnih uprav držav članic, institucij Unije in zasebnega sektorja, vključno s podjetji, uporabniki in znanstveniki s področja varnosti omrežij in informacij.

(42)  Da bi Agencija delovala nemoteno, je treba njenega izvršnega direktorja imenovati na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s področja kibernetske varnosti, izvršni direktor pa mora svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno. V ta namen bi moral izvršni direktor po predhodnem posvetovanju s Komisijo pripraviti predlog delovnega programa Agencije ter sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovil nemoteno izvajanje delovnega programa Agencije. Izvršni direktor bi moral pripraviti letno poročilo, ki se predloži upravnemu odboru, ter osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov za Agencijo ter izvrševati proračun. Nadalje bi moral izvršni direktor imeti možnost, da ustanovi ad hoc delovne skupine, da preučijo posamezna vprašanja, zlasti znanstvene, tehnološke, pravne ali družbeno-gospodarske narave. Izvršni direktor bi moral zagotoviti, da so člani ad hoc delovnih skupin izbrani v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, pri čemer bi moral glede na posamezno vprašanje ustrezno upoštevati uravnoteženo zastopanost spolov ter ravnovesje med predstavniki javnih uprav držav članic, institucij Unije in zasebnega sektorja, vključno s podjetji, uporabniki in znanstveniki s področja varnosti omrežij in informacij.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Agencija bi morala imeti stalno skupino zainteresiranih strani, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila reden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Stalna skupina zainteresiranih strani, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, in o njih obvestiti Agencijo. Sestava stalne skupine zainteresiranih strani, ki naj bi podala svoj prispevek predvsem glede osnutka delovnega programa, in naloge, dodeljene tej skupini, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu Agencije.

(44)  Agencija bi morala imeti svetovalno skupino agencije ENISA, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila reden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov, znanstveno skupnostjo in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Svetovalna skupina agencije ENISA, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, in o njih obvestiti Agencijo. Sestava stalne skupine zainteresiranih strani, ki naj bi podala svoj prispevek predvsem glede osnutka delovnega programa, in naloge, dodeljene tej skupini, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu Agencije. Komisija bo glede na pomen certifikacijskih zahtev za zagotovitev zaupanja v internet stvari posebej pretehtala izvedbene ukrepe, s katerimi bi zagotovila uskladitev varnostnih standardov za naprave interneta stvari v vsej EU.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(44a)  Agencija bi morala imeti skupino zainteresiranih strani za postopek certificiranja, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila redni dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov, znanstveno skupnostjo in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. V skupini zainteresiranih strani za postopek certificiranja, ki jo ustanovi izvršni direktor, bi morali sodelovati splošni svetovalni odbor, ki bi zagotavljal informacije o tem, kateri izdelki in storitve IKT bodo zajeti v prihodnjih evropskih certifikacijskih shemah na področju informacijske varnosti, in ad hoc odbori, ki bi prispevali k predlaganju, razvoju in sprejetju zahtevanih evropskih programov za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Da se Agenciji zagotovita popolna samostojnost in neodvisnost ter se ji omogoči, da lahko opravlja dodatne in nove naloge, tudi nepredvidene nujne naloge, bi ji bilo treba dodeliti zadostna lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije. Večina osebja Agencije bi morala neposredno sodelovati pri operativnem izvajanju njenega mandata. Državi članici gostiteljici ali vsaki drugi državi članici bi moralo biti dovoljeno, da lahko prostovoljno prispeva k prihodkom Agencije. Za subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi se moral še vedno uporabljati postopek za sprejemanje proračuna Unije. Revizijo zaključnih računov Agencije bi moralo opraviti Računsko sodišče, da bi bili zagotovljeni preglednost in odgovornost.

(46)  Da se Agenciji zagotovita popolna samostojnost in neodvisnost ter se ji omogoči, da lahko opravlja dodatne in nove naloge, tudi nepredvidene nujne naloge, bi ji bilo treba dodeliti zadostna lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije. Za zagotovitev, da ima Agencija zadostne zmogljivosti za izpolnjevanje vseh svojih nalog in ciljev, ki jih je vedno več, je ustrezen proračun bistvenega pomen. Večina osebja Agencije bi morala neposredno sodelovati pri operativnem izvajanju njenega mandata. Državi članici gostiteljici ali vsaki drugi državi članici bi moralo biti dovoljeno, da lahko prostovoljno prispeva k prihodkom Agencije. Za subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi se moral še vedno uporabljati postopek za sprejemanje proračuna Unije. Revizijo zaključnih računov Agencije bi moralo opraviti Računsko sodišče, da bi bili zagotovljeni preglednost, odgovornost in učinkovitost porabljenih sredstev.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ugotavljanje skladnosti pomeni proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede izdelka, postopka, storitve, sistema, osebe ali organa izpolnjene. Za namene te uredbe bi bilo treba certificiranje šteti za vrsto ugotavljanja skladnosti glede lastnosti izdelka, postopka, storitve, sistema ali kombinacije teh elementov (v nadaljnjem besedilu: izdelki in storitve IKT), povezane s kibernetsko varnostjo, ki ga izvede neodvisna tretja stran, ki ni proizvajalec izdelka ali ponudnik storitev. Certificiranje samo po sebi ne more jamčiti, da so certificirani izdelki in storitve IKT kibernetsko varni. Gre bolj za postopek in tehnično metodologijo za potrditev, da so bili izdelki in storitve IKT preskušeni ter da izpolnjujejo nekatere zahteve glede kibernetske varnosti, določene drugje, na primer v tehničnih standardih.

(47)  Ugotavljanje skladnosti pomeni proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede izdelka, postopka, storitve, sistema, osebe ali organa izpolnjene. Za namene te uredbe bi bilo treba certificiranje šteti za vrsto ugotavljanja skladnosti glede lastnosti izdelka, postopka, storitve, sistema ali kombinacije teh elementov (v nadaljnjem besedilu: izdelki, procesi in storitve IKT), povezane s kibernetsko varnostjo, ki ga izvede neodvisna tretja stran ali, kadar samoocena to dovoljuje, proizvajalec izdelka ali ponudnik storitev. Samooceno lahko opravi proizvajalec izdelka, MSP ali ponudnik storitev iz te uredbe in, če je primerno, kot je določeno v novem zakonodajnem okviru in v skladu z njim. Poleg tega jo lahko opravi proizvajalec izdelka ali gospodarski subjekt, kadar ni pričakovati, da bi bila verjetnost incidenta v zvezi s kibernetsko varnostjo in/ali verjetnost, da bo tak incident povzročil resno škodo za družbo ali njen velik del, visoka ali precejšnja, pri čemer se upošteva uporaba zadevnega izdelka ali storitve, i jo je predvidel proizvajalec ali ponudnik storitev. Certificiranje samo po sebi ne more jamčiti, da so z njim kriti izdelki, procesi in storitve IKT kibernetsko varni, s čimer je treba tudi seznaniti potrošnike in podjetja. Gre bolj za postopek in tehnično metodologijo za potrditev, da so bili izdelki, procesi in storitve IKT preskušeni ter da izpolnjujejo nekatere zahteve glede kibernetske varnosti, določene drugje, na primer v tehničnih standardih. Ti tehnični standardi vključujejo navedbo, ali lahko proizvod, proces ali storitev IKT opravlja svoje redne funkcije brez povezave z internetom.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Certificiranje kibernetske varnosti ima pomembno vlogo pri krepitvi zaupanja in varnosti izdelkov in storitev IKT. Enotni digitalni trg, zlasti podatkovno gospodarstvo in internet stvari, lahko uspevajo le, če obstaja splošno zaupanje javnosti, da ti izdelki in storitve nudijo določeno stopnjo zagotovila kibernetske varnosti. Povezani in avtomatizirani avtomobili, elektronski medicinski pripomočki, nadzorni sistemi industrijske avtomatizacije ter pametna omrežja so le nekateri primeri sektorjev, v katerih je certificiranje že razširjeno ali se bo verjetno uporabljalo v bližnji prihodnosti. Sektorji, ki jih ureja direktiva o varnosti omrežij in informacij, so poleg tega sektorji, v katerih je certificiranje kibernetske varnosti ključnega pomena.

(48)  Evropsko certificiranje kibernetske varnosti ima ključno vlogo pri krepitvi zaupanja in varnosti izdelkov, procesov in storitev IKT. Enotni digitalni trg, zlasti podatkovno gospodarstvo in internet stvari, lahko uspevajo le, če obstaja splošno zaupanje javnosti, da ti izdelki in storitve nudijo visoko stopnjo zagotovila kibernetske varnosti. Povezani in avtomatizirani avtomobili, elektronski medicinski pripomočki, nadzorni sistemi industrijske avtomatizacije ter pametna omrežja so le nekateri primeri sektorjev, v katerih je certificiranje že razširjeno ali se bo verjetno uporabljalo v bližnji prihodnosti. Sektorji, ki jih ureja direktiva o varnosti omrežij in informacij, so poleg tega sektorji, v katerih je certificiranje kibernetske varnosti ključnega pomena.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  V sporočilu „Krepitev odpornosti evropskega sistema kibernetske varnosti ter spodbujanje konkurenčne in inovativne industrije kibernetske varnosti“ iz leta 2016 je Komisija opredelila potrebo po visokokakovostnih, cenovno dostopnih in interoperabilnih izdelkih in rešitvah na področju kibernetske varnosti. Dobava izdelkov IKT in opravljanje storitev IKT na enotnem trgu sta geografsko še vedno zelo razdrobljena. Razlog za to je, da se je industrija kibernetske varnosti v Evropi razvila predvsem zaradi povpraševanja nacionalnih vlad. Poleg tega so med drugimi vrzelmi, ki vplivajo na enotni trg kibernetske varnosti, pomanjkanje interoperabilnih rešitev (tehničnih standardov), praks in vseevropskih mehanizmov certificiranja. Po eni strani evropska podjetja zato težko konkurirajo na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Po drugi strani pa se s tem zmanjšuje izbira učinkovitih in uporabnih tehnologij kibernetske varnosti, do katerih imajo dostop državljani in podjetja. Podobno je Komisija v vmesnem pregledu izvajanja strategije za enotni digitalni trg poudarila potrebo po varnih povezanih izdelkih in sistemih ter navedla, da bi z ustanovitvijo evropskega okvira za varnost IKT s pravili za organizacijo varnostnega certificiranja IKT v Uniji lahko ohranili zaupanje v internet in odpravili sedanjo razdrobljenost trga kibernetske varnosti.

(49)  V sporočilu „Krepitev odpornosti evropskega sistema kibernetske varnosti ter spodbujanje konkurenčne in inovativne industrije kibernetske varnosti“ iz leta 2016 je Komisija opredelila potrebo po visokokakovostnih, cenovno dostopnih in interoperabilnih izdelkih in rešitvah na področju kibernetske varnosti. Dobava izdelkov IKT in opravljanje procesov in storitev IKT na enotnem trgu sta geografsko še vedno zelo razdrobljena. Razlog za to je, da se je industrija kibernetske varnosti v Evropi razvila predvsem zaradi povpraševanja nacionalnih vlad. Poleg tega so med drugimi vrzelmi, ki vplivajo na enotni trg kibernetske varnosti, pomanjkanje interoperabilnih rešitev (tehničnih standardov), praks in vseevropskih mehanizmov certificiranja. Po eni strani evropska podjetja zato težko konkurirajo na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Po drugi strani pa se s tem zmanjšuje izbira učinkovitih in uporabnih tehnologij kibernetske varnosti, do katerih imajo dostop državljani in podjetja. Podobno je Komisija v vmesnem pregledu izvajanja strategije za enotni digitalni trg poudarila potrebo po varnih povezanih izdelkih in sistemih ter navedla, da bi z ustanovitvijo evropskega okvira za varnost IKT s pravili za organizacijo varnostnega certificiranja IKT v Uniji lahko ohranili zaupanje v internet in odpravili sedanjo razdrobljenost trga kibernetske varnosti.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)  Zdaj se certificiranje izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti uporablja le v omejenem obsegu. Če obstaja, večinoma poteka na ravni držav članic ali v okviru shem, ki jih usmerja industrija. Tako certifikat, ki ga izda organ za kibernetsko varnost ene države članice, praviloma ni priznan v drugih državah članicah. Tako je možno, da morajo podjetja svoje izdelke in storitve certificirati v več državah članicah, v katerih poslujejo, da bi na primer lahko sodelovala v nacionalnih postopkih javnega naročanja. Poleg tega se zdi, da ni usklajenega in celovitega pristopa k horizontalnim vidikom kibernetske varnosti (npr. na področju interneta stvari), čeprav se pojavljajo nove sheme. Pri obstoječih shemah se pojavljajo znatne pomanjkljivosti in razlike v smislu pokritosti izdelkov, stopenj zagotovila, vsebinskih meril in dejanske uporabe.

(50)  Zdaj se certificiranje izdelkov, procesov in storitev IKT glede kibernetske varnosti uporablja le v omejenem obsegu. Če obstaja, večinoma poteka na ravni držav članic ali v okviru shem, ki jih usmerja industrija. Tako certifikat, ki ga izda organ za kibernetsko varnost ene države članice, praviloma ni priznan v drugih državah članicah. Tako je možno, da morajo podjetja svoje izdelke, procese in storitve certificirati v več državah članicah, v katerih poslujejo, da bi na primer lahko sodelovala v nacionalnih postopkih javnega naročanja, zaradi česar imajo višje stroške. Poleg tega se zdi, da ni usklajenega in celovitega pristopa k horizontalnim vidikom kibernetske varnosti (npr. na področju interneta stvari), čeprav se pojavljajo nove sheme. Pri obstoječih shemah se pojavljajo znatne pomanjkljivosti in razlike v smislu pokritosti izdelkov, stopenj zagotovila na podlagi tveganj, vsebinskih meril in dejanske uporabe. V zvezi s tem je ključnega pomena vzajemno priznavanje in zaupanje med državami članicami. Agencija ENISA ima pomembno vlogo, da državam članicam pomaga razviti trdno institucionalno strukturo in strokovno znanje na področju zaščite pred morebitnimi kibernetskimi napadi. Potreben je pristop za vsak primer posebej, s katerim se zagotovi, da so storitve, procesi in izdelki vključeni v ustrezne certifikacijske sheme. Poleg tega je za učinkovito odkrivanje in blažitev tveganj potreben pristop na podlagi tveganj, obenem pa je treba priznati, da ni mogoče uporabiti sistema enake rešitve za vse.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Glede na navedeno je treba vzpostaviti evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost, ki bi določal glavne horizontalne zahteve za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, ki bi jih bilo treba oblikovati, in omogočal, da bi se certifikati za izdelke in storitve IKT priznavali in uporabljali v vseh državah članicah. Evropski okvir bi moral imeti dvojni cilj: po eni strani naj bi pripomogel k povečanju zaupanja v izdelke in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s takimi shemami; po drugi strani pa naj bi preprečeval kopičenje nasprotujočih si ali prekrivajočih se nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in tako zmanjšal stroške za podjetja, ki poslujejo na enotnem digitalnem trgu. Programi bi morali biti nediskriminatorni in temeljiti na mednarodnih standardih in/ali standardih Unije, razen če so ti standardi neučinkoviti ali neprimerni za dosego legitimnih ciljev EU v tem oziru.

(52)  Glede na navedeno je treba sprejeti skupni pristop in vzpostaviti evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost, ki bi določal glavne horizontalne zahteve za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, ki bi jih bilo treba oblikovati, in omogočal, da bi se certifikati za izdelke, procese in storitve IKT priznavali in uporabljali v vseh državah članicah. Pri tem je treba nujno temeljiti na obstoječih nacionalnih in mednarodnih shemah ter sistemih vzajemnega priznavanja, zlasti sistemu SOG-IS, pa tudi omogočiti nemoten prehod z obstoječih shem iz teh sistemov na sheme iz novega evropskega okvira. Evropski okvir bi moral imeti dvojni cilj: po eni strani naj bi pripomogel k povečanju zaupanja v izdelke, procese in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s takimi shemami; po drugi strani pa naj bi preprečeval kopičenje nasprotujočih si ali prekrivajočih se nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in tako zmanjšal stroške za podjetja, ki poslujejo na enotnem digitalnem trgu. Če evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost nadomesti nacionalno shemo, bi se morali certifikati, izdani v okviru evropske sheme, priznati za veljavne v primerih, ko je bila potrebna certifikacija v okviru nacionalne sheme. Sheme bi morale izhajati iz načela vgrajene varnosti in načel iz Uredbe (EU) 2016/679. Poleg tega bi morale biti nediskriminatorni in temeljiti na mednarodnih standardih in/ali standardih Unije, razen če so ti standardi neučinkoviti ali neprimerni za dosego legitimnih ciljev EU v tem oziru.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(52a)  Evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost bi moral biti enotno vzpostavljen v vseh državah članicah, da se prepreči praksa „nakupovanja certifikatov“ zaradi razlik v stroških ali stopenj strogosti med državami članicami.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(52b)  Certifikacijske sheme bi morale temeljiti na že obstoječih sistemih na nacionalni in mednarodni ravni, pri čemer bi se bilo treba opirati na obstoječe pozitivne lastnosti ter ocenjevati in odpravljati pomanjkljivosti.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(52c)  Prožne rešitve za kibernetsko varnost so nujno potrebne za to, da bi industrija lahko predvidela zlonamerne napade in grožnje, zato bi bilo treba pri vsakršni certifikacijski shemi preprečiti, da bi hitro zastarela.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za določene skupine izdelkov in storitev IKT. Te sheme bi morali izvajati in nadzorovati nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem in certifikati, izdani v okviru teh shem, bi morali biti veljavni in priznani po vsej Uniji. Certifikacijske sheme, ki jih izvaja industrija ali druge zasebne organizacije, ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe. Vendar pa lahko organi, ki izvajajo takšne sheme, predlagajo Komisiji, naj preuči možnost, da bi te sheme odobrila kot evropsko shemo.

(53)  Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za določene skupine izdelkov, procesov in storitev IKT. Te sheme bi morali izvajati in nadzorovati nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem in certifikati, izdani v okviru teh shem, bi morali biti veljavni in priznani po vsej Uniji. Certifikacijske sheme, ki jih izvaja industrija ali druge zasebne organizacije, ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe. Vendar pa lahko organi, ki izvajajo takšne sheme, predlagajo Komisiji, naj preuči možnost, da bi te sheme odobrila kot evropsko shemo. Agencija bi morala opredeliti in oceniti sheme, ki se že uporabljajo v industriji ali zasebnih organizacijah, da bi izbrala najboljšo prakso, ki bi lahko postala del evropske sheme. Akterji v industriji lahko pred certificiranjem opravijo samooceno svojih izdelkov ali storitev in tako pokažejo, da je njihov izdelek ali storitev pripravljen na postopek certificiranja, če bi bil zahtevan ali potreben.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(53a)  Agencija in Komisija bi morali čim bolje uporabiti obstoječe certifikacijske sheme na ravni EU in/ali mednarodni ravni. Agencija ENISA bi morala biti sposobna oceniti, katere sheme, ki se že uporabljajo, ustrezajo svojemu namenu in jih je mogoče vključiti v evropsko zakonodajo v sodelovanju z organizacijami EU za standardizacijo in, kolikor je to mogoče, mednarodno priznati. Obstoječe primere dobre prakse bi bilo treba zbrati in deliti med državami članicami.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(54)  Določbe te uredbe ne bi smele posegati v zakonodajo Unije, ki vsebuje posebne predpise o certificiranju izdelkov in storitev IKT. Zlasti Splošna uredba o varstvu podatkov vsebuje določbe za uvedbo certifikacijskih mehanizmov ter pečatov in označb za varstvo podatkov, katerih namen je dokazovanje, da so postopki obdelave, ki jih uporabljajo upravljavci in obdelovalci, skladni z navedeno uredbo. Taki certifikacijski mehanizmi ter pečati in označbe za varstvo podatkov bi morali posameznikom, na katere se podatki nanašajo, omogočati, da hitro ocenijo raven varstva podatkov zadevnih izdelkov in storitev. Ta uredba ne posega v certificiranje postopkov obdelave podatkov na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, tudi kadar so taki postopki vgrajeni v izdelke in storitve.

(54)  Določbe te uredbe ne bi smele posegati v zakonodajo Unije, ki vsebuje posebne predpise o certificiranju izdelkov, procesov in storitev IKT. Zlasti Splošna uredba o varstvu podatkov vsebuje določbe za uvedbo certifikacijskih mehanizmov ter pečatov in označb za varstvo podatkov, katerih namen je dokazovanje, da so postopki obdelave, ki jih uporabljajo upravljavci in obdelovalci, skladni z navedeno uredbo. Taki certifikacijski mehanizmi ter pečati in označbe za varstvo podatkov bi morali posameznikom, na katere se podatki nanašajo, omogočati, da hitro ocenijo raven varstva podatkov zadevnih izdelkov in storitev. Ta uredba ne posega v certificiranje postopkov obdelave podatkov na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, tudi kadar so taki postopki vgrajeni v izdelke in storitve.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost bi morale zagotoviti, da izdelki in storitve IKT, certificirani v taki shemi, izpolnjujejo navedene zahteve. Takšne zahteve se nanašajo na zmožnost za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na dejanja, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti in zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali z njimi povezanih funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek navedenih izdelkov, postopkov, storitev in sistemov v smislu te uredbe. V tej uredbi ni mogoče podrobno določiti zahtev glede kibernetske varnosti, ki se nanašajo na vse izdelke in storitve IKT. Izdelki in storitve IKT ter s tem povezane potrebe po kibernetski varnosti so tako raznoliki, da je zelo težko oblikovati splošne zahteve glede kibernetske varnosti, ki bi veljale na vseh področjih. Zato je treba sprejeti širok in splošen pojem kibernetske varnosti za namene certificiranja, ki ga dopolnjuje sklop posebnih ciljev za kibernetsko varnost, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Kako bodo takšni cilji doseženi pri posameznih izdelkih in storitvah IKT, bi bilo treba nadalje podrobno opredeliti na ravni posamezne certifikacijske sheme, ki jo sprejme Komisija, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije.

(55)  Evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost bi morale zagotoviti, da izdelki, storitve in procesi IKT, certificirani v taki shemi, izpolnjujejo navedene zahteve. Takšne zahteve se nanašajo na zmožnost za odpornost, na določeni stopnji tveganja, na dejanja, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti in zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali z njimi povezanih funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek navedenih izdelkov, postopkov, storitev in sistemov v smislu te uredbe. V tej uredbi ni mogoče podrobno določiti zahtev glede kibernetske varnosti, ki se nanašajo na vse izdelke, storitve in procese IKT. Izdelki, storitve in procesi IKT ter s tem povezane potrebe po kibernetski varnosti so tako raznoliki, da je zelo težko oblikovati splošne zahteve glede kibernetske varnosti, ki bi veljale na vseh področjih. Zato je treba sprejeti širok in splošen pojem kibernetske varnosti za namene certificiranja, ki ga dopolnjuje sklop posebnih ciljev za kibernetsko varnost, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Kako bodo takšni cilji doseženi pri posameznih izdelkih, storitvah in procesih IKT, bi bilo treba nadalje podrobno opredeliti na ravni posamezne certifikacijske sheme, ki jo sprejme Komisija, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije. Vse akterje, ki so vključeni v dobavno verigo, bi bilo treba spodbujati, da razvijejo in sprejmejo varnostne in tehnične standarde ter načelo vgrajene varnosti v vseh fazah življenjskega cikla izdelka, storitve ali postopka; vsaka evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost bi morala biti oblikovana tako, da bi pokrivala to področje uporabe.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56)  Komisijo bi morali pooblastiti, da od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predloge za sheme za posamezne izdelke ali storitve IKT. Nadalje bi morali Komisijo pooblastiti, da na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost z izvedbenimi akti. Ob upoštevanju splošnega namena in varnostnih ciljev, opredeljenih v tej uredbi, bi moral biti v evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost, ki jih sprejme Komisija, opredeljen minimalni sklop elementov v zvezi z vsebino, področjem uporabe in delovanjem posamezne sheme. Sklop bi moral med drugim vključevati področje uporabe in predmet certificiranja kibernetske varnosti, vključno z zajetimi kategorijami izdelkov in storitev IKT, podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije, posebnimi merili in metodami za ocenjevanje ter predvideno stopnjo zagotovila – osnovno, znatno in/ali visoko.

(56)  Komisijo bi morali pooblastiti, da od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predloge za sheme za posamezne izdelke, procese ali storitve IKT na podlagi upravičenih razlogov, in sicer da obstoječe nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost povzročajo razdrobljenost notranjega trga; da obstaja potreba po podpori pravu Unije ali če se taka potreba pričakuje; da skupina držav članic za certificiranje ali skupina zainteresiranih strani za certificiranje izda mnenje. Nadalje bi morali Komisijo pooblastiti, da po oceni predloge za certifikacijsko shemo, ki jo predlaga agencija ENISA na podlagi zahteve Komisije, sprejme evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost z delegiranimi akti. Ob upoštevanju splošnega namena in varnostnih ciljev, opredeljenih v tej uredbi, bi moral biti v teh evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost opredeljen minimalni sklop elementov v zvezi z vsebino, področjem uporabe in delovanjem posamezne sheme. Sklop bi moral med drugim vključevati področje uporabe in predmet certificiranja kibernetske varnosti, vključno z zajetimi kategorijami izdelkov in storitev IKT, podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije, posebnimi merili in metodami za ocenjevanje ter predvideno stopnjo zagotovila – osnovno, znatno in/ali visoko.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(56a)  Agencija bi morala biti referenčna točka za informacije o evropskih shemah kibernetske varnosti. Vzdrževati bi morala spletno stran z vsemi pomembnimi informacijami, vključno z informacijami o umaknjenih in poteklih certifikatih in nacionalnih certifikatih, ki jih pokriva. Agencija bi morala zagotoviti, da je ustrezni del vsebine njene spletne strani razumljiv za običajne potrošnike.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(56b)  Določanje stopenj zagotovila za certifikate je potrebno za to, da se končnemu uporabniku predstavi, katere pričakovane vrste kibernetskih groženj nameravajo ukrepi kibernetske varnosti v izdelku, postopku ali storitvi preprečiti. Kibernetske grožnje je treba opredeliti ob upoštevanju pričakovanega tveganja in zmogljivosti storilca ali storilcev napada glede na pričakovano uporabe zajetega izdelka, procesa ali storitve IKT. Osnovna stopnja zagotovila pomeni sposobnost preprečevanja napadov, katerim se je mogoče izogniti z osnovnimi ukrepi kibernetske varnosti in jih je mogoče enostavno preveriti s pregledom tehnične dokumentacije. Znatna stopnja zagotovila se nanaša na sposobnost preprečevanja znanih vrst napadov napadalca z določeno stopnjo izpopolnjenosti, vendar z omejenimi viri. Visoka stopnja zagotovila se nanaša na zmogljivost za odpornost zoper neznane ranljivosti in izpopolnjene napade z najsodobnejšimi tehnologijami in znatnimi viri, kot so financirane multidisciplinarne skupine.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(56c)  Da bi se izognili razdrobljenosti notranjega trga zaradi nacionalnih sistemov za kibernetsko varnost, podprli prihodnjo zakonodajo ter povečali zaupanje in varnost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določanjem prednostnih nalog za evropsko certificiranje kibernetske varnosti, sprejetjem tekočega programa in sprejetjem evropskih certifikacijskih shem. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zagotovila enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi Evropski parlament in Svet morala prejeti vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sej strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(56d)  Med metodami za ocenjevanje in postopki ocenjevanja, povezanimi s posamezno evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, bi bilo treba na ravni Unije spodbujati etično vdiranje, katerega namen je odkrivanje pomanjkljivosti in šibkih točk naprav in informacijskih sistemov s predvidevanjem načrtovanih dejanj in spretnosti zlonamernih hekerjev.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Uporaba evropskega certificiranja kibernetske varnosti bi morala ostati prostovoljna, razen če je v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji določeno drugače. Da pa bi dosegli cilje te uredbe in preprečili razdrobljenost notranjega trga, bi nacionalne certifikacijske sheme ali postopki za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, morali prenehati učinkovati od datuma, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Poleg tega države članice ne bi smele uvajati novih nacionalnih certifikacijskih shem, ki bi določale certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih že zajema obstoječa evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost.

(57)  Uporaba evropskega certificiranja kibernetske varnosti bi morala ostati prostovoljna, razen če je v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji določeno drugače. Da pa bi dosegli cilje te uredbe in preprečili razdrobljenost notranjega trga, bi nacionalne certifikacijske sheme ali postopki za kibernetsko varnost za izdelke, procese in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, morali prenehati učinkovati od datuma, ki ga določi Komisija z delegiranim aktom. Poleg tega države članice ne bi smele uvajati novih nacionalnih certifikacijskih shem, ki bi določale certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih že zajema obstoječa evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost. Vendar pa ta uredba ne bi smela posegati v nacionalne sheme, za katere so izključno pristojne države članice in ki zadevajo izdelke, procese in storitve IKT, ki se uporabljajo za potrebe držav članic na tem področju.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(57c)  Uvede se dolžnost, da se za izdelek izda izjava, ki vsebuje strukturirane informacije v zvezi s certificiranjem izdelka, procesa ali storitve, iz katere lahko potrošnik razbere več informacij in se na njihovi podlagi odloči za nakup.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(57b)  Pri predlaganju novih evropskih shem za kibernetsko varnost bi morali ENISA in drugi zadevni organi ustrezno pozornost nameniti konkurenčni dinamiki predloga, pri tem pa zlasti zagotoviti, da v primeru, ko ima zadevni sektor veliko malih in srednjih podjetij, na primer pri razvoju programske opreme, sheme certificiranja niso ovira za vstop novih podjetij in inovacij.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(57c)  Evropske sheme za kibernetsko varnost bodo pomagale uskladiti in poenotiti prakso na področju kibernetske varnosti v Uniji. Vendar pa ne smejo postati najnižja raven kibernetske varnosti. Pri zasnovi evropskih shem kibernetske varnosti bi bilo treba tudi upoštevati in omogočiti razvoj novih inovacij na področju kibernetske varnosti.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58)  Ko bo sprejeta evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, bi morali proizvajalci izdelkov IKT ali ponudniki storitev IKT imeti možnost, da vložijo vlogo za certificiranje svojih izdelkov ali storitev pri organu za ugotavljanje skladnosti po lastni izbiri. Organe za ugotavljanje skladnosti bi moral akreditirati akreditacijski organ, če izpolnjujejo nekatere posebne zahteve, določene v tej uredbi. Akreditacija bi morala biti izdana za obdobje največ petih let in bi se lahko pod enakimi pogoji podaljšala, če bi organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjeval določene zahteve. Akreditacijski organi bi morali preklicati akreditacijo organa za ugotavljanje skladnosti, če pogoji za akreditacijo niso ali niso več izpolnjeni ali če ukrepi, ki jih sprejme organ za ugotavljanje skladnosti, kršijo to uredbo.

(58)  Ko bo sprejeta evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, bi morali proizvajalci izdelkov IKT ali ponudniki procesov ali storitev IKT imeti možnost, da vložijo vlogo za certificiranje svojih izdelkov ali storitev pri organu za ugotavljanje skladnosti po lastni izbiri kjerkoli v Uniji. Organe za ugotavljanje skladnosti bi moral akreditirati akreditacijski organ, če izpolnjujejo nekatere posebne zahteve, določene v tej uredbi. Akreditacija bi morala biti izdana za obdobje največ petih let in bi se lahko pod enakimi pogoji podaljšala, če bi organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjeval določene zahteve. Akreditacijski organi bi morali preklicati akreditacijo organa za ugotavljanje skladnosti, če pogoji za akreditacijo niso ali niso več izpolnjeni ali če ukrepi, ki jih sprejme organ za ugotavljanje skladnosti, kršijo to uredbo. Agencija bi morala izvajati preglede za zagotovitev enakovredne ravni kakovosti in skrbnosti in vestnosti organov za ugotavljanje skladnosti, da bi preprečili regulativno arbitražo. Rezultate bi bilo treba poročati agenciji, Komisiji in Parlamentu ter jih dati na voljo javnosti.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(58a)  Obvezna uporaba evropskega certificiranja kibernetske varnosti bi morala biti omejena na primere, ko analiza tveganja upravičuje stroške za industrijo, državljane in potrošnike. Incidenti, ki zmotijo bistvene storitve, lahko ovirajo gospodarske dejavnosti, ustvarjajo znatne finančne izgube, slabijo zaupanje uporabnikov in povzročajo veliko škodo gospodarstvu Unije. Obvezna uporaba evropskega certificiranja kibernetske varnosti za izvajalce bistvenih storitev bi morala biti omejena na tiste elemente, ki so kritični za delovanje in se ne bi smela uporabljati za izdelke, procese in storitve splošnega namena, pri katerih bi lahko nastali neutemeljeni stroški za industrijo in potrošnike. Komisija bi morala sodelovati s skupino za sodelovanje, vzpostavljeno v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2016/1148, da bi oblikovala seznam kategorij izdelkov, procesov in storitev, ki so izrecno namenjeni za uporabo izvajalcev bistvenih storitev in katerih nepravilno delovanje ob incidentu bi lahko znatno moteče za bistveno storitev. Ta seznam bi bilo treba sestaviti postopoma in ga po potrebi posodabljati. Samo izdelki, procesi in storitve na tem seznamu bi morali biti obvezni za izvajalce bistvenih storitev.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(58b)  Navzkrižna sklicevanja v nacionalni zakonodaji, ki se sklicujejo na nacionalni standard, ki več ni pravno veljaven zaradi začetka veljavnosti evropske certifikacijske sheme, je lahko potencialni vir zmede za proizvajalce in končne uporabnike. Da bi proizvajalcem preprečile nadaljnje izvajanje specifikacij, ki ustrezajo nacionalnim certifikatom, ki več niso veljavni, bi morale države članice v skladu s svojimi obveznostmi iz Pogodb prilagoditi nacionalno zakonodajo, da bo odražala sprejetje evropske certifikacijske sheme.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59)  Od vseh držav članic je treba zahtevati, naj določijo en organ za nadzor nad certificiranjem kibernetske varnosti, ki bi nadzoroval skladnost organov za ugotavljanje skladnosti in certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, z zahtevami iz te uredbe in ustreznih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem bi morali obravnavati pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, v ustreznem obsegu preučiti vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestiti o napredku in izidih preiskave. Poleg tega bi morali sodelovati z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih shem za kibernetsko varnost.

(59)  Od vseh držav članic je treba zahtevati, naj določijo en organ za nadzor nad certificiranjem kibernetske varnosti, ki bi nadzoroval skladnost organov za ugotavljanje skladnosti in certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, z zahtevami iz te uredbe in ustreznih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ter naj zagotovijo priznavanje evropskih certifikatov za kibernetsko varnost na njihovem ozemlju. Nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem bi morali obravnavati pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, ali v zvezi z domnevnim nepriznavanjem certifikatov na njihovem ozemlju, v ustreznem obsegu preučiti vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestiti o napredku in izidih preiskave. Poleg tega bi morali sodelovati z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov, procesov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih shem za kibernetsko varnost, ali nepriznavanju evropskih certifikatov za kibernetsko varnost. Prav tako bi morali nadzorovati lastne izjave o skladnosti in preverjati njihovo skladnost ter ali so evropske certifikate kibernetske varnosti izdali organi za ugotavljanje skladnosti z zahtevami, določenimi v tej uredbi, vključno s pravili, ki jih je sprejela Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost, in zahtevami, določenimi v ustrezni evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost. Za ustrezno izvajanje evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in reševanje tehničnih vprašanj o kibernetski varnosti izdelkov in storitev IKT je ključnega pomena učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem. Komisija bi morala to izmenjavo informacij omogočiti z vzpostavitvijo splošnega elektronskega sistema informacijske podpore, na primer informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga (ICSMS) ter sistema hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (RAPEX), ki ju organi za nadzor trga že uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60)  Da bi zagotovili dosledno uporabo evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost, bi bilo treba ustanoviti Evropsko certifikacijsko skupino za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: skupina), ki bi jo sestavljali nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem. Glavne naloge skupine bi morale biti svetovati in pomagati Komisiji pri njenih prizadevanjih za zagotovitev doslednega izvajanja in uporabe evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost; pomagati in tesno sodelovati z Agencijo pri pripravi predlog za certifikacijske sheme za kibernetsko varnost; predlagati, da Komisija od Agencije zahteva, naj pripravi predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost; in sprejeti mnenja, naslovljena na Komisijo, glede ohranjanja in pregledovanja obstoječih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost.

(60)  Da bi zagotovili dosledno uporabo evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost, bi bilo treba ustanoviti certifikacijsko skupino držav članic, ki bi jo sestavljali nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem. Glavne naloge certifikacijske skupine držav članic bi morale biti svetovati in pomagati Komisiji pri njenih prizadevanjih za zagotovitev doslednega izvajanja in uporabe evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost; pomagati in tesno sodelovati z Agencijo pri pripravi predlog za certifikacijske sheme za kibernetsko varnost; predlagati, da Komisija od Agencije zahteva, naj pripravi predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost; in sprejeti mnenja, naslovljena na Komisijo, glede ohranjanja in pregledovanja obstoječih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(60a)  Da se zagotovi enakovredna raven usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, olajša vzajemno priznavanje ter spodbudi splošno sprejemanje certifikatov o in rezultatov ugotavljanja skladnosti, ki jih izdajajo organi za ocenjevanje skladnosti, morajo nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem izvajati strog in pregleden sistem medsebojnih strokovnih pregledov ter redno opravljati take preglede.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(60b)  Učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem je bistvenega pomena za pravilno izvajanje medsebojnih strokovnih pregledov in za čezmejno akreditacijo. Zaradi preglednosti je torej treba določiti obveznost nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem za medsebojno izmenjavo informacij ter zagotavljati ustrezne informacije nacionalnim organom in Komisiji. Ažurne in točne informacije o razpoložljivosti akreditacijskih dejavnosti, ki jih opravljajo nacionalni akreditacijski organi, bi bilo treba tudi objaviti in torej dati na voljo zlasti organom za ugotavljanje skladnosti.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61)  Da bi Evropska komisija okrepila ozaveščenost in olajšala sprejemljivost prihodnjih shem EU za kibernetsko varnost, lahko izda splošne ali sektorske smernice za kibernetsko varnost, npr. o dobrih praksah ali odgovornem ravnanju na področju kibernetske varnosti, pri čemer poudari pozitivni učinek uporabe certificiranih izdelkov in storitev IKT.

(61)  Da bi Evropska komisija okrepila ozaveščenost in olajšala sprejemljivost prihodnjih shem EU za kibernetsko varnost, lahko izda splošne ali sektorske smernice za kibernetsko varnost, npr. o dobrih praksah ali odgovornem ravnanju na področju kibernetske varnosti, pri čemer poudari pozitivni učinek uporabe certificiranih izdelkov, procesov in storitev IKT.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63)  Da bi lahko podrobneje opredelili merila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija bi morala med pripravami izvesti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Ta posvetovanja bi morala potekati v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zagotovila enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi Evropski parlament in Svet morala prejeti vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sej strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(63)  Da bi lahko podrobneje opredelili merila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija bi morala med pripravami izvesti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni in po potrebi z ustreznimi deležniki. Ta posvetovanja bi morala potekati v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zagotovila enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi Evropski parlament in Svet morala prejeti vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sej strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65)  Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, o načinih izvajanja preiskav s strani Agencije ter o okoliščinah, oblikah in postopkih priglasitve akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti Komisiji s strani nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem.

(65)  Delegirane akte bi bilo treba poleg tega uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost za izdelke, procese in storitve IKT o načinih izvajanja preiskav s strani Agencije ter o okoliščinah, oblikah in postopkih priglasitve akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti Komisiji s strani nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem.

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Uvodna izjava 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(66)  Dejavnosti Agencije bi bilo treba oceniti neodvisno. Pri oceni bi bilo treba upoštevati doseganje ciljev s strani Agencije, njeno delovno prakso in relevantnost njenih nalog. Oceniti pa bi bilo treba tudi učinek, uspešnost in učinkovitost evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost.

(66)  Dejavnosti Agencije bi bilo treba stalno in neodvisno ocenjevati. Pri oceni bi bilo treba upoštevati doseganje ciljev s strani Agencije, njeno delovno prakso in relevantnost njenih nalog, zlasti njeno usklajevalno vlogo v odnosu do držav članic in njihovih nacionalnih organov. V primeru pregleda bi morala Komisija oceniti možnost, da bi agencija delovala kot enotna kontaktna točka „vse na enem mestu“ za države članice ter organe in institucije Unije.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Uvodna izjava 66 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(66a)  Oceniti pa bi bilo treba tudi učinek, uspešnost in učinkovitost evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost. V primeru pregleda bi lahko Komisija ocenila vlogo agencije pri ocenjevanju izdelkov in storitev iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, ter možnost uvrščanja podjetij, ki ne spoštujejo predpisov Unije, na črni seznam.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Uvodna izjava 66 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(66b)  Ocena bi morala analizirati raven kibernetske varnosti izdelkov in storitev, ki se prodajajo v Uniji. V primeru pregleda bi morala Komisija oceniti, ali naj bistvene zahteve na področju kibernetske varnosti vključi kot pogoj za dostop na notranji trg.

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  določa cilje, naloge in organizacijske vidike Agencije EU za kibernetsko varnost ENISA (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ter

(a)  določa cilje, naloge in organizacijske vidike Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij ENISA (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ter

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  določa okvir za vzpostavitev evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za zagotavljanje ustrezne ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev IKT v Uniji. Ta okvir se uporablja brez poseganja v posebne določbe glede prostovoljnega ali obveznega certificiranja v drugih aktih Unije.

(b)  določa okvir za vzpostavitev evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za preprečevanje razdrobljenosti certifikacijskih shem v Uniji in zagotavljanje ustrezne ravni kibernetske varnosti izdelkov, procesov in storitev IKT v Uniji, ki se uporablja brez poseganja v posebne določbe glede prostovoljnega in, kjer je ustrezno, obveznega certificiranja, kadar je to določeno v tej uredbi ali v drugih aktih Unije.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Agencija izvaja svoje naloge brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju kibernetske varnosti in zlasti pristojnosti držav članic na področju javne varnosti, obrambe, državne varnosti in kazenskega prava.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „kibernetska varnost“ zajema vse dejavnosti, ki so potrebne za zaščito omrežij in informacijskih sistemov, njihovih uporabnikov in prizadetih oseb pred kibernetskimi grožnjami;

(1)  „kibernetska varnost“ pomeni vse dejavnosti, ki so potrebne za zaščito omrežij in informacijskih sistemov, njihovih uporabnikov in prizadetih oseb pred kibernetskimi grožnjami;

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „omrežje in informacijski sistem“ pomeni sistem, kot je opredeljen v točki (1) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

(2)  „omrežje in informacijski sistem“ pomeni omrežje in informacijski sistem, kot je opredeljen v točki (1) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „nacionalna strategija za varnost omrežij in informacijskih sistemov“ pomeni okvir, kot je opredeljen v točki (3) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

(3)  „nacionalna strategija za varnost omrežij in informacijskih sistemov“ pomeni nacionalno strategijo za varnost omrežij in informacijskih sistemov, kot je opredeljena v točki (3) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „izvajalec bistvenih storitev“ pomeni javni ali zasebni subjekt, kot je opredeljen v točki (4) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

(4)  „izvajalec bistvenih storitev“ pomeni izvajalca bistvenih storitev, kot je opredeljen v točki (4) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  „ponudnik digitalnih storitev“ pomeni vsako pravno osebo, ki zagotavlja digitalno storitev, kot je opredeljena v točki (6) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

(5)  „ponudnik digitalnih storitev“ pomeni ponudnika digitalnih storitev, kot je opredeljen v točki (6) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  „incident“ pomeni vsak dogodek, kot je opredeljen v točki (7) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

(6)  „incident“ pomeni incident, kot je opredeljen v točki (7) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  „obvladovanje incidentov“ pomeni vsak postopek, kot je opredeljen v točki (8) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

(7)  „obvladovanje incidentov“ pomeni obvladovanje incidentov, kot je opredeljeno v točki (8) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  „kibernetska grožnja“ pomeni vsako potencialno okoliščino ali dogodek, ki bi lahko škodljivo vplival na omrežja in informacijske sisteme, njihove uporabnike in prizadete osebe;

(8)  „kibernetska grožnja“ pomeni vsako potencialno okoliščino ali dogodek ali vsako namerno dejanje, tudi avtomatiziran ukaz, ki bi lahko poškodoval, prekinil ali drugače škodljivo vplival na omrežja in informacijske sisteme, njihove uporabnike in prizadete osebe;

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  „kibernetska higiena“ pomeni preproste in rutinske ukrepe, ki zmanjšajo izpostavljenost uporabnikov in podjetij tveganjem zaradi kibernetskih groženj, kadar jih ti uporabniki in podjetja redno izvajajo in uporabljajo na spletu.

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost“ pomeni celovit sklop pravil, tehničnih zahtev, standardov in postopkov, ki so opredeljeni na ravni Unije in se uporabljajo za certificiranje izdelkov in storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki spadajo na področje uporabe določene sheme;

(9)  „evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost“ pomeni celovit sklop pravil, tehničnih zahtev, standardov in postopkov, ki so opredeljeni na ravni Unije in usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in specifikacijami IKT, ki jih je odobrila agencija ENISA, in se uporabljajo za certificiranje izdelkov, storitev in procesov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki spadajo na področje uporabe določene sheme;

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  „evropski certifikat kibernetske varnosti“ pomeni dokument, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti in potrjuje, da zadevni izdelek ali storitev IKT izpolnjuje posebne zahteve, določene v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost;

(10)  „evropski certifikat kibernetske varnosti“ pomeni dokument, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti in potrjuje, da zadevni izdelek, storitev ali proces IKT izpolnjuje posebne zahteve, določene v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  „postopek IKT“ pomeni vrsto dejavnosti, ki se izvajajo za zasnovo, razvoj, vzdrževanje in dobavo izdelka ali storitve IKT;

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b)  „elektronska naprava za široko porabo“ pomenim napravo, sestavljeno iz strojne in programske opreme, ki obdeluje osebne podatke ali se povezuje z internetom za upravljanje domotike in aparatov za nadzor stanovanja, pisarniških aparatov ter naprav, ki se povezujejo v omrežje, kot so pametni televizijski sprejemniki, igrače in igralne konzole, virtualni ali osebni pomočniki, povezani predvajalniki, nosljive naprave, sistemi za glasovno upravljanje ter sistemi navidezne resničnosti;

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  „standard“ pomeni standard, kot je opredeljen v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

(16)  „standard, tehnična specifikacija in tehnična specifikacija IKT“ pomeni standard, tehnično specifikacijo ali tehnično specifikacijo IKT, kot so opredeljeni v točkah (1), (4) in (5) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  „nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem“ pomeni organ, ki ga posamezna država članica imenuje v skladu s členom 50 te uredbe;

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16b)  „samoocena“ pomeni izjavo o skladnosti, s katero proizvajalec izjavlja, da so bile izpolnjene določene zahteve iz certifikacijske sheme v zvezi s izdelki, postopki ali storitvami;

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16c)  „privzeta varnost“ pomeni situacijo, v kateri je mogoče izdelek, programsko opremo ali proces nastaviti tako, da zagotavlja višjo stopnjo varnosti, prvi uporabnik pa bi moral imeti privzeto konfiguracijo z najvarnejšimi možnimi nastavitvami. Če se na podlagi posameznega primera pri analizi tveganja ugotovi, da takšna nastavitev ni izvedljiva, bi bilo treba uporabnike spodbuditi, da se odločijo za najbolj varno nastavitev.

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16d)  „izvajalci bistvenih storitev“ pomeni izvajalce bistvenih storitev, kot so opredeljeni v točki (4) člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija opravlja naloge, ki so ji dodeljene s to uredbo, in tako prispeva k visoki ravni kibernetske varnosti v Uniji.

1.  Agencija opravlja naloge, ki so ji dodeljene s to uredbo, in se jo okrepi za namene prispevanja k doseganju visoke skupne ravni kibernetske varnosti, da se preprečijo kibernetski napadi v Uniji; da se zmanjša razdrobljenost notranjega trga in izboljša njegovo delovanje ter da se zagotovi skladnost, in sicer z upoštevanjem dosežkov držav članic pri sodelovanju v okviru direktive o varnosti omrežij in informacij.

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija je središče strokovnega znanja na področju kibernetske varnosti zaradi svoje neodvisnosti, znanstvene in tehnične kakovosti svetovanja, pomoči in informacij, ki jih zagotavlja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog.

1.  Agencija je središče teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja na področju kibernetske varnosti zaradi svoje neodvisnosti, znanstvene in tehnične kakovosti svetovanja, pomoči in informacij, ki jih zagotavlja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog.

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Agencija institucijam, agencijam in organom Unije ter državam članicam pomaga pri oblikovanju in izvajanju politik, ki se nanašajo na kibernetsko varnost.

2.  Agencija institucijam, agencijam in organom Unije ter državam članicam pomaga pri oblikovanju in izvajanju politik, ki se nanašajo na kibernetsko varnost, in pri ozaveščanju državljanov in podjetij.

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Agencija podpira krepitev zmogljivosti in pripravljenost v celotni Uniji tako, da Uniji, državam članicam ter javnim in zasebnim zainteresiranim stranem pomaga krepiti zaščito njihovih omrežij in informacijskih sistemov, razvijati veščine, znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti ter doseči kibernetsko odpornost.

3.  Agencija podpira krepitev zmogljivosti in pripravljenost v institucijah, agencijah in organih Unije tako, da Uniji, državam članicam ter javnim in zasebnim zainteresiranim stranem pomaga krepiti zaščito njihovih omrežij in informacijskih sistemov, razvijati in izboljševati kibernetsko odpornost in odzivne zmogljivosti, povečevati ozaveščenost in razvijati veščine, znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti ter doseči kibernetsko odpornost.

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Agencija pri zadevah, ki se nanašajo na kibernetsko varnost, spodbuja sodelovanje in usklajevanje na ravni Unije med državami članicami, institucijami, agencijami in organi Unije ter zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z zasebnim sektorjem.

4.  Agencija pri zadevah, ki se nanašajo na kibernetsko varnost, spodbuja sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij na ravni Unije med državami članicami, institucijami, agencijami in organi Unije ter zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Agencija krepi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti na ravni Unije, da bi dopolnila ukrepe držav članic pri preprečevanju kibernetskih groženj in odzivanju nanje, zlasti v primeru čezmejnih incidentov.

5.  Agencija prispeva h krepitvi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti na ravni Unije, da bi dopolnila ukrepe držav članic pri preprečevanju kibernetskih groženj in odzivanju nanje, zlasti v primeru čezmejnih incidentov, ter da bi izvajala svojo nalogo zagotavljanja pomoči institucijam Unije pri oblikovanju politik, povezanih s kibernetsko varnostjo.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Agencija spodbuja uporabo certificiranja, vključno s prispevanjem k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost na ravni Unije v skladu z naslovom III te uredbe, in tako krepi preglednost zagotovil izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti kot tudi zaupanje v digitalni notranji trg.

6.  Agencija spodbuja uporabo certificiranja, da bi se preprečila razdrobljenost notranjega trga in izboljšalo njegovo delovanje, vključno s prispevanjem k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost na ravni Unije v skladu z naslovom III te uredbe, in tako krepi preglednost zagotovil izdelkov, storitev in procesov IKT glede kibernetske varnosti kot tudi zaupanje v digitalni notranji trg ter povečuje skladnost med obstoječimi nacionalnimi in mednarodnimi certifikacijskimi shemami.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Agencija spodbuja visoko raven ozaveščenosti državljanov in podjetij pri vprašanjih v zvezi s kibernetsko varnostjo.

7.  Agencija spodbuja in podpira projekte, ki prispevajo k visoki ravni ozaveščenosti, kibernetske higiene ter kibernetske pismenosti državljanov in podjetij pri vprašanjih v zvezi s kibernetsko varnostjo.

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  pomočjo in svetovanjem, zlasti z zagotavljanjem neodvisnega mnenja in pripravljalnega dela za razvoj in pregled politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti ter panožne politike in pravnih pobud, kadar gre za zadeve, povezane s kibernetsko varnostjo;

1.  pomočjo in svetovanjem, zlasti z zagotavljanjem neodvisnega mnenja, analizo pomembnih dejavnosti v kibernetskem prostoru in zagotavljanjem pripravljalnega dela za razvoj in pregled politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti ter panožne politike in pravnih pobud, kadar gre za zadeve, povezane s kibernetsko varnostjo;

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  pomočjo državam članicam pri doslednem izvajanju politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti, zlasti v zvezi z Direktivo (EU) 2016/1148, vključno z mnenji, smernicami, svetovanjem in najboljšimi praksami na področjih, kot so obvladovanje tveganj, poročanje o incidentih in izmenjava informacij, ter lažjo izmenjavo najboljših praks med pristojnimi organi v tem oziru;

2.  pomočjo državam članicam pri doslednem izvajanju politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti, zlasti v zvezi z Direktivo (EU) 2016/1148, Direktivo ... o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES, vključno z mnenji, smernicami, svetovanjem in najboljšimi praksami na področjih, kot so varna programska oprema in razvoj sistemov, obvladovanje tveganj, poročanje o incidentih in izmenjava informacij, tehnični in organizacijski ukrepi, zlasti vzpostavitev programov za usklajeno razkrivanje šibkih točk, ter lažjo izmenjavo najboljših praks med pristojnimi organi v tem oziru;

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  oblikovanjem in spodbujanjem politik, ki bi ohranjale splošno dostopnost oziroma celovitost javnega jedra odprtega interneta, ki zagotavlja ključno funkcionalnost interneta kot celote in je temeljnega pomena za njegovo normalno delovanje, med drugim varnost in stabilnost ključnih protokolov (zlasti DNS, BGP in IPv6), delovanje sistema domenskih imen (vključno z vsemi najvišjimi domenami) in delovanje korenske cone;

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  spodbujanju višje ravni varnosti elektronskih komunikacij, med drugim z zagotavljanjem strokovnega znanja in svetovanja, ter lažji izmenjavi najboljših praks med pristojnimi organi;

(2)  spodbujanju višje ravni varnosti elektronskih komunikacij ter hrambe in obdelave podatkov, med drugim z zagotavljanjem strokovnega znanja in svetovanja, ter lažji izmenjavi najboljših praks med pristojnimi organi;

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  pomoči državam članicam pri doslednem izvajanju politike in prava Unije v zvezi z varstvom podatkov, zlasti Uredbe (EU) 2016/679, ter pomoči Evropskemu odboru za varstvo podatkov pri oblikovanju smernic v zvezi z izvajanjem Uredbe (EU) 2016/679 za namene kibernetske varnosti. Evropski odbor za varstvo podatkov se z agencijo posvetuje vsakič, ko izda mnenje ali odločitev o izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov in kibernetske varnosti, neizčrpno pa glede vprašanj, povezanih z ocenami učinka na zasebnost, obveščanju o kršitvah podatkov, varnostno obdelavo, varnostnih zahtevah ter vgrajeni zasebnosti.

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  državam članicam in institucijam Unije pri vzpostavljanju in izvajanju politik za usklajeno razkrivanje šibkih točk ter procesov za pregled vladnega razkrivanja šibkih točk, pri čemer bi morale biti njihove prakse in odločitve pregledne in predmet neodvisnega nadzora.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  Agencija olajša vzpostavitev in začetek izvajanja dolgoročnega projekta evropske informacijske varnosti, da bi v sodelovanju z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC) in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT) ter v skladu z raziskovalnimi programi Unije nadalje spodbujala raziskave kibernetske varnosti v Uniji in državah članicah.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  državam članicam z organiziranjem letnih obsežnih vaj na področju kibernetske varnosti na ravni Unije iz člena 7(6) in z oblikovanjem političnih priporočil, ki temeljijo na postopku ocenjevanja vaj in izkušnjah, pridobljenih z njimi;

(g)  državam članicam z organiziranjem rednih in vsaj letnih obsežnih vaj na področju kibernetske varnosti na ravni Unije iz člena 7(6) in z oblikovanjem političnih priporočil in izmenjavanjem primerov najboljše prakse, ki temeljijo na postopku ocenjevanja vaj in izkušnjah, pridobljenih z njimi;

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Agencija olajšuje vzpostavitev sektorskih centrov za izmenjavo in analizo informacij (ISAC) in jih stalno podpira, zlasti v sektorjih, ki so navedeni v Prilogi II k Direktivi (EU) 2016/1148, in sicer z zagotavljanjem najboljših praks in smernic o razpoložljivih orodjih in postopkih ter o tem, kako obravnavati regulativna vprašanja, povezana z izmenjavo informacij.

2.  Agencija olajšuje vzpostavitev sektorskih centrov za izmenjavo in analizo informacij (ISAC) in jih stalno podpira, zlasti v sektorjih, ki so navedeni v Prilogi II k Direktivi (EU) 2016/1148, in sicer z zagotavljanjem najboljših praks in smernic o razpoložljivih orodjih, postopkih in načelih kibernetske higiene ter o tem, kako obravnavati regulativna vprašanja, povezana z izmenjavo informacij.

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija podpira operativno sodelovanje med pristojnimi javnimi organi in med zainteresiranimi stranmi.

1.  Agencija podpira operativno sodelovanje med državami članicami, institucijami, agencijami in organi Unije ter med zainteresiranimi stranmi, da bi z analizo in oceno obstoječih nacionalnih shem, oblikovanjem in izvajanjem načrta ter uporabo ustreznih instrumentov za doseganje najvišje ravni certificiranja kibernetske varnosti v Uniji in državah članicah vzpostavila medsebojno sodelovanje.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanjem, na njihovo zahtevo, tehnične pomoči ob incidentih, ki imajo pomembne ali znatne posledice;

(b)  zagotavljanjem, na njihovo zahtevo, tehnične pomoči v obliki izmenjave informacij ter strokovnega znanja ob incidentih, ki imajo pomembne ali znatne posledice;

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  Če je treba v določenih razmerah, ko ima incident znatno moteč učinek, hitro ukrepati, lahko država članica pri oceni razmer zaprosi za pomoč strokovnjakov iz Agencije. Prošnja obsega opis razmer, morebitne namene in predvidene potrebe.

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija na zahtevo dveh ali več zadevnih držav članic in z izključnim namenom zagotavljanja svetovanja za preprečevanje prihodnjih incidentov zagotovi podporo za naknadno tehnično preiskavo ali jo izvede, potem ko prizadeta podjetja priglasijo incidente, ki imajo pomembne ali znatne posledice v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148. Agencija takšno preiskavo izvede tudi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije in v soglasju z zadevnimi državami članicami v primeru incidentov, ki prizadenejo več kot dve državi članici.

Agencija na zahtevo ene ali več zadevnih držav članic in z izključnim namenom zagotavljanja pomoči, in sicer v obliki svetovanja za preprečevanje prihodnjih incidentov ali v obliki pomoči pri odzivu na trenutne obsežne incidente, zagotovi podporo za naknadno tehnično preiskavo ali jo izvede, potem ko prizadeta podjetja priglasijo incidente, ki imajo pomembne ali znatne posledice v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148. Agencija zgoraj navedene dejavnosti izvaja tako, da prejme ustrezne informacije od prizadetih držav članic in uporabi svoja sredstva za analizo nevarnosti in odziv na incidente. Agencija takšno preiskavo izvede tudi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije in v soglasju z zadevnimi državami članicami v primeru incidentov, ki prizadenejo več kot eno državo članico. Pri tem zagotovi, da ne razkrije ukrepov, ki so jih države članice sprejele za ohranitev njihovih temeljnih državnih funkcij, zlasti tistih, ki zadevajo nacionalno varnost.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Agencija organizira letne vaje na področju kibernetske varnosti na ravni Unije ter države članice in institucije, agencije in organe Unije podpira pri organiziranju vaj na podlagi njihovih zahtev. Letne vaje na ravni Unije vključujejo tehnične, operativne in strateške elemente ter pripomorejo k pripravi sodelovalnega odziva na ravni Unije na velike čezmejne kibernetske incidente. Poleg tega Agencija prispeva k sektorskim vajam na področju kibernetske varnosti in jih po potrebi pomaga organizirati skupaj z ustreznimi centri za izmenjavo in analizo informacij (ISAC) ter tem centrom omogoča, da sodelujejo pri vajah na področju kibernetske varnosti tudi na ravni Unije.

6.  Agencija organizira redne, v vsakem primeru pa vsaj letne vaje na področju kibernetske varnosti na ravni Unije ter države članice in institucije, agencije in organe Unije podpira pri organiziranju vaj na podlagi njihovih zahtev. Letne vaje na ravni Unije vključujejo tehnične, operativne in strateške elemente ter pripomorejo k pripravi sodelovalnega odziva na ravni Unije na velike čezmejne kibernetske incidente. Poleg tega Agencija prispeva k sektorskim vajam na področju kibernetske varnosti in jih po potrebi pomaga organizirati skupaj z ustreznimi centri za izmenjavo in analizo informacij (ISAC) ter tem centrom omogoča, da sodelujejo pri vajah na področju kibernetske varnosti tudi na ravni Unije.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Agencija pripravi redno tehnično poročilo o incidentih in grožnjah na področju kibernetske varnosti v EU, in sicer na podlagi prosto dostopnih virov, lastne analize in poročil, ki jih predložijo med drugim: skupine CSIRT držav članic (na prostovoljni osnovi) ali enotne kontaktne točke v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij (členom 14(5) direktive o varnosti omrežij in informacij); Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, CERT-EU.

7.  Agencija pripravi redno in poglobljeno tehnično poročilo o incidentih in grožnjah na področju kibernetske varnosti v EU, in sicer na podlagi prosto dostopnih virov, lastne analize in poročil, ki jih predložijo med drugim: skupine CSIRT držav članic (na prostovoljni osnovi) ali enotne kontaktne točke v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij (členom 14(5) direktive o varnosti omrežij in informacij); Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, CERT-EU. Izvršni direktor Evropskemu parlamentu predstavi javne ugotovitve, kadar je to ustrezno.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a.  Agencija, kadar je to ustrezno in po predhodni odobritvi Komisije, prispeva k spletnemu sodelovanju s centrom odličnosti zveze NATO za sodelovanje pri kibernetski obrambi in akademijo zveze NATO za komuniciranje in obveščanje.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 8 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  združevanjem poročil iz nacionalnih virov, da bi prispevala k skupnemu situacijskemu zavedanju;

(a)  analiziranjem in združevanjem poročil iz nacionalnih virov, da bi prispevala k skupnemu situacijskemu zavedanju;

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 8 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podpiranjem tehničnega obravnavanja incidenta ali krize, vključno z olajševanjem izmenjave tehničnih rešitev med državami članicami;

(c)  podpiranjem tehničnega obravnavanja incidenta ali krize na podlagi lastnega neodvisnega znanja in sredstev, vključno z olajševanjem prostovoljne izmenjave tehničnih rešitev med državami članicami;

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a.  Agencija po potrebi organizira izmenjavo mnenj in pomaga organom držav članic pri usklajevanju njihovega odziva v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Tehnične zmogljivosti agencije ENISA

 

1. Za doseganje ciljev, opisanih v členu 7, agencija ENISA v skladu s svojim delovnim programom med drugim razvije naslednje tehnične zmogljivosti in veščine:

 

(a) zmožnost zbiranja informacij o kibernetskih grožnjah iz odprtega vira in

 

(b) zmožnost za uporabo tehnične opreme, orodij in strokovnega znanja na daljavo.

 

2. Za namen zagotovitve tehničnih zmogljivosti iz odstavka 1 tega člena in razvoja ustreznih veščin agencija ENISA:

 

(a) zagotovi, da postopki zaposlovanja sledijo potrebam po različnih tehničnih veščinah in

 

(b) sodeluje s skupino EU za odzivanje na računalniške grožnje (CERT EU) in Europolom v skladu s členom 7(2) te uredbe.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  podpira in spodbuja oblikovanje in izvajanje politike Unije o certificiranju izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti, kot je določeno v naslovu III te uredbe, in sicer s:

(a)  podpira in spodbuja oblikovanje in izvajanje politike Unije o certificiranju izdelkov in storitev ter postopkov IKT glede kibernetske varnosti, kot je določeno v naslovu III te uredbe, in sicer s:

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1)  stalnim določanjem standardov, tehničnih specifikacij in informacijskih tehničnih specifikacij;

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  pripravo predlog za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT v skladu s členom 44 te uredbe;

(1)  pripravo predlog za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke, storitve in postopke IKT v skladu s členom 44 te uredbe v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi v industriji in organizacijami za standardizacijo v okviru formalnega, standardiziranega in preglednega postopka;

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  izvajanjem ocenjevanja postopkov za izdajanje evropskih certifikatov kibernetske varnosti, ki so jih določili organi za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 te uredbe, v sodelovanju s certifikacijsko skupino držav članic v skladu s členom 53 te uredbe z namenom, da bi zagotovili enotno izvajanje te uredbe s strani organov za ugotavljanje skladnosti, ko izdajajo certifikate;

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  izvajanjem neodvisnih rednih naknadnih pregledov skladnosti certificiranih izdelkov, postopkov in storitev IKT z evropskimi certifikacijskimi shemami za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  podporo Komisiji pri zagotavljanju sekretariata Evropski certifikacijski skupini za kibernetsko varnost v skladu s členom 53 te uredbe;

(2)  podporo Komisiji pri zagotavljanju sekretariata certifikacijski skupini držav članic v skladu s členom 53 te uredbe;

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  pripravo in objavo smernic ter razvojem dobrih praks glede zahtev na področju kibernetske varnosti za izdelke in storitve IKT v sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem in predstavniki industrije;

(3)  pripravo in objavo smernic ter razvojem dobrih praks, tudi glede načel kibernetske higiene, glede zahtev na področju kibernetske varnosti za izdelke, postopke in storitve IKT v sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem in predstavniki industrije v okviru formalnega, standardiziranega in preglednega postopka;

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  olajšuje vzpostavitev in uvedbo evropskih in mednarodnih standardov za obvladovanje tveganj in varnost izdelkov in storitev IKT ter v sodelovanju z državami članicami pripravi nasvete in smernice za tehnična področja, povezana z varnostnimi zahtevami za izvajalce bistvenih storitev in ponudnike digitalnih storitev, ter za že obstoječe standarde, vključno z nacionalnimi standardi držav članic, v skladu s členom 19(2) Direktive (EU) 2016/1148;

(b)  olajšuje vzpostavitev in uvedbo evropskih in mednarodnih standardov za obvladovanje tveganj in varnost izdelkov, postopkov in storitev IKT ter v sodelovanju z državami članicami in industrijo pripravi nasvete in smernice za tehnična področja, povezana z varnostnimi zahtevami za izvajalce bistvenih storitev in ponudnike digitalnih storitev, ter za že obstoječe standarde, vključno z nacionalnimi standardi držav članic, v skladu s členom 19(2) Direktive (EU) 2016/1148, ter izmenjevanje teh informacij med državami članicami;

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  v sodelovanju s strokovnjaki iz organov držav članic zagotavlja nasvete, smernice in najboljše prakse za varnost omrežij in informacijskih sistemov, zlasti za varnost internetne infrastrukture in infrastruktur, ki podpirajo sektorje iz Priloge II k Direktivi (EU) 2016/1148;

(c)  v sodelovanju s strokovnjaki iz organov držav članic in ustreznimi zainteresiranimi stranmi zagotavlja nasvete, smernice in najboljše prakse za varnost omrežij in informacijskih sistemov, zlasti za varnost internetne infrastrukture in infrastruktur, ki podpirajo sektorje iz Priloge II k Direktivi (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  javnost ozavešča o tveganjih glede kibernetske varnosti in zagotavlja smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam;

(e)  javnost redno ozavešča o tveganjih glede kibernetske varnosti, zagotavlja usposabljanje in smernice o dobrih praksah za uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam, ter spodbuja sprejetje strogih preventivnih ukrepov informacijske varnosti in zanesljivo varstvo podatkov in zasebnosti;

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizira redne kampanje ozaveščanja za izboljšanje kibernetske varnosti in njene prepoznavnosti v Uniji.

(g)  v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizira redne komunikacijske kampanje za spodbujanje široke javne razprave;

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga)  spodbuja tesnejše sodelovanje in izmenjavo najboljše prakse med državami članicami v zvezi z izobraževanjem o kibernetski varnosti in pismenostjo glede kibernetske varnosti, kibernetsko higieno in doseganjem večje ozaveščenosti o tem.

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  svetuje Uniji in državam članicam o potrebah po raziskavah in prednostnih nalogah na področju kibernetske varnosti, da bi omogočila učinkovito odzivanje na aktualna in nastajajoča tveganja in grožnje, vključno z upoštevanjem novih in nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter učinkovito uporabo tehnologij za preprečevanje tveganj;

(a)  zagotavlja predhodna posvetovanja z ustreznimi skupinami uporabnikov in svetuje Uniji in državam članicam o potrebah po raziskavah in prednostnih nalogah na področju kibernetske varnosti, varstva podatkov in zasebnosti, da bi omogočila učinkovito odzivanje na aktualna in nastajajoča tveganja in grožnje, vključno z upoštevanjem novih in nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter učinkovito uporabo tehnologij za preprečevanje tveganj;

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  naroči lastne raziskovalne dejavnosti na interesnih področjih, ki še niso zajeta v obstoječih raziskovalnih programih Unije, če se ugotovi jasna evropska dodana vrednost.

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  svetuje in daje podporo Komisiji v sodelovanju s certifikacijsko skupino držav članic, ustanovljeno na podlagi člena 53, pri zadevah, povezanih s sporazumi o vzajemnem priznavanju certifikatov kibernetske varnosti s tretjimi državami.

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  stalna skupina zainteresiranih strani, ki izvaja naloge iz člena 20.

(d)  svetovalna skupina agencije ENISA, ki izvaja naloge iz člena 20.

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije ter poročilo in njegovo oceno do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Letno poročilo vključuje zaključni račun in opisuje, kako je Agencija izpolnila svoje kazalnike uspešnosti. Letno poročilo se objavi;

(e)  oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih agencije ENISA ter poročilo in njegovo oceno do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Letno poročilo vključuje zaključni račun, opis učinkovitosti odhodkov in oceno učinkovitosti Agencije ter tega, kako je izpolnila svoje kazalnike uspešnosti. Letno poročilo se objavi;

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m)  imenuje izvršnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 33 te uredbe;

(m)  imenuje izvršnega direktorja, izbranega na podlagi strokovnih meril, in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 33 te uredbe;

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

o)  sprejme vse odločitve glede vzpostavitve notranjih struktur Agencije in po potrebi njihovih sprememb, pri čemer upošteva potrebe pri dejavnostih Agencije in dobro proračunsko upravljanje;

o)  sprejme vse odločitve glede vzpostavitve notranjih struktur Agencije in po potrebi njihovih sprememb, pri čemer upošteva potrebe pri dejavnostih Agencije, kot so navedene v tej uredbi, in dobro proračunsko upravljanje;

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Člani stalne skupine zainteresiranih strani lahko na povabilo predsednika sodelujejo na sejah upravnega odbora, vendar nimajo glasovalne pravice.

4.  Člani svetovalna skupina agencije ENISA lahko na povabilo predsednika sodelujejo na sejah upravnega odbora, vendar nimajo glasovalne pravice.

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Izvršni odbor sestavlja pet članov, imenovanih izmed članov upravnega odbora, vključno s predsednikom upravnega odbora, ki lahko predseduje tudi izvršnemu odboru, eden od članov pa je predstavnik Komisije. Izvršni direktor se udeležuje sej izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

3.  Izvršni odbor sestavlja pet članov, imenovanih izmed članov upravnega odbora, vključno s predsednikom upravnega odbora, ki lahko predseduje tudi izvršnemu odboru, eden od članov pa je predstavnik Komisije. Izvršni direktor se udeležuje sej izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice. Cilj pri postopku imenovanja je doseči uravnoteženo zastopanost spolov v izvršnem odboru.

Obrazložitev

Pri imenovanju članov izvršnega odbora je prav tako cilj doseči uravnoteženo zastopanost spolov, pri čemer se je treba zgledovati po določbah za upravni odbor v členu 13(3).

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Izvršni direktor na zahtevo poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

2.  Izvršni direktor letno ali na zahtevo poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  tudi izvršni direktor ima pravico, da deluje kot posebni svetovalec predsednika Evropske komisije za področje politike kibernetske varnosti institucij, z mandatom, opredeljenim v Odločbi Komisije C (2014) 541 z dne 6. februarja 2014.

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Člen 20 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Stalna skupina zainteresiranih strani

Svetovalna skupina agencije ENISA

 

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, skupine potrošnikov, znanstveniki s področja kibernetske varnosti in predstavniki pristojnih organov, ki so uradno obveščeni v skladu z [direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], ter organi pregona in nadzorni organi za varstvo podatkov.

1.  Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor na pregleden način ustanovi svetovalno skupino agencije ENISA, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki za varnost, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, vključno z malimi in srednjimi podjetji, izvajalci bistvenih storitev v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij, ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, skupine potrošnikov, znanstveniki s področja kibernetske varnosti, evropske organizacije za standardizacijo, agencije EU in predstavniki pristojnih organov, ki so uradno obveščeni v skladu z [direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], ter organi pregona in nadzorni organi za varstvo podatkov. Upravni odbor zagotovi ustrezno ravnotežje med različnimi skupinami zainteresiranih strani.

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Postopki stalne skupine zainteresiranih strani, ki se nanašajo predvsem na število, sestavo, imenovanje članov s strani upravnega odbora, predlog s strani izvršnega direktorja in delovanje skupine, se določijo v statutu Agencije in objavijo.

2.  Postopki svetovalne skupine agencije ENISA, ki se nanašajo predvsem na število, sestavo, imenovanje članov s strani upravnega odbora, predlog s strani izvršnega direktorja in delovanje skupine, se določijo v statutu Agencije in objavijo.

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Stalni skupini zainteresiranih strani predseduje izvršni direktor ali katera koli oseba, ki jo izvršni direktor imenuje za vsak primer posebej.

3.  Svetovalni skupini agencije ENISA predseduje izvršni direktor ali katera koli oseba, ki jo izvršni direktor imenuje za vsak primer posebej.

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Mandat članov stalne skupine zainteresiranih strani traja dve leti in pol. Člani upravnega odbora ne smejo biti člani stalne skupine zainteresiranih strani. Strokovnjaki iz Komisije in držav članic imajo pravico biti prisotni na sejah stalne skupine zainteresiranih strani in sodelovati pri njenem delu. Na seje in k sodelovanju pri delu skupine so lahko povabljeni predstavniki drugih organov, ki niso člani stalne skupine zainteresiranih strani, za katere izvršni direktor meni, da so relevantni.

4.  Mandat članov svetovalne skupine agencije ENISA traja dve leti in pol. Člani upravnega odbora ne smejo biti člani svetovalne skupine agencije ENISA. Strokovnjaki iz Komisije in držav članic imajo pravico biti prisotni na sejah svetovalne skupine agencije ENISA in sodelovati pri njenem delu. Na seje in k sodelovanju pri delu skupine so lahko povabljeni predstavniki drugih organov, ki niso člani svetovalne skupine agencije ENISA, za katere izvršni direktor meni, da so relevantni.

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Svetovalna skupina agencije ENISA bo vse leto redno posodabljala svoje načrte, svoje cilje pa navedla v delovnem programu, ki bo zaradi preglednosti objavljen vsakih šest mesecev;

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Stalna skupina zainteresiranih strani Agenciji svetuje glede opravljanja dejavnosti. Zlasti svetuje izvršnemu direktorju pri pripravi predloga delovnega programa Agencije in komuniciranju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o zadevah, ki se nanašajo na delovni program.

5.  Svetovalna skupina agencije ENISA Agenciji svetuje glede opravljanja dejavnosti, razen glede uporabe Naslova III te uredbe. Zlasti svetuje izvršnemu direktorju pri pripravi predloga delovnega programa Agencije in komuniciranju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o zadevah, ki se nanašajo na delovni program.

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Člen 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20a

 

Skupina zainteresiranih strani za certificiranje

 

1.   Izvršni direktor ustanovi skupino zainteresiranih strani za certificiranje, ki jo sestavlja splošni svetovalni odbor, katerega naloga je zagotavljati splošne nasvete o uporabi naslova III te uredbe, ter posebne odbore, ki predlagajo, razvijajo in sprejemajo posamezne predloge za shemo. Člani skupine se izberejo izmed priznanih strokovnjakov za varnost, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, vključno z malimi in srednjimi podjetji, izvajalci bistvenih storitev v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij, ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, skupine potrošnikov, znanstveniki s področja kibernetske varnosti, evropske organizacije za standardizacijo, predstavniki pristojnih organov, ki so uradno obveščeni v skladu z [direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], ter organi pregona in nadzorni organi za varstvo podatkov.

 

2.   Postopki skupine zainteresiranih strani za certificiranje, ki se nanašajo predvsem na število, sestavo in imenovanje članov s strani izvršnega direktorja, se določijo v statutu agencije ENISA in objavijo, pri zagotavljanju pravične zastopanosti in enakih pravic za vse zainteresirane strani pa sledijo najboljši praksi.

 

3.   Člani upravnega odbora ne smejo biti člani skupine zainteresiranih strani za certificiranje. Člani svetovalne skupine agencije ENISA so lahko tudi člani skupine zainteresiranih strani za certificiranje. Strokovnjaki iz Komisije in držav članic imajo pravico, da na povabilo sodelujejo na sejah skupine zainteresiranih strani za certificiranje. Na seje in k sodelovanju pri delu skupine zainteresiranih strani za certificiranje se lahko povabijo predstavniki drugih organov, ki so po mnenju izvršnega direktorja ustrezni.

 

4.   Skupina zainteresiranih strani za certificiranje agenciji ENISA svetuje glede opravljanja dejavnosti v zvezi z Naslovom III te uredbe. Skupina je zlasti upravičena, da Komisiji predlaga pripravo predloge za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, kot je določeno v členu 44 te uredbe, ter da sodeluje pri postopkih za odobritev takih shem iz členov 43 do 48 in člena 53 uredbe.

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21a

 

Zahteve, naslovljene na agencijo ENISA

 

1. Agencija ENISA bi morala vzpostaviti in upravljati enotno vstopno točko, prek katere se obravnavajo zahteve po svetovanju in pomoči, ki spadajo v njene cilje in naloge. Zahtevam morajo biti priložene osnovne informacije za pojasnitev vprašanja, ki ga je treba obravnavati. Agencija bi morala pripraviti opis morebitnih posledic za vire ter se pravočasno odzvati na zahteve. Če Agencija zahtevo zavrne, to obrazloži.

 

2. Zahteve iz prvega odstavka lahko vložijo:

 

a) Evropski parlament;

 

b) Svet;

 

c) Komisija in

 

d) vsi pristojni organi, ki jih imenuje država članica, npr. nacionalni regulativni organi, kot so določeni v členu 2 Direktive 2002/21/ES.

 

3. Upravni odbor v statutu agencije ENISA navede praktične podrobnosti glede uporabe odstavka 1 in 2, zlasti glede vložitve, določitve prednosti, nadaljnjih ukrepov ter obveščanja.

Predlog spremembe    154

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Člani upravnega odbora, izvršni direktor, člani stalne skupine zainteresiranih strani, zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, in osebje Agencije, tudi iz držav članic začasno napoteni uradniki, upoštevajo zahteve glede zaupnosti v skladu s členom 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) tudi po prenehanju svojih dolžnosti.

2.  Člani upravnega odbora, izvršni direktor, člani svetovalne skupine agencije ENISA, zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, in osebje Agencije, tudi iz držav članic začasno napoteni uradniki, upoštevajo zahteve glede zaupnosti v skladu s členom 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) tudi po prenehanju svojih dolžnosti.

Predlog spremembe    155

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Začasen osnutek poročila o oceni temelji na ciljih in pričakovanih rezultatih iz enotnega programskega dokumenta iz člena 21(1) te uredbe ter v skladu z načelom oblikovanja proračuna glede na uspešnost upošteva finančne vire, ki so potrebni za dosego teh ciljev in pričakovanih rezultatov.

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Računsko sodišče lahko opravi revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

2.  Računsko sodišče lahko opravi revizije na podlagi dokumentacije in pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Osebno odgovornost uslužbencev do Agencije urejajo ustrezni pogoji, ki veljajo za osebje Agencije.

5.  Osebno odgovornost uslužbencev do Agencije urejajo ustrezni pogoji, ki veljajo za osebje Agencije. Zagotovi se učinkovito zaposlovanje osebja.

Predlog spremembe    158

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

2.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavljajo Prevajalski center za organe Evropske unije ali drugi ponudniki prevajalskih storitev v skladu s pravili o javnem naročanju in v mejah, določenih z ustreznimi finančnimi pravili.

Predlog spremembe    159

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija lahko sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami ali obojimi, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe. V ta namen lahko Agencija na podlagi predhodne odobritve Komisije vzpostavi delovne dogovore z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami. Ti dogovori ne ustvarjajo novih pravnih obveznosti za Unijo in njene države članice.

1.  Agencija lahko sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami ali obojimi, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe. V ta namen lahko Agencija na podlagi predhodne odobritve Komisije vzpostavi delovne dogovore z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami. Sodelovanje z zvezo NATO, kjer poteka, lahko vključuje skupne vaje na področju kibernetske varnosti in skupno usklajevanje odzivanja na kibernetske incidente. Ti dogovori ne ustvarjajo novih pravnih obveznosti za Unijo in njene države članice.

Obrazložitev

Zaradi čezmejne narave kibernetskih incidentov bi morala ENISA delovati skupaj s akterji kibernetske varnosti v Evropi, kot je zveza NATO, kjer je to primerno. To je še zlasti pomembno, ker ima lahko NATO kibernetske zmogljivosti, ki jih agencija ENISA nima, in obratno. V okviru večjih kibernetskih napadov, usmerjenih proti državam kot celoti, je za varnost Evrope nujno, da agencija ENISA sodeluje z mednarodnimi organizacijami, kot je NATO, na mednarodni ravni.

Predlog spremembe    160

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Država članica, ki je gostiteljica Agencije, zagotovi optimalne pogoje za uspešno delovanje Agencije, vključno z dostopnostjo lokacije, ustreznimi šolami za otroke uslužbencev ter ustreznim dostopom do trga dela, socialne varnosti in zdravstvenega varstva za otroke in zakonce.

2.  Država članica, ki je gostiteljica Agencije, zagotovi optimalne pogoje za uspešno delovanje Agencije, vključno z eno lokacijo za celotno Agencijo, dostopnostjo lokacije, ustreznimi šolami za otroke uslužbencev ter ustreznim dostopom do trga dela, socialne varnosti in zdravstvenega varstva za otroke in zakonce.

Obrazložitev

Sedanja struktura agencije ENISA z upravnim sedežem v Heraklionu in temeljnimi operacijami v Atenah se je izkazala za neučinkovito in drago. Vse osebje agencije ENISA bi zato moralo delati v istem mestu. Glede na merila iz tega odstavka bi morala agencija biti v Atenah.

Predlog spremembe    161

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost dokazuje, da izdelki in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s tako shemo, izpolnjujejo določene zahteve glede njihove zmožnosti za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na ukrepe, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek teh izdelkov, postopkov, storitev in sistemov.

Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost dokazuje, da izdelki, postopki in storitve IKT, ki so zajeti s to shemo, v času certifikacije nimajo znanih šibkih točk in izpolnjujejo določene zahteve, ki se lahko nanašajo na evropske in mednarodne standarde, tehnične specifikacije in informacijske tehnične specifikacije glede njihove zmožnosti za odpornost, v celotnem življenjskem ciklu, na določeni stopnji zagotovila, na ukrepe, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek teh izdelkov, postopkov in storitev, in izpolnjujejo navedene varnostne cilje.

Predlog spremembe    162

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1.  Komisija v skladu s členom 55a sprejme delegirane akte, ki to uredbo dopolnjujejo z vzpostavitvijo tekočega delovnega programa Unije za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost. V teh delegiranih aktih se opredelijo skupni ukrepi, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije, ter strateške prednostne naloge. Tekoči delovni program Unije zlasti vsebuje prednostni seznam izdelkov, postopkov in storitev IKT, ki so primerni, da postanejo predmet evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, pa tudi analizo tega, ali med organi za ugotavljanje skladnosti in nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem obstaja enakovredna raven kakovosti, tehničnega znanja in izkušenj in strokovnega znanja in, če je potrebno, predlog za ukrepe o tem, kako to doseči.

 

Začetni tekoči delovni program Unije se določi najpozneje do... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] in se po potrebi posodablja, v vsakem primeru pa vsaj vsaki dve leti. Tekoči delovni program se objavi.

 

Pred sprejetjem ali posodobitvijo tekočega delovnega programa Unije se Komisija posvetuje s certifikacijsko skupino držav članic, agencijo ENISA in skupino zainteresiranih strani za certificiranje v okviru odprtega, preglednega in vključujočega posvetovanja.

Predlog spremembe    163

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek -1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1a.  Komisija lahko v upravičenih primerih od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost. Zahteva temelji na tekočem delovnem programu Unije.

Predlog spremembe    164

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija ENISA na zahtevo Komisije pripravi predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, ki izpolnjuje zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe. Države članice ali Evropska skupina za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: skupina), ustanovljena v skladu s členom 53, lahko Komisiji predlaga pripravo predloge za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost.

1.  Zahteva za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost vsebuje področje uporabe, varnostne cilje iz člena 45, ki se uporabljajo, elemente iz člena 47, ki se uporabljajo, ter rok, do katerega mora posamezna predloga za shemo postati veljavna. Pri pripravi zahteve se Komisija lahko posvetuje z agencijo ENISA, certifikacijsko skupino držav članic in skupino zainteresiranih strani za certificiranje.

Predlog spremembe    165

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pri pripravi predlog za sheme iz odstavka 1 tega člena se agencija ENISA posvetuje z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi in tesno sodeluje s skupino. Skupina agenciji ENISA zagotavlja pomoč in strokovno svetovanje, ki ju agencija ENISA potrebuje pri pripravi predloge za shemo, vključno s pripravo mnenj, kadar je to potrebno.

2.  Pri pripravi predlog za sheme iz odstavka -1 (novo) se agencija ENISA posvetuje z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi v okviru formalnega, odprtega, preglednega in vključujočega posvetovanja ter tesno sodeluje s certifikacijsko skupino držav članic, skupino zainteresiranih strani za certificiranje, posebnimi odbori v skladu s členom 20a te uredbe ter z evropskimi organi za standardizacijo. Ti agenciji ENISA zagotovijo pomoč in strokovno svetovanje, ki ju agencija ENISA potrebuje pri pripravi predloge za shemo, vključno s pripravo mnenj, kadar je to potrebno.

Predlog spremembe    166

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Agencija ENISA predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, pripravljeno v skladu z odstavkom 2 tega člena, pošlje Komisiji.

3.  Agencija ENISA predlogo za shemo, pripravljeno v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, pošlje Komisiji.

Predlog spremembe    167

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija lahko na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme izvedbene akte v skladu s členom 55(1), ki določajo evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe.

4.  Komisija lahko na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme delegirane akte v skladu s členom 55a za dopolnitev te uredbe z določitvijo evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za izdelke, postopke in storitve IKT, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 45, 46 in 47.

Predlog spremembe    168

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Agencija ENISA vzdržuje posebno spletišče, namenjeno obveščanju javnosti o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost.

5.  Agencija ENISA vzdržuje posebno spletišče, namenjeno obveščanju javnosti o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost, vključno z umaknjenimi in poteklimi certifikati, ter certifikati, ki jih zajema nacionalna certifikacija.

 

Če evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost izpolnjuje zahteve, ki naj bi jih skladno z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije izpolnjevala, Komisija nemudoma objavi sklic na shemo v Uradnem listu Evropske unije ali v drugih sredstvih v skladu s pogoji, ki so določeni v ustreznem aktu harmonizacijske zakonodaje Unije.

Predlog spremembe    169

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Agencija ENISA v skladu s strukturo, vzpostavljeno s to uredbo, pregleda sprejete sheme ob koncu njihove veljavnosti v skladu s členom 47 (1.ac) ali na zahtevo Komisije, pri čemer upošteva povratne informacije ustreznih zainteresiranih strani.

Predlog spremembe    170

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost je oblikovana tako, da ustrezno upošteva naslednje varnostne cilje:

Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost je oblikovana tako, da upošteva varnostne cilje, s katerimi se zagotovi:

Predlog spremembe    171

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zaščititi shranjene, prenesene ali kako drugače obdelane podatke pred naključno ali nepooblaščeno hrambo, obdelavo, dostopom ali razkritjem;

(a)  zaupnost, celovitost, razpoložljivost in zasebnost storitev, funkcij in podatkov;

Predlog spremembe    172

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zaščititi shranjene, prenesene ali kako drugače obdelane podatke pred naključnim ali nepooblaščenim uničenjem, naključno izgubo ali spremembo;

(b)  da do storitev, funkcij in podatkov dostopajo in jih lahko uporabljajo le pooblaščene osebe in/ali pooblaščeni sistemi in programi;

Predlog spremembe    173

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  zagotoviti, da imajo pooblaščene osebe, programi ali stroji dostop izključno do podatkov, storitev ali funkcij, na katere se nanašajo njihove pravice do dostopa;

(c)  da je vzpostavljen postopek za identifikacijo in evidentiranje vseh odvisnosti in znanih šibkih točk izdelkov, postopkov in storitev IKT;

Predlog spremembe    174

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  beležiti, kateri podatki, funkcije ali storitve so bili sporočeni, kdaj in kdo jih je sporočil;

(d)  da izdelki, postopki in storitve IKT ne vsebujejo znanih šibkih točk;

Predlog spremembe    175

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  zagotoviti, da je mogoče preveriti, do katerih podatkov, storitev ali funkcij se je dostopalo ali kateri podatki, storitve ali funkcije so se uporabljali ter kdaj in kdo je do njih dostopal oz. jih je uporabljal;

(e)  da je vzpostavljen postopek za obravnavanje na novo odkritih šibkih točk izdelkov, postopkov in storitev IKT;

Predlog spremembe    176

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta pravočasno povrniti razpoložljivost in dostop do podatkov, storitev in funkcij;

(f)  da so izdelki in storitve IKT razviti v skladu z načelom privzete in vgrajene varnosti;

Predlog spremembe    177

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  zagotoviti, da so izdelki in storitve IKT opremljeni s posodobljeno programsko opremo, ki ne vsebuje znanih šibkih točk, in da so na voljo mehanizmi, ki zagotavljajo varno posodabljanje programske opreme.

(g)  da so izdelki in storitve IKT opremljeni s posodobljeno programsko opremo, ki ne vsebuje znanih šibkih točk, in da so na voljo mehanizmi, ki zagotavljajo varno posodabljanje programske opreme.

Predlog spremembe    178

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga)  da so druga tveganja, povezana s kibernetskimi incidenti, kot so tveganja za življenje, zdravje, okolje in druge pomembne pravne interese, čim manjša.

Predlog spremembe    179

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost lahko določa eno ali več naslednjih stopenj zagotovila: osnovno, znatno in/ali visoko stopnjo zagotovila za izdelke in storitve IKT v shemi.

1.  Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost lahko določa eno ali več naslednjih stopenj zagotovila, ki temeljijo na tveganju, v skladu z okoliščinami in predvideno uporabo izdelkov, postopkov in storitev IKT: osnovno, znatno in/ali visoko stopnjo zagotovila za izdelke, postopke in storitve IKT v shemi.

Predlog spremembe    180

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  osnovna stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja omejeno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

(a)  osnovna stopnja zagotovila ustreza nizkemu tveganju v smislu skupne verjetnosti in škode, povezane z izdelkom, postopkom in storitvijo IKT, ob upoštevanju predvidene uporabe in okoliščin. Osnovna stopnja zagotovila daje zaupanje, da se je znanim osnovnim tveganjem kibernetskih nesreč mogoče zoperstaviti;

Predlog spremembe    181

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  znatna stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja znatno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je bistveno zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

(b)  znatna stopnja zagotovila ustreza višjemu tveganju v smislu skupne verjetnosti in škode, povezane z izdelkom, postopkom in storitvijo IKT. Znatna stopnja zagotovila daje zaupanje, da je znana tveganja kibernetskih nesreč mogoče preprečiti in da je na voljo tudi zmogljivost premagovanja kibernetskih napadov z omejenimi viri;

Predlog spremembe    182

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  visoka stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja višjo stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, kot jo imajo certifikati z znatno stopnjo zagotovila, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je preprečiti kibernetske incidente.

(c)  visoka stopnja zagotovila ustreza višjemu tveganju v smislu skupne verjetnosti in škode, povezane z izdelkom, postopkom in storitvijo IKT. Znatna stopnja zagotovila daje zaupanje, da je tveganja kibernetskih nesreč mogoče preprečiti in da je na voljo tudi zmogljivost premagovanja najsodobnejšim kibernetskim napadom z znatnimi viri;

Predlog spremembe    183

Predlog uredbe

Člen 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 46a

 

Ocena stopenj zagotovila evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost

 

1.   Za osnovno raven zanesljivosti lahko proizvajalec ali ponudnik izdelkov, postopkov in storitev IKT opravi samooceno skladnosti, za katero je sam v celoti odgovoren.

 

2.   Za znatno raven zanesljivosti zagotovila ocena je vodilo pri ocenjevanju najmanj preverjanje skladnosti varnostnih funkcionalnosti izdelka, postopka ali storitve z njegovo tehnično dokumentacijo;

 

3.   Za visoko raven zanesljivosti je vodilo pri metodologiji ocenjevanja vsaj preskušanje učinkovitosti, pri katerem se ocenjuje odpornost varnostnih funkcionalnosti proti napadalcem, ki razpolagajo z znatnimi sredstvi.

Predlog spremembe    184

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  predmet urejanja in področje uporabe certificiranja, vključno z vrsto ali kategorijami zajetih izdelkov in storitev IKT;

(a)  predmet urejanja in področje uporabe certificiranja, vključno z vrsto ali kategorijami zajetih izdelkov, postopkov in storitev IKT;

Predlog spremembe    185

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  področje uporabe in zahteve glede kibernetske varnosti, po potrebi pa tudi, da področje uporabe in navedene zahteve ustrezajo tistim v nacionalnih certifikatih o kibernetski varnosti, ki jih shema nadomešča ali so določene v pravnih aktih;

Predlog spremembe    186

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  obdobje veljavnosti certifikacijske sheme;

Predlog spremembe    187

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, glede na katere se ocenijo posamezni izdelki in storitve IKT, na primer s sklicem na standarde Unije ali mednarodne standarde ali tehnične specifikacije;

(b)  podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, glede na katere se ocenijo posamezni izdelki, postopki in storitve IKT, na primer s sklicem na evropske ali mednarodne standarde, tehnične specifikacije ali informacijske tehnične specifikacije, ki so opredeljene tako, da se lahko certifikacija vgradi v sistematične varnostne procese, ki jim proizvajalec sledi v fazi razvoja in v življenjskem ciklu zadevnega izdelka, postopka ali storitve, ali na njih temelji;

Predlog spremembe    188

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  informacije o znanih kibernetskih grožnjah, ki niso zajete v certifikaciji, in smernice, kako jih obravnavati;

Predlog spremembe    189

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  eno ali več stopenj zagotovil, kadar je to ustrezno;

(c)  eno ali več stopenj zagotovil, kadar je to ustrezno, pri čemer se upošteva tudi pristop, ki temelji na tveganju;

Predlog spremembe    190

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  navedbo o tem, ali je lastna izjava o skladnosti dovoljena v shemi, in veljavni postopek za ugotavljanje skladnosti ali lastno izjavo o skladnosti ali oboje;

Predlog spremembe    191

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  posebna merila in metode za ocenjevanje, vključno z vrstami ocene, ki se uporabljajo za dokazovanje, da so posebni cilji iz člena 45 doseženi;

(d)  posebna merila za ocenjevanje, vrste ugotavljanja skladnosti in metode, ki se uporabljajo za dokazovanje, da so posebni cilji iz člena 45 doseženi;

Predlog spremembe    192

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  informacije, ki jih vložnik predloži organom za ugotavljanje skladnosti in so potrebne za certificiranje;

(e)  informacije, ki jih vložnik predloži organom za ugotavljanje skladnosti in so potrebne za certificiranje;

Predlog spremembe    193

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  če shema zajema oznake ali znake, pogoje, pod katerimi se te oznake ali znaki lahko uporabijo;

(f)  informacije v zvezi s kibernetsko varnostjo v skladu s členom 47a te uredbe;

Predlog spremembe    194

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  če shema zajema nadzor, pravila za spremljanje skladnosti z zahtevami certifikatov, vključno z mehanizmi za dokazovanje stalnega izpolnjevanja določenih zahtev glede kibernetske varnosti;

(g)  pravila za spremljanje skladnosti z zahtevami certifikatov, vključno z mehanizmi za dokazovanje stalnega izpolnjevanja določenih zahtev glede kibernetske varnosti;

Predlog spremembe    195

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  pogoje za izdajo, ohranitev, nadaljevanje, razširitev in zmanjšanje področja uporabe certificiranja;

(h)  pogoje za izdajo, ohranitev, nadaljevanje, pregled, razširitev in zmanjšanje področja uporabe in rok veljavnosti certifikata;

Predlog spremembe    196

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha)  pravila za obravnavanje ranljivosti, ki se lahko pojavijo po izdaji certifikata z vzpostavitvijo dinamičnega in neprekinjenega organizacijskega procesa, ki vključuje ponudnike in uporabnike;

Predlog spremembe    197

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  pravila glede posledic neskladnosti certificiranih izdelkov in storitev IKT s certifikacijskimi zahtevami;

(i)  pravila glede posledic neskladnosti samoocenjenih in certificiranih izdelkov in storitev IKT s certifikacijskimi zahtevami;

Predlog spremembe    198

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  pravila glede tega, kako je treba predhodno neodkrite šibke točke izdelkov in storitev IKT na področju kibernetske varnosti prijaviti in obravnavati;

(j)  pravila glede tega, kako je treba šibke točke izdelkov in storitev IKT, ki niso javno znane, na področju kibernetske varnosti prijaviti in obravnavati, ko se odkrijejo;

Predlog spremembe    199

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(l)  opredelitev nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ki zadeva isto vrsto ali kategorije izdelkov in storitev IKT;

(l)  opredelitev nacionalnih ali mednarodnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ki zadeva isto vrsto ali kategorije izdelkov, postopkov in storitev IKT, varnostnih zahtev ter meril in metod za ocenjevanje;

Predlog spremembe    200

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka m a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ma)  pogoje za vzajemno priznavanje certifikacijskih shem s tretjimi državami;

Predlog spremembe    201

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Zaradi postopkov vzdrževanja, ki vključujejo posodobitve, se certifikat ne razveljavi, razen če imajo take posodobitve znaten negativni učinek na varnost izdelka, postopka ali storitve IKT.

Predlog spremembe    202

Predlog uredbe

Člen 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 47a

 

Informacije o kibernetski varnosti za certificirane izdelke, postopke in storitve

 

1.   Proizvajalec ali dobavitelj izdelkov, postopkov in storitev IKT, ki spada v certifikacijsko shemo v skladu s to uredbo, končnemu uporabniku predloži dokument v elektronski ali papirni obliki, ki vsebuje vsaj naslednje informacije: stopnjo zagotovila certifikata v zvezi s predvideno uporabo izdelka, postopka ali storitve IKT; opis tveganj, pri katerih se s certificiranjem potrdi zaupanje v odpornost proti njim; priporočila o tem, kako lahko uporabniki še naprej spodbujajo kibernetsko varnost izdelka, postopka ali storitve, rednost in obdobje podpore po posodobitvah; po potrebi informacije o tem, kako lahko uporabniki ohranijo glavne značilnosti izdelka, postopka ali storitve v primeru napada.

 

2.   Dokument iz odstavka 1 tega člena je na voljo v celotnem življenjskem ciklu izdelka, postopka ali storitev do njegovega umika s trga in najmanj pet let.

 

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi predlogo dokumenta. Komisija lahko od Agencije zahteva, da pripravi predlogo. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55 te uredbe.

Predlog spremembe    203

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za izdelke in storitve IKT, ki so bili certificirani na podlagi evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, sprejete v skladu s členom 44, se domneva, da so skladni z zahtevami take sheme.

1.  Za izdelke, postopke in storitve IKT, ki so bili certificirani na podlagi evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, sprejete v skladu s členom 44, se domneva, da so skladni z zahtevami take sheme.

Predlog spremembe    204

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 in v ustrezno utemeljenih primerih lahko določena evropska shema za kibernetsko varnost določa, da lahko evropski certifikat kibernetske varnosti, ki izhaja iz te sheme, izda le javni organ. Tak javni organ je eden od naslednjih:

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 in samo v ustrezno utemeljenih primerih, kot so razlogi nacionalne varnosti, lahko določena evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost določa, da lahko evropski certifikat kibernetske varnosti, ki izhaja iz te sheme, izda le javni organ. Tak javni organ je akreditiran kot organ za ugotavljanje skladnosti v skladu s členom 51(1) te uredbe. Fizična ali pravna oseba, ki predloži svoje izdelke ali storitve IKT certifikacijskemu mehanizmu, organu za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 zagotovi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo certifikacijskega postopka.

Predlog spremembe    205

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Fizična ali pravna oseba, ki predloži svoje izdelke ali storitve IKT certifikacijskemu mehanizmu, organu za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 predloži vse informacije, ki so potrebne za izvedbo certifikacijskega postopka.

5.  Fizična ali pravna oseba, ki predloži svoje izdelke, storitve ali postopke IKT certifikacijskemu mehanizmu, organu za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 predloži vse informacije, ki so potrebne za izvedbo certifikacijskega postopka, vključno z informacijami o morebitnih znanih varnostnih ranljivostih. Predloži jih lahko kateremu koli organu za ugotavljanje skladnosti iz člena 51.

Predlog spremembe    206

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Certifikat se izda za obdobje največ treh let in se lahko pod enakimi pogoji podaljša, če so zadevne zahteve še vedno izpolnjene.

6.  Certifikat se izda za obdobje, ki se za vsako shemo določi od primera do primera, ob upoštevanju razumnega življenjskega cikla, ki v nobenem primeru ne sme preseči petih let in se lahko pod enakimi pogoji podaljša, če so zadevne zahteve še vedno izpolnjene.

Obrazložitev

To zagotavlja prožnost za prilagoditev obdobja veljavnosti predvideni uporabi.

Predlog spremembe    207

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Evropski certifikat kibernetske varnosti, izdan v skladu s tem členom, se prizna v vseh državah članicah.

7.  Za evropski certifikat kibernetske varnosti, izdan v skladu s tem členom, se v vseh državah članicah prizna, da izpolnjuje lokalne zahteve glede kibernetske varnosti za izdelke in postopke IKT ter elektronske naprave za široko porabo, ki jih ta certifikat zajema, pri čemer se upošteva določena stopnja zagotovila iz člena 46, in se ne razlikuje med certifikati na podlagi države članice izvora ali organa za ugotavljanje skladnosti iz člena 51, ki ga je izdal.

Obrazložitev

Da bi se izognili razdrobljenosti pri priznavanju in/ali skladnosti evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, je treba v členu poudariti, da izdaja certifikata ne sme biti predmet diskriminacije.

Predlog spremembe    208

Predlog uredbe

Člen 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 48a

 

Certifikacijske sheme za izvajalce bistvenih storitev

 

1.   Ko so evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost sprejete v skladu z odstavkom 2 tega člena, izvajalci bistvenih storitev za izpolnjevanje varnostnih zahtev, ki izhajajo iz člena 14 Direktive (EU) 2016/1148, uporabljajo izdelke, postopke in storitve, ki jih zajemajo navedene certifikacijske sheme.

 

2.   Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] po posvetovanju s skupino za sodelovanje iz člena 11 Direktive (EU) 2016/1148 sprejme delegirane akte v skladu s členom 55a, s katerimi dopolni to uredbo z navedbo kategorij izdelkov, postopkov in storitev, ki izpolnjujejo obe naslednji merili:

 

(a)  so namenjeni uporabi pri izvajalcih bistvenih storitev; in

 

(b)  bi njihovo nepravilno delovanje imelo pomemben negativen vpliv na zagotavljanje bistvenih storitev.

 

3.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 55a za spremembo te uredbe, tako da po potrebi posodobi seznam kategorij izdelkov, postopkov in storitev iz odstavka 3 tega člena.

 

4.   Komisija pozove Agencijo, naj pripravi predloge za evropske sheme na področju kibernetske varnosti v skladu s členom 44 (-1) te uredbe za seznam kategorij izdelkov, postopkov in storitev iz odstavkov 2 in 3 tega člena, takoj ko bo ta seznam sprejet ali posodobljen. Certifikati, izdani na podlagi takih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, imajo visoko stopnjo zagotovila.

Predlog spremembe    209

Predlog uredbe

Člen 48 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 48b

 

Uradno nasprotovanje evropskim certifikacijskim shemam za kibernetsko varnost

 

1.  Če država članica meni, da evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki naj bi jih skladno s svojimi cilji izpolnjevala in ki so določeni v ustrezni harmonizacijski zakonodaji Unije, o tem obvesti Komisijo in predloži podrobno obrazložitev. Komisija po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, ali po potrebi po drugih oblikah posvetovanja s sektorskimi strokovnjaki, sprejme odločitev glede:

 

(a)  objave, neobjave ali omejene objave sklicevanj na zadevno evropsko certifikacijsko shemo v Uradnem listu Evropske unije;

 

(b)  ohranitve, ohranitve z omejitvijo ali umika sklicevanj na zadevno evropsko certifikacijsko shemo v Uradnem listu Evropske unije;

 

2.  Komisija na svojem spletišču objavi informacije o evropskih certifikacijskih shemah, ki so bile predmet odločitve iz odstavka 1 tega člena;

 

3.  Komisija obvesti Agencijo o odločitvi iz odstavka 1 tega člena in po potrebi zahteva revizijo zadevne evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost.

 

4.  Odločitev iz odstavka 1(a) tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2) te uredbe.

 

5.  Odločitev iz odstavka 1(b) tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2a novo) te uredbe.

Predlog spremembe    210

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v odstavek 3 nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, prenehajo učinkovati z datumom, določenim v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 44(4). Obstoječe nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke in storitve IKT, ki jih evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost ne zajema, še naprej obstajajo.

1.  Brez poseganja v odstavek 3 nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke, postopke in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, prenehajo učinkovati z datumom, določenim v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 44(4). Obstoječe nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke, postopke in storitve IKT, ki jih evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost ne zajema, še naprej obstajajo.

Predlog spremembe    211

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice ne uvedejo novih nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih zajema veljavna evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost.

2.  Države članice ne uvedejo novih nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za izdelke, postopke in storitve IKT, ki jih zajema veljavna evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    212

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice sporočijo Komisiji vse zahteve za pripravo evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in navedejo razloge za njihovo uveljavitev.

Predlog spremembe    213

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Države članice na zahtevo pošljejo osnutke nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost drugim državam članicam, Agenciji ali Komisiji, vsaj v elektronski obliki.

Predlog spremembe    214

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3c.  Brez poseganja v Direktivo (EU) 2015/1535 države članice v treh mesecih pošljejo odgovor in ustrezno upoštevajo vse ugotovitve, ki so jih prejele od drugih držav članic, Agencije ali Komisije v zvezi z morebitnim osnutkom iz odstavka 3b tega člena.

Predlog spremembe    215

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3d.  Kadar je iz ugotovitev, prejetih v skladu z odstavkom 3c tega člena, razvidno, da bi osnutek nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost verjetno negativno vplival na pravilno delovanje notranjega trga, se država članica prejemnica pred sprejetjem osnutka programa posvetuje z Agencijo in Komisijo ter v največji možni meri upošteva njune ugotovitve.

Predlog spremembe    216

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Za učinkovito izvajanje te uredbe je primerno, da ti organi sodelujejo v Evropski certifikacijski skupini za kibernetsko varnost, ustanovljeni v skladu s členom 53, na dejaven, učinkovit, uspešen in varen način.

5.  Za učinkovito izvajanje te uredbe je primerno, da ti organi sodelujejo v certifikacijski skupini držav članic, ustanovljeni v skladu s členom 53, na dejaven, učinkovit, uspešen in varen način.

Predlog spremembe    217

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  spremljajo in izvršujejo uporabo določb iz tega naslova na nacionalni ravni ter nadzorujejo skladnost certifikatov, ki so jih izdali organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, z zahtevami iz tega naslova in ustrezne evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost;

(a)  spremljajo in izvršujejo uporabo določb iz tega naslova na nacionalni ravni ter preverjajo skladnost, v skladu s pravili, ki jih je sprejela Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost v skladu s točko (da) člena 53(3):

 

i)   certifikatov, ki so jih izdali organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, z zahtevami iz tega naslova in ustrezne evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost; in

 

ii)   lastnih izjav o skladnosti, predloženih v okviru sheme za postopke, izdelke ali storitve IKT;

Predlog spremembe    218

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  spremljajo in nadzorujejo dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti za namene te uredbe, tudi glede priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti in s tem povezanih nalog iz člena 52 te uredbe;

(b)  spremljajo, nadzorujejo in vsaj vsaki dve leti ocenijo dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti za namene te uredbe, tudi glede priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti in s tem povezanih nalog iz člena 52 te uredbe;

Predlog spremembe    219

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  opravljajo preglede, s katerimi zagotovijo, da se v Uniji uporabljajo enakovredni standardi, in o rezultatih poroča Agenciji in skupini;

Obrazložitev

To pripomore k zagotavljanju enotne ravni storitev in kakovosti po vsej EU in prispeva k preprečevanju prakse „iskanja najugodnejšega certificiranja“.

Predlog spremembe    220

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  obravnavajo pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, v ustreznem obsegu preučijo vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestijo o napredku in izidih preiskave;

(c)  obravnavajo pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, ali glede samoocene skladnost, v ustreznem obsegu preučijo vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestijo o napredku in izidih preiskave;

Predlog spremembe    221

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  Agenciji in evropski certifikacijski skupini za kibernetsko varnost poročajo o rezultatih preverjanj iz točke (a) in ugotovitvah skladnosti iz točke (b);

Predlog spremembe    222

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, kot so nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov, postopkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    223

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, kot so nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za informacijsko varnost;

Obrazložitev

Iz mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Predlog spremembe    224

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 7 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  da odvzame akreditacijo organom za ugotavljanje skladnosti, ki ne upoštevajo te uredbe;

Predlog spremembe    225

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 7 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  v skladu z nacionalnim pravom odvzame certifikate, ki niso skladni s to uredbo ali evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost;

(e)  v skladu z nacionalnim pravom odvzame certifikate, ki niso skladni s to uredbo ali evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, ter o tem ustrezno obvesti nacionalne akreditacijske organe;

Predlog spremembe    226

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem sodelujejo med seboj in s Komisijo ter si zlasti izmenjujejo informacije, izkušnje in dobre prakse glede certificiranja kibernetske varnosti in tehničnih vprašanj, ki zadevajo kibernetsko varnost izdelkov in storitev IKT.

8.  Nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem sodelujejo med seboj in s Komisijo ter si zlasti izmenjujejo informacije, izkušnje in dobre prakse glede certificiranja kibernetske varnosti in tehničnih vprašanj, ki zadevajo kibernetsko varnost izdelkov, postopkov in storitev IKT.

Predlog spremembe    227

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a.  Za vsak nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem ter vsakega člana in osebje vsakega nacionalnega organa za nadzor nad certificiranjem velja v skladu s pravom Unije ali pravom države članice v zvezi z vsemi zaupnimi informacijami, s katerimi so se seznanili med opravljanjem nalog ali izvajanjem pooblastil, dolžnost varovanja poklicnih skrivnosti v času njihovega mandata in po njem.

Predlog spremembe    228

Predlog uredbe

Člen 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 50a

 

Medsebojni strokovni pregled

 

  Za nacionalne organe za nadzor nad certificiranjem se bodo izvajali medsebojni strokovni pregledi vseh dejavnosti, ki jih izvajajo v skladu s členom 50, in jih bo organizirala Agencija.

 

  Medsebojno strokovno vrednotenje se izvaja na podlagi zanesljivih in preglednih meril in postopkov vrednotenja, zlasti v zvezi z zahtevami glede strukture, človeških virov in postopkov, zaupnosti ter pritožb. Določiti je treba ustrezne pritožbene postopke zoper odločitve, ki so bile sprejete kot posledica takega vrednotenja.

 

  Medsebojni strokovni pregled zajema ocenjevanje postopkov, ki jih uporabljajo nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem, zlasti postopkov za preverjanje skladnosti certifikatov, postopkov spremljanja in nadzora dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti, strokovne usposobljenosti osebja, pravilnosti pregledov in metodologije inšpekcij ter točnosti rezultatov. Pri medsebojnem strokovnem pregledu se oceni tudi, ali ima zadevni nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem dovolj sredstev za ustrezno izvajanje svojih nalog, kot je določeno v členu 50(4).

 

  Medsebojni strokovni pregled nacionalnega organa za nadzor nad certificiranjem opravita dva nacionalna organa za nadzor nad certificiranjem iz drugih držav članic in Komisija ter se izvede najmanj vsakih pet let. Agencija lahko sodeluje pri medsebojnem strokovnem pregledu in se o svojem sodelovanju odloči na podlagi analize ocene tveganj.

 

  Komisija lahko v skladu s členom 55a sprejema delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo načrta medsebojnih strokovnih pregledov, ki pokriva vsaj petletno obdobje, ter opredeli merila v zvezi s sestavo skupine za medsebojni strokovni pregled, zanj uporabljeno metodologijo, roke, pogostnost in druge naloge, povezane z njimi. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov ustrezno upošteva ugotovitve certifikacijske skupine držav članic.

 

  Izid medsebojnega strokovnega pregleda prouči certifikacijska skupina držav članic. Agencija pripravi povzetek izida ter po potrebi zagotovi smernice in dokumente o dobrih praksah ter jih objavi.

Predlog spremembe    229

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Za visoko stopnjo zagotovila mora organ za ugotavljanje skladnosti poleg akreditacije prejeti tudi uradno obvestilo nacionalnega organa za nadzor nad certificiranjem, da je usposobljen in ima strokovno znanje za ocenjevanje kibernetske varnosti. Nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem izvaja redne revizije strokovnega znanja in usposobljenosti priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti.

Obrazložitev

Za visoko stopnjo zagotovila je potrebno preverjanje učinkovitosti. Strokovno znanje in usposobljenost organov za ugotavljanje skladnosti, ki izvajajo preskuse učinkovitosti, je treba redno preverjati, da se zlasti zagotovi kakovost preskusov.

Predlog spremembe    230

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Za zagotavljanje uporabe enakovrednih standardov v Uniji se izvajajo revizije, o njihovih rezultatih pa se poroča Agenciji in skupini.

Predlog spremembe    231

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Če se proizvajalci odločijo za lastno izjavo o skladnosti v skladu s členom 48(3), organ za ugotavljanje skladnosti sprejme dodatne ukrepe za preverjanje notranjih postopkov, ki jih uporablja proizvajalec, da zagotovi skladnost izdelka in/ali storitve z zahtevami evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    232

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija lahko z izvedbenimi akti opredeli okoliščine, obrazce in postopke priglasitve iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

5.  Komisija lahko z delegiranimi akti opredeli okoliščine, obrazce in postopke priglasitve iz odstavka 1 tega člena. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

Predlog spremembe    233

Predlog uredbe

Člen 53 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost

Certifikacijska skupina držav članic

 

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    234

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ustanovi se Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: skupina).

1.  Ustanovi se certifikacijska skupina držav članic.

Predlog spremembe    235

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Skupino sestavljajo nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem. Organe zastopajo vodje ali drugi visoki predstavniki nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem.

2.  Certifikacijsko skupino držav članic sestavljajo nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem iz vsake države članice. Organe zastopajo vodje ali drugi visoki predstavniki nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem. Člani certifikacijske skupine zainteresiranih strani so lahko povabljeni na seje skupine in sodelujejo pri njenem delu.

Predlog spremembe    236

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Skupina opravlja naslednje naloge:

3.  Certifikacijska skupina držav članic opravlja naslednje naloge:

Predlog spremembe    237

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpira, svetuje in sodeluje z agencijo ENISA pri pripravi predloge za shemo v skladu s členom 44 te uredbe;

(b)  podpira, svetuje in sodeluje z Agencijo pri pripravi predloge za shemo v skladu s členom 44 te uredbe;

Predlog spremembe    238

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  sprejme priporočila, ki določajo pogostost preverjanja certifikatov in samoocenjevanja skladnosti s strani nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem ter merila, razsežnost in obseg teh preverjanj, pa tudi skupna pravila in standarde za poročanje v skladu s členom 50(6);

Predlog spremembe    239

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prouči zadevni razvoj na področju certificiranja kibernetske varnosti in izmenjuje primere dobrih praks na področju certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

(e)  prouči zadevni razvoj na področju certificiranja kibernetske varnosti in izmenjuje informacije in primere dobrih praks na področju certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    240

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  pospešuje usklajevanje evropskih shem kibernetske varnosti z mednarodno priznanimi standardi, vključno s pregledom obstoječih evropskih shem za kibernetsko varnost, in po potrebi daje priporočila Agenciji v zvezi s sodelovanjem z ustreznimi mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, da bi odpravili pomanjkljivosti ali vrzeli v razpoložljivih mednarodno priznanih standardih;

Predlog spremembe    241

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fb)  vzpostavi postopek medsebojnega strokovnega pregleda. Ta proces upošteva zlasti zahtevano tehnično strokovno znanje nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem pri opravljanju njihovih nalog, kot je določeno v členih 48 in 50, ter po potrebi vključuje pripravo smernic in dokumentov o dobrih praksah za izboljšanje skladnosti nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem s to uredbo;

Predlog spremembe    242

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka f c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fc)  nadzoruje spremljanje in vzdrževanje certifikatov;

Predlog spremembe    243

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka f d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fd)  upošteva rezultate posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ki je bilo izvedeno pri pripravi predloge za shemo v skladu s členom 44.

Predlog spremembe    244

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija predseduje skupini in ji zagotovi sekretariat, pri čemer ji v skladu s členom 8(a) pomaga agencija ENISA.

4.  Komisija predseduje certifikacijski skupini držav članic in ji zagotovi sekretariat, pri čemer ji v skladu s členom 8(a) pomaga Agencija.

Predlog spremembe    245

Predlog uredbe

Člen 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 53a

 

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper nadzorni organ ali organ za ugotavljanje skladnosti

 

1.  Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva:

 

(a)  zoper odločitev organa za ugotavljanje skladnosti ali nacionalnega organa za nadzor nad certificiranjem v zvezi z njimi, vključno, kadar je to primerno, v zvezi z izdajo, neizdajo ali priznanjem evropskega certifikata kibernetske varnosti, ki ga ima taka oseba v lasti; in

 

(b)  kadar nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem ne obravnava pritožbe, za katero je pristojen.

 

2.  Postopek zoper organ za ugotavljanje skladnosti ali za nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem se predloži sodiščem države članice, v kateri ima organ za ugotavljanje skladnosti ali nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem sedež.

Predlog spremembe    246

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Predlog spremembe    247

Predlog uredbe

Člen 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 55a

 

Izvajanje prenosa pooblastila

 

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 44 in 48a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta].

 

3.   Prenos pooblastila iz členov 44 in 48a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

 

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 44 in 48a začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe    248

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija najpozneje pet let po datumu iz člena 58, nato pa vsakih pet let oceni učinek, uspešnost in učinkovitost Agencije in njenih delovnih praks ter morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije kot tudi finančne posledice take spremembe. Pri oceni se upoštevajo vse povratne informacije, ki jih Agencija prejme kot odziv na svoje dejavnosti. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Agencije glede na zastavljene cilje, mandat in naloge ni več upravičen, lahko predlaga spremembo določb te uredbe, ki se nanašajo na Agencijo.

1.  Komisija najpozneje dve leti po datumu iz člena 58, nato pa vsaki dve leti oceni učinek, uspešnost in učinkovitost Agencije in njenih delovnih praks ter morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije kot tudi finančne posledice take spremembe. Pri oceni se upoštevajo vse povratne informacije, ki jih Agencija prejme kot odziv na svoje dejavnosti. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Agencije glede na zastavljene cilje, mandat in naloge ni več upravičen, lahko predlaga spremembo določb te uredbe, ki se nanašajo na Agencijo.

Predlog spremembe    249

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Oceni se tudi vpliv, učinkovitost in uspešnost določb naslova III glede ciljev zagotavljanja ustrezne ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev IKT v Uniji ter izboljšanja delovanja notranjega trga.

2.  Oceni se tudi vpliv, učinkovitost in uspešnost določb naslova III glede ciljev zagotavljanja ustrezne ravni kibernetske varnosti izdelkov, postopkov in storitev IKT v Uniji ter izboljšanja delovanja notranjega trga.

Predlog spremembe    250

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Med ocenjevanjem se presodi, ali so za dostop do notranjega trga potrebne bistvene zahteve glede kibernetske varnosti, da se prepreči vstop izdelkov, storitev in postopkov na trg Unije, ki ne izpolnjujejo osnovnih zahtev glede kibernetske varnosti.

Predlog spremembe    251

Predlog uredbe

Priloga -I (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

PRILOGA -I

 

Ob uvedbi certifikacijskega okvira EU za kibernetsko varnost se bo pozornost verjetno usmerila na področja, ki so neposredno zanimiva, da bi se odzvali na izzive nastajajočih tehnologij. Področje interneta stvari je še posebej zanimivo, saj pokriva zahteve potrošnikov in zahteve industrije. Za vključitev v certifikacijski okvir se predlaga naslednji prednostni seznam:

 

(1) Certificiranje storitev v oblaku.

 

(2) Certificiranje naprav interneta stvari, kar vključuje:

 

a. naprave na posamični ravni, kot so pametne nosljive naprave;

 

b. naprave na ravni skupnosti, kot so pametni avtomobili, pametni domovi in medicinski pripomočki;

 

c. naprave na ravni družbe, kot so pametna mesta in pametna omrežja.

 

(3) Industrija 4.0, ki vključuje inteligentne, medsebojno povezane kibernetsko-fizične sisteme, ki avtomatizirajo vse faze industrijske dejavnosti od oblikovanja in proizvodnje do obratovanja, dobavne verige in vzdrževanja.

 

(4) Certificiranje tehnologij in izdelkov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Takšen primer bi lahko bile naprave za mreženje, kot so hišni internetni usmerjevalniki.

Predlog spremembe    252

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Če je organ za ugotavljanje skladnosti v lasti ali v upravljanju javne osebe ali ustanove, sta zagotovljeni in dokumentirani neodvisnost in odsotnost morebitnega nasprotja interesov med organom za nadzor nad certificiranjem in organom za ugotavljanje skladnosti.

Predlog spremembe    253

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Organ za ugotavljanje skladnosti je zmožen izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so mu dodeljene s to uredbo, ne glede na to, ali te naloge izvaja organ za ugotavljanje skladnosti sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo odgovornostjo.

8.  Organ za ugotavljanje skladnosti je zmožen izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so mu dodeljene s to uredbo, ne glede na to, ali te naloge izvaja organ za ugotavljanje skladnosti sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo odgovornostjo. Vsako podizvajanje ali posvetovanje z zunanjim osebjem se ustrezno dokumentira, ne vključuje posrednikov in je predmet pisnega sporazuma, ki med drugim zajema zaupnost in nasprotja interesov. Zadevni organ za ugotavljanje skladnosti prevzame polno odgovornost za opravljene naloge.

Predlog spremembe    254

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12.  Zagotovi se nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja za ugotavljanje skladnosti.

12.  Zagotovi se nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja za ugotavljanje skladnosti ter podizvajalcev.

Predlog spremembe    255

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15.  Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje, razen pred pristojnimi organi držav članic, v katerih se izvajajo njegove dejavnosti.

15.  Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje, odbori, odvisne družbe, podizvajalci ter povezani organi ali osebje zunanjih organov organa za ugotavljanje skladnosti spoštujejo zaupnost informacij in so zavezani k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje, razen kadar njihovo razkritje zahteva zakonodaja Unije ali države članice, ki velja za te osebe, razen pred pristojnimi organi držav članic, v katerih se izvajajo njegove dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene. Organ za ugotavljanje skladnosti vzpostavi dokumentirane postopke v zvezi z zahtevami iz oddelka 15.

Predlog spremembe    256

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

15a.  Z izjemo oddelka 15 zahteve iz te priloge nikakor ne izključujejo izmenjave tehničnih informacij in regulativnih navodil med organom za ugotavljanje skladnosti in osebo, ki zaprosi za certificiranje ali o tem razmišlja.

Predlog spremembe    257

Predlog uredbe

Priloga I – del 1 – točka 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

15b.  Organi za ugotavljanje skladnosti delujejo v skladu z vrsto doslednih, poštenih in razumnih pogojev, ob upoštevanju interesov malih in srednjih podjetij, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES v zvezi s pristojbinami.

  • [1]  UL C 227, 28.6.2018, str. 86.

OBRAZLOŽITEV

Globalna digitalna revolucija se vedno bolj uveljavlja in širi v naših gospodarstvih, družbah in vladah – vsi naši podatki so občutljivi. Potrošniki, industrija, institucije in demokracije na lokalni, nacionalni, evropski in globalni ravni postajajo žrtve kibernetskih napadov, kibernetskega vohunjenja in kibernetske sabotaže in vsi se zavedamo, da se bo to v prihodnjih letih občutno povečalo.

Milijarde naprav se povezujejo z internetom in medsebojno delujejo na novi ravni in v novem obsegu. Te naprave in z njimi povezane storitve lahko izboljšajo življenje državljanov in naša gospodarstva. Ljudje in organizacije pa se bodo v celoti vključevali v digitalni svet ali postali del njega le, če bodo zaupali v digitalno tehnologijo. Zaupanje zahteva, da so naprave, postopki in storitve interneta stvari varni in zaščiteni.

Za dosego teh ciljev je Komisija predlagala uredbo o kibernetski varnosti. Ta uredba je pomemben del in orodje nove strategije Evropske unije za kibernetsko varnost, katere cilj je zagotoviti dolgoročno vizijo Evrope na področju kibernetske varnosti in zaupanje v digitalne tehnologije. Obravnavati jo je treba v okviru že obstoječe zakonodaje: EU je že ustanovila Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in sprejela direktivo o varnosti omrežij in informacij, ki jo prav sedaj države članice prenašajo v svojo zakonodajo.

Uredba o kibernetski varnosti je sestavljena iz dveh delov: V prvem delu sta opredeljena vloga in mandat agencije ENISA, da bi se agencija okrepila. V drugem delu je predstavljena certifikacijska shema za kibernetsko varnost v obliki prostovoljnega okvira za izboljšanje varnosti povezanih naprav in digitalnih izdelkov in storitev.

Poročevalka v glavnem pozdravlja predlog uredbe o kibernetski varnosti Komisije, saj je bistvenega pomena zmanjšati tveganja in grožnje za varnost informacijskih in omrežnih sistemov ter potrošnikom omogočiti, da lahko zaupajo v rešitve informacijske tehnologije, zlasti v zvezi z internetom stvari. Trdno verjame, da lahko Evropa postane vodilni akter na področju kibernetske varnosti. Evropa ima močno industrijsko bazo, zato so prizadevanja za izboljšanje kibernetske varnosti v zvezi s potrošniškim blagom ter uporaba v industriji in kritični infrastrukturi v interesu obeh, potrošnikov in industrije.

Predlog Komisije je treba spremeniti tako v delu, namenjenem agenciji ENISA, kot v delu, namenjenem certificiranju.

Glede agencije ENISA poročevalka meni, da je ključnega pomena določiti pravi okvir, če želimo imeti močno in dobro delujočo agencijo. Odobrava okrepljeno vlogo agencije, tudi njen trajni mandat in povečanje proračuna in osebja, vendar bi potrebovali tudi realističen pristop, saj je v agenciji še vedno zaposlenih le malo strokovnjakov v primerjavi s številom osebja v nekaterih nacionalnih organih za nadzor nad certificiranjem. Naloga agencije ENISA bi morala biti še naprej urejanje operativnega sodelovanja, podpiranje krepitev zmogljivosti v državah članicah in delovanje kot vir informacij, ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj, pridobljenih na podlagi direktive o varnosti omrežij in informacij. Poleg tega mora agencija ENISA imeti odločno vlogo pri določanju evropskih shem za kibernetsko varnost, skupaj z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

Glede certificiranja je poročevalka naklonjena jasnejšemu področju uporabe predloga. Prvič, uredba ne bi smela zajemati le izdelkov in storitev, temveč ves življenjski krog. Zato je treba v področje uporabe vključiti tudi postopke. Po drugi strani pa bi bilo treba jasno izključiti področja pristojnosti držav članic, zlasti kar zadeva področja javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti in kazenskega prava.

Glede evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost poročevalka predlaga bolj podroben opis pristopa na podlagi tveganja namesto certifikacijske sheme, ki bi bila univerzalno uporabna. Naklonjena je tudi prostovoljnemu sistemu, vendar le za osnovno in znatno stopnjo zagotovila. Za izdelke, postopke ali storitve, ki spadajo pod najvišjo stopnjo, je obvezna shema boljša rešitev. Kar zadeva ocenjevanje digitalnih tehnologij, ki spadajo pod osnovna stopnjo zagotovila, poročevalka predlaga tudi povezavo do novega pristopa do zakonodajnega okvira. To bo omogočilo samoocenjevanje, cenejši in manj obremenjujoč sistem, ki dobro deluje na nekaterih drugih področjih.

Poročevalka meni, da bi moral proizvajalec ali ponudnik izdelkov, postopkov in storitev IKT biti dolžan izdati obvezno deklaracijo o izdelku, s strukturiranimi informacijami o certificiranju, kjer bi bila na primer navedena razpoložljivost posodobitev ali interoperabilnost certificiranih izdelkov, postopkov ali storitev. S tem bi potrošnikom zagotovili koristne informacije pri izbiri naprave. Poročevalka je bolj naklonjena takim deklaracijam o izdelkih, kot pa etiketam ali oznakam, ki so lahko zavajajoče za potrošnike.

Trdno verjame, je treba upraviteljsko strukturo, kot jo predlaga Komisija, izboljšati, da bo preglednejša, ter vključiti vse zainteresirane strani. Zato predlaga, da se sprejme večletni program dela Unije, v katerem bodo opredeljeni skupni ukrepi, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije, ter navedena področja, na katerih je treba prednostno uvesti evropske certifikacijske sheme, ter raven enakovrednosti tehničnega in strokovnega znanja in izkušenj organov za ocenjevanje in nadzor v državah članicah. Okrepljeno upravljanje pomeni tudi večjo udeležbo držav članic in industrije v procesu certificiranja: Vlogo držav članic je mogoče okrepiti, če bo „skupina“, ustanovljena s členom 53 predloga, ki ga sestavljajo nacionalni organi za nadzor certificiranja, v enakopravnem položaju kot Komisija v postopku priprave certifikacijske sheme. Skupina bo morala tudi odobriti predlogo evropske sheme. Tretjič, okrepiti bi bilo treba tudi udeležbo industrije v postopku certificiranja. To je mogoče doseči z razjasnitvijo sestave stalne skupine zainteresiranih strani in z vzpostavitvijo ad hoc svetovalnih skupin v okviru agencije ENISA, da bi pridobili dodatno strokovno in tehnično znanje in izkušnje od industrije in drugih upoštevnih zainteresiranih strani v postopku certificiranja. Poročevalka meni, da bodo vsi ti ukrepi malim in srednjim podjetjem pomagali, da bodo veliko bolj prisotna v postopku.

Poleg tega evropski certifikacijski sistem potrebuje močnejšo vključenost evropskih organizacij za standardizacijo, kot sta Evropski odbor za standardizacijo in Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo pri razvoju novih sistemov. To bi omogočilo, da bi obstoječi in globalno sprejeti mednarodni standardi prevladali.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (22.5.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)
(COM(2017)0477 – C8-0310-2017 – 2017/0225(COD))

Pripravljavec mnenja: (*) Nicola Danti

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Kibernetska varnost je v digitalni dobi bistven element konkurenčnosti gospodarstva in varnosti Evropske unije ter celovitosti svobodne in demokratične družbe in njenih temeljnih procesov. Zagotavljanje visoke ravni kibernetske odpornosti v vsej EU je ključnega pomena za pridobivanje zaupanja potrošnikov na enotnem digitalnem trgu ter nadaljnji razvoj inovativnosti in konkurenčnosti Evrope.

Kibernetske grožnje in globalni kibernetski napadi (kot sta „Wannacry“ in „Meltdown“) so v naši vse bolj digitalizirani družbi nedvomno vse večja težava. Glede na raziskavo Eurobarometer, objavljeno julija 2017, 87 % anketirancev kibernetsko kriminaliteto vidi kot „težak izziv za notranjo varnost EU“, večina pa se „boji, da ne bi sami postali žrtve različnih oblik kibernetske kriminalitete“. Poleg tega se je od začetka leta 2016 po vsem svetu zgodilo več kot 4 000 napadov z izsiljevalskim programjem na dan, kar je 300 % več kot leta 2015, pri čemer je bilo leta 2016 prizadetih 80 % podjetij v EU. Ta dejstva in ugotovitve jasno kažejo, da mora EU v boju proti kibernetskim napadom okrepiti svojo odpornost in učinkovitost ter izboljšati svoje zmogljivosti za izboljšanje zaščite evropskih državljanov, podjetij in javnih ustanov.

Evropska komisija je eno leto po začetku veljavnosti direktive o varnosti omrežij in informacij ter v širšem okviru strategije Evropske unije za kibernetsko varnost predložila uredbo, katere namen je dodatno izboljšati kibernetsko odpornost in obrambo EU ter učinkoviteje preprečevati kibernetske napade v EU. Komisija je 13. septembra 2017 predložila „akt o kibernetski varnosti“, ki temelji na dveh stebrih:

1) stalnem in okrepljenem mandatu Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), da bi državam članicam pomagala pri učinkovitem preprečevanju kibernetskih napadov in odzivanju nanje; ter 2) vzpostavitvi certifikacijskega okvira EU za kibernetsko varnost, da bi se zagotovila kibernetska varnost izdelkov in storitev IKT.

Pripravljavec mnenja na splošno pozdravlja pristop, ki ga predlaga Evropska komisija, in je posebno naklonjen uvedbi vseevropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, namenjenih povečanju varnosti izdelkov in storitev IKT ter preprečevanju drage razdrobljenosti enotnega trga na tem ključnem področju. Čeprav se strinja, da bi moralo biti izvajanje certifikacijskega okvira EU za kibernetsko varnost in z njim povezanih postopkov sprva prostovoljno, izraža upanje, da bo to postalo obvezno orodje za okrepitev zaupanja naših državljanov in uporabnikov ter za povečanje varnosti izdelkov in storitev, ki krožijo na enotnem trgu.

Prepričan je tudi, da je treba pojasniti in izboljšati več točk predloga.

•  Prvič, povečati je treba udeležbo ustreznih zainteresiranih strani v različnih fazah sistema upravljanja, s katerim agencija ENISA pripravlja predloge za certifikacijske sheme: pripravljavec mnenja meni, da je treba formalno vključiti najpomembnejše zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, potrošniške organizacije, mala in srednja podjetja, organi organizacij EU za standardizacijo, sektorske agencije EU itd., ter jim omogočiti, da predlagajo nove sheme, svetujejo agenciji ENISA na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj ali z njo sodelujejo pri pripravi predlog za sheme.

•  Drugič, z dodatnimi nalogami je treba povečati usklajevalno vlogo Evropske certifikacijske skupine za kibernetsko varnost (ki jo sestavljajo nacionalni organi, podprti s strani Komisije in agencije ENISA), da bo zagotovila strateške smernice in pripravila delovni program v zvezi s skupnimi ukrepi, ki jih je treba izvesti na ravni Unije na področju certificiranja, ter ustvarila in redno posodabljala prednostni seznam izdelkov in storitev IKT, za katere je po njenem mnenju potrebna evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost.

•  Pripravljavec mnenja je trdno prepričan, da je treba preprečiti prakso „nakupovanja“ certifikatov EU, čemur smo že bili priča v drugih sektorjih. Da bodo evropski certifikati vsebovali enake standarde in zahteve v vseh državah članicah, je treba močno okrepiti določbe agencije ENISA in nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem o spremljanju in nadziranju. Pripravljavec mnenja predlaga:

1) povečanje nadzornih pooblastil agencije ENISA: agencija naj skupaj s certifikacijsko skupino ocenjuje postopke, ki so jih določili organi, pristojni za izdajanje certifikatov EU;

2) redno preverjanje (vsaj vsaki dve leti) certifikatov EU, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, pri čemer naj to preverjanje izvajajo nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem;

3) uvedbo skupnih zavezujočih meril, ki jih opredeli certifikacijska skupina, za določanje razsežnosti, obsega in pogostosti preverjanj iz točke 2, ki jih izvajajo nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem.

•  Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba za certificirane izdelke in storitve IKT, namenjene končnim uporabnikom, uvesti obvezen znak EU za zaupanje. S tem znakom bi lahko pomagali pri ozaveščanju o kibernetski varnosti in povečali konkurenčnost kibernetsko zelo varnih podjetij.

•  Pripravljavec mnenja odobrava enoten in usklajen pristop Komisije, vendar je prepričan, da bi moral biti prožnejši in bolj prilagojen specifičnim značilnostim in šibkim točkam posameznega izdelka ali storitve, tj. brez enotnih rešitev za vse. Zato meni, da bi bilo treba preimenovati stopnje zagotovila in upoštevati tudi predvideno uporabo izdelkov in storitev IKT. Podobno bi bilo treba obdobje veljavnosti certifikata določiti za vsako shemo posebej.

•  Vsako certifikacijsko shemo bi bilo treba zasnovati tako, da bi vse akterje iz zadevnega sektorja spodbujala k razvijanju in sprejemanju varnostnih standardov, tehničnih pravil ter načel vgrajene varnosti in vgrajene zasebnosti v vseh fazah življenjskega cikla izdelkov in storitev.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Omrežja in informacijski sistemi ter telekomunikacijska omrežja in storitve imajo ključno vlogo v družbi ter so postali temelj gospodarske rasti. Informacijske in komunikacijske tehnologije so osnova za kompleksne sisteme, ki podpirajo družbene dejavnosti, omogočajo, da naša gospodarstva delujejo v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, energetika, finance in promet, ter zlasti podpirajo delovanje notranjega trga.

(1)  Omrežja in informacijski sistemi ter telekomunikacijska omrežja in storitve imajo ključno vlogo v družbi ter so postali temelj gospodarske rasti. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so osnova za kompleksne sisteme, ki podpirajo splošne družbene dejavnosti, omogočajo, da naša gospodarstva delujejo v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, energetika, finance in promet, ter zlasti podpirajo delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Med posamezniki, podjetji in vladami po vsej Uniji prevladuje uporaba omrežij in informacijskih sistemov. Digitalizacija in povezljivost postajata poglavitni značilnosti vse večjega števila izdelkov in storitev, s prihodom interneta stvari (IoT) pa naj bi se v naslednjem desetletju po vsej EU začelo uporabljati na milijone, morda celo milijarde povezanih digitalnih naprav. Medtem ko je vse več naprav povezanih z internetom, v njihovo zasnovo nista zadostno vključeni varnost in odpornost, kar vodi v nezadostno kibernetsko varnost. Omejeno certificiranje zato pomeni nezadostne informacije za organizacijske in posamezne uporabnike o lastnostih izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti, kar spodkopava zaupanje v digitalne rešitve.

(2)  Med posamezniki, podjetji in vladami po vsej Uniji prevladuje uporaba omrežij in informacijskih sistemov. Digitalizacija in povezljivost postajata poglavitni značilnosti vse večjega števila izdelkov in storitev, s prihodom interneta stvari (IoT) pa naj bi se v naslednjem desetletju po vsej EU začelo uporabljati na milijone, morda celo milijarde povezanih digitalnih naprav. Medtem ko je vse več naprav povezanih z internetom, v njihovo zasnovo nista zadostno vključeni varnost in odpornost, kar vodi v nezadostno kibernetsko varnost. Omejeno certificiranje zato pomeni nezadostne informacije za organizacijske in posamezne uporabnike o lastnostih izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti, kar spodkopava zaupanje v digitalne rešitve, ki je nujno za vzpostavitev enotnega digitalnega trga.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Večja digitalizacija in povezljivost vodita v večja tveganja na področju kibernetske varnosti, zaradi česar je družba na splošno bolj ranljiva za kibernetske grožnje, nevarnosti, s katerimi se srečujejo posamezniki, vključno z ranljivimi osebami, kot so otroci, pa so večje. Da bi ublažili tovrstno tveganje za družbo, je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi izboljšali kibernetsko varnost v EU in tako omrežja in informacijske sisteme, telekomunikacijska omrežja ter digitalne izdelke, storitve in naprave, ki jih uporabljajo posamezniki, vlade in podjetja (od malih in srednjih podjetij do upravljavcev kritičnih infrastruktur), bolje zaščitili pred kibernetskimi grožnjami.

(3)  Večja digitalizacija in povezljivost vodita v veliko večja tveganja na področju kibernetske varnosti, zaradi česar je družba na splošno bolj ranljiva za kibernetske grožnje, nevarnosti, s katerimi se srečujejo posamezniki, vključno z ranljivimi osebami, kot so otroci, pa so večje. Zmožnost preobrazbe, ki jo prinašata umetna inteligenca in strojno učenje, bo koristila družbi na splošno, izkoristili pa jo bodo tudi storilci kaznivih dejanj v kibernetskem prostoru. Da bi ublažili tovrstno tveganje za družbo, je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi izboljšali varnost pred kibernetskimi napadi v EU in tako omrežja in informacijske sisteme, telekomunikacijska omrežja ter digitalne izdelke, storitve in naprave, ki jih uporabljajo posamezniki, vlade in podjetja (od malih in srednjih podjetij do upravljavcev kritičnih infrastruktur), bolje zaščitili pred kibernetskimi grožnjami.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši ter povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, potrebujeta boljšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za kibernetsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje kibernetske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši, povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, pa potrebujeta boljšo in varnejšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za kibernetsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje kibernetske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Glede na večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, je potreben celovit sklop ukrepov, ki bi temeljili na prejšnjih ukrepih Unije in spodbujali cilje, ki se vzajemno krepijo. Ti vključujejo potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti in pripravljenosti držav članic in podjetij ter po boljšem sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter institucijami, agencijami in organi EU. Poleg tega je treba glede na to, da kibernetske grožnje ne poznajo meja, povečati zmogljivosti na ravni Unije, ki bi lahko dopolnjevale ukrepe držav članic, zlasti v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz. Potrebna so dodatna prizadevanja za večjo ozaveščenost državljanov in podjetij o vprašanjih kibernetske varnosti. Poleg tega bi bilo treba zaupanje v enotni digitalni trg dodatno okrepiti z zagotavljanjem preglednih informacij o ravni varnosti izdelkov in storitev IKT. To je mogoče lažje doseči s certificiranjem na ravni EU, ki bi zagotavljalo skupne zahteve in merila za ocenjevanje glede kibernetske varnosti za vse nacionalne trge in sektorje.

(5)  Glede na večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, je potreben celovit sklop ukrepov, ki bi temeljili na prejšnjih ukrepih Unije in spodbujali cilje, ki se vzajemno krepijo. Ti vključujejo potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti in pripravljenosti držav članic in podjetij ter po boljšem sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter institucijami, agencijami in organi EU. Poleg tega je treba glede na to, da kibernetske grožnje ne poznajo meja, povečati zmogljivosti na ravni Unije, ki bi lahko dopolnjevale ukrepe držav članic, zlasti v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz. Potrebna so dodatna prizadevanja za večjo ozaveščenost državljanov in podjetij o vprašanjih kibernetske varnosti. Glede na to, da kibernetski incidenti zmanjšujejo zaupanje v ponudnike digitalnih storitev in sam enotni digitalni trg, zlasti med potrošniki, bi ga bilo treba poleg tega dodatno okrepiti z zagotavljanjem preglednih informacij o ravni varnosti izdelkov in storitev IKT. To je mogoče lažje doseči s standardiziranim certificiranjem na ravni EU, ki bi temeljilo na evropskih in mednarodnih standardih ter zagotavljalo skupne zahteve in merila za ocenjevanje glede kibernetske varnosti za vse nacionalne trge in sektorje. Poleg certificiranja na ravni celotne Unije je na voljo več prostovoljnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v samem zasebnem sektorju, da bi okrepili zaupanje v varnost izdelkov in storitev IKT, zlasti glede na vse večjo razpoložljivost naprav interneta stvari. Da bi povečali varnost podatkov in sporočil končnih uporabnikov ter splošno varnost omrežij in informacijskih sistemov v Uniji, bi bilo treba na primer učinkoviteje uporabljati šifriranje in druge tehnologije, tudi tehnologije za preprečevanje uspešnih kibernetskih napadov, kot je blokovna veriga.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Certificiranje in druge oblike ugotavljanja skladnosti postopkov, izdelkov in storitev IKT imajo sicer pomembno vlogo, a za izboljšanje kibernetske varnosti je potreben večplasten pristop, ki bi zajemal ljudi, postopke in tehnologije. EU bi morala tudi še naprej močno poudarjati in spodbujati druga prizadevanja, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem ter razvojem znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti, ozaveščanjem na ravni vodstva in uprave podjetij, spodbujanjem prostovoljne izmenjave informacij o kibernetskih grožnjah in prehodom EU z reaktivnega na proaktiven pristop k odzivanju na grožnje, s poudarkom na preprečevanju uspešnih kibernetskih napadov.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Unija je že sprejela pomembne ukrepe za zagotovitev kibernetske varnosti in okrepitev zaupanja v digitalne tehnologije. Leta 2013 je bila sprejeta strategija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki naj bi Uniji zagotavljala smernice pri oblikovanju politike glede odziva na kibernetske grožnje in tveganja. V prizadevanjih za boljšo zaščito evropskih državljanov na spletu je Unija leta 2016 sprejela prvi zakonodajni akt na področju kibernetske varnosti, in sicer Direktivo (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnost omrežij in informacij). Direktiva o varnosti omrežij in informacij določa zahteve glede nacionalnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vzpostavlja prve mehanizme za okrepitev strateškega in operativnega sodelovanja med državami članicami ter uvaja obveznosti glede varnostnih ukrepov in priglasitev incidentov v vseh sektorjih, ki so ključni za gospodarstvo in družbo, npr. v energetiki, prometu, vodnem sektorju, bančništvu, infrastrukturah finančnih trgov, zdravstvu, digitalni infrastrukturi, in pri ponudnikih ključnih digitalnih storitev (iskalniki, storitve računalništva v oblaku in spletne tržnice). Pri podpori izvajanju navedene direktive je bila ključna vloga dodeljena agenciji ENISA. Poleg tega je učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti pomembna prednostna naloga v evropski agendi za varnost, saj prispeva k skupnemu cilju doseganja visoke ravni kibernetske varnosti.

(7)  Unija je že sprejela pomembne ukrepe za zagotovitev kibernetske varnosti in okrepitev zaupanja v digitalne tehnologije. Leta 2013 je bila sprejeta strategija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki naj bi Uniji zagotavljala smernice pri oblikovanju politike glede odziva na kibernetske grožnje in tveganja. V prizadevanjih za boljšo zaščito evropskih državljanov na spletu je Unija leta 2016 sprejela prvi zakonodajni akt na področju kibernetske varnosti, in sicer Direktivo (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnost omrežij in informacij). Direktiva o varnosti omrežij in informacij, katere uspešnost bo zelo odvisna od učinkovitega izvajanja v državah članicah, določa zahteve glede nacionalnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vzpostavlja prve mehanizme za okrepitev strateškega in operativnega sodelovanja med državami članicami ter uvaja obveznosti glede varnostnih ukrepov in priglasitev incidentov v vseh sektorjih, ki so ključni za gospodarstvo in družbo, npr. v energetiki, prometu, vodnem sektorju, bančništvu, infrastrukturah finančnih trgov, zdravstvu, digitalni infrastrukturi, in pri ponudnikih ključnih digitalnih storitev (iskalniki, storitve računalništva v oblaku in spletne tržnice). Pri podpori izvajanju navedene direktive je bila ključna vloga dodeljena agenciji ENISA. Poleg tega je učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti pomembna prednostna naloga v evropski agendi za varnost, saj prispeva k skupnemu cilju doseganja visoke ravni kibernetske varnosti.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Glede na vse večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, bi bilo treba finančne in človeške vire, dodeljene Agenciji, povečati, da bi ustrezali njeni okrepljeni vlogi in nalogam kot tudi kritičnemu položaju v sistemu organizacij, ki varujejo evropski digitalni ekosistem.

(11)  Glede na vse večje grožnje in izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, bi bilo treba finančne in človeške vire, dodeljene Agenciji, povečati, da bi ustrezali njeni okrepljeni vlogi in nalogam kot tudi kritičnemu položaju v sistemu organizacij, ki varujejo evropski digitalni ekosistem.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Agencija bi morala prispevati k ozaveščanju javnosti o tveganjih glede kibernetske varnosti in zagotavljati smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam. Agencija bi morala prispevati tudi k spodbujanju najboljših praks in rešitev na ravni posameznikov in organizacij z zbiranjem in analiziranjem javno dostopnih informacij o pomembnih incidentih ter pripravljanjem poročil, da bi zagotovila smernice za podjetja in državljane ter izboljšala splošno raven pripravljenosti in odpornosti. Agencija bi morala poleg tega v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizirati redne kampanje ozaveščanja in redne javne izobraževalne kampanje za končne uporabnike, katerih namen je spodbujati varnejše ravnanje posameznikov na spletu in povečati ozaveščenost o potencialnih grožnjah v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetsko kriminaliteto, kot so napadi z zvabljanjem, botneti, finančne in bančne goljufije, pa tudi spodbujati osnovno svetovanje o avtentikaciji in varstvu podatkov. Agencija bi morala imeti osrednjo vlogo pri pospeševanju ozaveščenosti končnih uporabnikov glede varnosti naprav.

(28)  Agencija bi morala prispevati k ozaveščanju javnosti o tveganjih glede kibernetske varnosti in zagotavljati smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam. Agencija bi morala prispevati tudi k spodbujanju najboljših praks in rešitev na področju kibernetske higiene, kar pomeni preproste rutinske ukrepe, ki jih lahko izvajajo posamezniki in organizacije, da bi kar najbolj zmanjšali tveganja kibernetskih groženj, kot so večstopenjska avtentikacija, šifriranje in upravljanje dostopa. Agencija bi morala to storiti z zbiranjem in analiziranjem javno dostopnih informacij o pomembnih incidentih ter pripravljanjem in objavljanjem poročil ter vodil, da bi zagotovila smernice za podjetja in državljane ter izboljšala splošno raven pripravljenosti in odpornosti. Agencija bi morala poleg tega v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizirati redne kampanje ozaveščanja in redne javne izobraževalne kampanje za končne uporabnike, katerih namen je spodbujati varnejše ravnanje posameznikov na spletu in povečati ozaveščenost o ukrepih, ki jih je mogoče izvajati za varstvo pred potencialnimi grožnjami v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetsko kriminaliteto, kot so napadi z zvabljanjem, napadi z izsiljevalskim programjem, ugrabitve, botneti, finančne in bančne goljufije, pa tudi spodbujati svetovanje o osnovni večstopenjski avtentikaciji, šifriranju, nameščanju popravkov, načelih upravljanja dostopa, varstvu podatkov ter drugih tehnologijah, ki omogočajo večjo varnost in zasebnost, in orodjih za anonimizacijo. Agencija bi morala imeti osrednjo vlogo pri pospeševanju ozaveščenosti končnih uporabnikov glede varnosti naprav in varne uporabe storitev, spodbujati uporabo vgrajene varnosti na ravni Unije, ki je bistvenega pomena za izboljšanje varnosti povezanih naprav, zlasti za ranljive končne uporabnike, tudi otroke, in vgrajeno zasebnost. Agencija bi morala spodbujati vse končne uporabnike, naj z ustreznim ukrepanjem preprečijo oziroma čim bolj zmanjšajo vpliv incidentov na varnost svojih omrežij in informacijskih sistemov. Vzpostaviti bi bilo treba partnerstva z akademskimi ustanovami, ki imajo raziskovalne pobude na ustreznih področjih kibernetske varnosti.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Agencija bi morala države članice in ponudnike storitev spodbujati k zvišanju njihovih splošnih varnostnih standardov, da bi vsi uporabniki interneta lahko ustrezno poskrbeli za svojo osebno kibernetsko varnost. Natančneje, ponudniki storitev in proizvajalci izdelkov bi morali umakniti s trga ali reciklirati izdelke in storitve, ki ne izpolnjujejo standardov kibernetske varnosti. Agencija ENISA lahko v sodelovanju s pristojnimi organi razširja informacije o ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev na notranjem trgu ter izdaja opozorila, namenjena ponudnikom storitev in proizvajalcem, s katerimi od njih zahteva, da izboljšajo varnost, tudi kibernetsko, svojih izdelkov in storitev.

(35)  Agencija bi morala države članice in ponudnike storitev spodbujati k zvišanju njihovih splošnih varnostnih standardov, da bi vsi uporabniki interneta lahko ustrezno poskrbeli za svojo osebno kibernetsko varnost. Natančneje, ponudniki storitev in proizvajalci izdelkov bi morali umakniti s trga ali reciklirati izdelke in storitve, ki ne izpolnjujejo standardov kibernetske varnosti. Agencija ENISA lahko v sodelovanju s pristojnimi organi razširja informacije o ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev na notranjem trgu ter izdaja opozorila, namenjena ponudnikom storitev in proizvajalcem, s katerimi od njih zahteva, da izboljšajo varnost, tudi kibernetsko, svojih izdelkov. Agencija ENISA bi morala ta opozorila javno objaviti na spletišču, namenjenem nudenju informacij o certifikacijskih shemah. Agencija bi morala oblikovati smernice za minimalne varnostne zahteve za naprave IT, ki se prodajajo ali izvozijo iz Unije. V teh smernicah bi lahko proizvajalce pozvali, naj predložijo pisno izjavo, v kateri potrdijo, da naprava ne vsebuje strojne opreme, programske opreme ali strojnih programskih komponent s kakršnimi koli znanimi šibkimi točkami na področju varnosti, ki jih je mogoče izkoristiti, ali nespremenljivega ali nešifriranega gesla ali dostopne kode, da lahko sprejme zaupanja vredne in ustrezno avtenticirane varnostne posodobitve, da odziv prodajalca na okuženo napravo obsega primerno hierarhijo rešitev in da prodajalec končnega uporabnika obvesti, kdaj bo varnostna podpora za napravo prenehala.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36a)  Standardi so prostovoljno, tržno usmerjeno orodje za oblikovanje tehničnih zahtev in smernic, ki je nastalo na podlagi odprtega, preglednega in vključujočega postopka. Uporaba standardov omogoča skladnost blaga in storitev s pravom Unije ter podpira evropske politike v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 o evropski standardizaciji. Agencija bi se morala redno posvetovati in sodelovati z evropskimi organizacijami za standardizacijo, zlasti pri pripravi evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Agencija bi morala imeti stalno skupino zainteresiranih strani, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila reden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Stalna skupina zainteresiranih strani, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, in o njih obvestiti Agencijo. Sestava stalne skupine zainteresiranih strani, ki naj bi podala svoj prispevek predvsem glede osnutka delovnega programa, in naloge, dodeljene tej skupini, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu Agencije.

(44)  Agencija bi morala imeti stalno skupino zainteresiranih strani, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila reden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov, znanstveno skupnostjo in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Stalna skupina zainteresiranih strani, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, in o njih obvestiti Agencijo. Ker je treba zagotoviti ustrezno udeležbo zainteresiranih strani v certifikacijskem okviru za kibernetsko varnost, bi morala stalna skupina zainteresiranih strani svetovati tudi o tem, katere izdelke in storitve IKT bi bilo treba zajeti v prihodnjih evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost, ter Komisiji predlagati, naj od Agencije zahteva, naj za te izdelke in storitve IKT pripravi predloge za sheme, bodisi na lastno pobudo bodisi po prejetju predloga zadevnih zainteresiranih strani. Sestava stalne skupine zainteresiranih strani, ki naj bi podala svoj prispevek predvsem glede osnutka delovnega programa, in naloge, dodeljene tej skupini, bi morale zagotoviti učinkovito in pravično zastopanost zainteresiranih strani pri delu Agencije.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Da se Agenciji zagotovita popolna samostojnost in neodvisnost ter se ji omogoči, da lahko opravlja dodatne in nove naloge, tudi nepredvidene nujne naloge, bi ji bilo treba dodeliti zadostna lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije. Večina osebja Agencije bi morala neposredno sodelovati pri operativnem izvajanju njenega mandata. Državi članici gostiteljici ali vsaki drugi državi članici bi moralo biti dovoljeno, da lahko prostovoljno prispeva k prihodkom Agencije. Za subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi se moral še vedno uporabljati postopek za sprejemanje proračuna Unije. Revizijo zaključnih računov Agencije bi moralo opraviti Računsko sodišče, da bi bili zagotovljeni preglednost in odgovornost.

(46)  Da se Agenciji zagotovita popolna samostojnost in neodvisnost ter se ji omogoči, da lahko opravlja dodatne in nove naloge, tudi nepredvidene nujne naloge, bi ji bilo treba dodeliti zadostna lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije. Večina osebja Agencije bi morala neposredno sodelovati pri operativnem izvajanju njenega mandata. Državi članici gostiteljici ali vsaki drugi državi članici bi moralo biti dovoljeno, da lahko prostovoljno prispeva k prihodkom Agencije. Za subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi se moral še vedno uporabljati postopek za sprejemanje proračuna Unije. Revizijo zaključnih računov Agencije bi moralo opraviti Računsko sodišče, da bi bili zagotovljeni preglednost, odgovornost, uspešnost in učinkovitost porabljenih sredstev.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ugotavljanje skladnosti pomeni proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede izdelka, postopka, storitve, sistema, osebe ali organa izpolnjene. Za namene te uredbe bi bilo treba certificiranje šteti za vrsto ugotavljanja skladnosti glede lastnosti izdelka, postopka, storitve, sistema ali kombinacije teh elementov (v nadaljnjem besedilu: izdelki in storitve IKT), povezane s kibernetsko varnostjo, ki ga izvede neodvisna tretja stran, ki ni proizvajalec izdelka ali ponudnik storitev. Certificiranje samo po sebi ne more jamčiti, da so certificirani izdelki in storitve IKT kibernetsko varni. Gre bolj za postopek in tehnično metodologijo za potrditev, da so bili izdelki in storitve IKT preskušeni ter da izpolnjujejo nekatere zahteve glede kibernetske varnosti, določene drugje, na primer v tehničnih standardih.

(47)  Ugotavljanje skladnosti pomeni proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede izdelka, postopka, storitve, sistema, osebe ali organa izpolnjene. Za namene te uredbe bi bilo treba certificiranje šteti za vrsto ugotavljanja skladnosti glede lastnosti in praks pri izdelku, postopku, storitvi, sistemu ali kombinaciji teh elementov (v nadaljnjem besedilu: izdelki in storitve IKT), povezane s kibernetsko varnostjo, ki ga izvede neodvisna tretja stran ali se izvede s postopkom lastne izjave o skladnosti. Certificiranje samo po sebi ne more jamčiti, da so certificirani izdelki in storitve IKT kibernetsko varni, s čimer bi bilo treba tudi seznaniti končnega uporabnika. Gre bolj za postopek in tehnično metodologijo za potrditev, da so bili izdelki in storitve IKT, pa tudi povezani procesi in sistemi, preskušeni ter da izpolnjujejo nekatere zahteve glede kibernetske varnosti, določene drugje, na primer v tehničnih standardih.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Certificiranje kibernetske varnosti ima pomembno vlogo pri krepitvi zaupanja in varnosti izdelkov in storitev IKT. Enotni digitalni trg, zlasti podatkovno gospodarstvo in internet stvari, lahko uspevajo le, če obstaja splošno zaupanje javnosti, da ti izdelki in storitve nudijo določeno stopnjo zagotovila kibernetske varnosti. Povezani in avtomatizirani avtomobili, elektronski medicinski pripomočki, nadzorni sistemi industrijske avtomatizacije ter pametna omrežja so le nekateri primeri sektorjev, v katerih je certificiranje že razširjeno ali se bo verjetno uporabljalo v bližnji prihodnosti. Sektorji, ki jih ureja direktiva o varnosti omrežij in informacij, so poleg tega sektorji, v katerih je certificiranje kibernetske varnosti ključnega pomena.

(48)  Evropsko certificiranje kibernetske varnosti ima ključno vlogo pri krepitvi zaupanja in varnosti izdelkov in storitev IKT. Enotni digitalni trg, zlasti podatkovno gospodarstvo in internet stvari, lahko uspevajo le, če obstaja splošno zaupanje javnosti, da ti izdelki in storitve nudijo visoko stopnjo zagotovila kibernetske varnosti. Povezani in avtomatizirani avtomobili, elektronski medicinski pripomočki, nadzorni sistemi industrijske avtomatizacije ter pametna omrežja so le nekateri primeri sektorjev, v katerih je certificiranje že razširjeno ali se bo verjetno uporabljalo v bližnji prihodnosti. Sektorji, ki jih ureja direktiva o varnosti omrežij in informacij, so poleg tega sektorji, v katerih je certificiranje kibernetske varnosti ključnega pomena.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)  Zdaj se certificiranje izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti uporablja le v omejenem obsegu. Če obstaja, večinoma poteka na ravni držav članic ali v okviru shem, ki jih usmerja industrija. Tako certifikat, ki ga izda organ za kibernetsko varnost ene države članice, praviloma ni priznan v drugih državah članicah. Tako je možno, da morajo podjetja svoje izdelke in storitve certificirati v več državah članicah, v katerih poslujejo, da bi na primer lahko sodelovala v nacionalnih postopkih javnega naročanja. Poleg tega se zdi, da ni usklajenega in celovitega pristopa k horizontalnim vidikom kibernetske varnosti (npr. na področju interneta stvari), čeprav se pojavljajo nove sheme. Pri obstoječih shemah se pojavljajo znatne pomanjkljivosti in razlike v smislu pokritosti izdelkov, stopenj zagotovila, vsebinskih meril in dejanske uporabe.

(50)  Zdaj se certificiranje izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti uporablja le v omejenem obsegu. Če obstaja, večinoma poteka na ravni držav članic ali v okviru shem, ki jih usmerja industrija. Tako certifikat, ki ga izda organ za kibernetsko varnost ene države članice, praviloma ni priznan v drugih državah članicah. Tako je možno, da morajo podjetja svoje izdelke in storitve certificirati v več državah članicah, v katerih poslujejo, da bi na primer lahko sodelovala v nacionalnih postopkih javnega naročanja, zaradi česar imajo višje stroške. Poleg tega se zdi, da ni usklajenega in celovitega pristopa k horizontalnim vidikom kibernetske varnosti (npr. na področju interneta stvari), čeprav se pojavljajo nove sheme. Pri obstoječih shemah se pojavljajo znatne pomanjkljivosti in razlike v smislu pokritosti izdelkov, stopenj zagotovila na podlagi tveganj, vsebinskih meril in dejanske uporabe.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Glede na navedeno je treba vzpostaviti evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost, ki bi določal glavne horizontalne zahteve za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, ki bi jih bilo treba oblikovati, in omogočal, da bi se certifikati za izdelke in storitve IKT priznavali in uporabljali v vseh državah članicah. Evropski okvir bi moral imeti dvojni cilj: po eni strani naj bi pripomogel k povečanju zaupanja v izdelke in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s takimi shemami; po drugi strani pa naj bi preprečeval kopičenje nasprotujočih si ali prekrivajočih se nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in tako zmanjšal stroške za podjetja, ki poslujejo na enotnem digitalnem trgu. Programi bi morali biti nediskriminatorni in temeljiti na mednarodnih standardih in/ali standardih Unije, razen če so ti standardi neučinkoviti ali neprimerni za dosego legitimnih ciljev EU v tem oziru.

(52)  Glede na navedeno je treba sprejeti skupni pristop in vzpostaviti evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost, ki bi določal glavne horizontalne zahteve za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, ki bi jih bilo treba oblikovati, in omogočal, da bi se certifikati za izdelke in storitve IKT priznavali in uporabljali v vseh državah članicah. Pri tem je treba nujno temeljiti na obstoječih nacionalnih in mednarodnih shemah ter sistemih vzajemnega priznavanja, zlasti sistemu SOG-IS, pa tudi omogočiti nemoten prehod z obstoječih shem iz teh sistemov na sheme iz novega evropskega okvira. Evropski okvir bi moral imeti dvojni cilj: po eni strani naj bi pripomogel k povečanju zaupanja v izdelke in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s takimi shemami; po drugi strani pa naj bi preprečeval kopičenje nasprotujočih si ali prekrivajočih se nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in tako zmanjšal stroške za podjetja, ki poslujejo na enotnem digitalnem trgu. Če evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost nadomesti nacionalno shemo, bi se morali certifikati, izdani v okviru evropske sheme, priznati za veljavne v primerih, ko je bila potrebna certifikacija v okviru nacionalne sheme. Programi bi morali izhajati iz načela vgrajene varnosti in načel iz Uredbe (EU) 2016/679. Poleg tega bi morali biti nediskriminatorni in temeljiti na mednarodnih standardih in/ali standardih Unije, razen če so ti standardi neučinkoviti ali neprimerni za dosego legitimnih ciljev EU v tem oziru.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(52a)  Evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost bi moral biti enotno vzpostavljen v vseh državah članicah, da se prepreči praksa „nakupovanja certifikatov“ zaradi razlik v stroških ali stopenj strogosti med državami članicami.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost bi morale zagotoviti, da izdelki in storitve IKT, certificirani v taki shemi, izpolnjujejo navedene zahteve. Takšne zahteve se nanašajo na zmožnost za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na dejanja, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti in zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali z njimi povezanih funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek navedenih izdelkov, postopkov, storitev in sistemov v smislu te uredbe. V tej uredbi ni mogoče podrobno določiti zahtev glede kibernetske varnosti, ki se nanašajo na vse izdelke in storitve IKT. Izdelki in storitve IKT ter s tem povezane potrebe po kibernetski varnosti so tako raznoliki, da je zelo težko oblikovati splošne zahteve glede kibernetske varnosti, ki bi veljale na vseh področjih. Zato je treba sprejeti širok in splošen pojem kibernetske varnosti za namene certificiranja, ki ga dopolnjuje sklop posebnih ciljev za kibernetsko varnost, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Kako bodo takšni cilji doseženi pri posameznih izdelkih in storitvah IKT, bi bilo treba nadalje podrobno opredeliti na ravni posamezne certifikacijske sheme, ki jo sprejme Komisija, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije.

(55)  Namen evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost bi moral biti prispevati k višji stopnji varstva končnih uporabnikov in evropske konkurenčnosti ter spodbuditi raven varnosti na enotnem digitalnem trgu, bolj specifično pa zagotoviti, da izdelki in storitve IKT, certificirani v taki shemi, izpolnjujejo navedene zahteve. Takšne zahteve se nanašajo na zmožnost za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na dejanja, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti in zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali z njimi povezanih funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek navedenih postopkov, izdelkov, storitev in sistemov v smislu te uredbe. V tej uredbi ni mogoče podrobno določiti zahtev glede kibernetske varnosti, ki se nanašajo na vse izdelke in storitve IKT. Izdelki in storitve IKT ter s tem povezane potrebe po kibernetski varnosti so tako raznoliki, da je zelo težko oblikovati splošne zahteve glede kibernetske varnosti, ki bi veljale na vseh področjih. Zato je treba sprejeti širok in splošen pojem kibernetske varnosti za namene certificiranja, ki ga dopolnjuje sklop posebnih ciljev za kibernetsko varnost, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Kako bodo takšni cilji doseženi pri posameznih izdelkih in storitvah IKT, bi bilo treba nadalje podrobno opredeliti na ravni posamezne certifikacijske sheme, ki jo sprejme Komisija, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije. Vsaka evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost mora biti nujno zasnovana tako, da vse akterje iz zadevnega sektorja spodbuja k razvijanju in sprejemanju varnostnih standardov, tehničnih pravil ter načel vgrajene varnosti v vseh fazah življenjskega cikla izdelkov in storitev. Če certifikacijska shema zajema oznake ali znake, je treba določiti pogoje, pod katerimi se te oznake ali znaki lahko uporabijo. Ta znak ali oznaka bi lahko bila v obliki digitalnega logotipa ali kode QR in bi označevala tveganja, povezana z delovanjem in uporabo izdelkov in storitev IKT, za končnega uporabnika pa bi morala biti jasna in lahko razumljiva.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(55a)  Glede na inovacijske trende ter vedno večjo dostopnost in vedno večje število naprav interneta stvari v vseh segmentih družbe je treba posebno pozornost nameniti varnosti vseh, tudi najpreprostejših izdelkov interneta stvari. Ker je certificiranje ključna metoda za povečanje zaupanja v trg, varnosti in odpornosti, bi bilo zato treba v novem evropskem certifikacijskem okviru za kibernetsko varnost poseben poudarek nameniti izdelkom in storitvam interneta stvari, da bi bili manj ranljivi ter varnejši za potrošnike in podjetja.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56)  Komisijo bi morali pooblastiti, da od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predloge za sheme za posamezne izdelke ali storitve IKT. Nadalje bi morali Komisijo pooblastiti, da na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost z izvedbenimi akti. Ob upoštevanju splošnega namena in varnostnih ciljev, opredeljenih v tej uredbi, bi moral biti v evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost, ki jih sprejme Komisija, opredeljen minimalni sklop elementov v zvezi z vsebino, področjem uporabe in delovanjem posamezne sheme. Sklop bi moral med drugim vključevati področje uporabe in predmet certificiranja kibernetske varnosti, vključno z zajetimi kategorijami izdelkov in storitev IKT, podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije, posebnimi merili in metodami za ocenjevanje ter predvideno stopnjo zagotovila – osnovno, znatno in/ali visoko.

(56)  Agencija ENISA bi morala vzdrževati posebno spletišče s spletnim orodjem, enostavnim za uporabo, kjer bi bile navedene informacije o sprejetih shemah, predlogah za sheme in shemah, ki jih je zahtevala Komisija. Ob upoštevanju splošnega namena in varnostnih ciljev, opredeljenih v tej uredbi, bi moral biti v evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost, ki jih sprejme Komisija, opredeljen minimalni sklop elementov v zvezi z vsebino, področjem uporabe in delovanjem posamezne sheme. Sklop bi moral med drugim vključevati področje uporabe in predmet certificiranja kibernetske varnosti, vključno z zajetimi kategorijami izdelkov in storitev IKT, podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije, posebnimi merili in metodami za ocenjevanje, povezanimi z delovanjem in uporabo izdelka, postopka ali storitve IKT, z njimi povezano tveganje ter predvideno stopnjo zagotovila – funkcionalno varnih, to je stopenj zagotovila, ki imajo funkcionalno stopnjo varnosti, znatno varno, zelo varno ali kakršno koli kombinacijo teh zagotovil. Stopnja zagotovila ne bi smela nakazovati na absolutno varnost, da ne zavede končnega uporabnika. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi celotnemu življenjskemu ciklu izdelka. Agencija ENISA bi morala, da bi pojasnila, na katera tveganja je posamezni izdelek ali storitev odporna, uskladiti sestavljanje kontrolnega seznama, v katerem bi bila našteta pričakovana tveganja, ki bi jim bili izpostavljeni postopek, izdelek ali storitev IKT za določeno skupino uporabnikov v določenem okolju.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(56a)  Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predloge za sheme za posamezne izdelke ali storitve IKT. Pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z vzpostavitvijo evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT bi bilo treba prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Da bi Evropski parlament in Svet zagotovila enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala prejeti vse dokumente istočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sej strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. Komisija bi morala pri sprejemanju teh delegiranih aktov pripraviti certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT na podlagi vseh ustreznih predlog za shemo, ki jih predlaga agencija ENISA, da bi utemeljila zaupanje v certifikacijski okvir za kibernetsko varnost in njegovo predvidljivost ter o njem ozaveščala javnost.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(56b)  Med metodami za ocenjevanje in postopki ocenjevanja, povezanimi s posamezno evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, bi bilo treba na ravni Unije spodbujati etično vdiranje, katerega namen je odkrivanje pomanjkljivosti in šibkih točk naprav in informacijskih sistemov s predvidevanjem načrtovanih dejanj in spretnosti zlonamernih hekerjev.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58)  Ko bo sprejeta evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, bi morali proizvajalci izdelkov IKT ali ponudniki storitev IKT imeti možnost, da vložijo vlogo za certificiranje svojih izdelkov ali storitev pri organu za ugotavljanje skladnosti po lastni izbiri. Organe za ugotavljanje skladnosti bi moral akreditirati akreditacijski organ, če izpolnjujejo nekatere posebne zahteve, določene v tej uredbi. Akreditacija bi morala biti izdana za obdobje največ petih let in bi se lahko pod enakimi pogoji podaljšala, če bi organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjeval določene zahteve. Akreditacijski organi bi morali preklicati akreditacijo organa za ugotavljanje skladnosti, če pogoji za akreditacijo niso ali niso več izpolnjeni ali če ukrepi, ki jih sprejme organ za ugotavljanje skladnosti, kršijo to uredbo.

(58)  Ko bo sprejeta evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, bi morali proizvajalci izdelkov IKT ali ponudniki storitev IKT imeti možnost, da vložijo vlogo za certificiranje svojih postopkov, izdelkov ali storitev pri organu za ugotavljanje skladnosti po lastni izbiri, ali da sami izjavijo, da so njihovi izdelki in storitve skladne z zadevno evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost. Organe za ugotavljanje skladnosti bi moral akreditirati akreditacijski organ, če izpolnjujejo nekatere posebne zahteve, določene v tej uredbi. Akreditacija bi morala biti izdana za obdobje največ petih let in bi se lahko pod enakimi pogoji podaljšala, če bi organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjeval določene zahteve. Akreditacijski organi bi morali preklicati akreditacijo organa za ugotavljanje skladnosti, če pogoji za akreditacijo niso ali niso več izpolnjeni ali če ukrepi, ki jih sprejme organ za ugotavljanje skladnosti, kršijo to uredbo. Da se zagotovi enotno izvajanje akreditacije v vsej Evropski uniji, bi morali nacionalni organi za nadzor certificiranja strokovno pregledovati postopke za preverjanje skladnosti izdelkov, ki se certificirajo za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59)  Od vseh držav članic je treba zahtevati, naj določijo en organ za nadzor nad certificiranjem kibernetske varnosti, ki bi nadzoroval skladnost organov za ugotavljanje skladnosti in certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, z zahtevami iz te uredbe in ustreznih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem bi morali obravnavati pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, v ustreznem obsegu preučiti vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestiti o napredku in izidih preiskave. Poleg tega bi morali sodelovati z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih shem za kibernetsko varnost.

(59)  Od vseh držav članic je treba zahtevati, naj določijo en organ za nadzor nad certificiranjem kibernetske varnosti, ki bi nadzoroval skladnost organov za ugotavljanje skladnosti in certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, z zahtevami iz te uredbe in ustreznih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem bi morali obravnavati pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, v ustreznem obsegu preučiti vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestiti o napredku in izidih preiskave. Poleg tega bi morali sodelovati z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih shem za kibernetsko varnost. Prav tako bi morali nadzorovati lastne izjave o skladnosti in preverjati njihovo skladnost ter ali so evropske certifikate kibernetske varnosti izdali organi za ugotavljanje skladnosti z zahtevami, določenimi v tej uredbi, vključno s pravili, ki jih je sprejela Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost, in zahtevami, določenimi v ustrezni evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost. Za ustrezno izvajanje evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in reševanje tehničnih vprašanj o kibernetski varnosti izdelkov in storitev IKT je ključnega pomena učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem. Komisija bi morala to izmenjavo informacij omogočiti z vzpostavitvijo splošnega elektronskega sistema informacijske podpore, na primer informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga (ICSMS) ter sistema hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (RAPEX), ki ju organi za nadzor trga že uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63)  Da bi lahko podrobneje opredelili merila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija bi morala med pripravami izvesti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Ta posvetovanja bi morala potekati v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zagotovila enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi Evropski parlament in Svet morala prejeti vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sej strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

črtano

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65)  Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, o načinih izvajanja preiskav s strani Agencije ter o okoliščinah, oblikah in postopkih priglasitve akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti Komisiji s strani nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem.

(65)  Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost za postopke, izdelke in storitve IKT, o načinih izvajanja preiskav s strani Agencije ter o okoliščinah, oblikah in postopkih priglasitve akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti Komisiji s strani nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem, ob upoštevanju dokazane učinkovitosti elektronskega orodja za priglasitev – informacijskega sistema o priglašenih in določenih organih Novega pristopa (NANDO).

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(66)  Dejavnosti Agencije bi bilo treba oceniti neodvisno. Pri oceni bi bilo treba upoštevati doseganje ciljev s strani Agencije, njeno delovno prakso in relevantnost njenih nalog. Oceniti pa bi bilo treba tudi učinek, uspešnost in učinkovitost evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost.

(66)  Dejavnosti Agencije bi bilo treba oceniti neodvisno. Ocena bi morala vključevati upravičenosti in učinkovitosti sredstev, ki jih je porabila Agencija, uspešnost pri doseganju njenih ciljev in opis njene delovne prakse ter relevantnosti njenih nalog. Oceniti pa bi bilo treba tudi učinek, uspešnost in učinkovitost evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  „izdelek in storitev IKT“ pomeni vsak element ali skupino elementov omrežij in informacijskih sistemov;

(11)  „postopek, izdelek in storitev IKT“ pomeni izdelek, storitev, postopek, sistem ali njihovo kombinacijo, ki je element omrežij in informacijskih sistemov;

 

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  „nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem“ pomeni organ države članice, ki je na svojem ozemlju pristojen za spremljanje, nadzor in izvrševanje predpisov v zvezi s kibernetsko varnostjo;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  „lastna izjava o skladnosti“ pomeni izjavo proizvajalca, s katero ta potrjuje, da je njegov postopek, izdelek ali storitev IKT skladen z določenimi evropskimi certifikacijskimi shemami za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija opravlja naloge, ki so ji dodeljene s to uredbo, in tako prispeva k visoki ravni kibernetske varnosti v Uniji.

1.  Agencija opravlja naloge, ki so ji dodeljene s to uredbo, in tako prispeva k doseganju visoke skupne ravni kibernetske varnosti, da se preprečijo kibernetski napadi v Uniji, zmanjša razdrobljenost na notranjem trgu in izboljša njegovo delovanje.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Agencija krepi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti na ravni Unije, da bi dopolnila ukrepe držav članic pri preprečevanju kibernetskih groženj in odzivanju nanje, zlasti v primeru čezmejnih incidentov.

5.  Agencija prispeva k izboljšanju zmogljivosti na področju kibernetske varnosti na ravni Unije, da bi dopolnila in okrepila ukrepe držav članic pri preprečevanju kibernetskih groženj in odzivanju nanje, zlasti v primeru čezmejnih incidentov.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Agencija spodbuja uporabo certificiranja, vključno s prispevanjem k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost na ravni Unije v skladu z naslovom III te uredbe, in tako krepi preglednost zagotovil izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti kot tudi zaupanje v digitalni notranji trg.

6.  Agencija spodbuja uporabo certificiranja in se pri tem izogiba razdrobljenosti, ki jo povzroča neusklajenost med obstoječimi certifikacijskimi shemami v Uniji. Agencija prispeva k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost na ravni Unije v skladu s členi 43 do 54 [naslov III] in tako krepi preglednost zagotovil izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti kot tudi zaupanje v enotni digitalni trg.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Agencija spodbuja visoko raven ozaveščenosti državljanov in podjetij pri vprašanjih v zvezi s kibernetsko varnostjo.

7.  Agencija spodbuja visoko raven ozaveščenosti državljanov, organov oblasti in podjetij pri vprašanjih v zvezi s kibernetsko varnostjo.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  pomočjo in svetovanjem, zlasti z zagotavljanjem neodvisnega mnenja in pripravljalnega dela za razvoj in pregled politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti ter panožne politike in pravnih pobud, kadar gre za zadeve, povezane s kibernetsko varnostjo;

1.  pomočjo in svetovanjem glede politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti ter panožne politike in pravnih pobud, kadar gre za zadeve, povezane s kibernetsko varnostjo;

Obrazložitev

Agencija bi morala imeti možnost, da sama izbira instrumente za izvajanje svojih nalog.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  pomočjo Evropskemu odboru za varstvo podatkov, ustanovljenemu z Uredbo (EU) 2016/679, pri oblikovanju smernic za podrobno opredelitev pogojev na tehnični ravni, ki upravljavcem podatkov omogočajo zakonito uporabo osebnih podatkov za namene informacijske varnosti s ciljem varovanja njihove infrastrukture, in sicer z odkrivanjem in blokiranjem napadov na njihove informacijske sisteme v okviru: (ii) Direktive (EU) 2016/11481b in (iii) Direktive 2002/58/ES1c;

 

_________________

 

1a Uredba (EU)2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

 

1b Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

 

1c Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

Obrazložitev

Vzpostavitev ustreznih mehanizmov za sodelovanje.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 4 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  spodbujanju višje ravni varnosti elektronskih komunikacij, med drugim z zagotavljanjem strokovnega znanja in svetovanja, ter lažji izmenjavi najboljših praks med pristojnimi organi;

(2)  spodbujanju višje ravni varnosti elektronskih komunikacij ter shranjevanja in obdelave podatkov, med drugim z zagotavljanjem strokovnega znanja in svetovanja, ter lažji izmenjavi najboljših praks med pristojnimi organi;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Agencija olajša vzpostavitev in začetek projekta dolgoročne evropske kibernetske varnosti, da bi podprli rast neodvisne evropske panoge kibernetske varnosti ter vključili informacijsko varnost v ves razvoj na področju kibernetske varnosti v EU.

Obrazložitev

Agencija ENISA bi morala zakonodajalcem svetovati pri pripravi politik, da bi lahko EU nadoknadila zaostanek za industrijami informacijske varnosti v tretjih državah. Projekt bi moral biti po obsegu primerljiv s tem, kar je prej že bilo doseženo v letalski industriji (primer Airbus). To je potrebno za razvoj močnejše, suverene in zaupanja vredne evropske panoge IKT (glej študijo Oddelka za znanstvene napovedi (Presoja znanstvenih in tehnoloških izbir (STOA)), PE 614.531).

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija na zahtevo dveh ali več zadevnih držav članic in z izključnim namenom zagotavljanja svetovanja za preprečevanje prihodnjih incidentov zagotovi podporo za naknadno tehnično preiskavo ali jo izvede, potem ko prizadeta podjetja priglasijo incidente, ki imajo pomembne ali znatne posledice v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148. Agencija takšno preiskavo izvede tudi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije in v soglasju z zadevnimi državami članicami v primeru incidentov, ki prizadenejo več kot dve državi članici.

Agencija na zahtevo ene ali več zadevnih držav članic in z izključnim namenom zagotavljanja svetovanja za preprečevanje prihodnjih incidentov zagotovi podporo za naknadno tehnično preiskavo ali jo izvede, potem ko prizadeta podjetja priglasijo incidente, ki imajo pomembne ali znatne posledice v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148. Agencija takšno preiskavo izvede tudi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije in v soglasju z zadevnimi državami članicami v primeru incidentov, ki prizadenejo več kot dve državi članici.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 8 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  združevanjem poročil iz nacionalnih virov, da bi prispevala k skupnemu situacijskemu zavedanju;

(a)  združevanjem poročil iz nacionalnih in mednarodnih virov, da bi prispevala k skupnemu situacijskemu zavedanju;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  ocenjevanjem postopkov za izdajanje evropskih certifikatov kibernetske varnosti, ki so jih določili organi za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 z namenom, da bi zagotovili, da ti organi pri izdajanju certifikatov enotno izvajajo to uredbo, v sodelovanju z evropsko certifikacijsko skupino za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  izvajanjem neodvisnih rednih naknadnih pregledov skladnosti certificiranih izdelkov in storitev IKT z evropskimi certifikacijskimi shemami za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  pripravo in objavo smernic ter razvojem dobrih praks glede zahtev na področju kibernetske varnosti za izdelke in storitve IKT v sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem in predstavniki industrije;

(3)  pripravo in objavo smernic ter razvojem dobrih praks, med drugim glede načel kibernetske higiene in odvračanja od vključevanja skritih stranskih vrat, glede zahtev na področju kibernetske varnosti za izdelke in storitve IKT v sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem in predstavniki industrije v okviru formalnega, standardiziranega in preglednega postopka;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  olajšuje vzpostavitev in uvedbo evropskih in mednarodnih standardov za obvladovanje tveganj in varnost izdelkov in storitev IKT ter v sodelovanju z državami članicami pripravi nasvete in smernice za tehnična področja, povezana z varnostnimi zahtevami za izvajalce bistvenih storitev in ponudnike digitalnih storitev, ter za že obstoječe standarde, vključno z nacionalnimi standardi držav članic, v skladu s členom 19(2) Direktive (EU) 2016/1148;

(b)  se z mednarodnimi organi za standardizacijo in evropskimi organizacijami za standardizacijo posvetuje o razvoju standardov, da se zagotovi primernost standardov, ki se uporabljajo v odobrenih evropskih certifikacijskih shemah, ter olajšuje vzpostavitev in uvedbo pomembnih evropskih in mednarodnih standardov za obvladovanje tveganj in varnost izdelkov in storitev IKT ter v sodelovanju z državami članicami pripravi nasvete in smernice za tehnična področja, povezana z varnostnimi zahtevami za izvajalce bistvenih storitev in ponudnike digitalnih storitev, ter za že obstoječe standarde, vključno z nacionalnimi standardi držav članic, v skladu s členom 19(2) Direktive (EU) 2016/1148;

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  pripravi smernice o tem, kdaj in kako naj se države članice medsebojno obvestijo o prepoznanih šibkih točkah postopkov, izdelkov ali storitev IKT, certificiranih v skladu z naslovom III te uredbe, vključno s smernicami o usklajevanju razkrivanja šibkih točk;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  oblikuje smernice za minimalne varnostne zahteve za naprave IT, ki se prodajajo ali izvozijo iz Unije;

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  združuje, organizira in prek namenskega portala da javnosti na voljo informacije o kibernetski varnosti, ki jih predložijo institucije, agencije in organi Unije;

(d)  združuje, organizira in prek namenskega portala da javnosti na voljo informacije o kibernetski varnosti, vključno z informacijami o večjih kibernetskih incidentih in večjih kršitvah varstva podatkov, ki jih predložijo institucije, agencije in organi Unije;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  javnost ozavešča o tveganjih glede kibernetske varnosti in zagotavlja smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam;

(e)  javnost ozavešča o tveganjih glede kibernetske varnosti, zagotavlja smernice o dobrih praksah za uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam, ter spodbuja sprejetje strogih preventivnih ukrepov informacijske varnosti in zanesljivo varstvo podatkov in zasebnosti;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga)  spodbuja tesnejše sodelovanje in izmenjavo najboljših praks med državami članicami v zvezi z izobraževanjem o kibernetski varnosti, kibernetsko higieno in ozaveščenostjo o kibernetski varnosti;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  svetuje Uniji in državam članicam o potrebah po raziskavah in prednostnih nalogah na področju kibernetske varnosti, da bi omogočila učinkovito odzivanje na aktualna in nastajajoča tveganja in grožnje, vključno z upoštevanjem novih in nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter učinkovito uporabo tehnologij za preprečevanje tveganj;

(a)  zagotavlja predhodna posvetovanja z zadevnimi skupinami uporabnikov in svetuje Uniji in državam članicam o potrebah po raziskavah in prednostnih nalogah na področju kibernetske varnosti, da bi omogočila učinkovito odzivanje na aktualna in nastajajoča tveganja in grožnje, vključno z upoštevanjem novih in nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter učinkovito uporabo tehnologij za preprečevanje tveganj;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika, ki ju imenuje Komisija. Vsi predstavniki imajo glasovalno pravico.

1.  Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika, ki ju imenujeta Komisija in Evropski parlament. Vsi predstavniki imajo glasovalno pravico.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

e)  oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije ter poročilo in njegovo oceno do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Letno poročilo vključuje zaključni račun in opisuje, kako je Agencija izpolnila svoje kazalnike uspešnosti. Letno poročilo se objavi;

e)  oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije ter poročilo in njegovo oceno do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Letno poročilo vključuje zaključni račun, opisuje smotrnost porabljenih sredstev in oceni, kako učinkovita je bila Agencija ter v kolikšni meri je izpolnila svoje kazalnike uspešnosti. Letno poročilo se objavi;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m)  imenuje izvršnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 33 te uredbe;

(m)  imenuje izvršnega direktorja, izbranega na podlagi strokovnih meril, in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 33 te uredbe;

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

o)  sprejme vse odločitve glede vzpostavitve notranjih struktur Agencije in po potrebi njihovih sprememb, pri čemer upošteva potrebe pri dejavnostih Agencije in dobro proračunsko upravljanje;

o)  sprejme vse odločitve glede vzpostavitve notranjih struktur Agencije in po potrebi njihovih sprememb, pri čemer upošteva potrebe pri dejavnostih Agencije iz te uredbe in dobro proračunsko upravljanje;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

2.  Izvršni direktor letno ali na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, skupine potrošnikov, znanstveniki s področja kibernetske varnosti in predstavniki pristojnih organov, ki so uradno obveščeni v skladu z [direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], ter organi pregona in nadzorni organi za varstvo podatkov.

1.  Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, in ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, zlasti evropska panoga in ponudniki IKT, združenja malih in srednjih podjetij, skupine in združenja potrošnikov, znanstveniki s področja kibernetske varnosti, evropske organizacije za standardizacijo, kot so določene v točki (8) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012, zadevne sektorske agencije in organi Unije ter predstavniki pristojnih organov, ki so uradno obveščeni v skladu z [direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], ter organi pregona in nadzorni organi za varstvo podatkov.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Mandat članov stalne skupine zainteresiranih strani traja dve leti in pol. Člani upravnega odbora ne smejo biti člani stalne skupine zainteresiranih strani. Strokovnjaki iz Komisije in držav članic imajo pravico biti prisotni na sejah stalne skupine zainteresiranih strani in sodelovati pri njenem delu. Na seje in k sodelovanju pri delu skupine so lahko povabljeni predstavniki drugih organov, ki niso člani stalne skupine zainteresiranih strani, za katere izvršni direktor meni, da so relevantni.

4.  Mandat članov stalne skupine zainteresiranih strani traja dve leti in pol. Člani upravnega odbora in izvršnega odbora, z izjemo izvršnega direktorja, ne smejo biti člani stalne skupine zainteresiranih strani. Strokovnjaki iz Komisije in držav članic imajo pravico biti prisotni na sejah stalne skupine zainteresiranih strani in sodelovati pri njenem delu. Na seje in k sodelovanju pri delu skupine so lahko povabljeni predstavniki drugih organov, ki niso člani stalne skupine zainteresiranih strani, za katere izvršni direktor meni, da so relevantni.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Stalna skupina zainteresiranih strani Agenciji svetuje glede opravljanja dejavnosti. Zlasti svetuje izvršnemu direktorju pri pripravi predloga delovnega programa Agencije in komuniciranju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o zadevah, ki se nanašajo na delovni program.

5.  Stalna skupina zainteresiranih strani Agenciji svetuje glede opravljanja dejavnosti. Zlasti svetuje izvršnemu direktorju pri pripravi predloga delovnega programa Agencije in komuniciranju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o zadevah, ki se nanašajo na delovni program. Komisiji lahko predlaga, da od Agencije zahteva, naj pripravi predloge za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost v skladu s členom 44, bodisi na lastno pobudo bodisi po prejetju predloga zadevnih zainteresiranih strani.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Stalna skupina zainteresiranih strani Agenciji svetuje pri pripravi predloge za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Agencija zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani dobijo ustrezne, objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, zlasti glede rezultatov njenega dela. Objavi tudi izjave o interesih, ki so bile podane v skladu s členom 22.

2.  Agencija zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani dobijo ustrezne, objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, zlasti glede razprav in rezultatov njenega dela. Objavi tudi izjave o interesih, ki so bile podane v skladu s členom 22.

Obrazložitev

Preglednost mora biti izvršljiva ob upoštevanju uporabe člena 24.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost dokazuje, da izdelki in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s tako shemo, izpolnjujejo določene zahteve glede njihove zmožnosti za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na ukrepe, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek teh izdelkov, postopkov, storitev in sistemov.

Vzpostavi se evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, da bi se povečala raven varnosti na enotnem digitalnem trgu in sprejel usklajen pristop za evropsko certificiranje na ravni EU za zagotovitev odpornosti izdelkov, storitev in sistemov IKT na kibernetske napade.

Dokazuje, da postopki, izdelki in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s tako shemo, izpolnjujejo določene skupne zahteve in lastnosti glede njihove zmožnosti za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na ukrepe, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek teh postopkov, izdelkov, storitev in sistemov.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 43a

 

Program dela

 

Agencija ENISA po posvetovanju z evropsko skupino za certifikate kibernetske varnosti in stalno skupino zainteresiranih strani ter po odobritvi Komisije določi delovni program, v katerem podrobno opredeli skupne ukrepe, ki se sprejmejo na ravni Unije za zagotovitev doslednega izvajanja tega naslova, in ki vsebuje prednostni seznam izdelkov in storitev IKT, za katere je po njegovem mnenju potrebna certifikacijska shema za kibernetsko varnost.

 

Delovni program se določi najkasneje [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], nato pa se novi delovni program določa vsaki dve leti. Delovni program se javno objavi.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija ENISA na zahtevo Komisije pripravi predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, ki izpolnjuje zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe. Države članice ali Evropska skupina za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: skupina), ustanovljena v skladu s členom 53, lahko Komisiji predlaga pripravo predloge za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost.

1.  Agencija ENISA na zahtevo Komisije pripravi predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, ki izpolnjuje zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe. Države članice ali Evropska skupina za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: skupina), ustanovljena v skladu s členom 53, ali stalna skupina zainteresiranih strani, ustanovljena v skladu s členom 20, lahko Komisiji predlaga pripravo predloge za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pri pripravi predlog za sheme iz odstavka 1 tega člena se agencija ENISA posvetuje z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi in tesno sodeluje s skupino. Skupina agenciji ENISA zagotavlja pomoč in strokovno svetovanje, ki ju agencija ENISA potrebuje pri pripravi predloge za shemo, vključno s pripravo mnenj, kadar je to potrebno.

2.  Pri pripravi predlog za sheme iz odstavka 1 tega člena se agencija ENISA v formalnem, standardiziranem in preglednem postopku posvetuje s stalno skupino zainteresiranih strani, zlasti z evropskimi organizacijami za standardizacijo in vsemi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi in tesno sodeluje s skupino, pri tem pa upošteva že obstoječe nacionalne in mednarodne standarde. Agencija ENISA pri pripravi vsake predloge za sheme določi kontrolni seznam tveganj in ustreznih lastnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo.

 

Skupina agenciji ENISA zagotavlja pomoč in strokovno svetovanje, ki ju agencija ENISA potrebuje pri pripravi predloge za shemo, vključno s pripravo mnenj, kadar je to potrebno.

 

Agencija ENISA lahko za namene zagotavljanja dodatne pomoči in nasvetov po potrebi ustanovi tudi posvetovalno skupino strokovnjakov zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo člani stalne skupine zainteresiranih strani in druge ustrezne zainteresirane strani s posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami s področja posamezne predloge za shemo.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Agencija ENISA predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, pripravljeno v skladu z odstavkom 2 tega člena, pošlje Komisiji.

3.  Agencija ENISA predlogo za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, pripravljeno v skladu z odstavkom 2 tega člena, pošlje Komisiji, ki oceni njeno primernost za dosego ciljev zahteve iz odstavka 1.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Agencija ENISA spoštuje poslovno skrivnost v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi pri izvajanju nalog na podlagi te uredbe.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija lahko na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme izvedbene akte v skladu s členom 55(1), ki določajo evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe.

4.  Komisija je pristojna za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55a o določitvi evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe. Pri sprejemanju teh delegiranih aktov Komisija pripravi certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT na podlagi vseh ustreznih predlog za shemo, ki jih predlaga agencija ENISA. Komisija se lahko pred sprejetjem teh delegiranih aktov posvetuje z Evropskim odborom za varstvo podatkov in upošteva njegovo mnenje.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Agencija ENISA vzdržuje posebno spletišče, namenjeno obveščanju javnosti o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost.

5.  Agencija ENISA vzdržuje posebno spletišče, namenjeno obveščanju javnosti o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost, vključno z obveščanjem o vseh predlogah za sheme, ki jih je Komisija od nje zahtevala.

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost je oblikovana tako, da ustrezno upošteva naslednje varnostne cilje:

Vsaka evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost je oblikovana tako, da upošteva vsaj naslednje varnostne cilje, če so pomembni:

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  zagotoviti, da so izdelki in storitve IKT opremljeni s posodobljeno programsko opremo, ki ne vsebuje znanih šibkih točk, in da so na voljo mehanizmi, ki zagotavljajo varno posodabljanje programske opreme.

(g)  zagotoviti, da so izdelki in storitve IKT opremljeni s posodobljeno programsko in strojno opremo, ki ne vsebuje znanih šibkih točk; zagotoviti, da so bili zasnovani in izvajani na tak način, da učinkovito omejujejo njihovo dovzetnost za šibke točke, pa tudi, da so opremljeni z mehanizmi za varno posodabljanje programske opreme, vključno z nadgraditvami strojne opreme in samodejnimi varnostnimi posodobitvami;

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga)  zagotoviti, da se izdelki in storitve IKT razvijajo in uporabljajo tako, da sta privzeto prednastavljena visoka stopnja kibernetske varnosti ter varstva podatkov v skladu z načelom „vgrajene varnosti“.

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost lahko določa eno ali več naslednjih stopenj zagotovila: osnovno, znatno in/ali visoko stopnjo zagotovila za izdelke in storitve IKT v shemi.

1.  Vsaka evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost lahko določa eno ali več naslednjih stopenj zagotovila na podlagi tveganj: „funkcionalno varno”; „znatno varno” in/ali „zelo varno“ za izdelke in storitve IKT v shemi.

 

Stopnje zagotovila vsake predloge za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost se opredelijo na podlagi tveganj, opredeljenih na kontrolnem seznamu iz člena 44(2), in razpoložljivosti lastnosti na področju kibernetske varnosti za odpravljanje tveganj pri izdelkih in storitvah IKT, za katere se uporablja certifikacijska shema.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Vsaka shema navaja metodologijo ali postopek ocenjevanja, ki ga je treba upoštevati pri izdaji certifikatov na vsaki stopnji zagotovil, odvisno od predvidene uporabe in tveganja, povezanega z izdelki in storitvami IKT v tej shemi.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Osnovna, znatna in visoka stopnja zagotovila izpolnjujejo naslednja merila:

2.  Stopnje zagotovila „funkcionalno varno“, „znatno varno“ in/ali „zelo varno“ izpolnjujejo naslednja merila:

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  osnovna stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja omejeno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

(a)  stopnja zagotovila „funkcionalno varno“ se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja ustrezno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti postopka, izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  znatna stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja znatno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je bistveno zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

(b)  stopnja zagotovila „znatno varno“ se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja znatno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti postopka, izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je bistveno zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  visoka stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja višjo stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, kot jo imajo certifikati z znatno stopnjo zagotovila, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je preprečiti kibernetske incidente.

(c)  stopnja zagotovila „zelo varno“ se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja višjo stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti postopka, izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, kot jo imajo certifikati s stopnjo zagotovila „znatno varno“, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je preprečiti kibernetske incidente. To velja zlasti za izdelke in storitve, namenjene za to, da jih uporabljajo operaterji bistvenih storitev, kot so opredeljene v členu 4(4) Direktive 2016/1148/EU.

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost vključuje naslednje elemente:

1.  Vsaka evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost vključuje vsaj naslednje elemente, če je to potrebno:

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  predmet urejanja in področje uporabe certificiranja, vključno z vrsto ali kategorijami zajetih izdelkov in storitev IKT;

(a)  predmet urejanja in področje uporabe sheme certificiranja, vključno z vsemi specifičnimi zajetimi sektorji in vrsto ali kategorijami zajetih izdelkov in storitev IKT;

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, glede na katere se ocenijo posamezni izdelki in storitve IKT, na primer s sklicem na standarde Unije ali mednarodne standarde ali tehnične specifikacije;

(b)  podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, glede na katere se ocenijo posamezni izdelki in storitve IKT, zlasti s sklicem na mednarodne, evropske ali nacionalne standarde ali tehnične specifikacije;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  podrobno specifikacijo, če odobreni certifikat velja samo za posamezen izdelek oziroma če se uporablja za nabor izdelkov, na primer različne verzije ali modele iste osnovne strukture izdelka;

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  navedbo o tem, ali je lastna izjava o skladnosti dovoljena v shemi, in veljavni postopek za ugotavljanje skladnosti ali lastno izjavo o skladnosti ali oboje;

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  ustrezno opredelitev zahtev glede certificiranja, da se certifikacija lahko vključi v proizvajalčeve sistematične postopke na področju kibernetske varnosti v fazi zasnove, razvoja in življenjskega cikla postopkov, izdelkov ali storitev IKT ali temelji na teh postopkih;

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  če shema zajema oznake ali znake, pogoje, pod katerimi se te oznake ali znaki lahko uporabijo;

(f)  če shema zajema oznake ali znake, kot je na primer oznaka skladnosti EU na področju kibernetske varnosti, ki pomeni, da je postopek, izdelek ali storitev IKT skladna z merili sheme, pogoje, pod katerimi se te oznake ali znaki lahko uporabijo;

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  če shema zajema nadzor, pravila za spremljanje skladnosti z zahtevami certifikatov, vključno z mehanizmi za dokazovanje stalnega izpolnjevanja določenih zahtev glede kibernetske varnosti;

(g)  pravila za spremljanje skladnosti z zahtevami certifikatov, vključno z mehanizmi za dokazovanje stalnega izpolnjevanja določenih zahtev glede kibernetske varnosti, kot so, če je to potrebno in izvedljivo, obvezne posodobitve, nadgraditve ali popravki zadevnih postopkov, izdelkov ali storitev IKT;

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  pogoje za izdajo, ohranitev, nadaljevanje, razširitev in zmanjšanje področja uporabe certificiranja;

(h)  pogoje za izdajo, ohranitev, nadaljevanje, podaljšanje, razširitev in zmanjšanje področja uporabe certificiranja;

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  pravila glede posledic neskladnosti certificiranih izdelkov in storitev IKT s certifikacijskimi zahtevami;

(i)  pravila glede posledic neskladnosti certificiranih izdelkov in storitev IKT s certifikacijskimi zahtevami ter splošne informacije o kaznih, kot je določeno v členu 54 te uredbe;

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  pravila glede tega, kako je treba predhodno neodkrite šibke točke izdelkov in storitev IKT na področju kibernetske varnosti prijaviti in obravnavati;

(j)  pravila glede tega, kako je treba predhodno neodkrite šibke točke izdelkov in storitev IKT na področju kibernetske varnosti prijaviti in obravnavati, vključno z usklajenimi postopki razkrivanja šibkih točk;

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(l)  opredelitev nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ki zadeva isto vrsto ali kategorije izdelkov in storitev IKT;

(l)  opredelitev nacionalnih ali mednarodnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost ali obstoječih mednarodnih sporazumov o vzajemnem priznavanju, ki zadeva isto vrsto ali kategorije izdelkov in storitev IKT;

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Article 47 – paragraph 1 – point m a (new)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ma)  najdaljši rok veljavnosti certifikatov;

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Article 47 – paragraph 1 – point m b (new)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(mb)  pravila v zvezi s testiranjem odpornosti stopnje zagotovila „zelo varno“;

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar tako določa posebni akt Unije, se certificiranje na podlagi evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost lahko uporabi za dokazovanje domneve o skladnosti z zahtevami navedenega akta.

3.  Kadar tako določa posebni prihodnji akt Unije, se certificiranje na podlagi evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost lahko uporabi za dokazovanje domneve o skladnosti z zahtevami navedenega akta.

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Certificiranje je prostovoljno, razen če je v pravu Unije določeno drugače.

2.  Certificiranje na podlagi evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost je obvezno za izdelke in storitve IKT z visokim inherentnim tveganjem, ki so posebej namenjeni za to, da jih uporabljajo operaterji bistvenih storitev, kot je opredeljeno v členu 4(4) Direktive 2016/1148/EU. Za vse druge izdelke in storitve IKT je certificiranje prostovoljno, razen če je v pravu Unije določeno drugače.

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Evropski certifikat kibernetske varnosti v skladu s tem členom izdajo organi za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 na podlagi meril, vključenih v evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, sprejeto v skladu s členom 44.

3.  Evropske certifikate kibernetske varnosti v skladu s tem členom izdajo organi za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 na podlagi meril, vključenih v evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, sprejeto v skladu s členom 44.

 

Proizvajalci izdelka in ponudniki storitve lahko kot alternativo certificiranju, ki ga opravijo organi za ugotavljanje skladnosti, če zadevna shema to možnost dopušča, podajo lastno izjavo o skladnosti, v kateri izjavijo, da je postopek, izdelek ali storitev v skladu z merili certifikacijske sheme. V teh primerih proizvajalec izdelka ali ponudnik storitve na zahtevo predloži lastno izjavo o skladnosti nacionalnemu organu za nadzor nad certificiranjem, ki to zahteva, in agenciji ENISA.

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 in v ustrezno utemeljenih primerih lahko določena evropska shema za kibernetsko varnost določa, da lahko evropski certifikat kibernetske varnosti, ki izhaja iz te sheme, izda le javni organ. Tak javni organ je eden od naslednjih:

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 in v ustrezno utemeljenih primerih, kot so razlogi nacionalne varnosti, lahko določena evropska shema za certificiranje kibernetske varnosti določa, da lahko evropski certifikat kibernetske varnosti, ki izhaja iz te sheme, izda le javni organ. Tak javni organ je eden od naslednjih:

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Fizična ali pravna oseba, ki predloži svoje izdelke ali storitve IKT certifikacijskemu mehanizmu, organu za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 predloži vse informacije, ki so potrebne za izvedbo certifikacijskega postopka.

5.  Fizična ali pravna oseba, ki predloži svoje izdelke ali storitve IKT certifikacijskemu mehanizmu, organu za ugotavljanje skladnosti iz člena 51 predloži vse informacije, ki so potrebne za izvedbo certifikacijskega postopka, vključno z informacijami o kakršnih koli znanih šibkih točkah na področju varnosti.

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Certifikat se izda za obdobje največ treh let in se lahko pod enakimi pogoji podaljša, če so zadevne zahteve še vedno izpolnjene.

6.  Certifikat se izda in ostane veljaven za najdaljše obdobje, določeno v vsaki evropski certifikacijski shemi in se lahko pod enakimi pogoji podaljša, če so zahteve te certifikacijske sheme, vključno z morebitnimi revidiranimi ali spremenjenimi zahtevami, še vedno izpolnjene.

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Certifikati ostanejo veljavni zlasti za vse nove različice postopka, izdelka ali storitve, pri katerih je glavni razlog za novo različico ta, da se popravijo ali drugače odpravijo znane ali morebitne šibke točke ali grožnje na področju varnosti.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v odstavek 3 nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, prenehajo učinkovati z datumom, določenim v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 44(4). Obstoječe nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke in storitve IKT, ki jih evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost ne zajema, še naprej obstajajo.

1.  Brez poseganja v odstavek 3 nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, prenehajo učinkovati z datumom, določenim v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 44(4). Da bi preprečili obstoj več vzporednih shem, Komisija spremlja skladnost s tem pododstavkom. Obstoječe nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost ter z njimi povezani postopki za izdelke in storitve IKT, ki jih evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost ne zajema, še naprej obstajajo.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Obstoječi certifikati, izdani na podlagi nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ostanejo veljavni do datuma izteka veljavnosti.

3.  Obstoječi certifikati, izdani na podlagi nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, ostanejo veljavni do datuma izteka veljavnosti.

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Vsak nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem je glede svoje organizacije, odločitev o financiranju, pravne strukture in sprejemanja odločitev neodvisen od subjektov, ki jih nadzoruje.

3.  Vsak nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem je glede svoje organizacije, odločitev o financiranju, pravne strukture in sprejemanja odločitev neodvisen od subjektov, ki jih nadzoruje, in ni organ za ugotavljanje skladnosti ali nacionalni akreditacijski organ.

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  spremljajo in izvršujejo uporabo določb iz tega naslova na nacionalni ravni ter nadzorujejo skladnost certifikatov, ki so jih izdali organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, z zahtevami iz tega naslova in ustrezne evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost;

(a)  spremljajo in izvršujejo uporabo določb iz tega naslova na nacionalni ravni ter nadzorujejo skladnost, v skladu s pravili, ki jih je sprejela evropska skupina za certificiranje kibernetske varnosti v skladu s točko (da) člena 53(3):

 

i)  certifikatov, ki so jih izdali organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, in sicer za ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz tega naslova in iz ustrezne evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost; in

 

ii)  lastnih izjav o skladnosti, predloženih v okviru sheme za postopke, izdelke ali storitve IKT;

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  spremljajo in nadzorujejo dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti za namene te uredbe, tudi glede priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti in s tem povezanih nalog iz člena 52 te uredbe;

(b)  spremljajo, nadzorujejo in vsaj vsaki dve leti ocenijo dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti za namene te uredbe, tudi glede priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti in s tem povezanih nalog iz člena 52 te uredbe;

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  obravnavajo pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, v ustreznem obsegu preučijo vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestijo o napredku in izidih preiskave;

(c)  obravnavajo pritožbe, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe glede certifikatov, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na njihovem ozemlju, ali glede predloženih lastnih izjav o skladnosti, v ustreznem obsegu preučijo vsebino pritožbe ter pritožnika v razumnem roku obvestijo o napredku in izidih preiskave;

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  evropski certifikacijski skupini za kibernetsko varnost in agenciji ENISA poročajo o ugotovitvah skladnosti iz točke (b);

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem, nacionalnimi akreditacijskimi organi ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, vključno s podajanjem zavajajočih, lažnih ali goljufivih zahtevkov za certificiranje;

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 7 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  da odvzame akreditacijo organom za ugotavljanje skladnosti, ki ne upoštevajo te uredbe;

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 7 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  v skladu z nacionalnim pravom odvzame certifikate, ki niso skladni s to uredbo ali evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost;

(e)  v skladu z nacionalnim pravom odvzame certifikate, ki niso skladni s to uredbo ali evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, ter o tem ustrezno obvesti nacionalne akreditacijske organe;

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 7 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  predlaga strokovnjake agencije ENISA, ki bi lahko sodelovali v posvetovalni skupini strokovnjakov zainteresiranih strani iz člena 44(2).

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 8 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija za namen te izmenjave zagotovi splošni elektronski sistem informacijske podpore.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 50a

 

Medsebojni strokovni pregled

 

1.  Za nacionalne organe za nadzor nad certificiranjem se bodo izvajali medsebojni strokovni pregledi vseh dejavnosti, ki jih izvajajo v skladu s členom 50 te uredbe.

 

2.  Medsebojni strokovni pregled zajema ocenjevanje postopkov, ki jih uporabljajo nacionalni organi za nadzor nad certificiranjem, zlasti postopkov za preverjanje skladnosti izdelkov, za katere se uporablja certificiranje kibernetske varnosti, strokovne usposobljenosti osebja, pravilnosti pregledov in metodologije inšpekcij ter točnosti rezultatov. Pri medsebojnem strokovnem pregledu se oceni tudi, ali ima zadevni nacionalni organ za nadzor nad certificiranjem dovolj sredstev za ustrezno izvajanje svojih dolžnosti, kot je določeno v členu 50(4).

 

3.  Medsebojni strokovni pregled nacionalnega organa za nadzor nad certificiranjem opravita dva nacionalna organa za nadzor nad certificiranjem iz drugih držav članic in Komisija, opravi pa se vsaj vsakih pet let. Agencija ENISA lahko sodeluje pri medsebojnem strokovnem pregledu in se o svojem sodelovanju odloči na podlagi analize ocene tveganj.

 

4.  Komisija je v skladu s členom 55a pristojna za sprejemanje delegiranih aktov, da bi določila načrt medsebojnih strokovnih pregledov, ki pokriva vsaj petletno obdobje, ter opredelila merila v zvezi s sestavo skupine za medsebojni strokovni pregled, zanj uporabljeno metodologijo, roke, pogostnost in druge naloge, povezane z njimi. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov ustrezno upošteva ugotovitve skupine za kibernetsko varnost.

 

5.  Izid medsebojnega strokovnega pregleda prouči skupina za kibernetsko varnost. Agencija ENISA pripravi povzetek in ga objavi.

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Če se proizvajalci odločijo za lastno izjavo o skladnosti v skladu s členom 48(3), organ za ugotavljanje skladnosti sprejme dodatne ukrepe za preverjanje notranjih postopkov, ki jih uporablja proizvajalec, da zagotovi skladnost izdelka in/ali storitve z zahtevami evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost.

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  sprejme zavezujoča pravila, ki določajo pogostost preverjanja certifikatov s strani nacionalnih organov za nadzor nad certificiranjem in lastnimi izjavami o skladnosti ter merila, razsežnost in obseg teh preverjanj, pa tudi skupna pravila in standarde za poročanje v skladu s členom 50(6);

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prouči zadevni razvoj na področju certificiranja kibernetske varnosti in izmenjuje primere dobrih praks na področju certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

(e)  prouči zadevni razvoj na področju certificiranja kibernetske varnosti in izmenjuje informacije in primere dobrih praks na področju certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  izmenja najboljše prakse v zvezi s preiskavami organov za ugotavljanje skladnosti, imetniki evropskega certifikata kibernetske varnosti in proizvajalci ter ponudniki storitev, ki so predložili lastno izjavo o skladnosti;

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fb)  pospešuje uskladitev evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost z mednarodno priznanimi standardi in po potrebi priporoči agenciji ENISA, na katerih področjih naj sodeluje z ustreznimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami za standardizacijo, da bi odpravila pomanjkljivosti ali vrzeli v mednarodno priznanih standardih;

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – točka f c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fc)  pri oblikovanju delovnega programa iz člena 43a svetuje agenciji ENISA o prednostnem seznamu izdelkov in storitev IKT, za katere je po njenem mnenju potrebna evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost;

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Agencija ENISA zagotovi, da se dnevni red, zapisnik in seznam sprejetih odločitev zabeležijo ter da se ti dokumenti po vsakem srečanju skupine javno objavijo na spletni strani agencije ENISA.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 55a

 

Izvajanje prenosa pooblastila

 

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 44(4) in 50a(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta]. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

 

Prenos pooblastila iz člena 44(4) in 50a(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

 

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 44(4) ali 50a(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Uredba o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije (Uredba o kibernetski varnosti)

Referenčni dokumenti

COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

23.10.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

23.10.2017

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

18.1.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Nicola Danti

25.9.2017

Obravnava v odboru

21.2.2018

21.3.2018

 

 

Datum sprejetja

17.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Kaja Kallas, Arndt Kohn, Emma McClarkin, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Flavio Zanonato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

PPE

 

S&D

 

 

Verts/ALE

Dita Charanzová, Kaja Kallas, Jasenko Selimovic

Daniel Dalton, Emma McClarkin, Nosheena Mobarik, Anneleen Van Bossuyt

Marco Zullo

Dennis de Jong

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Mihai Ţurcanu, Lambert van Nistelrooij

Inés Ayala Sender, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Liisa Jaakonsaari, Arndt Kohn, Marlene Mizzi, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella, Kerstin Westphal, Flavio Zanonato

Jan Philipp Albrecht, Pascal Durand

2

-

EFDD

John Stuart Agnew, Robert Jarosław Iwaszkiewicz

1

0

ENF

Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za proračun (16.5.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)
(COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD))

Pripravljavec mnenja: Jens Geier

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja na splošno pozdravlja predlog Komisije za uredbo o kibernetski varnosti za nadaljnjo krepitev vloge Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (v nadaljnjem besedilu: ENISA), ker je kibernetska varnost vsekakor čezmejno vprašanje in je ustrezen bolj evropski pristop. Zlasti pozdravlja predlog Komisije za stalni mandat agencije ENISA, ob upoštevanju njene okrepljene vloge in zaradi zagotavljanja gotovosti za osebje agencije. Komisija predlaga povečanje osebja AD/AST za 41 delovnih mest do leta 2022[1] in povečanje letnega proračuna agencije na 23 milijonov EUR do leta 2022[2].

Pripravljavec mnenja meni, da sedanja ureditev sedeža agencije, ki je na lokacijah v Atenah in Heraklionu, ovira učinkovito delovanje pri izpolnjevanju njenega mandata. Medinstitucionalna delovna skupina za vire agencij, kot je bila ustanovljena po sprejetju dogovora o proračunu EU za leto 2014, priporoča, naj Komisija s skladnim pristopom ter na podlagi jasnih in preglednih meril opravi oceno agencij z uradi na več lokacijah (dvojni sedeži, obstoj tehničnih lokacij poleg sedeža, lokalni uradi ali napotitev osebja izven kraja sedeža), pri čemer naj oceni predvsem njihovo dodano vrednost, tudi kar zadeva s tem povezane stroške. Vse institucije EU so se strinjale s tem priporočilom, pripravljavec mnenja pa meni, da je treba to oceno izvesti hitro. Po izvedbi te ocene bi morale institucije brez nadaljnjega odlašanja sprejeti potrebne zaključke.

Pripravljavec mnenja tudi meni, da bi mandat agencije za zagotavljanje strokovnega znanja lahko dodatno okrepili, tako da bi agenciji zagotovili proračun, s katerim bi lahko sama naročala raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zato bi bilo treba agenciji dati na voljo potrebna sredstva.

Dodatne prihranke bi lahko ustvarili tako, da bi agenciji dovolili uporabo prevajalskih storitev drugih ponudnikov. Demokratični nadzor agencije bi lahko okrepili tako, da bi za člana upravnega odbora imenovali predstavnika Evropskega parlamenta, kar je v skladu s skupnim pristopom glede agencij.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Agencija ENISA bi morala za sektor kibernetske varnosti EU zagotoviti več praktične podpore na podlagi informacij, zlasti za MSP in zagonska podjetja, ki so ključni viri inovativnih rešitev na področju kibernetske obrambe, ter spodbujati tesnejše sodelovanje z univerzitetnimi raziskovalnimi organizacijami in pomembnimi akterji za zmanjšanje odvisnosti proizvodov kibernetske varnosti od zunanjih virov in oblikovanje strateške oskrbovalne verige znotraj Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši ter povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, potrebujeta boljšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za kibernetsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje kibernetske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši ter povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, potrebujeta boljšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za kibernetsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Potrebe po usposabljanju na področju kibernetske obrambe so precejšnje in se še povečujejo ter se najučinkoviteje izpolnjujejo na ravni Unije. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje kibernetske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  V okviru Sklepa 2004/97/ES, Euratom, ki je bil sprejet na seji Evropskega sveta 13. decembra 2003, so se predstavniki držav članic odločili, da bo sedež agencije ENISA v grškem mestu, ki ga določi grška vlada. Država članica, ki je gostiteljica Agencije, bi morala zagotoviti najboljše možne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje Agencije. Za pravilno in učinkovito izvajanje njenih nalog, zaposlovanje in ohranitev osebja ter večjo učinkovitost dejavnosti mreženja je nujno, da je sedež Agencije na ustrezni lokaciji, kjer so denimo na voljo ustrezne prometne povezave in infrastruktura za zakonce in otroke, ki spremljajo člane osebja Agencije. Potrebne podrobnosti bi morale biti določene v sporazumu med Agencijo in državo članico gostiteljico, sklenjenem po odobritvi upravnega odbora Agencije.

(10)  V okviru Sklepa 2004/97/ES, Euratom, ki je bil sprejet na seji Evropskega sveta 13. decembra 2003, so se predstavniki držav članic odločili, da bo sedež agencije ENISA v grškem mestu, ki ga določi grška vlada. Država članica, ki je gostiteljica Agencije, bi morala zagotoviti najboljše možne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje Agencije. Za pravilno in učinkovito izvajanje njenih nalog, zaposlovanje in ohranitev osebja ter večjo učinkovitost dejavnosti mreženja je nujno, da je sedež Agencije na ustrezni lokaciji, kjer so denimo na voljo ustrezne prometne povezave in infrastruktura za zakonce in otroke, ki spremljajo člane osebja Agencije. Potrebne podrobnosti bi morale biti določene v sporazumu med Agencijo in državo članico gostiteljico, sklenjenem po odobritvi upravnega odbora Agencije. Da bi povečali učinkovitost agencije, bi bilo treba potem, ko Komisija opravi oceno v skladu s priporočili medinstitucionalne delovne skupine za vire agencij, ta sporazum revidirati ter ponovno preučiti lokacijo agencije.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Agencija bi morala razviti in ohranjati visoko raven strokovnega znanja ter delovati kot referenčna točka, ki vzbuja zaupanje v enotni trg zaradi svoje neodvisnosti, kakovosti svetovanja, ki ga zagotavlja, in informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog. Agencija bi morala proaktivno prispevati k prizadevanjem držav članic in Unije ter obenem opravljati svoje naloge ob popolnem sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami držav članic. Poleg tega bi moralo delo Agencije temeljiti na prispevkih in sodelovanju zasebnega sektorja ter drugih zadevnih zainteresiranih strani. Sklop nalog bi moral določati, kako naj Agencija doseže svoje cilje, ter hkrati dopuščati prožnost pri njenem delovanju.

(12)  Agencija bi morala razviti in ohranjati visoko raven strokovnega znanja ter delovati kot referenčna točka, ki vzbuja zaupanje v enotni trg zaradi svoje neodvisnosti, kakovosti svetovanja, ki ga zagotavlja, in informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog. Agencija bi morala proaktivno prispevati k prizadevanjem držav članic in Unije ter obenem opravljati svoje naloge ob popolnem sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami držav članic, pri tem pa preprečevati podvajanje dela, spodbujati sinergijo in dopolnilnost ter s tem zagotavljati usklajenost in javnofinančne prihranke. Poleg tega bi moralo delo Agencije temeljiti na prispevkih in sodelovanju zasebnega sektorja ter drugih zadevnih zainteresiranih strani. Sklop nalog bi moral določati, kako naj Agencija doseže svoje cilje, ter hkrati dopuščati prožnost pri njenem delovanju.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Za kibernetski prostor se uporablja mednarodno pravo, poročili skupine vladnih strokovnjakov ZN za informacijsko varnost za leti 2013 in 2015 pa vsebujeta ustrezne smernice, zlasti kar zadeva prepoved državam, da izvajajo ali zavestno podpirajo kibernetske dejavnosti, ki bi bile v nasprotju z njihovimi obveznostmi po mednarodnih predpisih. Priročnik iz Talina 2.0 je v tem kontekstu odlično izhodišče za razpravo o tem, kako se mednarodno pravo uporablja za kibernetski prostor, zdaj pa je čas, da ga začnejo države članice analizirati in uporabljati.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Agencija bi morala v celoti upoštevati tekoče dejavnosti na področju raziskav, razvoja in tehnološkega ocenjevanja, zlasti tiste, ki potekajo v okviru raznih raziskovalnih pobud Unije, da bi lahko svetovala institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter, po potrebi in na njihovo zahtevo, državam članicam glede potreb pri raziskavah na področju varnosti omrežij in informacij, zlasti kibernetske varnosti.

(36)  Agencija bi morala v celoti upoštevati tekoče dejavnosti na področju raziskav, razvoja in tehnološkega ocenjevanja, zlasti tiste, ki potekajo v okviru raznih raziskovalnih pobud Unije, da bi lahko svetovala institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter, po potrebi in na njihovo zahtevo, državam članicam glede potreb pri raziskavah na področju varnosti omrežij in informacij, zlasti kibernetske varnosti. Agenciji bi bilo treba dodeliti dodatna proračunska sredstva za raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki bi dopolnila obstoječe raziskovalne programe Unije.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a)  Proračun Agencije bi bilo treba pripraviti v skladu z načelom priprave proračuna na podlagi uspešnosti ter pri tem upoštevati njene cilje in pričakovane rezultate njenih nalog.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Agencija pri zadevah, ki se nanašajo na kibernetsko varnost, spodbuja sodelovanje in usklajevanje na ravni Unije med državami članicami, institucijami, agencijami in organi Unije ter zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z zasebnim sektorjem.

4.  Agencija pri zadevah, ki se nanašajo na kibernetsko varnost, spodbuja sodelovanje in usklajevanje na ravni Unije med državami članicami, institucijami, agencijami in organi Unije ter zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z zasebnim sektorjem, da se zagotovijo usklajenost in finančni prihranki, da se prepreči podvajanje ter spodbujata sinergija in komplementarnost njihovih dejavnosti.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga)  objavi in promovira svoje dejavnosti in rezultate svojega dela, da se zagotovi prepoznavnost in osveščenost med državljani.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 10 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  naroči lastne raziskovalne dejavnosti na področjih, ki še niso zajeta v obstoječih raziskovalnih programih Unije, če obstaja jasna evropska dodana vrednost.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika, ki ju imenuje Komisija. Vsi predstavniki imajo glasovalno pravico.

1.  Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, en predstavnik, ki ga imenuje Evropski parlament, in dva predstavnika, ki ju imenuje Komisija. Vsi predstavniki imajo glasovalno pravico.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Začasen osnutek poročila o oceni temelji na ciljih in pričakovanih rezultatih iz enotnega programskega dokumenta iz člena 21(1) ter v skladu z načelom oblikovanja proračuna glede na uspešnost upošteva finančne vire, ki so potrebni za dosego teh ciljev in pričakovanih rezultatov.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Osebno odgovornost uslužbencev do Agencije urejajo ustrezni pogoji, ki veljajo za osebje Agencije.

5.  Osebno odgovornost uslužbencev do Agencije urejajo ustrezni pogoji, ki veljajo za osebje Agencije. Zagotovi se učinkovito usposabljanje osebja.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

2.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavljajo Prevajalski center za organe Evropske unije ali drugi ponudniki prevajalskih storitev v skladu s pravili o javnem naročanju in v mejah, določenih z ustreznimi finančnimi pravili.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Država članica, ki je gostiteljica Agencije, zagotovi optimalne pogoje za uspešno delovanje Agencije, vključno z dostopnostjo lokacije, ustreznimi šolami za otroke uslužbencev ter ustreznim dostopom do trga dela, socialne varnosti in zdravstvenega varstva za otroke in zakonce.

2.  Država članica, ki je gostiteljica Agencije, zagotovi optimalne pogoje za uspešno delovanje Agencije, vključno z eno lokacijo za celotno Agencijo, dostopnostjo lokacije, ustreznimi šolami za otroke članov osebja, ustreznim dostopom do trga dela, do socialne varnosti in zdravstvenega varstva za otroke in zakonce.

Obrazložitev

Sedanja struktura Agencije z upravnim sedežem v Heraklionu in temeljnimi operacijami v Atenah se je izkazala za neučinkovito in drago, zato bi moralo vse osebje agencije ENISA delati v istem mestu. Glede na merila iz tega odstavka bi morala Agencija biti v Atenah.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Potem ko Komisija opravi oceno v skladu s priporočili medinstitucionalne delovne skupine za vire agencij, se sporazum o sedežu Agencije revidira in v skladu s tem ponovno preuči lokacija Agencije.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Uredba o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)

Referenčni dokumenti

COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

23.10.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

23.10.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Jens Geier

26.9.2017

Obravnava v odboru

21.3.2018

 

 

 

Datum sprejetja

16.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, John Howarth, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Jordi Solé, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Marco Zanni, Stanisław Żółtek

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov)

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Bernd Kölmel

PPE

Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Inese Vaidere

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Iris Hoffmann, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Isabelle Thomas, Manuel dos Santos

Verts/ALE

Jordi Solé

4

-

ENF

André Elissen, Marco Zanni, Stanisław Żółtek

GUE/NGL

Liadh Ní Riada

0

0

Uporabljeni znaki:

+  : za

-  : proti

0  : vzdržani

  • [1]  To vključuje 26 mest kategorije AD, 6 mest kategorije AST in 9 napotenih nacionalnih strokovnjakov. To ne vključuje ocenjenih potreb za matični generalni direktorat, pogodbene uslužbence in zunanje izvajalce.
  • [2]  Ocena, brez poseganja v financiranje EU po letu 2020.

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (16.3.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)
(COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD))

Pripravljavec mnenja: Jan Philipp Albrecht

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije o uredbi o kibernetski varnosti[1], saj bolje opredeljuje vlogo agencije ENISA v spremenjenem ekosistemu informacijske varnosti, razvija ukrepe na področju standardov, certificiranja in označevanja informacijske varnosti ter krepi varnost sistemov, ki temeljijo na IKT, vključno s povezanimi predmeti.

Kljub temu pa meni, da je mogoče uvesti dodatne izboljšave. Trdno je prepričan, da je informacijska varnost bistvenega pomena za varstvo temeljnih pravic državljanov v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in za boj proti kibernetski kriminaliteti ter zaščito demokracije in načela pravne države.

Temeljne pravice: Nezaščiteni sistemi lahko dopuščajo kršitve varstva podatkov ali zlorabe identitete, kar bi lahko posameznikom povzročilo dejansko škodo in stisko ter ogrozilo njihovo življenje, zasebnost, dostojanstvo ali lastnino. Priče so utegnile biti v primeru razkritja domačega naslova denimo izpostavljene ustrahovanju in poškodbam, ženske pa nasilju v družini. V internetu stvari, ki vsebuje tudi fizična sprožila in ne samo senzorje, lahko napadi na informacijske sisteme ogrozijo telesno celovitost in življenje posameznikov. Predlogi sprememb pripravljavca mnenja so osredotočeni zlasti na zaščito členov 1, 2, 3, 6, 7, 8, 11 in 17 Listine EU o temeljnih pravicah. V nastajanju je tudi ustavna sodna praksa, prilagojena sedanjemu digitalnemu svetu, ki posebno „temeljno pravico do zaupnosti in celovitosti informacijsko-tehničnih sistemov“[2] izpeljuje iz splošnih osebnostnih pravic.

Boj proti kibernetski kriminaliteti: Nekatere oblike kaznivih dejanj, storjenih na spletu, kot so lažno predstavljanje (ang. phishing) ali finančne in bančne goljufije, vključujejo zlorabo zaupanja, česar ukrepi informacijske varnosti ne morejo preprečiti – v zvezi s temi oblikami kaznivih dejanj pripravljavec mnenja pozdravlja predlagane redne kampanje ozaveščanja in redne javne izobraževalne kampanje za končne uporabnike, ki jih organizira ENISA. Druge oblike spletnega kriminala vključujejo napade na informacijske sisteme, kot so računalniški vdori ali porazdeljeni napadi za zavrnitev storitve – v zvezi s temi pripravljavec mnenja meni, da bo izboljšanje informacijske varnosti učinkovito okrepilo boj proti kibernetski kriminaliteti ter zlasti njeno preprečevanje.

Demokracija in pravna država: Napadi vlad in nedržavnih akterjev na informacijske sisteme so očitna in vse večja grožnja za demokracijo zaradi njihovega vmešavanja v svobodne in poštene volitve, denimo z manipulacijo dejstev in mnenj, s čimer vplivajo na to, kako državljani volijo, posegajo v volilni postopek ter spreminjajo rezultate volitev ali spodkopavajo zaupanje v integriteto glasovanja.

Pripravljavec mnenja zato v svojem osnutku mnenja odbora LIBE predlaga spremembe k predlogu Komisije, ki se osredotočajo na naslednje pomisleke odbora LIBE:

•  Agencija bi morala imeti večjo vlogo pri spodbujanju vseh akterjev evropske informacijske družbe k uvajanju preventivnih tehnologij za močno zasebnost ter ukrepov na področju informacijske varnosti;

•  Agencija bi morala predlagati politike, s katerimi bi vzpostavila nedvoumne odgovornosti in obveznosti vseh zainteresiranih strani v ekosistemih IKT, kadar bi utegnila opustitev ukrepanja v skladu s potrebno skrbnostjo informacijske varnosti imeti resne posledice za varnost, povzročiti obsežno uničenje okolja ali sprožiti sistemsko finančno ali gospodarsko krizo;

•  Agencija bi morala v posvetovanju s strokovnjaki na področju informacijske varnosti predlagati jasne in obvezne osnovne zahteve na področju informacijske varnosti;

•  Agencija bi morala predlagati sistem certificiranja informacijske varnosti, ki bo trgovcem IKT omogočal povečati preglednost za potrošnika o možnosti nadgraditve in trajanju podpore s programsko opremo. Sistem certificiranja mora biti dinamičen, saj je varnost proces, ki ga je treba stalno izpopolnjevati;

•  Agencija bi morala za proizvajalce proizvodov IKT olajšati in znižati ceno izvajanja načel vgrajene varnosti, in sicer z objavljanjem smernic in primerov najboljše prakse;

•  Agencija bi morala na poziv institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic za njihovo kritično infrastrukturo izvajati redne preventivne revizije informacijske varnosti (pravica do revizije);

•  Agencija bi morala proizvajalcem nemudoma poročati o šibkih točkah na področju varnosti, ki še niso javno znane. Nerazkritih šibkih točk v podjetjih in proizvodih ne bi smela prikrivati ali izkoriščati za lastne namene. Vladni organi z razvojem, kupovanjem in izkoriščanjem stranskih vrat v informacijskih sistemih z davkoplačevalskim denarjem ogrožajo varnost državljanov. Da bi zaščitili druge zainteresirane strani, ki v primeru šibkih točk ravnajo odgovorno, bi morala Agencija predlagati politike za odgovorno izmenjavo informacij o šibkih točkah ničtega dne in drugih vrstah šibkih točk na področju varnosti, ki še niso javno znane, tako da bi olajšala odpravljanje teh šibkih točk;

•  da bi EU omogočili nadoknaditi zaostanek za panogo informacijske varnosti v tretjih državah, bi morala Agencija opredeliti in začeti izvajati dolgoročni projekt EU v zvezi z informacijsko varnostjo, in sicer v primerljivem obsegu, kot je bilo v letalskem sektorju storjeno z Airbusom.

V predlogu Komisije bi se bilo treba izogibati izrazu „kibernetska varnost“, saj je pravno nejasen in bi lahko privedel do negotovosti. Namesto tega pripravljavec mnenja predlaga, da se nadomesti z izrazom „informacijska varnost“, da bi izboljšali pravno varnost.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)

o Agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske varnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (uredba o informacijski varnosti)

 

(sprememba velja za celotno besedilo.)

Obrazložitev

Predpona „kiber-“ izhaja iz znanstvenofantastične literature iz 60. let prejšnjega stoletja in se v zadnjem času uporablja za opisovanje negativnih vidikov spleta (kibernetski napad, kibernetska kriminaliteta itd.), vendar je tudi zelo nejasna. Pripravljavec mnenja predlaga spremembo izraza „kibernetska varnost“ v „informacijsko varnost“ zavoljo pravne gotovosti.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Med posamezniki, podjetji in vladami po vsej Uniji prevladuje uporaba omrežij in informacijskih sistemov. Digitalizacija in povezljivost postajata poglavitni značilnosti vse večjega števila izdelkov in storitev, s prihodom interneta stvari (IoT) pa naj bi se v naslednjem desetletju po vsej EU začelo uporabljati na milijone, morda celo milijarde povezanih digitalnih naprav. Medtem ko je vse več naprav povezanih z internetom, v njihovo zasnovo nista zadostno vključeni varnost in odpornost, kar vodi v nezadostno kibernetsko varnost. Omejeno certificiranje zato pomeni nezadostne informacije za organizacijske in posamezne uporabnike o lastnostih izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti, kar spodkopava zaupanje v digitalne rešitve.

(2)  Med posamezniki, podjetji in vladami po vsej Uniji prevladuje uporaba omrežij in informacijskih sistemov. Digitalizacija in povezljivost postajata poglavitni značilnosti vse večjega števila izdelkov in storitev, s prihodom interneta stvari (IoT) pa naj bi se v naslednjem desetletju po vsej EU začelo uporabljati na milijone, morda celo milijarde povezanih digitalnih naprav. Medtem ko je vse več naprav povezanih z internetom, v njihovo zasnovo nista zadostno vključeni varnost in odpornost, kar vodi v nezadostno informacijsko varnost. Omejeno in razdrobljeno certificiranje zato pomeni nezadostne informacije za organizacijske in posamezne uporabnike o lastnostih izdelkov in storitev IKT glede informacijske varnosti, kar spodkopava zaupanje v digitalne rešitve. Omrežja IKT so ključna za digitalne proizvode in storitve, ki imajo potencial, da olajšajo vse vidike življenja državljanov in spodbujajo gospodarsko rast EU. Vzpostavljeni morajo biti bistveni tehnološki temeljniki, na katerih slonijo pomembna področja, kot so e-zdravje, internet stvari, umetna inteligenca, kvantna tehnologija, inteligentni prometni sistemi in napredna proizvodnja, da bi lahko v celoti dosegli vse cilje enotnega digitalnega trga.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši ter povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, potrebujeta boljšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za kibernetsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje kibernetske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

(4)  Kibernetski napadi so vse pogostejši, povezana gospodarstvo in družba, ki sta bolj ranljiva za kibernetske grožnje in napade, pa potrebujeta boljšo in varnejšo obrambo. Čeprav so kibernetski napadi pogosto čezmejni, so odzivi politike organov za informacijsko varnost in pristojnosti za kazenski pregon večinoma nacionalni. Veliki kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev po vsej EU. Zato sta potrebna učinkovit odziv in krizno upravljanje na ravni EU, in sicer na podlagi namenskih politik in širših instrumentov za evropsko solidarnost in medsebojno pomoč. Poleg tega je za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje informacijske varnosti in odpornosti v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Glede na večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, je potreben celovit sklop ukrepov, ki bi temeljili na prejšnjih ukrepih Unije in spodbujali cilje, ki se vzajemno krepijo. Ti vključujejo potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti in pripravljenosti držav članic in podjetij ter po boljšem sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter institucijami, agencijami in organi EU. Poleg tega je treba glede na to, da kibernetske grožnje ne poznajo meja, povečati zmogljivosti na ravni Unije, ki bi lahko dopolnjevale ukrepe držav članic, zlasti v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz. Potrebna so dodatna prizadevanja za večjo ozaveščenost državljanov in podjetij o vprašanjih kibernetske varnosti. Poleg tega bi bilo treba zaupanje v enotni digitalni trg dodatno okrepiti z zagotavljanjem preglednih informacij o ravni varnosti izdelkov in storitev IKT. To je mogoče lažje doseči s certificiranjem na ravni EU, ki bi zagotavljalo skupne zahteve in merila za ocenjevanje glede kibernetske varnosti za vse nacionalne trge in sektorje.

(5)  Glede na večje izzive na področju informacijske varnosti, s katerimi se spopada Unija, je potreben celovit sklop ukrepov, ki bi temeljili na prejšnjih ukrepih Unije in spodbujali cilje, ki se vzajemno krepijo. Ti vključujejo potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti in pripravljenosti držav članic in podjetij ter po boljšem sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter institucijami, agencijami in organi EU. Poleg tega je treba glede na to, da kibernetske grožnje ne poznajo meja, povečati zmogljivosti na ravni Unije, ki bi lahko dopolnjevale ukrepe držav članic, zlasti v primeru velikih čezmejnih kibernetskih incidentov in kriz. Potrebna so dodatna prizadevanja za dosego usklajenega odziva EU in večjo ozaveščenost državljanov in podjetij o vprašanjih informacijske varnosti. Poleg tega bi bilo treba zaupanje v enotni digitalni trg dodatno okrepiti z zagotavljanjem preglednih informacij o ravni varnosti izdelkov in storitev IKT. To je mogoče lažje doseči s certificiranjem na ravni EU, ki bi zagotavljalo skupne zahteve in merila za ocenjevanje glede informacijske varnosti za vse nacionalne trge in sektorje. Poleg certificiranja na ravni celotne Unije je na voljo niz prostovoljnih ukrepov, ki so na trgu splošno sprejeti glede na izdelek, storitev, uporabo ali standard. Treba bi jih bilo spodbujati hkrati s pristopom industrije od spodaj navzgor, vključno z uporabo vgrajene varnosti, spodbujanjem mednarodnih standardov in prispevkov k njim.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Unija je že sprejela pomembne ukrepe za zagotovitev kibernetske varnosti in okrepitev zaupanja v digitalne tehnologije. Leta 2013 je bila sprejeta strategija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki naj bi Uniji zagotavljala smernice pri oblikovanju politike glede odziva na kibernetske grožnje in tveganja. V prizadevanjih za boljšo zaščito evropskih državljanov na spletu je Unija leta 2016 sprejela prvi zakonodajni akt na področju kibernetske varnosti, in sicer Direktivo (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnost omrežij in informacij). Direktiva o varnosti omrežij in informacij določa zahteve glede nacionalnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vzpostavlja prve mehanizme za okrepitev strateškega in operativnega sodelovanja med državami članicami ter uvaja obveznosti glede varnostnih ukrepov in priglasitev incidentov v vseh sektorjih, ki so ključni za gospodarstvo in družbo, npr. v energetiki, prometu, vodnem sektorju, bančništvu, infrastrukturah finančnih trgov, zdravstvu, digitalni infrastrukturi, in pri ponudnikih ključnih digitalnih storitev (iskalniki, storitve računalništva v oblaku in spletne tržnice). Pri podpori izvajanju navedene direktive je bila ključna vloga dodeljena agenciji ENISA. Poleg tega je učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti pomembna prednostna naloga v evropski agendi za varnost, saj prispeva k skupnemu cilju doseganja visoke ravni kibernetske varnosti.

(7)  Unija je že sprejela pomembne ukrepe za zagotovitev informacijske varnosti in okrepitev zaupanja v digitalne tehnologije. Leta 2013 je bila sprejeta strategija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki naj bi Uniji zagotavljala smernice pri oblikovanju politike glede odziva na grožnje in tveganja za informacijsko varnost. V prizadevanjih za boljšo zaščito evropskih državljanov na spletu je Unija leta 2016 sprejela prvi zakonodajni akt na področju informacijske varnosti, in sicer Direktivo (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnosti omrežij in informacij). Direktiva o varnosti omrežij in informacij izpolnjuje strategijo za enotni digitalni trg ter skupaj z drugimi instrumenti, kot so Direktiva .../... [o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Direktiva 2002/58/EC Evropskega parlamenta in Sveta1b, določa zahteve glede nacionalnih zmogljivosti na področju informacijske varnosti, vzpostavlja prve mehanizme za okrepitev strateškega in operativnega sodelovanja med državami članicami ter uvaja obveznosti glede varnostnih ukrepov in priglasitev incidentov v vseh sektorjih, ki so ključni za gospodarstvo in družbo, npr. v energetiki, prometu, vodnem sektorju, bančništvu, infrastrukturah finančnih trgov, zdravstvu, digitalni infrastrukturi, in pri ponudnikih ključnih digitalnih storitev (iskalniki, storitve računalništva v oblaku in spletne tržnice). Pri podpori izvajanju navedene direktive je bila ključna vloga dodeljena agenciji ENISA. Poleg tega je učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti pomembna prednostna naloga v evropski agendi za varnost, saj prispeva k skupnemu cilju doseganja visoke ravni informacijske varnosti.

 

_______________

 

1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

 

1b Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Znano je, da se je po sprejetju strategije EU za kibernetsko varnost leta 2013 in po zadnji reviziji mandata Agencije splošni okvir politike znatno spremenil, tudi v zvezi z bolj negotovimi in manj varnimi svetovnimi razmerami. V tem oziru in v okviru nove politike Unije za kibernetsko varnost je treba pregledati mandat agencije ENISA, da bi opredelili njeno vlogo v spremenjenem ekosistemu kibernetske varnosti in zagotovili, da učinkovito prispeva k odzivanju Unije na izzive na področju kibernetske varnosti, ki izhajajo iz teh korenito spremenjenih groženj in za katere, kot je ugotovljeno v oceni Agencije, sedanji mandat ne zadostuje.

(8)  Znano je, da se je po sprejetju strategije EU za kibernetsko varnost leta 2013 in po zadnji reviziji mandata Agencije splošni okvir politike znatno spremenil, tudi v zvezi z bolj negotovimi in manj varnimi svetovnimi razmerami. V tem oziru in v okviru nove politike Unije za informacijsko varnost je treba pregledati mandat agencije ENISA, da bi opredelili njeno vlogo v spremenjenem ekosistemu informacijske varnosti in zagotovili, da prevzame vodilno vlogo, ki bo dejansko izboljšala odzivanje Unije na izzive na področju informacijske varnosti, ki izhajajo iz teh korenito spremenjenih groženj in za katere, kot je ugotovljeno v oceni Agencije, sedanji mandat ne zadostuje.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Glede na vse večje izzive na področju kibernetske varnosti, s katerimi se spopada Unija, bi bilo treba finančne in človeške vire, dodeljene Agenciji, povečati, da bi ustrezali njeni okrepljeni vlogi in nalogam kot tudi kritičnemu položaju v sistemu organizacij, ki varujejo evropski digitalni ekosistem.

(11)  Glede na vse večje izzive na področju informacijske varnosti, s katerimi se spopada Unija, bi bilo treba finančne in človeške vire, dodeljene Agenciji, povečati, da bi ustrezali njeni okrepljeni vlogi in nalogam kot tudi kritičnemu položaju v sistemu organizacij, ki varujejo evropski digitalni ekosistem. Treba je posvetiti ustrezno pozornost nadaljnji krepitvi zmogljivosti Agencije.

Obrazložitev

Nujno je treba odpraviti pomanjkljivosti v zmogljivosti Agencije. Prizadevati si moramo tudi za določitev nadaljnjega razvoja Agencije glede na izjemen pomen kibernetske varnosti danes in, kar je še važneje, na njen še večji pomen jutri. Opozoriti je treba na rusko vmešavanje v volitve, vedno večje zmogljivosti velesil in držav po svetu ter neizbežno digitalizacijo pomembnih sektorjev.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Izzivi na področju informacijske varnosti so v digitalni dobi pogosto tesno prepleteni z izzivi na področju varstva podatkov, varstva zasebnega življenja in varstva elektronskih komunikacij. Da bi lahko Agencija ustrezno obravnavala te izzive, bi morala tesno sodelovati in se pogosto posvetovati z organi, ustanovljenimi v skladu z Uredbo (ES) 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta1a, Uredbo (EU) 2016/679, Direktivo (EU) 2016/680 in Uredbo (ES) 1211/2009, ter z industrijo in civilno družbo.

 

________________

 

1a Uredba (ES) 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Agencija bi morala razviti in ohranjati visoko raven strokovnega znanja ter delovati kot referenčna točka, ki vzbuja zaupanje v enotni trg zaradi svoje neodvisnosti, kakovosti svetovanja, ki ga zagotavlja, in informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog. Agencija bi morala proaktivno prispevati k prizadevanjem držav članic in Unije ter obenem opravljati svoje naloge ob popolnem sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami držav članic. Poleg tega bi moralo delo Agencije temeljiti na prispevkih in sodelovanju zasebnega sektorja ter drugih zadevnih zainteresiranih strani. Sklop nalog bi moral določati, kako naj Agencija doseže svoje cilje, ter hkrati dopuščati prožnost pri njenem delovanju.

(12)  Agencija bi morala razviti in ohranjati visoko raven strokovnega znanja ter delovati kot referenčna točka, ki vzbuja zaupanje v enotni trg zaradi svoje neodvisnosti, kakovosti svetovanja, ki ga zagotavlja, in informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in načina delovanja ter skrbnosti pri izvajanju svojih nalog. Agencija bi morala proaktivno prispevati k prizadevanjem držav članic in Unije ter obenem opravljati svoje naloge ob popolnem sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami držav članic. Poleg tega bi moralo delo Agencije temeljiti na prispevkih in sodelovanju zasebnega sektorja ter drugih zadevnih zainteresiranih strani. Opredeliti bi bilo treba jasen načrt in sklop nalog ter ciljev, ki naj jih Agencija doseže, hkrati pa bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebno prožnost njenega delovanja. Kolikor je mogoče, je treba ohraniti najvišjo stopnjo preglednosti in razširjanja informacij.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Temeljna naloga Agencije je, da spodbuja dosledno izvajanje zadevnega pravnega okvira, zlasti učinkovito izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacij, kar je ključno za povečanje kibernetske odpornosti. Glede na hitro razvijajoče se kibernetske grožnje je jasno, da je treba države članice podpirati s celovitejšim medsektorskim pristopom h krepitvi kibernetske odpornosti.

(14)  Temeljna naloga Agencije je, da spodbuja dosledno izvajanje zadevnega pravnega okvira, zlasti učinkovito izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacij, Direktive .../... [o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES, kar je ključno za povečanje kibernetske odpornosti. Glede na hitro razvijajoče se informacijske grožnje je jasno, da je treba države članice podpirati s celovitejšim medsektorskim pristopom h krepitvi kibernetske odpornosti.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Komisija bi morala predlagati, da bi uvedli obvezno sodelovanje med državami članicami na področju zaščite kritične informacijske infrastrukture.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Agencija mora za boljše razumevanje izzivov na področju kibernetske varnosti in z namenom zagotavljanja dolgoročnega strateškega svetovanja državam članicam in institucijam Unije analizirati sedanja in nastajajoča tveganja. V ta namen bi morala Agencija v sodelovanju z državami članicami ter po potrebi statističnimi uradi in drugimi organi zbirati ustrezne informacije ter opravljati analize nastajajočih tehnologij in tematske ocene o pričakovanih družbenih, pravnih, gospodarskih in regulativnih vplivih tehnoloških inovacij na varnost omrežij in informacij, zlasti na kibernetsko varnost. Agencija bi morala poleg tega države članice ter institucije, agencije in organe Unije podpirati pri prepoznavanju novih trendov in preprečevanju težav v zvezi s kibernetsko varnostjo z opravljanjem analiz groženj in incidentov.

(26)  Agencija mora za boljše razumevanje izzivov na področju informacijske varnosti in z namenom zagotavljanja dolgoročnega strateškega svetovanja državam članicam in institucijam Unije analizirati sedanja in nastajajoča tveganja, incidente in šibke točke. V ta namen bi morala Agencija v sodelovanju z državami članicami ter po potrebi statističnimi uradi in drugimi organi zbirati ustrezne informacije ter opravljati analize nastajajočih tehnologij in tematske ocene o pričakovanih družbenih, pravnih, gospodarskih in regulativnih vplivih tehnoloških inovacij na varnost omrežij in informacij, zlasti na informacijsko varnost. Agencija bi morala poleg tega države članice ter institucije, agencije in organe Unije podpirati pri prepoznavanju novih trendov in preprečevanju težav v zvezi z informacijsko varnostjo z opravljanjem analiz groženj, incidentov in šibkih točk.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Agencija bi morala prispevati k ozaveščanju javnosti o tveganjih glede kibernetske varnosti in zagotavljati smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam. Agencija bi morala prispevati tudi k spodbujanju najboljših praks in rešitev na ravni posameznikov in organizacij z zbiranjem in analiziranjem javno dostopnih informacij o pomembnih incidentih ter pripravljanjem poročil, da bi zagotovila smernice za podjetja in državljane ter izboljšala splošno raven pripravljenosti in odpornosti. Agencija bi morala poleg tega v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizirati redne kampanje ozaveščanja in redne javne izobraževalne kampanje za končne uporabnike, katerih namen je spodbujati varnejše ravnanje posameznikov na spletu in povečati ozaveščenost o potencialnih grožnjah v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetsko kriminaliteto, kot so napadi z zvabljanjem, botneti, finančne in bančne goljufije, pa tudi spodbujati osnovno svetovanje o avtentikaciji in varstvu podatkov. Agencija bi morala imeti osrednjo vlogo pri pospeševanju ozaveščenosti končnih uporabnikov glede varnosti naprav.

(28)  Agencija bi morala prispevati k ozaveščanju javnosti o tveganjih glede informacijske varnosti in zagotavljati smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam. Da bi Agencija izboljšala splošno raven pripravljenosti in odpornosti, bi morala prispevati tudi k spodbujanju najboljših praks in rešitev na ravni posameznikov in organizacij z zbiranjem in analiziranjem dostopnih informacij o pomembnih incidentih ter pripravljanjem poročil, da bi zagotovila smernice za podjetja, državljane in zadevne organe na evropski in nacionalni ravni. Agencija bi morala poleg tega v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizirati redne kampanje ozaveščanja in redne javne izobraževalne kampanje za končne uporabnike. Te kampanje bi morale spodbujati izobraževanje na področju informacijske varnosti in varnejše ravnanje posameznikov na spletu ter povečati ozaveščenost o potencialnih grožnjah v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetsko kriminaliteto, kot so lažno predstavljanje, botneti, finančne in bančne goljufije, ponaredbe in nezakonita vsebina, pa tudi zagovarjati varstvo podatkov in osnovno avtentikacijo, da se prepreči kraja podatkov in identitete. Agencija bi morala imeti osrednjo vlogo pri pospeševanju ozaveščenosti končnih uporabnikov glede varnosti naprav.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Agencija bi morala povečati ozaveščenost javnosti o nevarnostih goljufije s podatki in kraje podatkov, ki lahko hudo ogrozijo temeljne pravice posameznikov in pravno državo ter omajejo stabilnost demokratičnih družb ter demokratične procese v državah članicah.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Da bi zagotovili, da lahko Agencija v celoti izpolni svoje cilje, bi morala sodelovati z ustreznimi institucijami, agencijami in organi, vključno s skupino CERT-EU, Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, Evropsko obrambno agencijo (EDA), Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) in vsemi drugimi agencijami EU, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo. Prav tako bi morala sodelovati z organi, ki se ukvarjajo z varstvom podatkov, da bi izmenjevala tehnično znanje in izkušnje ter najboljše prakse kot tudi nudila svetovanje glede vidikov kibernetske varnosti, ki bi lahko vplivali na njihovo delo. Predstavniki organov odkrivanja in pregona ter organov za varstvo podatkov na ravni držav članic in na ravni Unije bi morali imeti možnost, da so zastopani v stalni skupini zainteresiranih strani Agencije. Agencija bi morala pri sodelovanju z organi odkrivanja in pregona v zvezi z vidiki varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo, upoštevati obstoječe informacijske poti in vzpostavljena omrežja.

(30)  Da bi zagotovili, da lahko Agencija v celoti izpolni svoje cilje, bi morala sodelovati z ustreznimi institucijami, agencijami in organi, vključno s skupino CERT-EU, Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, Evropsko obrambno agencijo (EDA), Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA), Agencijo za evropski GNSS (GSA) in vsemi drugimi agencijami EU, ki se ukvarjajo z informacijsko varnostjo. Prav tako bi morala sodelovati z evropskimi in nacionalnimi organi, ki se ukvarjajo z varstvom podatkov, da bi izmenjevala tehnično znanje in izkušnje ter najboljše prakse kot tudi nudila svetovanje glede vidikov informacijske varnosti, ki bi lahko vplivali na njihovo delo. Predstavniki organov odkrivanja in pregona ter organov za varstvo podatkov na ravni držav članic in na ravni Unije bi morali imeti možnost, da so zastopani v stalni skupini zainteresiranih strani Agencije. Agencija bi morala pri sodelovanju z organi odkrivanja in pregona v zvezi z vidiki varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo, upoštevati obstoječe informacijske poti in vzpostavljena omrežja.

Obrazložitev

Ker se v zvezi s programom Galileo pojavljajo vprašanja kibernetske varnosti, zlasti pri zemeljskih komponentah, sodelovanje z Agencijo za evropski GNSS dejansko krepi vlogo agencije ENISA, hkrati pa povečuje verodostojnost programa Galileo.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Agencija bi morala države članice in ponudnike storitev spodbujati k zvišanju njihovih splošnih varnostnih standardov, da bi vsi uporabniki interneta lahko ustrezno poskrbeli za svojo osebno kibernetsko varnost. Natančneje, ponudniki storitev in proizvajalci izdelkov bi morali umakniti s trga ali reciklirati izdelke in storitve, ki ne izpolnjujejo standardov kibernetske varnosti. Agencija ENISA lahko v sodelovanju s pristojnimi organi razširja informacije o ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev na notranjem trgu ter izdaja opozorila, namenjena ponudnikom storitev in proizvajalcem, s katerimi od njih zahteva, da izboljšajo varnost, tudi kibernetsko, svojih izdelkov in storitev.

(35)  Agencija bi morala države članice, proizvajalce strojne in programske opreme ter ponudnike storitev IKT in spletnih storitev spodbujati k zvišanju njihovih splošnih varnostnih standardov, da bi vsi uporabniki interneta lahko ustrezno poskrbeli za svojo osebno informacijsko varnost. Natančneje, ponudniki storitev in proizvajalci izdelkov bi morali umakniti s trga ali reciklirati izdelke in storitve, ki ne izpolnjujejo standardov informacijske varnosti. Agencija ENISA lahko v sodelovanju s pristojnimi organi razširja informacije o ravni informacijske varnosti izdelkov in storitev na notranjem trgu ter izdaja opozorila, namenjena ponudnikom storitev in proizvajalcem, s katerimi od njih zahteva, da izboljšajo informacijsko varnost svojih izdelkov in storitev. Agencija bi si morala skupaj z zainteresiranimi stranmi prizadevati za vseevropski pristop k odgovornemu razkrivanju šibkih točk in spodbujati najboljše prakse na tem področju.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Agencija bi morala imeti stalno skupino zainteresiranih strani, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila reden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Stalna skupina zainteresiranih strani, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, in o njih obvestiti Agencijo. Sestava stalne skupine zainteresiranih strani, ki naj bi podala svoj prispevek predvsem glede osnutka delovnega programa, in naloge, dodeljene tej skupini, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu Agencije.

(44)  Agencija bi morala imeti stalno skupino zainteresiranih strani, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila reden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Stalna skupina zainteresiranih strani, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, in o njih obvestiti Agencijo. Sestava stalne skupine zainteresiranih strani, ki naj bi podala svoj prispevek predvsem glede osnutka delovnega programa, in naloge, dodeljene tej skupini, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu Agencije. Komisija bi morala glede na pomen certifikacijskih zahtev za zagotovitev zaupanja v internet stvari posebej obravnavati izvedbene ukrepe, s katerimi bi zagotovila uskladitev varnostnih standardov za naprave interneta stvari v vsej EU.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)  Zdaj se certificiranje izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti uporablja le v omejenem obsegu. Če obstaja, večinoma poteka na ravni držav članic ali v okviru shem, ki jih usmerja industrija. Tako certifikat, ki ga izda organ za kibernetsko varnost ene države članice, praviloma ni priznan v drugih državah članicah. Tako je možno, da morajo podjetja svoje izdelke in storitve certificirati v več državah članicah, v katerih poslujejo, da bi na primer lahko sodelovala v nacionalnih postopkih javnega naročanja. Poleg tega se zdi, da ni usklajenega in celovitega pristopa k horizontalnim vidikom kibernetske varnosti (npr. na področju interneta stvari), čeprav se pojavljajo nove sheme. Pri obstoječih shemah se pojavljajo znatne pomanjkljivosti in razlike v smislu pokritosti izdelkov, stopenj zagotovila, vsebinskih meril in dejanske uporabe.

(50)  Zdaj se certificiranje izdelkov in storitev IKT glede informacijske varnosti uporablja le v omejenem obsegu. Če obstaja, večinoma poteka na ravni držav članic ali v okviru shem, ki jih usmerja industrija. Tako certifikat, ki ga izda organ za informacijsko varnost ene države članice, praviloma ni priznan v drugih državah članicah. Tako je možno, da morajo podjetja svoje izdelke in storitve certificirati v več državah članicah, v katerih poslujejo, da bi na primer lahko sodelovala v nacionalnih postopkih javnega naročanja, in ti postopki lahko za podjetja pomenijo dodatne stroške. Poleg tega se zdi, da ni usklajenega in celovitega pristopa k horizontalnim vidikom informacijske varnosti (npr. na področju interneta stvari), čeprav se pojavljajo nove sheme. Pri obstoječih shemah se pojavljajo znatne pomanjkljivosti in razlike v smislu pokritosti izdelkov, stopenj zagotovila, vsebinskih meril in dejanske uporabe. Pristop za vsak posamezen primer posebej bi moral zagotoviti, da so storitve in izdelki vključeni v ustrezne certifikacijske sheme. Poleg tega je za učinkovito odkrivanje in blažitev tveganj ter preprečevanje povečanja stroškov za proizvajalce potreben pristop na podlagi tveganj.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Glede na navedeno je treba vzpostaviti evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost, ki bi določal glavne horizontalne zahteve za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, ki bi jih bilo treba oblikovati, in omogočal, da bi se certifikati za izdelke in storitve IKT priznavali in uporabljali v vseh državah članicah. Evropski okvir bi moral imeti dvojni cilj: po eni strani naj bi pripomogel k povečanju zaupanja v izdelke in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s takimi shemami; po drugi strani pa naj bi preprečeval kopičenje nasprotujočih si ali prekrivajočih se nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost in tako zmanjšal stroške za podjetja, ki poslujejo na enotnem digitalnem trgu. Programi bi morali biti nediskriminatorni in temeljiti na mednarodnih standardih in/ali standardih Unije, razen če so ti standardi neučinkoviti ali neprimerni za dosego legitimnih ciljev EU v tem oziru.

(52)  Glede na navedeno je treba vzpostaviti usklajen evropski certifikacijski okvir za informacijsko varnost, ki bi določal glavne horizontalne zahteve za evropske certifikacijske sheme za informacijsko varnost, ki bi jih bilo treba oblikovati, in omogočal, da bi se certifikati za izdelke in storitve IKT priznavali in uporabljali v vseh državah članicah. Evropski okvir bi moral imeti dvojni cilj: po eni strani naj bi pripomogel k povečanju zaupanja v izdelke in storitve IKT, ki so bili certificirani v skladu s takimi shemami; po drugi strani pa naj bi preprečeval kopičenje nasprotujočih si ali prekrivajočih se nacionalnih certifikacijskih shem za informacijsko varnost in tako zmanjšal stroške za podjetja, ki poslujejo na enotnem digitalnem trgu. Programi bi morali biti nediskriminatorni in temeljiti na mednarodnih standardih in/ali standardih Unije, razen če so ti standardi neučinkoviti ali neprimerni za dosego legitimnih ciljev EU v tem oziru.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost bi morale zagotoviti, da izdelki in storitve IKT, certificirani v taki shemi, izpolnjujejo navedene zahteve. Takšne zahteve se nanašajo na zmožnost za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na dejanja, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti in zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali z njimi povezanih funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek navedenih izdelkov, postopkov, storitev in sistemov v smislu te uredbe. V tej uredbi ni mogoče podrobno določiti zahtev glede kibernetske varnosti, ki se nanašajo na vse izdelke in storitve IKT. Izdelki in storitve IKT ter s tem povezane potrebe po kibernetski varnosti so tako raznoliki, da je zelo težko oblikovati splošne zahteve glede kibernetske varnosti, ki bi veljale na vseh področjih. Zato je treba sprejeti širok in splošen pojem kibernetske varnosti za namene certificiranja, ki ga dopolnjuje sklop posebnih ciljev za kibernetsko varnost, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Kako bodo takšni cilji doseženi pri posameznih izdelkih in storitvah IKT, bi bilo treba nadalje podrobno opredeliti na ravni posamezne certifikacijske sheme, ki jo sprejme Komisija, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije.

(55)  Evropske certifikacijske sheme za informacijsko varnost bi morale zagotoviti, da izdelki in storitve IKT, certificirani v taki shemi, izpolnjujejo navedene zahteve. Takšne zahteve se nanašajo na zmožnost za odpornost, na določeni stopnji zagotovila, na dejanja, katerih namen je ogrožanje razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti in zaupnosti shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali z njimi povezanih funkcij ali storitev, ki jih ponujajo ali so dostopni prek navedenih izdelkov, postopkov, storitev in sistemov v smislu te uredbe. V tej uredbi ni mogoče podrobno določiti zahtev glede informacijske varnosti, ki se nanašajo na vse izdelke in storitve IKT. Izdelki in storitve IKT ter s tem povezane potrebe po informacijski varnosti so tako raznoliki, pa tudi njihov življenjski cikel je tak, da je zelo težko oblikovati splošne zahteve glede informacijske varnosti, ki bi veljale na vseh področjih. Zato je treba sprejeti širok in splošen pojem informacijske varnosti za namene certificiranja, ki ga dopolnjuje sklop posebnih ciljev za informacijsko varnost, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju evropskih certifikacijskih shem za informacijsko varnost. Kako bodo takšni cilji doseženi pri posameznih izdelkih in storitvah IKT, bi bilo treba nadalje podrobno opredeliti na ravni posamezne certifikacijske sheme, ki jo sprejme Komisija ob tesnem posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi v industriji, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije. Posamezne certifikacijske sheme bi morale biti oblikovane tako, da bi vse sodelujoče v razvoju zadevnih izdelkov in storitev informacijske tehnologije spodbudili k razvoju in sprejetju standardov, norm in načel, ki bi zagotovili najvišjo možno raven varnosti v celotnem življenjskem ciklu.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(55a)  Agencija ENISA bi morala razviti certifikacijsko shemo s svetovno razsežnostjo, da bi preprečili prihodnje trgovinske ovire. V postopku oblikovanja meril za certifikacijske sheme bi se morala Agencija vključiti v dialog z zadevnimi partnerji v sektorju, da se zagotovi tržna izvedljivost.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56)  Komisijo bi morali pooblastiti, da od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predloge za sheme za posamezne izdelke ali storitve IKT. Nadalje bi morali Komisijo pooblastiti, da na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost z izvedbenimi akti. Ob upoštevanju splošnega namena in varnostnih ciljev, opredeljenih v tej uredbi, bi moral biti v evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost, ki jih sprejme Komisija, opredeljen minimalni sklop elementov v zvezi z vsebino, področjem uporabe in delovanjem posamezne sheme. Sklop bi moral med drugim vključevati področje uporabe in predmet certificiranja kibernetske varnosti, vključno z zajetimi kategorijami izdelkov in storitev IKT, podrobno specifikacijo zahtev glede kibernetske varnosti, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije, posebnimi merili in metodami za ocenjevanje ter predvideno stopnjo zagotovila – osnovno, znatno in/ali visoko.

(56)  Komisijo bi morali pooblastiti, da od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predloge za sheme za posamezne izdelke ali storitve IKT. Nadalje bi morali Komisijo pooblastiti, da na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme evropsko certifikacijsko shemo za informacijsko varnost z izvedbenimi akti. Ob upoštevanju splošnega namena in varnostnih ciljev, opredeljenih v tej uredbi, bi moral biti v evropskih certifikacijskih shemah za informacijsko varnost, ki jih sprejme Komisija, opredeljen minimalni sklop elementov v zvezi z vsebino, področjem uporabe in delovanjem posamezne sheme. Sklop bi moral med drugim vključevati področje uporabe in predmet certificiranja informacijske varnosti, vključno z zajetimi kategorijami izdelkov in storitev IKT, podrobno specifikacijo zahtev glede informacijske varnosti, npr. s sklicem na standarde ali tehnične specifikacije, posebnimi merili in metodami za ocenjevanje ter predvideno stopnjo zagotovila – osnovno, znatno in/ali visoko. Stopnje zagotovila bi bilo treba določiti za vsak primer posebej, da bi zagotovili, da so storitve in izdelki IKT vključeni v ustrezne certifikacijske sheme, prav tako pa bi bilo treba upoštevati različne primere posamezne uporabe ter lastno odgovornost in izobraženost uporabnikov.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Uporaba evropskega certificiranja kibernetske varnosti bi morala ostati prostovoljna, razen če je v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji določeno drugače. Da pa bi dosegli cilje te uredbe in preprečili razdrobljenost notranjega trga, bi nacionalne certifikacijske sheme ali postopki za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, morali prenehati učinkovati od datuma, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Poleg tega države članice ne bi smele uvajati novih nacionalnih certifikacijskih shem, ki bi določale certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih že zajema obstoječa evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost.

(57)  Uporaba evropskega certificiranja informacijske varnosti bi morala ostati prostovoljna, razen če je v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji določeno drugače. Po tej začetni fazi in glede na napredek pri izvajanju v državah članicah ter kritičnost izdelka ali storitve bodo morda uvedene morebitne obvezne sheme za nekatere izdelke in storitve IKT v postopnem pristopu za prihodnje generacije tehnologij in kot odgovor na politične cilje jutrišnjega dne. Da pa bi dosegli cilje te uredbe in preprečili razdrobljenost notranjega trga, bi nacionalne certifikacijske sheme ali postopki za informacijsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih zajema evropska certifikacijska shema za informacijsko varnost, morali prenehati učinkovati od datuma, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Poleg tega države članice ne bi smele uvajati novih nacionalnih certifikacijskih shem, ki bi določale certifikacijske sheme za informacijsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki jih že zajema obstoječa evropska certifikacijska shema za informacijsko varnost.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(58a)  Agencija bi morala oblikovati jasne osnovne zahteve glede informacijske varnosti in jih po potrebi predlagati Komisiji kot morebitne izvedbene akte, in sicer za vse informacijske naprave, ki se prodajajo v Uniji ali izvažajo iz nje. Te zahteve bi bilo treba pregledati vsaki dve leti, da se zagotovijo stalne izboljšave. Z osnovnimi zahtevami glede informacijske varnosti bi morali med drugim zahtevati, da naprave ne vsebujejo znanih šibkih točk na področju varnosti, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti, da lahko sprejmejo zaupanja vredne varnostne posodobitve, da prodajalec obvesti pristojne organe o znanih šibkih točkah ter popravi ali nadomesti prizadete naprave, dokler proizvajalec jasno ne sporoči, da bo varnostna podpora za takšne naprave prenehala.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  določa okvir za vzpostavitev evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za zagotavljanje ustrezne ravni kibernetske varnosti izdelkov in storitev IKT v Uniji. Ta okvir se uporablja brez poseganja v posebne določbe glede prostovoljnega ali obveznega certificiranja v drugih aktih Unije.

(b)  določa okvir za vzpostavitev evropskih certifikacijskih shem za informacijsko varnost za zagotavljanje ustrezne ravni informacijske varnosti izdelkov in storitev IKT v Uniji. Ta okvir se uporablja brez poseganja v posebne določbe glede prostovoljnega ali obveznega certificiranja v drugih aktih Unije.

Obrazložitev

Predlog spremembe jezikovne narave, ki odpravlja pleonazem iz besedila Komisije.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  „kibernetska grožnja“ pomeni vsako potencialno okoliščino ali dogodek, ki bi lahko škodljivo vplival na omrežja in informacijske sisteme, njihove uporabnike in prizadete osebe;

(8)  „kibernetska grožnja“ pomeni vsako potencialno okoliščino, zmogljivost ali dogodek, ki bi lahko škodljivo vplival na omrežja in informacijske sisteme, njihove uporabnike in prizadete osebe;

Obrazložitev

Dodan je pomemben vidik, predvsem kar zadeva oceno grožnje.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Agencija si prizadeva za opredelitev kritičnih šibkih točk omrežja informacijske varnosti Unije kot celote in tudi posameznih držav članic. Če Agencija meni, da je to potrebno, je treba o šibkih točkah obvestiti Evropski parlament.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Agencija krepi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti na ravni Unije, da bi dopolnila ukrepe držav članic pri preprečevanju kibernetskih groženj in odzivanju nanje, zlasti v primeru čezmejnih incidentov.

5.  Agencija krepi zmogljivosti na področju informacijske varnosti na ravni Unije, da bi dopolnila in podprla ukrepe držav članic pri preprečevanju kibernetskih groženj in odzivanju nanje, zlasti v primeru čezmejnih incidentov.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Agencija spodbuja uporabo certificiranja, vključno s prispevanjem k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost na ravni Unije v skladu z naslovom III te uredbe, in tako krepi preglednost zagotovil izdelkov in storitev IKT glede kibernetske varnosti kot tudi zaupanje v digitalni notranji trg.

6.  Agencija spodbuja uporabo certificiranja, tudi s prispevanjem k oblikovanju evropskih in mednarodnih standardov o informacijski varnosti ter k vzpostavitvi in ohranjanju certifikacijskega okvira za informacijsko varnost na ravni Unije v skladu z naslovom III te uredbe, in tako krepi preglednost zagotovil izdelkov in storitev IKT glede informacijske varnosti kot tudi zaupanje v digitalni notranji trg.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Agencija spodbuja visoko raven ozaveščenosti državljanov in podjetij pri vprašanjih v zvezi s kibernetsko varnostjo.

7.  Agencija spodbuja visoko raven ozaveščenosti pri vprašanjih v zvezi z informacijsko varnostjo.

Obrazložitev

Poleg državljanov in podjetij je treba ozaveščati vse zadevne akterje v družbi, tudi oblasti in zakonodajalce. Predlog spremembe namenoma izpušča naslovnika tovrstnih dejavnosti.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  pomočjo državam članicam pri doslednem izvajanju politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti, zlasti v zvezi z Direktivo (EU) 2016/1148, vključno z mnenji, smernicami, svetovanjem in najboljšimi praksami na področjih, kot so obvladovanje tveganj, poročanje o incidentih in izmenjava informacij, ter lažjo izmenjavo najboljših praks med pristojnimi organi v tem oziru;

2.  pomočjo državam članicam pri doslednem izvajanju politike in prava Unije na področju informacijske varnosti zlasti v zvezi z Direktivo (EU) 2016/1148, Direktivo .../... [o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES, vključno z mnenji, smernicami, svetovanjem in najboljšimi praksami na področjih, kot so obvladovanje tveganj, poročanje o incidentih in izmenjava informacij, ter lažjo izmenjavo najboljših praks med pristojnimi organi v tem oziru;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  pomočjo Evropskemu odboru za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679, pri oblikovanju smernic za podrobno opredelitev pogojev na tehnični ravni, ki upravljavcem podatkov omogočajo zakonito uporabo osebnih podatkov za namene informacijske varnosti s ciljem varovanja njihove infrastrukture, in sicer z odkrivanjem in blokiranjem napadov na njihove informacijske sisteme v okviru:

 

(i) Uredbe (EU) 2016/679;

 

(ii) Direktive (EU) 2016/1148 in

 

(iii) Direktive 2002/58/ES;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  predlaganjem smernic, s katerimi bi zagotovili, da bodo prodajalci proizvodov IKT pri svojih proizvodih in storitvah ravnali s potrebno skrbnostjo za pravočasno odpravo šibkih točk na področju informacijske varnosti, tako da svojih uporabnikov ne bi po nepotrebnem izpostavljali kibernetskim grožnjam;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c.  predlaganjem smernic za vzpostavitev velike odgovornosti in obveznosti za vse zainteresirane strani (vključno s končnimi uporabniki), ki so udeleženi v ekosistemih IKT;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2d.  predlaganjem smernic, v skladu z nacionalno zakonodajo, glede odgovornosti upravljavcev kritičnih omrežnih infrastruktur v primeru napada na njihove informacijske sisteme, ki bi prizadel uporabnike zaradi odsotnosti primerne skrbnosti pri nekaterih uporabnikih ali celo pri operaterju, kadar operater ne ravna dovolj razumno, da bi incident preprečil ali ublažil njegove posledice za vse uporabnike;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2e.  predlaganjem smernic, s katerimi se javnim organom omeji nakup in uporaba šibke točke ničtega dne za napade na informacijske sisteme; spodbujanjem revizij programske opreme in financiranjem strokovnjakov;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2f.  predlaganjem smernic, na podlagi katerih bi javni organi, zasebna podjetja, raziskovalci, univerze in druge zainteresirane strani v okviru odgovornega razkritja objavljali vse kritične šibke točke na področju varnosti, ki še niso javno znane;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2g.  predlaganjem smernic za razširitev uporabe preverljive odprtokodne programske opreme za rešitve na področju informacijske tehnologije v javnem sektorju in s tem povezano uporabo avtomatiziranih orodij za lažji pregled izvorne kode ter za enostavnejše preverjanje stranskih vrat in drugih morebitnih šibkih točk na področju varnosti;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  in po potrebi sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Agencija olajša vzpostavitev in začetek projekta dolgoročne evropske informacijske varnosti, da bi podprli rast neodvisne evropske panoge informacijske varnosti ter vključili informacijsko varnost v ves razvoj na področju informacijske varnosti v EU.

Obrazložitev

ENISA bi morala zakonodajalcem svetovati pri pripravi politik, da bi lahko EU nadoknadila zaostanek za industrijami informacijske varnosti v tretjih državah. Projekt bi moral biti po obsegu primerljiv s tem, kar je prej že bilo doseženo v letalski industriji (primer Airbus). To je potrebno za razvoj močnejše, suverene in zaupanja vredne evropske panoge IKT (glej študijo Oddelka za znanstvene napovedi (Presoja znanstvenih in tehnoloških izbir (STOA)), PE 614.531).

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Agencija na zahtevo dveh ali več zadevnih držav članic in z izključnim namenom zagotavljanja svetovanja za preprečevanje prihodnjih incidentov zagotovi podporo za naknadno tehnično preiskavo ali jo izvede, potem ko prizadeta podjetja priglasijo incidente, ki imajo pomembne ali znatne posledice v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148. Agencija takšno preiskavo izvede tudi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije in v soglasju z zadevnimi državami članicami v primeru incidentov, ki prizadenejo več kot dve državi članici.

5.  Agencija na zahtevo države članice in z izključnim namenom zagotavljanja svetovanja za preprečevanje prihodnjih incidentov zagotovi podporo za naknadno tehnično preiskavo ali jo izvede, potem ko prizadeta podjetja priglasijo incidente, ki imajo pomembne ali znatne posledice v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148. Agencija takšno preiskavo izvede tudi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije in v soglasju z zadevnimi državami članicami v primeru incidentov, ki prizadenejo več kot dve državi članici.

Zadevne države članice in Agencija se dogovorijo o obsegu preiskave in postopku, ki ga je treba upoštevati pri njeni izvedbi, pri čemer ne posegajo v kazensko preiskavo istega incidenta, ki še poteka. Preiskava se zaključi s končnim tehničnim poročilom, ki ga pripravi Agencija zlasti na podlagi informacij in pripomb, ki so jih predložile zadevne države članice in podjetja, ter je dogovorjeno z zadevnimi državami članicami. Povzetek poročila s poudarkom na priporočilih za preprečevanje prihodnjih incidentov se sporoči mreži skupin CSIRT.

Zadevne države članice in Agencija se dogovorijo o obsegu preiskave in postopku, ki ga je treba upoštevati pri njeni izvedbi, pri čemer ne posegajo v kazensko preiskavo istega incidenta, ki še poteka, ali v nacionalne varnostne ukrepe držav članic. Preiskava se zaključi s končnim tehničnim poročilom, ki ga pripravi Agencija zlasti na podlagi informacij in pripomb, ki so jih predložile zadevne države članice in podjetja, ter je dogovorjeno z zadevnimi državami članicami. Povzetek poročila s poudarkom na priporočilih za preprečevanje prihodnjih incidentov se sporoči mreži skupin CSIRT.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a.  Agencija na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije Unije ali države članice izvaja redne neodvisne revizije informacijske varnosti kritične infrastrukture s ciljem opredelitve morebitnih priporočil za okrepitev njihove odpornosti.

Obrazložitev

ENISA bi morala imeti pooblastila za izvajanje preventivnih revizij informacijske varnosti za vso kritično infrastrukturo organov držav članic ali institucij, agencij itd. EU.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  pripravo predlog za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT v skladu s členom 44 te uredbe;

(1)  pripravo predlog za evropske certifikacijske sheme za informacijsko varnost za izdelke in storitve IKT v sodelovanju z industrijo in v skladu s členom 44 te uredbe;

Obrazložitev

Na tem področju je sodelovanje z industrijo pomembno.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  vzpostavlja sisteme certificiranja, s katerimi prodajalce IKT in ponudnike storitev odvrača od vključevanja skritih stranskih vrat, ki namerno slabijo informacijsko varnost komercialnih proizvodov in storitev ter škodljivo vplivajo na celotno varnost interneta.

Obrazložitev

To bi bilo treba priznati kot enega glavnih ciljev sistemov certificiranja.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  združuje, organizira in prek namenskega portala da javnosti na voljo informacije o kibernetski varnosti, ki jih predložijo institucije, agencije in organi Unije;

(d)  združuje, organizira in prek namenskega portala da javnosti na voljo informacije o informacijski varnosti, ki jih predložijo institucije, agencije in organi Unije ter jih dajo na voljo države članice ter javne in zasebne zainteresirane strani;

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  javnost ozavešča o tveganjih glede kibernetske varnosti in zagotavlja smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam;

(e)  javnost ozavešča o tveganjih glede informacijske varnosti, širi ustrezne ukrepe za preprečevanje incidentov in zagotavlja smernice o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom in organizacijam;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  vzpostavi mrežo nacionalnih kontaktnih točk za izobraževanje, da se podpre boljše usklajevanje in izmenjava najboljših praks med državami članicami na področju izobraževanja in osveščanja v zvezi z informacijsko varnostjo;

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije organizira redne kampanje ozaveščanja za izboljšanje kibernetske varnosti in njene prepoznavnosti v Uniji.

(g)  v sodelovanju z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije in drugimi ustreznimi zainteresiranimi strani organizira redne kampanje ozaveščanja za izboljšanje informacijske varnosti in njene prepoznavnosti v Uniji;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga)  spodbuja široko uveljavitev močnih ukrepov informacijske varnosti in zanesljivih tehnologij za krepitev zasebnosti pri vseh akterjih na enotnem digitalnem trgu EU kot prvo obrambno linijo pred napadi na informacijske sisteme.

Obrazložitev

Predlog spremembe temelji na mnenju Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (za tehnologije za boljše varovanje zasebnosti). Vloge agencije ENISA ne bi smeli omejevati samo na podporo državam članicam, Komisiji in agencijam EU, temveč bi morala postati bolj prepoznavna v panogi in v splošni javnosti.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  svetuje Uniji in državam članicam o potrebah po raziskavah in prednostnih nalogah na področju kibernetske varnosti, da bi omogočila učinkovito odzivanje na aktualna in nastajajoča tveganja in grožnje, vključno z upoštevanjem novih in nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter učinkovito uporabo tehnologij za preprečevanje tveganj;

(a)  svetuje Uniji in državam članicam o potrebah po raziskavah in prednostnih nalogah na področjih informacijske varnosti ter varstva podatkov in zasebnosti, da bi omogočila učinkovito odzivanje na aktualna in nastajajoča tveganja in grožnje, vključno z upoštevanjem novih in nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter učinkovito uporabo tehnologij za preprečevanje tveganj;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m)  imenuje izvršnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 33 te uredbe;

(m)  po merilih strokovnosti izbere in imenuje izvršnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 33 te uredbe;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, skupine potrošnikov, znanstveniki s področja kibernetske varnosti in predstavniki pristojnih organov, ki so uradno obveščeni v skladu z [direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], ter organi pregona in nadzorni organi za varstvo podatkov.

1.  Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, kot so podjetja iz sektorja IKT, ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, skupine potrošnikov, evropske organizacije za standardizacijo, znanstveniki s področja informacijske varnosti in predstavniki pristojnih organov, ki so uradno obveščeni v skladu z [direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah], ter organi pregona in nadzorni organi za varstvo podatkov.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Računsko sodišče lahko opravi revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

2.  Računsko sodišče lahko opravi revizije na podlagi dokumentacije in preglede na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pri pripravi predlog za sheme iz odstavka 1 tega člena se agencija ENISA posvetuje z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi in tesno sodeluje s skupino. Skupina agenciji ENISA zagotavlja pomoč in strokovno svetovanje, ki ju agencija ENISA potrebuje pri pripravi predloge za shemo, vključno s pripravo mnenj, kadar je to potrebno.

2.  Pri pripravi predlog za sheme iz odstavka 1 tega člena se agencija ENISA posvetuje z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi in tesno sodeluje s skupino in stalno skupino zainteresiranih strani. Skupina in stalna skupina zainteresiranih strani agenciji ENISA zagotavljata pomoč in strokovno svetovanje, ki ju agencija ENISA potrebuje pri pripravi predloge za shemo, vključno s pripravo mnenj, kadar je to potrebno. Agencija ENISA lahko po potrebi ustanovi tudi delovno skupino zainteresiranih strani za certifikacijo, ki jo sestavljajo člani stalne skupine zainteresiranih strani in druge ustrezne zainteresirane strani, da se zagotovi strokovno svetovanje na področjih, ki jih zajemajo posamezne predloge za sheme.

Obrazložitev

Industrijo bi bilo treba s pomočjo postopka posvetovanja vključiti v oblikovanje in pripravo predlog za sheme, da bi zagotovili strokovno znanje in s tem učinkovito zasnovo shem.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija lahko na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme izvedbene akte v skladu s členom 55(1), ki določajo evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe.

4.  Komisija lahko na podlagi predloge za shemo, ki jo predlaga agencija ENISA, sprejme izvedbene akte v skladu s členom 55(1), ki določajo evropske certifikacijske sheme za informacijsko varnost za izdelke in storitve IKT, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 45, 46 in 47 te uredbe. Komisija se lahko pred sprejetjem teh izvedbenih aktov posvetuje z Evropskim odborom za varstvo podatkov in upošteva njegovo mnenje.

Obrazložitev

Predlog spremembe temelji na mnenju Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Predlog spremembe zagotavlja skladnost med certificiranjem po evropskem certifikacijskem okviru za kibernetsko varnost ter po Splošni uredbi o varstvu podatkov.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Osnovna, znatna in visoka stopnja zagotovila izpolnjujejo naslednja merila:

2.  Osnovna, znatna in visoka stopnja zagotovila se nanašajo na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za informacijsko varnost, ki zagotavlja ustrezno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi z informacijsko varnostjo, in so opredeljene s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je zmanjšati tveganje incidentov v zvezi z informacijsko varnostjo.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  osnovna stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja omejeno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

črtano

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  znatna stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja znatno stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je bistveno zmanjšati tveganje kibernetskih incidentov;

črtano

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  visoka stopnja zagotovila se nanaša na certifikat, izdan v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, ki zagotavlja višjo stopnjo zaupanja v navedene ali zagotavljane lastnosti izdelka ali storitve IKT v zvezi s kibernetsko varnostjo, kot jo imajo certifikati z znatno stopnjo zagotovila, in je opredeljena s sklici na zadevne tehnične specifikacije, standarde in postopke, vključno s tehničnim nadzorom, katerih namen je preprečiti kibernetske incidente.

črtano

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  organe za ugotavljanje skladnosti in revizijske organe;

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(l)  opredelitev nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ki zadeva isto vrsto ali kategorije izdelkov in storitev IKT;

(l)  opredelitev nacionalnih certifikacijskih shem za informacijsko varnost v skladu s členom 49, ki zadeva isto vrsto ali kategorije izdelkov in storitev IKT;

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Certifikat se izda za obdobje največ treh let in se lahko pod enakimi pogoji podaljša, če so zadevne zahteve še vedno izpolnjene.

6.  Certifikat se izda za obdobje, ki se za vsako shemo določi od primera do primera, in sicer za največ pet let in se lahko podaljša, če so zadevne zahteve še vedno izpolnjene.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 48a

 

Osnovne zahteve na področju informacijske varnosti

 

1.   Agencija Komisiji glede na izkušnje s certifikacijskim okvirom za informacijsko varnost v skladu z naslovom III te uredbe predlaga jasne minimalne zahteve na področju informacijske varnosti za vse naprave IT, ki se prodajajo v Uniji ali se iz Unije izvažajo, na primer:

 

(a)  prodajalec zagotovi pisno potrdilo, da naprava ne vsebuje strojne in programske opreme ali strojnih programskih komponent z znanimi šibkimi točkami na področju varnosti, ki jih je mogoče izkoristiti;

 

(b)  naprava temelji na programski opremi ali strojnih programskih komponentah, ki so zmožne od proizvajalca sprejeti ustrezno overjene in zaupanja vredne posodobitve;

 

(c)   naprava ne vsebuje nešifriranega gesla ali dostopne kode; proizvajalec dokumentira možnosti oddaljenega dostopa naprave in jo najkasneje med namestitvijo zavaruje pred nepooblaščenim dostopom; proizvajalec ne zagotovi privzetih strojnih standardnih gesel v napravi; prodajalec dokumentira možnosti uporabnika za posodabljanje naprav in jasno določa odgovornosti v primeru, ko uporabnik naprave ne posodobi;

 

(d)  prodajalec, distributer in uvoznik z internetom povezanih naprav, programske opreme ali strojnih programskih komponent imajo obveznost, da pristojnemu organu priglasijo morebitne znane šibke točke na področju varnosti, ki jih je mogoče izkoristiti;

 

(e)  proizvajalci z internetom povezanih naprav, programske opreme ali strojnih programskih komponent imajo obveznost, da v primeru novoodkrite šibke točke na področju varnosti zagotovijo popravilo ali zamenjavo;

 

(f)  proizvajalci z internetom povezanih naprav, programske opreme ali strojnih programskih komponent imajo obveznost, da zagotovijo informacije o tem, kako naprava prejema posodobitve v zvezi z informacijsko varnostjo, o predvidenem času za prekinitev podpore v zvezi z informacijsko varnostjo in o postopku za obveščanje uporabnika;

 

2.   Agencija lahko predlaga, da minimalne zahteve v zvezi z informacijsko varnostjo iz odstavka 1 veljajo za naprave IT iz enega ali več posameznih sektorjev.

 

3.  Agencija vsaki dve leti pregleda in po potrebi spremeni zahteve v zvezi z informacijsko varnostjo iz odstavka 1 ter morebitne predloge sprememb posreduje Komisiji kot predloge.

 

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti in na podlagi ocene učinka sklene, da so predlagane ali spremenjene zahteve v zvezi z informacijsko varnostjo iz odstavkov 1 in 2 v Uniji splošno veljavne. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

 

5.  Komisija poskrbi za ustrezno javno objavo zahtev v zvezi z informacijsko varnostjo, za katere v skladu z odstavkom 3 sklene, da so splošno veljavne.

 

6.  Agencija zbira vse predlagane zahteve v zvezi z informacijsko varnostjo in njihove predloge sprememb v registru in jih javno objavi na ustrezne načine.

Obrazložitev

Zaradi večje jasnosti nadomešča točko (c) predloga spremembe 19 k osnutku mnenja. Pomembno je ustvariti odporno informacijsko okolje, ki bo varovalo pred kibernetsko kriminaliteto, in zaščititi temeljne pravice uporabnikov informacijske tehnologije. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti visoke cilje glede informacijske varnosti za obvezno osnovno informacijsko varnost v Uniji.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;

(d)  sodelujejo z ostalimi nacionalnimi organi za nadzor nad certificiranjem ali drugimi javnimi organi, kot so nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov, med drugim tudi z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti izdelkov in storitev IKT z zahtevami iz te uredbe ali posebnih evropskih certifikacijskih shem za informacijsko varnost;

Obrazložitev

Iz mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Uredba o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije (Uredba o kibernetski varnosti)

Referenčni dokumenti

COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

23.10.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

23.10.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Jan Philipp Albrecht

20.11.2017

Obravnava v odboru

25.1.2018

8.3.2018

 

 

Datum sprejetja

8.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Cornelia Ernst, Kinga Gál, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Monica Macovei, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Traian Ungureanu, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Grapini, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, John Procter, Jaromír Štětina, Josep-Maria Terricabras, Axel Voss, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Reimer Böge, André Elissen, Ramón Jáuregui Atondo, Julia Reda, Rainer Wieland, Patricija Šulin

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Cecilia Wikström

ECR

Monica Macovei, John Procter, Branislav Škripek

GUE/NGL

Cornelia Ernst

PPE

Asim Ademov, Heinz K. Becker, Andrea Bocskor, Rachida Dati, Kinga Gál, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Jaromír Štětina, Patricija Šulin, Traian Ungureanu, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Rainer Wieland

S&D

Caterina Chinnici, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Dietmar Köster, Andrejs Mamikins, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Jan Philipp Albrecht, Julia Reda, Judith Sargentini, Josep-Maria Terricabras

2

-

ENF

André Elissen, Auke Zijlstra

4

0

EFDD

Kristina Winberg

PPE

Reimer Böge, Monika Hohlmeier, Axel Voss

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

  • [1]  Evropska komisija, predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti), COM(2017)0477.
  • [2]  Nemško ustavno sodišče, sodba z dne 27. februarja 2008, zadevi 1 BvR 370/07 in 1 BvR 595/07.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Uredba o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije (Uredba o kibernetski varnosti)

Referenčni dokumenti

COM(2017)0477 – C8-0310/2017 – 2017/0225(COD)

Datum predložitve EP

13.9.2017

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

23.10.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

8.2.2018

BUDG

23.10.2017

IMCO

23.10.2017

LIBE

23.10.2017

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

AFET

4.12.2017

 

 

 

Pridruženi odbori

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

18.1.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Angelika Niebler

27.10.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

21.3.2018

23.4.2018

 

 

Datum sprejetja

10.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Tilly Metz, Csaba Molnár, Nadine Morano, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Boni, Rosa D’Amato, Eugen Freund, Gunnar Hökmark, Benedek Jávor, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Gesine Meissner, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Romeo Franz, Emilian Pavel, Ulrike Rodust

Datum predložitve

17.7.2018

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

56

+

ALDE

Fredrick Federley, Gesine Meissner, Morten Helveg Petersen, Pavel Telička, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský

EFDD

Rosa D'Amato, Dario Tamburrano

ENF

Barbara Kappel, Christelle Lechevalier

NI

David Borrelli

PPE

Bendt Bendtsen, Michał Boni, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Gunnar Hökmark, Krišjānis Kariņš, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Eugen Freund, Adam Gierek, Theresa Griffin, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Csaba Molnár, Emilian Pavel, Miroslav Poche, Ulrike Rodust, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Romeo Franz, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Tilly Metz

5

-

EFDD

Jonathan Bullock

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Marisa Matias, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

1

0

ENF

Angelo Ciocca

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 29. avgust 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov