Postopek : 2018/2054(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0266/2018

Predložena besedila :

A8-0266/2018

Razprave :

PV 10/09/2018 - 29
CRE 10/09/2018 - 29

Glasovanja :

PV 11/09/2018 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0327

POROČILO     
PDF 653kWORD 69k
18.7.2018
PE 620.924v02-00 A8-0266/2018

o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU

(2018/2054(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Krzysztof Hetman

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU

(2018/2054(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 162, 174 do 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1082/2006 o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 20. septembra 2017, ki je bil priložen sporočilu Komisije z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (SWD(2017)0307),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji: sedmo poročilo Evropske komisije(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o gradnikih kohezijske politike EU po letu 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o ustrezni mešanici financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah(10),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017 o manjkajočih prometnih povezavah v obmejnih regijah(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3)(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost(14),

–  ob upoštevanju sklepov in priporočil iz poročila skupine na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje(A8-0266/2018),

A.  ker imajo EU in njene neposredne sosede v Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA) 40 notranjih kopenskih mej in notranjih obmejnih regij EU, ki pokrivajo 40 % ozemlja Unije, obsegajo skoraj 30 % prebivalstva EU ter ustvarjajo skoraj tretjino BDP EU;

B.  ker se obmejne regije, zlasti tiste z manjšo gostoto prebivalstva, običajno soočajo s slabšimi pogoji za družbeni in gospodarski razvoj ter gospodarsko običajno dosegajo slabše rezultate v primerjavi z drugimi regijami v državah članicah, njihov gospodarski potencial pa ni v celoti izkoriščen;

C.  ker tudi fizične in/ali geografske ovire prispevajo k omejevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije med obmejnimi regijami znotraj EU in zunaj nje, zlasti v gorskih regijah;

D.  ker kljub preteklim prizadevanjem še vedno obstajajo ovire, predvsem upravne, jezikovne in pravne, ki zavirajo rast, gospodarski in družbeni razvoj ter kohezijo v obmejnih regijah;

E.  ker je Komisija leta 2017 ocenila, da bi se z odstranitvijo le 20 % obstoječih ovir v obmejnih regijah njihov BDP povečal za 2 % oziroma približno 91 milijard EUR, kar bi pomenilo približno milijon novih delovnih mest; ker je splošno znano, da teritorialno sodelovanje, vključno s čezmejnim sodelovanjem, prinaša resnično in prepoznavno dodano vrednost, zlasti državljanom EU, ki živijo ob notranjih mejah;

F.  ker je skupaj približno 2 milijona čezmejnih delavcev in študentov, ki so dejavni v drugi državi članici EU, od katerih je 1,3 milijona delavcev, kar je 0,6 % vseh zaposlenih v EU-28;

G.  ker se v sedanjem večletnem finančnem okviru 95 % sredstev programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in instrumenta za povezovanje Evrope namenja osrednjim koridorjem TEN-T, majhni projekti, ki se nanašajo na celovito omrežje, in ukrepi za povezavo z omrežjem TEN-T pa pogosto niso upravičeni do sofinanciranja ali financiranja na nacionalni ravni, čeprav so nujni za odpravo nekaterih problemov ter za razvoj čezmejnih povezav in gospodarstva;

H.  ker Komisija namerava predstaviti tudi svoje stališče o notranjih obmorskih obmejnih regijah;

I.  ker bi bilo primerno, da Komisija zavzame stališče tudi o številnih izzivih, s katerimi se soočajo regije ob zunanjih mejah EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, podeželjem, območji, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijami, ki so prizadete zaradi oddaljenosti, otoške lege ali drugih hudih in stalnih neugodnih naravnih in demografskih razmer v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU, ki je rezultat dveh let raziskav in dialoga in nudi dragocen vpogled v izzive in ovire, s katerimi se spopadajo regije ob notranjih mejah EU; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da se izkoriščajo in objavljajo zgledi dobre prakse in zgodbe o uspehu, kot v tem sporočilu Komisije, in poziva, naj se še opravi podobna analiza za regije ob zunanjih mejah EU;

Spopadanje s stalnimi ovirami

2.  poudarja, da je dostop do javnih storitev v skladu z njihovim razvojem ključnega pomena za 150 milijonov ljudi, ki živijo na čezmejnih območjih, in da ga pogosto ovirajo številne pravne in upravne ovire, vključno z jezikovnimi ovirami; zato poziva Komisijo in države članice, naj bolj sodelujejo in si karseda prizadevajo za odstranitev teh ovir ter spodbujajo in vzpostavijo uporabo e-uprave, zlasti ko gre za zdravstvene storitve, prevoz, gradnjo ključne fizične infrastrukture, izobraževanje, šport, komunikacijo, mobilnost delavcev, okolje, pa tudi regulacijo, čezmejno trgovino in podjetniški razvoj;

3.  poudarja, da so težave in izzivi, s katerimi se spopadajo obmejne regije, do neke mere skupni, vendar se od regije do regije ali med državami članicami tudi razlikujejo in so odvisne od pravnih, upravnih, gospodarskih in geografskih posebnosti posamezne regije, zaradi česar je pri obravnavanju teh ovir nujen individualni pristop; priznava skupni razvojni potencial čezmejnih regij na splošno; zato spodbuja k uporabi prilagojenih, celostnih in lokalnih pristopov, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

4.  poudarja, da lahko različni pravni in institucionalni okviri držav članic v obmejnih regijah vodijo v pravno negotovost, kar lahko podaljša čas in zviša stroške za izvajanje posameznih projektov in predstavlja dodatno oviro za državljane, institucije in podjetja v obmejnih regijah in pogosto otežuje dobre pobude; zato poudarja, da bi bili zaželeni večja komplementarnost, boljša usklajenost in komunikacija, interoperabilnost in pripravljenost na odpravljanje ovir med državami članicami, vsaj na ravni obmejnih regij;

5.  priznava posebni položaj čezmejnih delavcev, ki jih izzivi obmejnih regij najbolj prizadenejo, zlasti v zvezi s priznavanjem diplom in drugih kvalifikacij, pridobljenih po preusposabljanju, zdravstvenim varstvom, prevozom in dostopom do informacij o prostih delovnih mestih, socialnem varstvu in davčnih sistemih; v zvezi s tem poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za premostitev teh ovir in na lokalne organe v obmejnih regijah prenesejo več pristojnosti ter jim omogočijo dovolj prožnosti za večjo uskladitev sosednjih nacionalnih pravnih in upravnih sistemov, da se bo izboljšala kakovost življenja čezmejnih delavcev; v zvezi s tem poudarja pomen razširjanja in uporabe najboljših praks po vsej EU; poudarja, da so te težave za čezmejne delavce v državah nečlanicah in iz držav nečlanic še bolj zapletene;

6.  opozarja na izzive v zvezi s poslovnimi dejavnostmi, ki se opravljajo v obmejnih regijah, zlasti ko gre za sprejetje in izvajanje delovnega in gospodarskega prava, obdavčevanje, javna naročila ali sisteme socialnega varstva; poziva države članice in regije, naj ustrezne pravne določbe bolj uskladijo in harmonizirajo glede na izzive, s katerimi se soočajo na obmejnih območjih, ter spodbudijo komplementarnost in dosežejo konvergenco regulativnih okvirov, da se omogoči večja pravna skladnost in prožnost pri izvrševanju nacionalne zakonodaje, izboljšajo pa naj tudi obveščanje o čezmejnih vprašanjih, npr. z vzpostavljanjem točk „vse na enem mestu“, da se delavcem in podjetjem omogoči, da izpolnijo svoje obveznosti ter v celoti uresničijo svoje pravice, kot to zahteva zakonodajni sistem države članice, kjer opravljajo storitve; poziva k boljši uporabi obstoječih rešitev in zagotavljanju financiranja obstoječih struktur za sodelovanje;

7.  izraža razočaranje, ker Komisija v svoje sporočilo ni vključila posebne ocene malih in srednjih podjetij (MSP) ter dodatne podpore, ki se jim lahko zagotovi; meni, da se mala in srednja podjetja pri čezmejnem sodelovanju spopadajo s posebnimi izzivi, ki so med drugim povezani z jeziki, upravnimi zmogljivostmi, kulturnimi razlikami in razhajanji med pravnimi sistemi; poudarja, da je še posebej pomembno, da te izzive premagamo, saj mala in srednja podjetja zaposlujejo 67 % delavcev v nefinančnih sektorjih poslovanja in ustvarjajo 57 % dodane vrednosti(15);

8.  poudarja, da v čezmejnih regijah, zlasti tistih z nižjo gostoto prebivalstva, prevozne storitve, zlasti čezmejne storitve javnega prevoza, še vedno niso dovolj razvite in usklajene, deloma zaradi manjkajočih ali opuščenih povezav, kar ovira čezmejno mobilnost in možnosti za gospodarski razvoj; nadalje poudarja, da na čezmejno infrastrukturno negativno vpliva tudi zapletena regulativna in upravna ureditev; poudarja obstoječe možnosti za razvoj trajnostnega prometa, ki bi zlasti temeljil na javnem prevozu, in v zvezi s tem pričakuje prihodnjo študijo Komisije o pomanjkljivih železniških povezavah ob notranjih mejah EU; poudarja, da bi morale tovrstne študije ali prihodnja priporočila med drugim temeljiti na informacijah in izkušnjah lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter upoštevati morebitne predloge za čezmejno sodelovanje in, kjer to že poteka, za boljše čezmejne povezave, ter poziva čezmejne regionalne oblasti, naj predlagajo, kako bi lahko zapolnili obstoječe vrzeli v prometnih omrežjih; opozarja, da del obstoječe železniške infrastrukture ni več v uporabi zaradi pomanjkanja podpore; poudarja koristi, ki jih lahko nadaljnji razvoj plovnih poti zagotovi lokalnim in regionalnim gospodarstvom; poziva, naj se ena os instrumenta za povezovanje Evrope z zadostnim proračunom nameni izgradnji manjkajočih povezav prometne infrastrukture v obmejnih regijah; poudarja, da je treba odpraviti ozka grla v prometu, ki ovirajo gospodarske dejavnosti, kot so prevoz, turizem in potovanje državljanov;

9.  ugotavlja, da je privlačnost čezmejnih območij za življenje in naložbe močno odvisna od kakovosti življenja, razpoložljivosti javnih in komercialnih storitev za državljane in podjetja ter kakovosti prometa – te pogoje bi bilo mogoče izpolniti in ohraniti izključno s tesnim sodelovanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti ter podjetij na obeh straneh meje;

10.  obžaluje, da različni in zapleteni postopki za predhodno odobritev zdravstvenih storitev in uporabljeni načini plačil in povračil, upravna obremenitev pacientov, ki se poslužujejo čezmejnih posvetovanj s specialisti, neskladnosti pri uporabi tehnologije in izmenjavi podatkov pacientov ter pomanjkanje enotnih dostopnih informacij omejujejo dostop z obeh strani meje in zato pacientom preprečujejo, da bi v celoti izkoristili strukture zdravstvenega varstva, in hkrati ovirajo službe za nujno pomoč in reševalne službe pri izvajanju čezmejnih intervencij;

11.  poudarja vlogo, ki jo lahko imajo obmejne regije EU na področju okolja in njegove ohranitve, saj so onesnaževanje okolja in naravne nesreče pogosto čezmejna vprašanja; v zvezi s tem podpira čezmejne projekte na področju varstva okolja v regijah ob zunanji meji EU, saj se te pogosto soočajo z okoljskimi izzivi, ki izhajajo iz različnih okoljskih standardov in pravne ureditve v sosednjih državah EU; poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju pri upravljanju voda znotraj EU, da bi se preprečile naravne nesreče, kot so poplave;

12.  poziva Komisijo, naj nujno obravnava težave, ki jih prinašajo fizične in geografske ovire med obmejnimi regijami;

Povečanje sodelovanja in zaupanja

13.  meni, da so vzajemno zaupanje, politična volja in fleksibilen pristop med deležniki na več ravneh, od lokalne do nacionalne, ključni za premagovanje omenjenih stalnih ovir; je prepričan, da vrednost kohezijske politike za obmejne regije temelji na cilju spodbujanja ustvarjanja delovnih mest in rasti in da je treba ta ukrep sprejeti na ravni Unije in držav članic ter na regionalni in lokalni ravni; zato poziva k boljšemu usklajevanju, dialogu, učinkovitejši izmenjavi informacij in nadaljnji izmenjavi najboljših praks med oblastmi, zlasti na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo to sodelovanje in zagotovijo financiranje struktur za sodelovanje, da bodo posamezne lokalne in regionalne oblasti dovolj funkcionalno in finančno avtonomne;

14.  poudarja pomen izobrazbe in kulture ter zlasti prizadevanj za spodbujanje večjezičnosti in medkulturnega dialoga v obmejnih regijah; poudarja potencial, ki ga imajo pri tem šole in lokalni mediji, in spodbuja države članice, regije in občine ob notranjih mejah, da v učne načrte od predšolske vzgoje vključijo pouk jezikov sosednjih držav; poleg tega poudarja, da je pomembno spodbujati večjezični pristop na vseh upravnih ravneh;

15.  poziva države članice, naj olajšajo in spodbujajo vzajemno priznavanje in boljše razumevanje spričeval, diplom ter poklicnega usposabljanja in poklicnih kvalifikacij med sosednjimi regijami; zato spodbuja vključevanje posebnih znanj in spretnosti v učne načrte za povečanje možnosti čezmejnega zaposlovanja, tudi s potrjevanjem in priznavanjem znanj in spretnosti;

16.  spodbuja različne ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije v obmejnih regijah in odpravo ovir za ranljive ljudi pri iskanju zaposlitve in vključevanju v družbo; v zvezi s tem podpira spodbujanje in razvoj socialnih podjetij v obmejnih regijah kot vir ustvarjanja delovnih mest, zlasti za ranljive skupine ljudi, kot so brezposelni mladi in invalidi;

17.  pozdravlja akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020(16) kot sredstvo za vzpostavitev učinkovite in vključujoče javne uprave ter priznava vrednost tega načrta zlasti za ukrepe poenostavitve v obmejnih regijah; ugotavlja, da je na nacionalni, regionalni in lokalni upravni ravni potrebna interoperabilnost obstoječih sistemov e-uprave; vendar je zaskrbljen zaradi nepopolnega izvrševanja tega načrta v nekaterih državah članicah; je zaskrbljen tudi zaradi pogosto pomanjkljive interoperabilnosti elektronskih sistemov organov in nizke ravni spletnih storitev, ki so na voljo tujim podjetnikom za začetek poslovanja v drugi državi; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, vključno z jezikovnimi orodji, za olajšanje dostopa do njihovih digitalnih storitev za morebitne uporabnike s sosednjih območij, oblasti iz čezmejnih regij pa poziva, naj vzpostavijo elektronske portale za razvoj čezmejnih poslovnih pobud; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo prizadevanja v zvezi s projekti e-uprave, ki bodo pozitivno vplivali na življenje in delo državljanov na obmejnih območjih;

18.  ugotavlja, da se nekatere regije ob notranjih in zunanjih mejah soočajo s hudimi migracijskimi izzivi, ki presegajo zmogljivost obmejnih regij, in spodbuja ustrezno uporabo programov Interreg, pa tudi izmenjavo dobrih praks med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na obmejnih območjih pri vključevanju beguncev v okviru mednarodne zaščite; poudarja, da sta potrebna podpora in usklajevanje na evropski ravni ter da morajo nacionalne vlade podpirati lokalne in regionalne oblasti pri spopadanju s temi težavami;

19.  poziva Komisijo, naj predstavi svoje stališče o spoprijemanju z izzivi, s katerimi se soočajo regije ob notranjih morskih mejah in regije ob zunanjih mejah; poziva k dodatni podpori čezmejnim projektom regij EU ob zunanji meji z obmejnimi regijami sosednjih držav, zlasti regijami tretjih držav, ki so v postopku vključevanja v EU; v zvezi s tem poudarja, da so značilnosti vseh obmejnih regij in izzivi, s katerimi se spopadajo, do določene mere skupni, vendar zahtevajo prilagojen pristop; poziva, naj se najbolj oddaljenim regijam ob zunanji meji EU namenita posebna pozornost in ustrezna podpora;

20.  poudarja, da bi bilo treba v okviru prihodnje kohezijske politike ustrezno obravnavati in podpreti regije EU, ki bodo najbolj občutile posledice izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, zlasti tiste, ki bodo zaradi tega postale regije ob (morski ali kopenski) meji EU;

21.  poziva države članice, naj izboljšajo povezljivost zdravstvenih storitev v obmejnih regijah in zagotovijo pravo sodelovanje na področju čezmejnega zagotavljanja nujnih storitev, kot so zdravstvena oskrba ter policijske in gasilske intervencije, da bi zagotovili spoštovanje pravic pacientov, kot določa direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, in da bi se povečali razpoložljivost in kakovost storitev; poziva države članice, regije in občine, naj sklenejo dvo- ali večstranske okvirne sporazume o čezmejnem sodelovanju na področju zdravstvenega varstva ter v zvezi s tem opozarja na t. i. območja ZOAST (organizirana območja dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva), kjer lahko prebivalci šestih obmejnih ozemelj koristijo storitve zdravstvenega varstva v pooblaščenih zdravstvenih ustanovah na obeh straneh meje brez upravnih ali finančnih ovir in ki so postala referenčno merilo za sodelovanje na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v Evropi;

22.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti za okrepitev sodelovanja in premagovanje ovir za regionalni razvoj na zunanjih mejah s sosednjimi regijami, zlasti regijami v državah, ki se pripravljajo na pristop k EU;

23.  poudarja pomen manjših projektov in čezmejnih projektov pri povezovanju ljudi in s tem tudi odpiranju novih priložnosti za lokalni razvoj;

24.  poudarja, da se je pomembno učiti iz uspehov nekaterih obmejnih regij ter nadalje izkoristiti njihov potencial;

25.  poudarja pomen športa kot orodja za lažje povezovanje skupnosti, ki živijo v obmejnih regijah, ter poziva države članice in Komisijo, naj v okviru programov teritorialnega sodelovanja namenijo ustrezna sredstva za financiranje lokalne športne infrastrukture;

Uporaba mehanizmov EU za večjo skladnost

26.  poudarja pozitivno vlogo programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) in zlasti programov čezmejnega sodelovanja za gospodarski in družbeni razvoj in kohezijo obmejnih regij, vključno z regijami ob morskih in zunanjih mejah; pozdravlja, da je Komisija v predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ohranila evropsko teritorialno sodelovanje kot pomemben cilj, ki ima izrazitejšo vlogo v kohezijski politiki po letu 2020, ter poziva k precejšnjemu povečanju proračuna, zlasti za čezmejno komponento; poudarja opazno evropsko dodano vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja in poziva Svet, naj sprejme predlagan proračun v zvezi s tem; obenem poudarja, da je treba poenostaviti programe, zagotoviti večjo skladnost evropskega teritorialnega sodelovanja s splošnimi cilji EU in prožnost programov za boljše reševanje lokalnih in regionalnih izzivov, zmanjšanje upravnih bremen za upravičence in omogočanje več naložb v trajnostne infrastrukturne projekte v okviru programov čezmejnega sodelovanja; poziva oblasti v čezmejnih regijah, naj intenzivneje uporabljajo podporo, ki se zagotavlja v okviru teh programov;

27.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno posreduje poročilo o ovirah na področju čezmejnega sodelovanja, ki so bile že odpravljene; spodbuja Komisijo, naj poveča uporabo obstoječih inovativnih orodij, ki prispevajo k modernizaciji in poglabljanju sedanjega čezmejnega sodelovanja, kot so kontaktna točka za meje, okrepljena mreža SOLVIT, pa tudi enotni digitalni portal, katerih namen je organizirati strokovno znanje in izkušnje ter svetovanje v zvezi s čezmejnimi regionalnimi vidiki, ter naj razvija nova; poziva Komisijo in države članice, naj bo javna uprava po možnosti privzeto digitalna, da se zagotovijo vseobsežne digitalne javne storitve za državljane in podjetja v obmejnih regijah;

28.  poudarja, da je pomembno, da Komisija s podpiranjem in financiranjem pilotnih projektov, programov, študij, analiz in teritorialnih raziskav pridobi podatke o čezmejnem sodelovanju za boljši in bolj utemeljen postopek sprejemanja odločitev v sodelovanju z državami članicami, regijami in občinami;

29.  poziva k boljšemu izkoriščanju potenciala makroregionalnih strategij EU pri obravnavanju izzivov, povezanih z obmejnimi regijami;

30.  meni, da bi se morala kohezijska politika bolj usmeriti k naložbam v ljudi, saj je mogoče z učinkovito kombinacijo naložb v inovacije, človeški kapital, dobro upravljanje in institucionalno zmogljivost spodbuditi gospodarstva obmejnih regij;

31.  obžaluje, da potencial evropskega združenja za teritorialno sodelovanje ni popolnoma izkoriščen, kar je lahko deloma posledica zadržanosti regionalnih in lokalnih oblasti, deloma pa tudi posledica, da se bojijo prenosa pristojnosti ter se še vedno ne zavedajo svojih posameznih pristojnosti; poziva, naj se morebitni drugi vzroki za to stanje opredelijo in obravnavajo; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za premagovanje ovir za učinkovito uporabo tega instrumenta; opozarja, da bi morala biti glavna naloga Komisije v programih evropskega teritorialnega sodelovanja olajšati sodelovanje med državami članicami;

32.  odločno poziva, naj se upoštevajo izkušnje številnih obstoječih evroregij, ki delujejo v regijah ob notranjih in zunanjih mejah EU, da bi izboljšali priložnosti za gospodarski in družbeni razvoj ter kakovost življenja državljanov v obmejnih regijah; poziva k oceni dela evroregij na področju regionalnega sodelovanja in njihovega odnosa do pobud in dela obmejnih regij EU, da bi uskladili in izboljšali rezultate njihovih prizadevanj na tem področju;

33.  poudarja, da ocena teritorialnega učinka prispeva k boljšemu razumevanju prostorskega učinka politik; poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi oceni teritorialnega učinka dodelila večjo vlogo pri predložitvi zakonodajnih predlogov;

34.  je prepričan, da bi z evropsko čezmejno konvencijo, ki bi v primeru ozemeljsko omejene čezmejne infrastrukture ali storitve (npr. bolnišnice ali tramvaja) dovoljevala uporabo nacionalnega normativnega okvira in/ali standardov samo ene od dveh ali več zadevnih držav, še bolj zmanjšali čezmejne ovire; v zvezi s tem pozdravlja pred kratkim objavljeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (COM(2018)0373);

35.  pričakuje prihodnji predlog Komisije za uredbo o mehanizmu za upravljanje čezmejnega sodelovanja, da se lahko oceni njegova uporabnost za zadevne regije;

°

°  °

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic, Odboru regij in EESO.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(3)

UL L 210, 31.7.2006, str. 19.

(4)

UL L 88, 4.4.2011, str. 45.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0067.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0105.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0254.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0245.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0222.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.

(11)

UL C 207, 30.6. 2017, str. 19.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0320.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0321.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0211.

(15)

Letno poročilo o evropskih MSP 2016/2017, str. 6.

(16)

pozdravlja sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe e-uprave (COM(2016)0179);


OBRAZLOŽITEV

Notranje obmejne regije Evropske unije obsegajo kar 40 % njenega ozemlja, imajo 150 milijonov prebivalcev in ustvarjajo četrtino evropskega BDP. Kljub temu se obmejne regije soočajo s stalnimi ovirami, ki zavirajo njihovo rast in razvoj, zato so gospodarsko manj uspešne kot regije, ki ležijo v notranjosti držav članic.

Da bi Evropska komisija našla pojasnilo za to stanje ter predlagala rešitve, je začela pregled čezmejnega sodelovanja za obdobje 2015–2017, ki obsega študijo o pravnih in upravnih ovirah, obsežno javno spletno posvetovanje in vrsto delavnic z deležniki. Rezultat tega pregleda je sporočilo o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU, ki izpostavlja deset najpogostejših ovir za razvoj obmejnih regij in predlaga rešitve za te težave.

Poročevalec pozdravlja dokument, ki ga je Komisija predstavila v obliki dragocene in poglobljene analize obstoječih ovir, in ceni predlagane rešitve. Je trdno prepričan, da je najmočnejše orodje za premagovanje ovir za razvoj obmejnih regij medsebojno zaupanje in politična volja vseh odgovornih organov. Komisija in nacionalne vlade bi zato morale bolj zaupati lokalnim in regionalnim organom. Za učinkovito sodelovanje v obmejnih regijah sta potrebni večja prožnost in posebna ureditev, saj se pravni sistemi vpletenih držav članic pogosto ne dopolnjujejo. To drži tudi za pravo EU, saj se lahko prenos direktiv razlikuje od države do države. Zato meni, da bi moralo biti obvezno, da se za vso novo zakonodajo EU opravi ocena teritorialnega učinka.

Poročevalec poudarja, da pereča vprašanja, kot so dostop do javnih storitev, pravna negotovost za obmejne delavce in zaposlene ali nezadostna prometna omrežja, zahtevajo bolj ciljne in intenzivne ukrepe, sprejete najprej na ravni držav članic, nato pa tudi na ravni EU. Delavcem je treba priznati kvalifikacije in jih je treba izčrpno obvestiti o njihovi socialni varnosti. Odpraviti je treba tudi ovire za čezmejno poslovanje, saj imajo trenutno podjetja, ki delujejo čezmejno, za približno 60 % več stroškov kot tista, ki poslujejo na domačem ozemlju. Sodelovanje med regijami ob notranjih mejah ter njihov razvoj in kohezija bi se lahko še povečali, če bi se poenostavili upravni postopki, s katerimi se v vsakdanjem življenju soočajo državljani in podjetja ob meji. Zato je ključnega pomena, da se povečajo prizadevanja za nadaljnjo poenostavitev.

Poročevalec zelo ceni pozitivni učinek programov evropskega teritorialnega sodelovanja pri odpravljanju ovir na mejah, vendar meni, da je še veliko možnosti za izboljšanje na tem področju. Zato odločno podpira ohranitev programa evropskega teritorialnega sodelovanja ter povečanje njegovega proračuna v naslednjem programskem obdobju. Hkrati poudarja, da so financiranje in naložbe pomembne, vendar niso dovolj za izboljšanje situacije, zato meni, da je treba okrepiti instrumente, kot je evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o uvedbi novih instrumentov, kot je novi instrument za upravljanje čezmejnega sodelovanja.

Poročevalec pozdravlja ustanovitev kontaktne točke za meje v okviru Komisije, ki bo svetovala nacionalnim in regionalnim organom pri reševanju pravnih in upravnih mejnih ovir. Poudarja pomembno vlogo Komisije pri zmanjševanju čezmejnih ovir s predlaganjem zakonodaje ali finančnih mehanizmov ali s podporo državam članicam pri uvajanju boljše ureditve in poglabljanju sodelovanja za odstranitev ovir v obmejnih regijah.

Poročevalec ugotavlja, da se sporočilo Komisije nanaša le na regije ob notranjih mejah EU. Poročevalec podpira logično odločitev Komisije, da se osredotoči le na te regije, saj se soočajo s skupnimi izzivi. Vendar meni, da je bistvenega pomena, da se podoben pregled pripravi tudi za regije ob zunanji in morski meji, da se najdejo učinkovite rešitve za izzive in ovire, s katerimi se soočajo te regije.


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (25.6.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU

(2018/2054(INI))

Pripravljavec mnenja: Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis)

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava izzive, s katerimi se srečujejo obmejne regije, in poudarja, da lahko socialno-ekonomske razlike, vključno s kulturnimi in jezikovnimi razlikami, med različnimi obmejnimi regijami ovirajo vključevanje, omejujejo sodelovanje ter zmanjšujejo priložnosti za ljudi in podjetja na obeh straneh meje;

2.  poudarja, da EU pozitivno prispeva k razvoju obmejnih regij in da bi se morali prihodnji programi financiranja nadaljevati čim bolj uspešno in učinkovito, z osredotočanjem na področja, ki imajo še posebej visoko evropsko dodano vrednost, s čimer bi se zagotovilo, da bi bilo reševanje težav na mejah v središču programov čezmejnega sodelovanja;

3.  določa, da bi morala kohezijska politika še naprej zagotavljati podporo za ranljive in marginalizirane ljudi z obravnavanjem neenakosti in krepitvijo solidarnosti z naložbami v izobraževanje, usposabljanje in kulturo, pri čemer bi bila posebna pozornost namenjena programom čezmejnega sodelovanja, osredotočenim na obstoječe kulturne, teritorialne in upravne ovire ter prihodnje izzive v teh regijah;

4.  poudarja, da meje EU zajemajo kopenske in morske meje, ki jih je treba upoštevati; zato spodbuja Komisijo, naj preuči izzive, s katerimi se srečujejo morske obmejne regije, da bi se omogočila celovita analiza ovir, s katerimi se srečujejo vse obmejne regije, ter morebitno sodelovanje in rast vseh obmejnih regij;

5.  poudarja pomen programov čezmejnega sodelovanja, vključno z makroregionalnimi in medregionalnimi, za financiranje izobraževalnih, kulturnih, ustvarjalnih, športnih, umetniških in drugih dejavnosti z evropsko dodano vrednostjo, ki zbližujejo državljane, ustvarjajo čezmejne sinergije, spodbujajo medsebojno zaupanje in razumevanje ter pomagajo obravnavati različne oblike predsodkov in stereotipe v obmejnih regijah; v zvezi s tem poudarja potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja v skladu s strategijami pametne specializacije in veliko število projektov INTERREG na področju kulture in dediščine, kar je dokaz, da med obmejnimi regijami obstaja močna želja po vlaganju v skupne tradicionalne kulturne dobrine in v razvoj sodobnih ustvarjalnih projektov, ustvarjalne sektorje in projekte na področju kulturne dediščine; zato ponovno poudarja svoje stališče, da je finančna podpora EU ključna za te pobude in da bi jo bilo treba zato v naslednjem večletnem finančnem okviru še okrepiti, zlasti s podporo skladov ESI; poziva Komisijo, naj opredeli in spodbuja sinergije med lokalnimi prednostnimi nalogami ter obstoječimi strategijami in cilji EU ter izvede ocene učinka za spodbujanje večjega zbliževanja in razvije vse možnosti obmejnih regij;

6.  opozarja na zapletenost sedanjega okvira za programe čezmejnega sodelovanja ter na strukturne težave in upravna bremena, s katerimi se srečujejo morebitni upravičenci pri pripravi teh projektov; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe za poenostavitev, predlagane za obdobje po letu 2020, za katere meni, da so pomemben korak k poenostavitvi ter izboljšanju izvajanja in dostopnosti programov čezmejnega sodelovanja;

7.  opozarja na pomembnost kulture in kulturne dediščine v zvezi z gospodarsko blaginjo mest in regij ter zato poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito varovanje in promocijo svoje snovne in nesnovne kulturne dediščine, pri tem pa uporabijo vse razpoložljive instrumente kohezijske politike;

8.  poziva k novi strategiji obveščanja na področju čezmejnega in regionalnega sodelovanja, da bi se približali prebivalcem teh obmejnih regij, povečali njihovo ozaveščenost o priložnostih, ki jih prinašajo programi EU na področju čezmejnega sodelovanja, in s tem prispevali k spremembi odnosa za večjo odprtost v regionalnih in čezmejnih zadevah;

9.  poudarja pomembnost športa za gospodarski in družbeni razvoj čezmejnih regij, kot dokazujejo številni projekti teritorialnega sodelovanja, ki uporabljajo šport kot orodje za socialno in kulturno vključevanje;

10.  spodbuja mlade, naj delujejo, sodelujejo in se vključujejo v vse vidike razvoja regionalne in čezmejne družbe; podpira čezmejne ideje in dejavnosti na področju mladih, kot so ustvarjanje platform za izmenjavo idej in dobrih praks, ozaveščanje in izmenjava informacij o čezmejnem sodelovanju ter razširjanje informacij prek družbenih in drugih medijev za povečanje udeležbe in možnosti mladih v čezmejnih projektih;

11.  opozarja na pomanjkanje informacij o možnostih, ki jih financira EU v okviru programov čezmejnega sodelovanja, v obmejnih regijah EU; poziva države članice, naj izboljšajo razširjanje informacij o čezmejnih vprašanjih, npr. z vzpostavitvijo točk „vse na enem mestu“;

12.  poudarja, da je potrebna večja finančna zaveza za spodbujanje čezmejnih športnih dejavnosti in zlasti za izgradnjo malih infrastruktur za množične športe;

13.  poziva Komisijo, naj razmisli o kulturi in izobraževanju kot horizontalni prednostni nalogi za naslednjo generacijo programov znotraj kohezijske politike;

14.  odločno podpira vlogo čezmejnih projektov in programe na področju izboljševanja izobraževanja mladih, zaposljivosti, vključevanja in sodelovanja mladih v družbi z obravnavanjem socialnih problemov, s katerimi se srečujejo mladi v obmejnih regijah, kot sta brezposelnost in radikalizacija; poziva k bolj sistematičnemu sodelovanju med obmejnimi regijami za izboljšanje možnosti za mlade na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, kulture, športa in drugih področjih socialne politike;

15.  poudarja, da so jezikovne prepreke še vedno pomembna ovira za čezmejno sodelovanje, zlasti na obmejnih območjih brez dolgoletne tradicije sodelovanja; ugotavlja, da je jezik pomemben dejavnik, ki povečuje zaupanje in pomaga odpravljati družbeno-kulturne težave; meni, da se z bolj ciljno usmerjeno uporabo skladov ESI in povečanjem sredstev za jezikovne tehnologije lahko podpre sistematično spodbujanje večjezičnosti in evropske jezikovne raznolikosti pri izobraževanju in usposabljanju v obmejnih regijah, ki naj se začne že pri predšolski vzgoji, tudi z organizacijo športnih in kulturnih dogodkov;

16.  meni, da bi bilo treba z olajšanjem čezmejnih obiskov šol in obiskovanja zunajšolskih dejavnosti za otroke v zgodnji starosti okrepiti čezmejno sodelovanje med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, da bi se otrokom zagotovila edinstvena priložnost, ki bi presegala učenje v razredih, da bi imeli neposredni stik in neposredne izkušnje z raznolikostjo kultur, jezikov in zgodovine svojih sosedov;

17.  ugotavlja, da si nekatera obmejna območja delijo skupni jezik, ki ni uradni jezik EU; meni, da bi se z višjimi ravnmi financiranja za poučevanje in spodbujanje manj razširjenih čezmejnih jezikov okrepilo sodelovanje, povečala čezmejna mobilnost ter obogatili kulturna raznolikost in dediščina teh območij;

18.  ponavlja, da je združevanje ključnih akterjev iz raziskovalne skupnosti, podjetij, visokošolskih ustanov, javnih organov in civilne družbe ključnega pomena; poziva države članice, naj olajšajo čezmejna partnerstva med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ter med njimi in podjetji v obmejnih regijah, da bi spodbudile mobilnost učencev, študentov, učiteljev, izvajalcev usposabljanja in administrativnega osebja, pa tudi doktorandov in raziskovalcev, vključno s sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da bi večjezičnost v okviru takih čezmejnih partnerstev lahko pomagala diplomantom pri pripravi na vstop na zaposlitveni trg na obeh straneh meje; meni, da je treba nameniti pozornost tudi regionalnim manjšinskim jezikom, ki so vedno ogroženi, če niso vzpostavljene močne jezikovne politike; meni, da bi moralo biti financiranje na evropski ravni še naprej usmerjeno v ohranjanje in podpiranje regionalnih manjšinskih jezikov;

19.  poziva Komisijo, naj olajša čezmejne pobude in različne vrste izmenjav, medkulturne in izobraževalne dejavnosti, namenjene ozaveščanju državljanov o zakonodajnih in upravnih zahtevah v obmejnih regijah ter izboljšanju sodelovanja med lokalnimi upravami ter kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami;

20.  poziva države članice, naj olajšajo in spodbujajo vzajemno priznavanje in boljše razumevanje spričeval, diplom ter poklicnega usposabljanja in poklicnih kvalifikacij med sosednjimi regijami; zato spodbuja vključevanje posebnih znanj in spretnosti v učne načrte za povečanje možnosti čezmejnega zaposlovanja, tudi s potrjevanjem in priznavanjem znanj in spretnosti;

21.  spodbuja združevanje skupnih javnih služb in prizadevanj v sosednjih obmejnih regijah za razvoj vrste ciljno usmerjenih ukrepov za zagotavljanje podpore nizkokvalificiranim odraslim v obmejnih regijah in za pomoč pri izboljšanju njihove bralne, matematične in digitalne pismenosti s pridobitvijo širšega nabora kompetenc in višjih kvalifikacij;

22.  spodbuja čezmejno sodelovanje in čezmejne programe za dualno poklicno usposabljanje med različnimi obmejnimi regijami; meni, da bodo boljše čezmejno sodelovanje in naložbe v znanja in spretnosti v obmejnih regijah pomagali zmanjšati obstoječe vrzeli v znanju in spretnostih, zmanjšali brezposelnost in socialno izključenost ter pomagali rešiti težave, povezane s pomanjkanjem znanj in spretnosti ter begom možganov na takih obrobnih območjih;

23.  meni, da je večkulturnost še posebej pomembna za obmejne regije; močno spodbuja čezmejno kulturno sodelovanje v obmejnih regijah in med njimi s krepitvijo sodelovanja med ustvarjalnimi ljudmi in kulturnimi akterji, kot so umetniki ter predstavniki kulturnih organizacij, uprav in mrež v okviru določenih čezmejnih in vseevropskih projektov;

24.  ponavlja, da je mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev postala neprecenljiva pri spodbujanju kulturnega in družbenega napredka Evrope ter razvoju regionalne, nacionalne in evropske kulturne dediščine; meni, da se s tesnim čezmejnim sodelovanjem na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja s posebnim poudarkom na mikro-, malih in srednjih podjetjih (tudi prek združevanja podjetij), nevladnimi organizacijami in majhnimi združenjem pomaga ustvariti socialno-ekonomsko vrednost, trajnostna delovna mesta in rast, zlasti za mlade, pa tudi spodbuja kulturno in jezikovno raznolikost ter inovacije; prav tako meni, da bo to sodelovanje pomagalo medsebojno povezovati državljane, izboljšati medsebojno razumevanje, obravnavati skupne izzive, okrepiti kulturno diplomacijo in ustvariti evropsko identiteto prek skupnih pobud za projekte, povezane s snovno in nesnovno kulturno dediščino in projekte, povezane z dediščino, na primer s skupnimi ustanovami za varstvo otrok, dostopnim večjezičnim izobraževanjem ali partnerstvi z izobraževalnimi ustanovami; poudarja pomen kulturnega in ustvarjalnega sektorja pri spodbujanju in ohranjanju kulturne raznolikosti, krepitvi socialne kohezije, prevzemu ključne vloge pri ponovni industrializaciji Evrope ter spodbujanju prelivanja inovacij v številnih drugih sektorjih;

25.  meni, da razvoj čezmejnega kulturnega sodelovanja bistveno prispeva k trajnostnemu razvoju čezmejnih ozemelj ter s tem vpliva na gospodarstvo, socialno kohezijo in okolje; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oblikuje skupni strateški pristop za razvoj in podpiranje kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter njegovo povezovanje z družbo in gospodarstvom za spodbujanje pametne in trajnostne rasti v obmejnih regijah EU;

26.  opozarja na pretirane ovire za kulturni in ustvarjalni sektor pri dostopanju do financiranja zaradi njegove narave in velikosti (kulturni in ustvarjalni sektor sestavljajo večinoma mikropodjetja in MSP) ter na težave, ki se pojavljajo zaradi pogosto slabše gospodarske uspešnosti nekaterih obmejnih regij; ponavlja svoje mnenje, da je izredno pomembno razviti kulturna, ustvarjalna in podjetniška znanja in spretnosti za odpravo teh strukturnih pomanjkljivosti;

27.  poudarja, da so regije dokazale zmogljivosti razvijanja čezmejnega sodelovanja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, in priznava pozitivne učinke pametne specializacije; poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo in okrepijo obstoječe politike na tem področju in učinkovito uporabljajo sredstva, ki so na voljo v okviru programov EU ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

28.  meni, da lahko kohezijska politika pozitivno prispeva k ustvarjanju novih idej in možnosti sodelovanja med muzeji, orkestri ter čezmejnimi radijskimi in televizijskimi projekti v obmejnih regijah z obravnavanjem pravnih in finančnih težav, ki jih imajo umetniki pri izvajanju skupnih čezmejnih projektov;

29.  močno podpira čezmejne kulturne projekte ter sodelovanje med evropskimi prestolnicami kulture in obmejnimi regijami po vsej Evropi za vzpostavitev verige kulturnih „varilnih točk“ in ustvarjanje nove razsežnosti evropskih kulturnih mrež, v katerih se razvijajo nove prakse kulturne raznolikosti, ki se vključujejo v izvajanje konkretnih evropskih projektov;

30.  obžaluje, da kulturne in prostočasne dejavnosti pogosto ne privabljajo ljudi iz različnih obmejnih regij v sosednjih državah, čeprav imajo ljudje, ki živijo na teh območjih, podobne interese in so v neposredni bližini drug drugega; podpira evroregionalne portale, ki so v več obmejnih regijah vzpostavljeni za zagotavljanje dostopa ljudi do informacij o kulturnih in prostočasnih dejavnostih, ter se zavzema za spodbujanje podobnih portalov v vseh obmejnih regijah;

31.  je trdno prepričan, da obmejne regije zaradi dolgoletnih stikov med kulturnimi ustanovami, kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ter deležniki na obeh straneh meje lahko ustvarijo ugodne pogoje za umetniško in kulturno mobilnost ter so s tem lahko ključnega pomena za tematski turizem in prispevajo k trženju Evrope kot konkurenčne in trajnostne destinacije, povečajo mednarodno privlačnost Evrope ter prispevajo k aktivni oživitvi procesa evropskega povezovanja s spodbujanjem stikov med državljani Evrope in občutka pripadnosti; poziva Komisijo, naj kulturno razsežnost vključi v čezmejne razvoje pobude tako za zgodovinsko dediščino kot tudi za sodobno ustvarjalnost; zato poziva države članice, naj si bolj prizadevajo ter povečajo svoje naložbe, da bi razvili trajnostno in dolgoročno politiko kulturnega turizma;

32.  opozarja, da izobraževalne in kulturne čezmejne izmenjave spodbujajo medkulturni dialog, medsebojno razumevanje, reševanje sporov in izgradnjo miru, zlasti na obmejnih območjih po spopadih; v zvezi s tem poudarja tveganja, ki jih prinaša izstop Združenega kraljestva iz EU za medosebno izmenjavo ter mobilnost študentov, učencev, umetnikov in kulturnih izvajalcev na mejnih območjih Severne Irske in Republike Irske;

33.  spodbuja različne ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije v obmejnih regijah in odpravo ovir za ranljive ljudi pri iskanju zaposlitve in vključevanju v družbo; v zvezi s tem podpira spodbujanje in razvoj socialnih podjetij v obmejnih regijah kot vir ustvarjanja delovnih mest, zlasti za ranljive skupine ljudi, kot so mladi brezposelni in invalidi;

34.  je trdno prepričan, da imajo mediji in komunikacije potencial za krepitev obmejnih regij EU prek ustvarjalnega sektorja ter da digitalne platforme lahko spodbujajo vključevanje in varujejo kulturno raznolikost teh obmejnih regij; poleg tega meni, da so lahko kino, televizija, ustvarjalni dokumentarci in druga oblike digitalnih vsebin platforme, ki se lahko uporabljajo za podpiranje dediščine in edinstvenih značilnosti obmejnih regij EU;

35.  močno spodbuja države članice in regionalne oblasti, naj izboljšajo razširjanje informacij o čezmejnih kulturnih in izobraževalnih dejavnostih ter vprašanjih in okrepijo izmenjavo dobrih praks na teh področjih z vzpostavitvijo namenskega portala in spletišča;

36.  poudarja, da je treba obravnavati posebne izzive, povezane z umetniško in kulturno mobilnostjo, na področjih, kot so socialna varnost, obdavčenje (izogibanje dvojni obdavčitvi umetnikov in kulturnih delavcev) in zagotavljanje informacij o možnostih za mobilnost (nepovratna sredstva za mobilnost, programi gostovanja itd.);

37.  poudarja, da je športni turizem vse pomembnejši sektor evropskega gospodarstva; zato poziva k dodelitvi finančnih sredstev za izgradnjo športnih infrastruktur za spodbujanje turizma prek športa;

38.  ugotavlja, da je čezmejno sodelovanje, ki je glavni cilj politik EU, prispevalo k ublažitvi škodljivih učinkov notranjih meja in bi lahko prispevalo k izboljšanju čezmejnih dosežkov na področju kulture in izobraževanja;

39.  podpira ukrepe na področju vajeništva in platforme z več deležniki v obmejnih regijah, namenjene izboljšanju kakovosti, ponudbe in ugleda vajeništev ter spodbujanju čezmejne mobilnosti med mladimi vajenci; meni, da se bodo z združevanjem ustreznih deležnikov za ustvarjanje čezmejnih priložnosti za vajeništva, delovno prakso in pripravništvo okrepili konkurenca, izobraževanje, znanja in spretnosti ter trg dela v takih regijah, in zlasti spodbuja ustvarjanje priložnosti za pripravništva v regionalnih in lokalnih ustanovah, vključenih v čezmejno in mednarodno sodelovanje;

40.  je seznanjen z resnimi migracijskimi izzivi, s katerimi se spopadajo nekatere obmejne regije; v ta namen spodbuja učinkovito uporabo sredstev, ki so na voljo za čezmejne programe EU, in izmenjavo dobrih praks med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na obmejnih območjih pri vključevanju beguncev, ki uživajo mednarodno zaščito; poudarja, da morajo nacionalne vlade podpirati lokalne in regionalne oblasti pri spopadanju s temi izzivi;

41.  poziva države članice in regionalne oblasti, naj sodelujejo pri odkrivanju in odpravljanju morebitnih pravnih in upravnih ovir, ki omejujejo čezmejne izobraževalne ali kulturne dejavnosti, med drugim z uskladitvijo ustreznih regulativnih okvirov;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Rupert Matthews, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marlene Mizzi, Liliana Rodrigues, Algirdas Saudargas, Remo Sernagiotto, Francis Zammit Dimech

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Rupert Matthews, Remo Sernagiotto

GUE/NGL

Curzio Maltese

PPE

Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Algirdas Saudargas, Michaela Šojdrová, Bogdan Brunon Wenta, Francis Zammit Dimech, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Marlene Mizzi, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Liliana Rodrigues, Julie Ward

VERTS/ALE

Jill Evans

0

-

 

 

1

0

ENF

Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

10.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivana Maletić, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

32

+

ALDE

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D'Amato

GUE/NGL

Younous Omarjee, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Lambert van Nistelrooij

S&D

Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Aleksander Gabelic,Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour,Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

VERTS/ALE

Terry Reintke, Monika Vana

1

-

ENF

Steve Briois

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 29. avgust 2018Pravno obvestilo