Postopek : 2017/2128(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0268/2018

Predložena besedila :

A8-0268/2018

Razprave :

PV 13/09/2018 - 4
CRE 13/09/2018 - 4

Glasovanja :

PV 13/09/2018 - 10.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0356

POROČILO     
PDF 859kWORD 79k
23.7.2018
PE 618.104v02-00 A8-0268/2018

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih

(2017/2128(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Pavel Poc

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Splošno ozadje in pregled dokaznih virov

Maja 2017 je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) Evropskega parlamenta zahteval, da se sprejme poročilo o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, v nadaljnjem besedilu „Uredba“. To poročilo je del programa odbora ENVI za nadzor izvajanja.

Enota za naknadno vrednotenje (EVAL) direktorata za oceno učinka in evropsko dodano vrednost (v generalnem direktoratu za parlamentarne raziskovalne storitve Evropskega parlamenta, GD EPRS) je prispevala strokovno znanje o izvajanju te uredbe. Študija, namenjena oceni izvajanja te uredbe, je bila naročena za pripravo potrebnih dokazov, pridobljenih na podlagi raziskav. Rezultati so bili konsolidirani v evropski oceni izvajanja in uradno objavljeni aprila 2018(1).

Študija je temeljila na štirih medsebojno povezanih smereh raziskav:

–  Ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in njenem vplivu. Pregled uporabe odstopanj, odobrenih v skladu s členom 53 uredbe, s strani držav članic;

–  Ocenjevanje meril in zmogljivosti za zanesljivo in usklajeno „ugotavljanje nevarnosti“ aktivnih snovi;

–  Ocena zmogljivosti držav članic za zanesljivo odobritev fitofarmacevtskih sredstev in njeno enotnost;

–  Pregled praks znanstvenega ocenjevanja (ocen tveganja) aktivnih snovi, uporabljenih v fitofarmacevtskih sredstvih.

Podrobna študija o učinku Uredbe še nikoli prej ni bila izvedena. V presoji vplivov na okolje so bili zbrani novi podatki in ugotovitve ter je glavni vir informacij za to poročilo o izvajanju.

Opozoriti bi bilo treba, da je Komisija novembra 2016 objavila časovni načrt o vrednotenju programa REFIT(2) o zakonodaji EU o fitofarmacevtskih sredstvih in ostankih pesticidov, katerih rezultati se pričakujejo v začetku leta 2019.

Glavni namen obeh vrednotenj je oceniti izvajanje Uredbe (ES) št. 1107/2009. Čeprav je področje uporabe ocene Komisije širše(3), pa je standardni sklop meril za ocenjevanje enak.

Poleg tega je februarja 2016 Evropski varuh človekovih pravic sprejel sklep v zadevi 12/2013/MDC o praksah Evropske komisije v zvezi z odobritvijo in dajanjem na trg fitofarmacevtskih sredstev. Komisija ima v svoji vlogi pristojne za obvladovanje tveganja dolžnost zagotoviti, da aktivne snovi, ki jih odobri, niso škodljive za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je Komisija morda preveč prizanesljiva v svoji praksi in ne zadostno upošteva previdnostnega načela.

Obstajajo tudi ustrezne sodbe Sodišča Evropske unije in druge ustrezne predhodne odločbe, ki jih je upošteval poročevalec.

Nedavna polemika v zvezi z obnovitvijo odobritve aktivne snovi glifosat je dodatno poudarila, da je zaupanje v registracijo fitofarmacevtskih sredstev v EU resno ogroženo. Oktobra 2017 je Komisija proglasila evropsko državljansko pobudo „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“(4) za dopustno. Več kot en milijon državljanov je pozvalo Komisijo, naj državam članicam predlaga prepoved glifosata, da bi izvedli reformo postopka odobritve pesticidov in za celotno EU določili zavezujoče cilje glede zmanjševanja uporabe pesticidov.

Na tej podlagi je Evropski parlament februarja 2018 sklenil ustanoviti posebni odbor za registracijo pesticidov v Uniji (PEST), predvsem da bi analizirali in ocenili, med drugim, postopek registracije za pesticide v Uniji, vključno z metodologijo, ki se uporablja, in njeno znanstveno kakovostjo, neodvisnostjo postopka od industrije ter preglednostjo postopka odločanja in njegovimi rezultati.

Poleg tega je aprila 2018 kot odgovor na državljansko pobudo(5) Evropska komisija uradno predlagala ciljno usmerjeno revizijo splošne živilske zakonodaje in objavila predlog uredbe o preglednosti in trajnosti ocene tveganja EU v živilski verigi(6), med drugim o spremembi uredb, katerih izvajanje se obravnava v tem besedilu.

To kaže, da je ocenjevanje zapletenega regulativnega sistema za uskladitev in spremljanje dajanja fitofarmacevtskih sredstev na notranji trg EU visoko na političnem dnevnem redu.

Vsa zgoraj navedena dejstva so bila vključena v to poročilo. Poročevalec upošteva tudi druge ustrezne študije in poročila, ki so jih opravili nacionalni organi in deležniki.

Uredba v širšem okviru politike EU o pesticidih

Evropska komisija je leta 2006 sprejela tematsko strategijo o trajnostni rabi pesticidov v vseh državah članicah. Komisija je kot naslednje leta 2006 objavila predlog uredbe o razveljavitvi Direktive 91/414/EGS. Končni akt (Uredba (ES) št. 1107/2009, ki se tu obravnava), je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije leta 2009.

Ta uredba je določila pravila za odobritev fitofarmacevtskih sredstev v komercialni obliki in za njihovo dajanje v promet, uporabo in nadzor v EU. Določila je pravila za odobritev aktivnih snovi, varoval ali sinergistov, ki jih vsebujejo fitofarmacevtska sredstva ali so sestavljena iz njih, ter pravila za pomožna sredstva in dodatke.

Pomembna novost, ki jo uvaja uredba, so številna stroga omejitvena merila(7) za odobritev aktivnih snovi na ravni EU. Merila so bila uvedena z namenom, da se prepovejo najbolj strupene snovi na trgu. Uvedba meril za izključitev pomeni, da postopek odobritve ureja na nevarnosti temelječ pristop, kar pa ni veljalo v okviru Direktive Sveta 91/414/ES.

Na nevarnosti temelječ pristop je temeljil na drugem načelu okoljske zakonodaje EU: na previdnostnem načelu. Državam članicam se ne onemogoči uporaba previdnostnega načela, kadar obstaja znanstvena negotovost glede tveganj za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, ki jih predstavljajo fitofarmacevtska sredstva.

Regulativni postopki za odobritev aktivnih snovi in izdajo dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva

V Evropski uniji morajo biti fitofarmacevtska sredstva odobrena dvakrat: aktivne snovi so odobrene na ravni EU, nato pa se odobrijo komercialna fitofarmacevtska sredstva na ravni držav članic.

V središču uredbe so trije glavni instrumenti:

a)  odobritev aktivnih snovi, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, EFSA in Komisija skupaj s strokovnjaki držav članic (združeni v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo/odboru PAFF)

b)  dovoljenje za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo odobrene aktivne snovi

c)  izvajanje regulativnih sklepov, sprejetih v okviru soglasij in dovoljenj.

Postopek odobritve poteka v več fazah:

1.  vloga za odobritev se predloži državi EU, imenovani država članica poročevalka (DČP);

2.  DČP preveri, če je vloga dopustna;

3.  DČP pripravi osnutek poročila o oceni;

4.  EFSA izda svoje sklepe;

5.  odbor PAFF glasuje o odobritvi ali neodobritvi;

6.  Komisija sprejme odobritev;

7.  objava Uredbe v Uradnem listu EU.

Fitofarmacevtsko sredstvo običajno vsebuje več kot eno sestavino. Aktivna sestavina pred škodljivci in boleznimi rastlin se imenuje „aktivna snov“. Fitofarmacevtska sredstva vsebujejo vsaj eno odobreno aktivno snov; te lahko zajemajo mikroorganizme, feromone in rastlinske ekstrakte.

Nadzor dajanja fitofarmacevtskih sredstev na trg in njihove uporabe izvajajo države članice.

Glavna problematična področja

Presoja vplivov na okolje, ki jo je objavila služba Evropskega parlamenta za raziskave, je ugotovila več različnih vprašanj v zvezi z izvajanjem Uredbe. V osnutku poročila se poročevalec osredotoča predvsem na vidike, ki imajo negativne posledice za uresničevanje zdravstvenih in okoljskih ciljev.

Mednje spadajo zlasti povišanje odstopanj, odobrenih v skladu s členom 53, ne da bi zagotovili zadovoljivo utemeljitev ali dejstvo, da številni ključni vidiki niso bili ustrezno ocenjeni (na primer nenamerne zmesi in kombinirani učinki, okoljski vpliv na biotsko raznovrstnost, degradacija pesticidov pri nizkih koncentracijah, razvojna imunotoksičnost in nevrotoksičnost).

Čeprav je uredba prinesla jasen napredek v smislu boljšega varovanja javnega zdravja in okolja, in sicer z uvedbo meril za izločitev glede nevarnosti, je nezadostna uskladitev (npr. ekotoksikologija) ovira za vrednotenje snovi in torej učinkovito izvajanje na ustreznih znanstvenih področjih.

Pri ocenjevanju so bila opredeljena številna vprašanja v zvezi s preglednostjo. Zlasti problematično je pomanjkanje ekonomsko izvedljivih in dostopnih alternativ, in dejstvo, da se dobra kmetijska praksa v okviru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter večja uporaba in razpoložljivost snovi z majhnim tveganjem ne spodbujajo dovolj. Zdi se tudi, da cilji in instrumenti te uredbe ter njeno izvajanje niso skladni s politikami EU na področju kmetijstva, prehranske varnosti, podnebnih sprememb, trajnostne rabe pesticidov in mejnih vrednosti ostankov pesticidov v hrani in krmi. Izvrševanje uredbe je problematično. Obstajajo znaki povečane trgovine z nezakonitimi in ponarejenimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so vidni v zadnjih letih.

Priporočila poročevalca

Poročevalec je prepričan, da so potrebna dodatna prizadevanja na ravni EU in nacionalni ravni za zagotovitev učinkovitega izvajanja Uredbe. Čeprav se o ciljih uredbe v zvezi z zdravjem in okoljem poroča kot pomembnih za dejanske potrebe, je ocena pokazala, da se ta cilja v praksi ne dosegata. To je posledica težav s praktičnim izvajanjem treh glavnih instrumentov uredbe, na katere je opozorila služba Evropskega parlamenta za ocenjevanje – (a) odobritev snovi, (b) registracija fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo odobrene snovi, in (c) izvajanje regulativnih odločitev, sprejetih v okviru soglasij in dovoljenj.

V zvezi z negativnimi vplivi na javno zdravje in okolje poročevalec meni, da je več vidikov izvajanja še posebej problematičnih. Mednje spadajo: zloraba postopka odobritve v nujnih primerih, kar dokazuje večje število odstopanj, odobrenih v skladu s členom 53, pogosta uporaba postopka s potrditvenimi podatki, združljivost Uredbe s previdnostnim načelom, nepopolna uskladitev zahtev po podatkih in metodologij, ki se uporabljajo na nekaterih znanstvenih področjih, ki se uporabljajo za ocenjevanje snovi glede na merila za izločitev.

Poročevalec pozdravlja nedavni predlog Komisije o preglednosti in trajnosti modela za oceno tveganja, ki med drugim krije fitofarmacevtska sredstva, hkrati pa ugotavlja, da ta predlog ne zadostno obravnava nekaterih ključnih vidikov regulativnega postopka odločanja in zlasti faze obvladovanja tveganja, ki jo izvaja odbor PAFF v okviru odobritev aktivnih snovi. Večja preglednost je potrebna tudi, kar zadeva vidike odobritve s strani pristojnih organov držav članic.

Poleg tega učinkovitega izvajanja ni mogoče doseči brez boljše usklajenosti s politikami EU in brez večjih spodbud za spodbujanje alternativnih rešitev.

Razpoložljivi dokazi kažejo, da izvajanje regulativnih odločitev na podlagi Uredbe ne zadostuje in da je potreben boljši nadzor na nacionalni ravni.

(1)

http://www.europarl.europa.eu/thinktank/sl/document.html?reference=EPRS_STU%282018%29615668

(2)

https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/refit_en

(3)

Predvsem krije Uredbo (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, ki je v središču tega poročila o izvajanju, ter Uredbo (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega ter živalskega izvora.

(4)

http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/initiatives/successful/details/2017/000002/sl?lg=sl

(5)

http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/3/2017/SL/C-2017-8414-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF

(6)

https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/com-2018-179_sl

(7)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 določa, da se aktivna snov odobri le, če ni razvrščena kot rakotvorna, mutagena, strupena za razmnoževanje, obstojna in bioakumulativna, strupena za okolje ali endokrini motilec za ljudi in neciljne organizme. To pomeni, da če faza opredelitve nevarnosti vodi do razvrstitve aktivne snovi, ki izpolnjuje katero od izločitvenih meril, bi jo bilo treba prepovedati in torej njeno uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih v Evropski uniji prepovedati. (Bozzini 2018, Priloga II k presoji vplivov na okolje, str. 21)


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih

(2017/2128(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS(2);

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem(5),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega varuha človekovih pravic z dne 18. februarja 2016 v zadevi 12/2013/MDC glede prakse Komisije v zvezi z izdajo dovoljenj in dajanjem v promet fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov)(6),

–  ob upoštevanju evropske ocene izvajanja Uredbe (ES) 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in njenih ustreznih prilog, kot jih je aprila 2018 objavila služba Evropskega parlamenta za raziskave(7),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 23. novembra 2016 v zadevi C-673/13 P (Komisija proti Stichting Greenpeace Nederland in PAN Europe) ter zadevi C-442/14 (Bayer CropScience proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2018 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih](8),

–  ob upoštevanju mandata in dela posebnega odbora Evropskega parlamenta za registracijo pesticidov v Uniji (PEST),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0268/2018),

A.  ker je ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 1107/2009 (v nadaljnjem besedilu: uredba) razkrila, da se cilji v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali ter okolja ne dosegajo v celoti in da bi bile mogoče izboljšave, da bi se dosegli vsi cilji uredbe;

B.  ker bi bilo treba oceno izvajanja uredbe obravnavati skupaj s splošno politiko EU glede pesticidov, vključno s pravili iz Direktive 2009/128/ES (direktiva o trajnostni rabi pesticidov), Uredbe (EU) št. 528/2012 (uredba o biocidih), Uredba (EU) št. 396/2005 (uredba o mejnih vrednostih) in Uredba (ES) št. 178/2002 (uredba o splošni živilski zakonodaji);

C.  ker izvajanje uredbe ni zadovoljivo in bi moralo biti v skladu s sorodnimi politikami EU, tudi s politiko na področju pesticidov;

D.  ker razpoložljivi dokazi kažejo, da bi bilo praktično izvajanje treh glavnih instrumentov uredbe – odobritev, registracija in izvrševanje regulativnih odločitev – mogoče izboljšati in da ne zagotavlja izpolnjevanja ciljev uredbe;

E.  ker Komisija sploh ni uporabila nekaterih določb uredbe, zlasti člena 25 o odobritvi varoval in sinergistov in člena 27 o negativnem seznamu nesprejemljivih dodatkov;

F.  ker je bila uporaba drugih ključnih določb, kot je uporaba meril za izločitev aktivnih snovi, ki so endokrini motilci, znatno odložena zaradi nezakonitega ravnanja Komisije;

G.  ker so deležniki izrazili pomisleke v zvezi s pristopom k ocenjevanju, kot je določen z zakonom, predvsem glede vprašanja, kdo naj predloži znanstvene študije in dokaze za oceno aktivnih snovi, in glede uporabe pristopa, ki temelji na nevarnosti, pri teh ocenah;

H.  ker bi dokazno breme moral še nadalje nositi vlagatelj, da bi se preprečila uporaba javnega denarja za študije, ki lahko v končni fazi koristijo zasebnim interesom; ker je treba hkrati zagotoviti preglednost na vsakem koraku postopka registracije popolnoma v skladu s pravicami intelektualne lastnine, obenem pa je treba zagotoviti dosledno spoštovanje dobrih laboratorijskih načel v celotni Uniji;

I.  ker obstajajo pomisleki v zvezi s praktičnim izvajanjem vzpostavljenega pristopa k ocenjevanju; ker obstajajo večji pomisleki predvsem v zvezi z nepopolno harmonizacijo zahtev glede podatkov in metodologij, kar utegne ovirati postopek ocenjevanja;

J.  ker je bilo ugotovljeno, da je uspešnost pristojnih nacionalnih organov zelo pomemben dejavnik pri oceni aktivnih snovi; ker med državami članicami obstajajo velike razlike glede razpoložljivega strokovnega znanja in osebja; ker se uredba in ustrezne podporne pravne zahteve ne izvajajo enotno v vseh državah članicah, kar ima znatne posledice za zdravje in okolje;

K.  ker bi bilo treba preglednost na vseh stopnjah postopka odobritve izboljšati, večja preglednost pa bi lahko pripomogla k spodbujanju zaupanja javnosti v sistem, ki ureja fitofarmacevtska sredstva; ker je tudi preglednost dejavnosti pristojnih organov, povezanih z registracijo, v mnogih primerih nezadostna; ker je Komisija predlagala spremembe splošne živilske zakonodaje, da bi obravnavala pomisleke glede podatkov in dokazov, zagotovljenih v postopku ocenjevanja, ter povečala preglednost;

L.  ker so pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev, ki se izvaja izključno na nacionalni ravni, pogoste zamude pri odločitvah glede obvladovanja tveganja; ker to v nekaterih primerih vodi do povečanja števila registracij z odstopanjem, ko se države članice poslužijo člena 53 uredbe; ker so v nekaterih primerih ta odstopanja uporabljena v nasprotju s prvotnim namenom zakonodajalca;

M.  ker uredba uvaja določbo, da mora varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi postati del predpisanih zahtev ravnanja v skladu s pravili navzkrižne skladnosti v okviru skupne kmetijske politike; ker se to še ni zgodilo;

N.  ker razpoložljivi dokazi kažejo, da ta ureditev na ravni EU krepi nacionalna prizadevanja in ukrepe ter jim daje dodatno vrednost;

O.  ker se druge možnosti pogosto resno obravnavajo šele po spremembi pravnih zahtev; ker v primeru podaljšanja prepovedi neonikotinoidov najnovejše ocene (30. maj 2018)(9) kažejo, da za 78 % uporabe neonikotinoidov že obstajajo dostopne nekemične alternative;

P.  ker od 31. maja 2016 ni bila podana nobena vloga za odobritev nove aktivne snovi; ker so inovacije in razvijanje novih sredstev, zlasti sredstev z nizkim tveganjem, pomembne;

Q.  ker je razpoložljivost ponarejenih pesticidov na trgu resnično skrb vzbujajoča; ker lahko ponarejeni pesticidi škodijo okolju in lahko ogrozijo učinkovitosti uredbe;

Glavne ugotovitve

1.  meni, da je EU ustrezna raven, na kateri bi morali še naprej sprejemati regulativne ukrepe na področju pesticidov;

2.  poudarja, da mora biti sedanje in nadaljnje ukrepanje še naprej osredotočeno na okoljske ukrepe za preprečevanje, omejevanje in zadrževanje širjenja patogenov in škodljivcev;

3.  meni, da sprejetje in izvajanje uredbe pomeni pomemben napredek pri obravnavi fitofarmacevtskih sredstev v EU v primerjavi s preteklostjo;

4.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti vlogi malih in srednjih podjetij pri razvoju novih proizvodov, saj jim pogosto primanjkuje znatnih sredstev, ki so potrebna v procesu razvoja in odobritev novih snovi;

5.  je zaskrbljen, ker se uredba še ne izvaja učinkovito, zato pa tudi njeni cilji v zvezi s kmetijsko proizvodnjo in inovacijami v praksi še niso doseženi; poudarja dejstvo, da se število pesticidnih aktivnih snovi zmanjšuje, delno zaradi nizke ravni inovacij;

6.  želi opomniti, da obstaja znatna potreba po integrativnem pristopu in da je treba pri ocenjevanju upoštevati rezultate Uredbe (ES) št. 1185/2009 o statističnih podatkih o pesticidih(10), rezultate ocenjevanja pa je treba uporabiti za zmanjšanje količin, s čimer se zmanjšajo tveganja in njihov negativni vpliv na zdravje in okolje;

7.  ugotavlja, da cilji in instrumenti uredbe ter njeno izvajanje niso vedno dovolj usklajeni s politikami EU na področju kmetijstva, zdravja, dobrobiti živali, prehranske varnosti, kakovosti vode, podnebnih sprememb, trajnostne rabe pesticidov in mejnih vrednosti ostankov pesticidov v hrani in krmi;

8.  opozarja, da je previdnostno načelo splošno načelo EU iz člena 191 PDEU, in da je njegov namen zagotoviti visoko raven varstva okolja s sprejemanjem preventivnih odločitev v primeru tveganja; ponavlja, da se previdnostno načelo v splošnem okviru analize tveganj v zvezi s pesticidi očitno ne uporablja v zadostni meri;

9.  meni, da ni sprejemljivo, da se zahteve za odobritev v nasprotju s členom 25 uredbe še ne uporabljajo za varovala in sinergiste;

10.  meni, da ni sprejemljivo, da še ni bil sprejet negativni seznam dodatkov, zlasti po prepovedi polietoksiliranega lojevega amina v kombinaciji z glifozatom, v kateri so bili poudarjeni škodljivi učinki nekaterih dodatkov;

11.  je seznanjen, da Komisija v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ravno ocenjuje Uredbo (ES) št. 1107/2009 ter da bo oceno predvidoma končala do novembra 2018; je prepričan, da bodo njene ugotovitve zadostna podlaga za razpravo sozakonodajalcev o prihodnjem razvoju uredbe;

12.  je zaskrbljen zaradi vse večje rabe in ugotovljenih primerov zlorabe nujnih registracij iz člena 53 v nekaterih državah članicah; ugotavlja, da nekatere države članice uporabljajo člen 53 veliko pogosteje kot druge; je seznanjen s tehnično podporo, ki jo pri preverjanju uporabe nujnih registracij zagotavlja Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 53(2) uredbe; je seznanjen z rezultati preiskave EFSA glede nujnih registracij treh neonikotinoidov leta 2017, ki je pokazala, da so bile nekatere nujne registracije potrebne in skladne s parametri v zakonodaji, druge pa niso bile upravičene; se mu zdi nujno, da države članice zagotovijo potrebne podatke, ki bodo EFSA omogočile učinkovito izvajanje nalog;

13.  poudarja pomembnost oblikovanja politike, ki temelji na regulativni znanosti, ki zagotavlja preverljive in ponovljive dokaze z mednarodno dogovorjenimi znanstvenimi načeli, kar zadeva vidike, kot so smernice, dobre laboratorijske prakse in strokovno pregledane raziskave;

14.  se boji, da lahko nepopolna harmonizacija zahtev glede podatkov in preskušanja na nekaterih znanstvenih področjih povzroči neučinkovite delovne metode, pomanjkanje zaupanja med nacionalnimi organi ter zamude pri postopku registracije, kar lahko negativno vpliva na zdravje ljudi in živali, okolje ter kmetijsko proizvodnjo;

15.  obžaluje, da so informacije za javnost o postopkih ocenjevanja in registraciji zelo omejene in da je omejen tudi dostop do njih; obžaluje, da je preglednost pri poročanju držav članic (ko delujejo v okviru postopka odobritve) slaba, predlaga, da bi bilo mogoče izboljšati, kako dostopne in uporabniku prijazne so informacije v fazi EFSA, ter obžaluje, da je preglednost v fazi obvladovanja tveganja pomanjkljiva in da je z vidika deležnikov problematična; pozdravlja prizadevanja Evropske agencija za kemikalije, da bi s svojim spletiščem povečala preglednost in prijaznost za uporabnike, ter meni, da bi ta model lahko uporabljali v prihodnosti za izboljšanje preglednosti;

16.  poudarja, da je verodostojnost sistema za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v evropske agencije, ki zagotavlja znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odobritve in obvladovanje tveganj; poudarja, da je za ohranjanje zaupanja javnosti pomembno, da je znanstveno ocenjevanje pregledno; zato poziva, naj se ustreznim agencijam zagotovijo zadostna finančna sredstva ter primerno število zaposlenih in s tem neodvisen, pregleden in pravočasen proces registracije; glede tega je zadovoljen, da je Komisija pri oceni splošne živilske zakonodaje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov ugotovila, da EFSA deluje zelo pregledno in objavlja podatke v skladu s strogimi pravili o zaupnosti, ki sta jih določila sozakonodajalca; pozdravlja tudi trajna prizadevanja agencije EFSA, da bi izboljšala svoj sistem in tako zagotovila neodvisnost in obvladovanje navzkrižij interesov, ki ga je Računsko sodišče leta 2012 pohvalilo kot najnaprednejši sistem med agencijami, za katere izvaja revizijske preglede, ter je bil junija 2017 posodobljen; poziva Komisijo, naj predlaga izboljšave, s katerimi bo še povečala preglednost regulativnega procesa, vključno z dostopom do podatkov iz varnostnih študij, ki jih proizvajalci predložijo v okviru vloge za dovoljenje za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi v EU; meni, da je treba ta postopek pregledati, da bi izboljšali ocenjevanje, povečali neodvisnost organov, ki izvajajo študije, preprečili navzkrižja interesov in povečali preglednost postopka;

17.  poziva Komisijo, naj na evropski ravni pripravi evidenco uporabe, da bi izboljšali harmonizacijo uredbe;

18.  se boji, da v nekaterih primerih fitofarmacevtski proizvodi, ki so na voljo na trgu, in njihova raba ne ustrezajo nujno pogojem iz registracije, kar zadeva sestavo in rabo; poudarja, da je treba nepoklicno uporabo omejiti, kadar je to mogoče, da bi zmanjšali nepravilno uporabo;

19.  poudarja, da je pomembno uporabnike usposabljati, da bi zagotovili ustrezno in pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev; meni, da je treba razlikovati med poklicnimi in zasebnimi uporabniki; ugotavlja, da se fitofarmacevtska sredstva uporabljajo v zasebnih vrtovih, na železnicah in v javnih parkih;

20.  navaja, da to ne vpliva na pravico držav članic do zavrnitve fitofarmacevtskih sredstev;

21.  poudarja, da bi morala uredba bolje odražati potrebo po spodbujanju kmetijskih praks, ki temeljijo na integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, med drugim s spodbujanjem razvoja snovi z majhnim tveganjem; poudarja, da je zaradi slabe razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem oviran razvoj integriranega varstva rastlin; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je izmed skoraj 500 snovi, ki so na voljo na trgu EU, le 10 snovi odobrenih kot fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem;

22.  poudarja, da sta registracija in spodbujanje uporabe pesticidov z majhnim tveganjem, ki so nekemični, pomembna ukrepa za podpiranje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z majhnim vnosom pesticidov; priznava, da je treba ta sredstva bolje raziskati, saj se njihova sestava in delovanje močno razlikujeta od konvencionalnih sredstev; poudarja, da to vključuje tudi potrebo po boljšem strokovnem znanju osebja EFSA in pristojnih nacionalnih organov, da bi ocenili te biološke aktivne snovi; poudarja, da bi bilo treba fitofarmacevtska sredstva biološkega izvora ocenjevati enako strogo kot druge snovi; v skladu s svojo resolucijo z dne 8. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem poziva Komisijo, naj predloži posebni zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009, in sicer zunaj splošne revizije v povezavi s programom ustreznosti in uspešnosti, da bi pospešili postopek ocene, odobritve in registracije pesticidov z majhnim tveganjem;

23.  meni, da bi bilo treba prilagoditi tudi Uredbo št. 1107/2009, da bi bolje upoštevala snovi, ki se sicer ne obravnavajo kot fitofarmacevtska sredstva, se pa uporabljajo za zaščito rastlin in jih v tem primeru ureja ta uredba; ugotavlja, da so te snovi zanimive alternative, kar zadeva integrirane metode pridelave in nekatera biološka sredstva za zatiranje škodljivih organizmov;

24.  poudarja, da je posebno pozornost in podporo treba nameniti fitofarmacevtskim sredstvom za manjše uporabe, saj je trenutno malo gospodarskih spodbud za podjetja, da bi razvijala ta sredstva; pozdravlja vzpostavitev instrumenta za usklajevanje manjše uporabe kot foruma za boljše usklajevanje med državami članicami, organizacijami pridelovalcev in industrijo pri razvijanju rešitev za manjšo uporabo;

25.  poudarja, da številna registrirana fitofarmacevtska sredstva zaradi zamud v postopkih registracije že več kot 15 let niso bila ocenjena po standardih EU;

26.  poudarja, da je pomembno vzpostaviti inovacijam prijazen regulativni okvir, s katerim bo mogoča zamenjava starih kemikalij z novimi in boljšimi fitofarmacevtskimi sredstvi; poudarja, da je pomembno, da je na voljo širok nabor fitofarmacevtskih sredstev z različnimi načini delovanja, da bi se izognili razvoju odpornosti in da bi se ohranjala učinkovitost uporabe fitofarmacevtskih sredstev;

27.  se boji, da harmonizacija smernic še ni dokončana konsolidirana;

28.  poudarja, da so manjkajoče ali nepopolne smernice resna pomanjkljivost, ki negativno vpliva na izvajanje uredbe in s tem na doseganje njenih ciljev;

29.  poudarja, da razpoložljivi dokumenti s smernicami niso vedno pravno zavezujoči, kar povzroča regulativno negotovost za vlagatelje in vzbuja dvome glede rezultatov ocen, izvedenih v okviru postopkov odobritve;

30.  pozdravlja sistem registracij po območjih in njegov cilj, da bi olajšal učinkovito registracijo fitofarmacevtskih sredstev; meni, da je postopek vzajemnega priznavanja ključen za delitev dela in spodbujanje upoštevanja rokov; obžaluje težave pri izvajanju, povezane z načelom vzajemnega priznavanja; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala delovanje sistema registracij po območjih; poudarja, da bi moral biti cilj celovitega izvajanja veljavne zakonodaje preprečevanje podvajanja dela in zagotavljanje razpoložljivosti novi snovi kmetom brez nepotrebnega odlašanja;

31.  poudarja, da je treba izmenjavati znanje in pridobivati spretnosti na področju alternativ kemičnim pesticidom in integriranemu varstvu rastlin pred škodljivci ter ugotoviti, katera oblika kolobarjenja najbolj ustreza tržnim in podnebnim okoliščinam kmetov; ugotavlja, da je to že predvideno v horizontalni uredbi o skupni kmetijski politiki, tudi v obliki služb za kmetijsko svetovanje, financiranih v okviru razvoja podeželja;

32.  je zaskrbljen, ker je odobrenih le malo novih snovi, medtem ko se druge snovi umikajo s trga; poudarja, da je pomembno kmetom ponuditi ustrezen nabor fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi zanesljiva preskrba s hrano v EU;

33.  izraža zaskrbljenost, ker se v aktualnih razpravah izraža vedno več pomislekov o sedanjem znanstvenem sistemu EU za ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev; poudarja, da je pomembno vzdrževati in še okrepiti sistem, ki bo znanstveno zanesljiv, objektiven in se bo opiral na strokovno pregledane dokaze, pridobljene z odprtim, neodvisnim in večdisciplinarnim znanstvenim pristopom k odobritvam novih aktivnih snovi, ter bo skladen tudi z načeli EU glede analize tveganja in previdnostnim načelom, ki so opredeljena v splošni živilski zakonodaji; vztraja, da je treba pri postopku za odobritev aktivnih snovi upoštevati dejansko uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pa tudi znanstveni in tehnološki napredek na tem področju; želi opomniti, da zaradi zapletenosti sedanjega sistema ocenjevanja in odobritve prihaja do neupoštevanja predpisanih rokov, kar pomeni, da ves sistem ne deluje dobro; poudarja, da je zato treba sistem pregledati in poenostaviti;

34.  želi opozoriti na neravnovesje v številu vlog med nekaterimi državami članicami z istega območja, ki so tudi podobno velike in imajo podobne razmere za kmetijstvo;

Priporočila

35.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito izvajanje uredbe, kar zadeva njihovo posebno vlogo pri postopku odobritve in registraciji;

36.  poziva države članice, naj izboljšajo resno in kronično pomanjkanje osebja v pristojnih nacionalnih organih, zaradi katerega prihaja do zamud v fazi ugotavljanja nevarnosti in začetne ocene tveganja, ki jo opravijo države članice;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo, da je varstvo zdravja ljudi in živali ter okolja bistveni cilj zakonodaje ob hkratnem izboljšanju kmetijske proizvodnje in ohranjanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja;

38.  poziva industrijo, naj državam članicam poročevalkam in agencijam EU zagotovi vse podatke in znanstvene študije v enotni elektronski in strojno berljivi obliki; poziva Komisijo, naj razvije usklajen model za vnos podatkov, da bi olajšali izmenjavo podatkov med državami članicami v vseh fazah postopka; se zaveda, da je treba s temi podatki ravnati v skladu s parametri zakonov EU o varstvu podatkov in intelektualne lastnine;

39.  poziva države članice, naj dosledno uporabljajo člen 9 uredbe o sprejemljivosti vlog in sprejemajo le popolne vloge za oceno aktivne snovi;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi obstoječih harmoniziranih smernic zagotovijo popolno in enotno uporabo meril za izločitev zaradi nevarnosti in da se bodo snovi ocenjevale z vidika tveganja, le če obstajajo dokazi, da nimajo nevarnih (izločitvenih) lastnosti, kot to zahteva uredba;

41.  poziva Komisijo, naj končno uvede določbe o dodatkih, varovalih in sinergistih, naj sestavi seznam nesprejemljivih dodatkov in sprejme pravila, ki določajo, da je treba varovala in sinergiste preizkusiti na ravni EU, in naj zagotovi, da se tržijo le kemikalije, ki izpolnjujejo merila EU za odobritev;

42.  pozdravlja, da Komisija previdnostnega načela ne razlaga kot alternativo pristopu obvladovanja tveganja, marveč kot posebno obliko obvladovanja tveganj, kar je izrazila v oceni splošne živilske zakonodaje(11) v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov; želi spomniti, da to stališče podpirajo tudi sodbe Sodišča EU(12); poziva Komisijo, naj oceni, ali merila za prekinitev iz uredbe v tem smislu ustrezajo svojemu namenu;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj v vlogi upraviteljev tveganja pri postopkih odobritve in registraciji ustrezno uporabljajo previdnostno načelo in naj posebno pozornost namenijo zaščiti ranljivih skupin, kot so opredeljene v členu 3(14) uredbe;

44.  poziva Komisijo, agencije in pristojne organe, naj pregledajo in izboljšajo svoje komuniciranje v zvezi s postopki za oceno tveganja in odločitvami glede obvladovanja tveganja, da bi izboljšali zaupanje javnosti v sistem registracije;

45.  poziva države članice, naj bolje izvajajo postopke registracije na nacionalni ravni, da bi omejile odstopanja in podaljšanja iz člena 53 uredbe na dejanske nujne primere; poziva Komisijo naj v celoti izvaja svoje pravice do nadzora iz člena 53(2) in (3); poleg tega poziva države članice, naj v celoti izpolnjujejo obveznost obveščanja drugih držav članic in Komisije, kot je določeno v členu 53(1), zlasti kar zadeva morebitne ukrepe za zagotovitev varstva uporabnikov, ranljivih skupin in potrošnikov;

46.  poziva Komisijo, naj dokončno določi metode za določanje, kdaj je treba uporabiti nekatera odstopanja, predvsem kar zadeva „zanemarljivo izpostavljenost“ ali „resno nevarnost za zdravje rastlin“, ne da bi se pri tem spremenila črka ali duh zakona; opozarja Komisijo, da bi bila vsakršna sprememba pomena pojma „zanemarljiva izpostavljenost“ v „zanemarljivo tveganje“ v nasprotju s črko in duhom zakona;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskovalne pobude o aktivnih snoveh, vključno z biološkimi snovi z nizkim tveganjem, in fitofarmacevtskih sredstvih v programu Obzorje Evropa ter večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; poudarja pomembnost regulativnega okvira za fitofarmacevtska sredstva na ravni EU, ki varuje okolje in zdravje ljudi ter spodbuja raziskave in inovacije, da bi se razvila učinkovita in varna fitofarmacevtska sredstva ter zagotovile trajnostne kmetijske prakse in integrirano varstvo rastlin; poudarja, da so za varovanje zdravja rastlin potrebna številna različna varna in učinkovita orodja; želi opozoriti na potencial, ki bi ga lahko imele tehnike preciznega kmetijstva kot pomoč evropskim kmetom, da bi ti čim bolj ciljno in trajnostno optimizirali boj proti škodljivcem;

48.  poziva Komisijo, naj rabo postopka s potrditvenimi podatki strogo omeji na njegov namen, kot je določeno v členu 6(f) uredbe, in sicer kadar se zaradi novih znanstvenih in tehničnih spoznanj ali med postopkom ocenjevanja določijo nove zahteve; poudarja, da je popolna dokumentacija pomembna za odobritve aktivnih snovi; obžaluje, da je odstopanje s postopkom s potrditvenimi podatki povzročilo, da nekatera fitofarmacevtska sredstva, ki bi bila sicer prepovedana, ostajajo na trgu dlje časa;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo splošno preglednost postopkov, med drugim z zagotavljanjem podrobnih zapisnikov z razprav o postopkih v odboru in stališčih, zlasti z razlago in upravičenjem odločitev Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo (odbor PAFF);

50.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo doslednost uredbe in njenega izvajanja s povezano zakonodajo in politikami EU, predvsem z direktivo o trajnostni rabi pesticidov, ter naj zagotovijo pobude, med drugim tako, da dajo na voljo dovolj virov, ki kratkoročno spodbujajo in podpirajo razvoj in uporabo varnih in nestrupenih alternativ za fitofarmacevtska sredstva; ugotavlja, da regulativni okvir ne upošteva neizbežnih neciljnih vplivov, zlasti na čebele in druge opraševalce ter druge žuželke, koristne za kmetijstvo, kot da bi bili plenilci škodljivcev; izpostavlja nedavno znanstveno raziskavo o izumiranju žuželk, po kateri je v Nemčiji na regionalni ravni izumrlo 75 % krilatih žuželk, celo v naravnih rezervatih, kjer se niso uporabljali nobeni kmetijski pesticidi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo doslednost skupne kmetijske politike s povezano zakonodajo o fitofarmacevtskih sredstvih, predvsem z ohranjanjem obveznosti iz Uredbe (ES) 1107/2009 in Direktive 2009/128/ES o seznamu predpisanih zahtev ravnanja (predpisani zahtevi ravnanja 12 in 13), kot je predlagala Komisija v uredbi o strateških načrtih SKP(13);

51.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito izvrševanje uredbe, predvsem kar zadeva nadzor fitofarmacevtskih sredstev, ki se tržijo v EU, in sicer ne glede na to, ali so bili proizvedeni v EU ali uvoženi iz tretjih držav;

°

°  °

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)

UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(3)

UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(4)

UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0042.

(6)

https://www.ombudsman.europa.eu/sl/cases/decision.faces;jsessionid=414F07CA7B69C35675EE16710B5 AB5AC

(7)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615668/EPRS_STU(2018)615668_EN.pdf

(8)

COM(2018)0179.

(9)

Sklepi ANSES- Agence nationale de sécurité sanitaire de l’alimentation, de l’environnement et du travail, 2018

(10)

UL L 324, 10.12.2009, str. 1.

(11)

SWD(2018)0038.

(12)

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2011, Francija proti Komisiji, T-257/07, ECLI:EU:T:2004:444.

(13)

Predlog uredbe o strateških načrtih SKP, COM(2018) 0392.


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (22.6.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih

(2017/2128(INI))

Pripravljavec mnenja: Peter Jahr

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je pomembno imeti regulativni okvir, ki spodbuja konkurenčnost, podpira in pospešuje raziskave in inovacije za razvoj boljših in varnejših fitofarmacevtskih sredstev, obenem pa omogoča razpoložljivost zelo različnih vrst teh sredstev; meni, da bi bilo treba pri prihodnjih pregledih regulativnega okvira spodbujati izdajanje dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva, ki so skladna s trajnostnimi sistemi kmetijstva, so okolju prijazna, učinkovita in cenovno dostopna ter pri katerih je ustrezno upoštevan tudi vpliv na neciljne vrste, zlasti na čebele, druge opraševalce in druge koristne žuželke, na primer naravne sovražnike škodljivcev;

2.  se zaveda, da je proces odobritve fitofarmacevtskih sredstev eden najstrožjih na svetu, saj je za vstop sredstva na trg EU trenutno potrebnih več kot 11 let, v povprečju je izvedenih več kot 200 znanstvenih raziskav in vloženih več kot 220 milijonov EUR; želi izrecno poudariti, da bo mogoče sklop cilje iz uredbe najučinkoviteje doseči, če bodo imeli kmetje in proizvajalci ne glede na državo članico dostop do širokega spektra aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev, ki jim bodo pomagali učinkovito ukrepanje proti škodljivcem; poudarja, da mora biti za smiselno strategijo zmanjšanja na voljo širok nabor fitofarmacevtskih sredstev, saj bi se morali kmetje sicer zanašati na manj usmerjena in zato manj učinkovita sredstva, tako da bi se njihova poraba še povečala; zato je zaskrbljen, ker je bilo od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1107/2009 odobrenih le malo novih aktivnih snovi; opozarja, da je bilo na trgu Unije, odkar se uporablja sedanja zakonodaja, odobrenih samo osem novih aktivnih snovi; poudarja, da imajo pri tem poglavitno vlogo fitofarmacevtska sredstva (in aktivne snovi) z majhnim tveganjem; poudarja, da kmetje brez dostopa do fitofarmacevtskih sredstev ne bi mogli preprečiti razvoja nekaterih patogenov, ki so naravno prisotni v pridelkih, kar bi ogrozilo našo prehransko varnost;

3.  poudarja, da je ta uredba del širše ureditve EU za fitofarmacevtska sredstva, ki zajema tudi direktivo o trajnostni uporabi pesticidov, uredbo o mejnih vrednostih ostankov pesticidov in uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, ter da je treba vse štiri obravnavati skupaj, če želimo ugotoviti, ali ustrezajo svojemu namenu, tudi kar zadeva zmanjšanje skupne količine uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev, in to predvsem tako, da bodo države članice in Komisija poskrbele za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in spodbujale uporabo pesticidov in kmetijskih praks z majhnim tveganjem; želi spomniti, da je res potreben celovit pristop in da je treba upoštevati Uredbo (ES) št. 1185/2009 o statističnih podatkih o pesticidih;

4.  ugotavlja, da je treba pri ustrezni uporabi fitofarmacevtskih sredstev upoštevati določbe Direktive 2009/128/ES, zlasti pa splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; obžaluje, da se ta načela v državah članicah ne izvajajo v celoti in da je razvoj integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi upočasnjen zaradi omejene razpoložljivosti pesticidov z majhnim tveganjem in nekemičnih pesticidov ter alternativnih možnosti za varstvo rastlin z majhnim tveganjem; ugotavlja, da je pri škodljivcih, ki se hitro razmnožujejo, in boleznih, ki se hitro širijo, odpornost v biološkem smislu neizbežna; poudarja, naj se za preprečevanje odpornosti uporablja integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi ter da se je treba izogibati splošnemu tretiranju oz. metafilaksi, ki se pogosto uporablja tudi, če ni opažen niti en škodljivec;

5.  poudarja, da je treba kmete redno usposabljati in izobraževati glede ustrezne uporabe fitofarmacevtskih sredstev; poziva države članice in pristojne organe, naj bolje izkoristijo vse razpoložljive ukrepe, da bi povečali varnost pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšali škodljive učinke na okolje; opozarja, da je treba razlikovati med poklicno in zasebno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, saj zanje ne veljajo enake okvirne obveznosti, zato Evropsko komisijo in države članice poziva, naj nedvoumno razlikujejo med tema vrstama uporabe in ustrezno prilagodita pravila; poudarja, da se fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo samo v kmetijstvu, temveč tudi za zatiranje plevelov in škodljivcev na mestnih območjih, vključno z javnimi parki in železniškimi progami; poudarja, da bi morali poklicni in nepoklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev opraviti ustrezno usposabljanje;

6.  želi opozoriti na potencial, ki bi ga lahko imele tehnike preciznega kmetijstva kot pomoč evropskim kmetom, da bi ti čim bolj ciljno in trajnostno optimizirali boj proti škodljivcem, kar bi bilo skladno z načeli Direktive 2009/128/ES; poudarja, da bi se morda dalo z uporabo tehnologij preciznega kmetovanja povečati učinkovitost varstva rastlin, saj se bo tako znatno zmanjšala porabljena količina teh sredstev in s tem tudi njihov okoljski vpliv; poziva Komisijo, naj v celoti sprejme ta znanstveni in tehnološki napredek in zagotovi, da bodo kmetje, potrošniki in okolje od njega imeli korist;

7.  ugotavlja, da je za nekatera orodja iz „zbirke orodij“, na primer biološko zatiranje z naravnimi plenilci, paraziti ali parazitoidi škodljivcev, pomembno izogibanje neusmerjenim pesticidom širokega spektra, dokler se ne izčrpajo vse druge možnosti;

8.  poudarja, da imajo fitofarmacevtska sredstva pomembno vlogo pri tem, da se pri gojenju in žetvi zmanjšajo izgube zaradi bolezni in napadov škodljivcev ter povečajo kakovostni donosi in prihodki kmetov;

9.  ugotavlja, da fitofarmacevtska sredstva kmetom v okviru sistemov rastlinske pridelave predstavljajo znaten strošek;

10.  poudarja, da je treba izmenjavati znanje in pridobivati spretnosti na področju alternativ kemičnim pesticidom integriranemu varstvu rastlin pred škodljivci ter ugotoviti, katera oblika kolobarjenja najbolj ustreza tržnim in podnebnim okoliščinam kmetov; ugotavlja, da je to že predvideno v horizontalni uredbi o skupni kmetijski politiki, tudi v obliki služb za kmetijsko svetovanje, financiranih v okviru razvoja podeželja;

11.  poudarja pomen, da bi moglo izdajanje dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem prispevati k trajnostnemu kmetijskemu sektorju EU, in opozarja, da je pomembno poskrbeti, da bodo na voljo, saj bi lahko ta sredstva imela pomembno vlogo pri celoviti strategiji integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; želi opozoriti, da je pomembno prispevati k boljšemu delovanju kmetijskega ekosistema in trajnostnega kmetijskega sektorja, ob čemer opozarja, da bi lahko slaba razpoložljivost fitofarmacevtskih sredstev ogrozila diverzifikacijo kmetijstva in povzročila odpornost škodljivih organizmov na ta sredstva; glede tega je prepričan, da je treba oceniti učinkovitost in tveganja teh sredstev ter njihovo zmožnost, da bodo ustrezala okoljskim, zdravstvenim in ekonomskim potrebam v kmetijstvu, saj bomo le tako povečali sprejetost teh sredstev in pripomogli k njihovemu širšemu uveljavljanju v strategijah kmetov za varstvo rastlin; spodbuja k razvoju fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem; ugotavlja, da za naravne snovi in proizvode, za katere se ve, da vključujejo manj tveganja, ne bi bili potrebni tako dolgo postopki za odobritev; zato poziva, da bi uvedli hitrejši postopek (pospešeni postopek) za ocenjevanje, odobritev in registracijo bioloških fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem;

12.  je zaskrbljen, ker je odobrenih le malo novih snovi, medtem ko se druge snovi umikajo s trga; poudarja, da je pomembno kmetom ponuditi ustrezen nabor fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi zanesljiva preskrba s hrano v EU;

13.  pozdravlja, da je bilo za Uredbo (ES) št. 1107/2009 pripravljeno poročilo o izvajanju, s katerim naj bi nadzorovali njeno uspešnost pri zagotavljanju varnosti hrane in varstva okolja ter visoke zaščite zdravja ljudi, rastlin in živali; obenem poudarja, da je treba konkurenčnost kmetijskega sektorja EU varovati, tako da se vsem kmetom in proizvajalcem, ne glede na to, v kateri državi članici opravljajo svojo dejavnost, z dostopom do širokega nabora aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev omogočijo enaki konkurenčni pogoji; želi spomniti na osmo uvodno izjavo Uredbe (ES) št. 1107/2009, v kateri je nedvoumno poudarjeno, da je treba varstvu ranljivih skupin prebivalstva nameniti posebno pozornost in da je treba uporabljati previdnostno načelo; glede tega ima ima pomisleke, da nekatere države članice niso ustrezno opremljene za spopadanje z nezakonitimi in ponarejenimi fitofarmacevtskimi sredstvi;

14.  je seznanjen, da Komisija v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ravno ocenjuje Uredbo (ES) št. 1107/2009 ter da bo oceno predvidoma končala do novembra 2018; je prepričan, da bodo njene ugotovitve zadostna podlaga za razpravo sozakonodajalcev o prihodnjem razvoju Uredbe (ES) št. 1107/2009;

15.  opozarja, da se je med letoma 1993 in 2009 število dovoljenih aktivnih pesticidov zmanjšalo za 70 %, število izbruhov škodljivih organizmov v EU pa se je povečalo;

16.  priznava, da imajo fitofarmacevtska sredstva pomembno vlogo pri izboljševanju zmožnosti kmetijskega sektorja, da zadosti svetovnim prehranskim potrebam, kar je po podatkih FAO(1) že prispevalo k zmanjšanju deleža podhranjenih ljudi v svetovnem prebivalstvu z 18,6 % v obdobju 1990–1992 na približno 10,9 % v obdobju 2014–2016; zato meni, da bi bilo treba sedanji sistem izboljšati z okrepljenimi prizadevanji za odpravo škodljivih učinkov, ne pa ga ukiniti, ne da bi imeli pri roki kakšne druge možnosti, s katerimi bi se enako uspešno vzdrževali in povečevali raven preskrbe s hrano;

17.  izraža zaskrbljenost, ker se v aktualnih razpravah izraža vedno več pomislekov o sedanjem znanstvenem sistemu Evropske unije za ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev; poudarja, da je pomembno vzdrževati in še okrepiti sistem, ki bo znanstveno zanesljiv, objektiven in se bo opiral na strokovno pregledane dokaze, pridobljene z odprtim, neodvisnim in večdisciplinarnim znanstvenim pristopom k odobritvam novih aktivnih snovi, in bo skladen tudi z načeli EU glede analize tveganja in previdnostnim načelom, ki so opredeljena v splošni živilski zakonodaji (Uredba (ES) št. 178/2002); vztraja, da je treba pri postopku za odobritev aktivnih snovi upoštevati dejansko uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pa tudi znanstveni in tehnološki napredek na tem področju; želi opomniti, da zaradi zapletenosti sedanjega sistema ocenjevanja in odobritve prihaja do neupoštevanja predpisanih rokov, kar pomeni, da ves sistem ne deluje dobro; poudarja, da je zato treba sistem pregledati in poenostaviti;

18.  pozdravlja, da Komisija previdnostnega načela ne razlaga kot alternativo pristopu obvladovanja tveganja, marveč kot posebno obliko obvladovanja tveganj, kar je izrazila v oceni splošne živilske zakonodaje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov(2); želi spomniti, da to stališče podpirajo tudi sodbe Sodišča EU(3); poziva Komisijo, naj oceni, ali merila za prekinitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 v tem smislu ustrezajo svojemu namenu;

19.  je seznanjen, da mora država članica poročevalka pripraviti ter Komisiji – in v vednost Agenciji – predložiti tako imenovani „osnutek poročila o oceni“, v katerem oceni, ali je verjetno, da bo aktivna snov izpolnila merila za odobritev iz člena 4; poudarja, da mora država članica poročevalka opraviti neodvisno, objektivno in pregledno oceno glede na aktualna znanstvena in tehnična spoznanja;

20.  ima pomislek, da Uredba (ES) št. 834/2007 ne zagotavlja enakovredne in znanstveno zanesljive in temeljite ureditve za oceno učinkov na zdravje ljudi, živali in okolje za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, primernih za ekološko pridelavo; se zaveda, da se v tej uredbi ne uporablja načelo ločevanja ocene tveganja in obvladovanja tveganja;

21.  ima pomisleke zaradi sistematičnega zamujanja pri postopkih odobritve in vse večje uporabe odstopanj iz člena 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009; poudarja, da te zamude resno ovirajo vstopanje učinkovitih in varnejših inovativnih sredstev na trg, s tem pa tudi do vse pogostejšega zatekanja k izrednim registracijam, kar pomeni večjo okoljsko obremenitev; poudarja, da morajo države članice spoštovati zakonske roke, saj s tem zagotavljajo predvidljivost za predlagatelje, obenem pa inovativnim fitofarmacevtskim sredstvom, ki ustrezajo strožjim zahtevam, olajšajo vstopanje na trg; poleg tega meni, da bi bilo treba vsa odstopanja ustrezno utemeljiti in redno ocenjevati; želi spomniti na deseto uvodno izjavo Uredbe (ES) št. 1107/2009, v kateri je nedvoumno poudarjeno, da bi se snovi smele v fitofarmacevtska sredstva vključiti le, če dokazano koristijo rastlinski pridelavi in se ne pričakuje, da bi imela kakor koli škodovala zdravju ljudi ali živali ali okolju; poudarja, da je revizija, ki jo je Komisija leta 2016 in 2017 izvedla v sedmih državah članicah, pokazala, da večina teh držav članic nima pravilnih sistemov, s katerimi bi zagotovile, da bodo vloge obravnavane v zakonsko določenih 120 dneh;

22.  obsoja enostranske odločitve držav članic, s katerimi lahko preprečijo ali omejijo uporabo sredstev, ki so jih odobrile druge države članice, ter neusklajenost v času obravnavanja vlog za registracijo, zaradi česar se izkrivlja konkurenca na notranjem trgu in nastajajo tehnični zastoji za kmete, kar škoduje okolju in je neproduktivno za konkurenčnost kmetijskih gospodarstev;

23.  poudarja, da je verodostojnost sistema za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v evropske agencije, ki zagotavlja znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odobritve in obvladovanje tveganj; poudarja, da je za ohranjanje zaupanja javnosti pomembno, da je znanstveno ocenjevanje pregledno; zato poziva, naj se ustreznim agencijam zagotovijo zadostna finančna sredstva ter primerno število zaposlenih in s tem neodvisen, pregleden in pravočasen proces registracije; glede tega je zadovoljen, da je Komisija pri oceni splošne živilske zakonodaje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov(4) ugotovila, da Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) deluje zelo pregledno in objavlja podatke v skladu s strogimi pravili o zaupnosti, ki sta jih določila sozakonodajalca; pozdravlja tudi trajna prizadevanja agencije EFSA, da bi izboljšala svoj sistem za zagotavljanje neodvisnosti in obvladovanje navzkrižij interesov, ki ga je Računsko sodišče leta 2012 pohvalilo kot najnaprednejši sistem med agencijami, za katere izvaja revizijske preglede(5), ter je bil junija 2017 posodobljen(6); poziva Komisijo, naj predlaga izboljšave, s katerimi bo še povečala preglednost regulativnega procesa, vključno z dostopom do podatkov iz varnostnih študij, ki jih proizvajalci predložijo v okviru vloge za dovoljenje za promet s fitofarmacevtskim sredstvom v EU; meni, da je treba ta postopek pregledati, da bi izboljšali ocenjevanje, povečali neodvisnost organov, ki izvajajo študije, preprečili navzkrižja interesov in povečali preglednost postopka;

24.  želi opozoriti na neravnovesje v številu vlog med nekaterimi državami članicami z istega območja, ki so tudi podobno velike in imajo podobne razmere za kmetijstvo;

25.  poudarja, da je treba spodbujati delitev dela in izmenjavo informacij med državami članicami tako, da se spodbuja razpoložljivost in uporaba usklajene metodologije in modelov za izvajanje ocenjevanj, ob tem pa se zmanjšajo dodatne nacionalne zahteve, da bi zagotovili optimalno delovanje notranjega trga; opozarja na posebne zahteve v vsaki državi članici in neusklajenost med metodologijami, ki se uporabljajo za ocenjevanje, zaradi česar med državami članicami ni dovolj zaupanja in ponovno izvajajo ocenjevanje na podlagi lastnih modelov; poudarja, da imajo države članice pomembno vlogo pri učinkovitem izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009; poudarja, da učinkovite registracije prinašajo koristi, tudi hitrejši dostop do fitofarmacevtskih sredstev in alternativ z majhnim tveganjem; meni, da je nujno treba izboljšati harmonizacijo zakonodaje o dajanju fitosanitarnih sredstev v promet znotraj Unije, da bi preprečili izkrivljanje konkurence; poudarja, da bi moral biti namen celovitega izvajanja veljavne zakonodaje, da bi preprečili podvajanje dela in kmetom brez nepotrebnega odlašanja dali na voljo nove snovi;

26.  pozdravlja zamisel in cilje sistema registracije po območjih, a priznava, da bi se ti cilji morda lahko učinkoviteje dosegli z enotnim sistemom registracije na ravni Unije; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo mogoče časovno in stroškovno učinkovitost postopka registracije povečati, če bi izboljšali sedanji sistem (npr. z bolj usklajeno metodologijo, modeli in zahtevami za uporabo in/ali z uvedbo obvezne registracije za celo območje po pozitivni oceni območne države članice poročevalke) ali z vzpostavitvijo enotnega sistema odobritev na ravni Unije;

27.  pozdravlja zamisel in cilje sistema registracij po območjih in želi opomniti, da bi moral ta sistem načeloma pripomoči k časovno in stroškovno učinkovitejši registraciji fitofarmacevtskih sredstev za vse udeležene; poudarja, da bi moralo ocenjevanje vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev po območjih, ki vlagateljem omogoča, da za pripravo ocene predlagajo le eno območno državo članico poročevalko, pripomoči k temu, da bi zadevne države članice s pomočjo sodelovanja sprejele sklep v roku 120 dni po tem, ko država članica poročevalka izda poročilo o registraciji; je zaskrbljen, da bo zaradi sistematičnih zamud v procesu registracije in vse pogostejšo uporabo izrednih registracij v praksi zelo težko uveljaviti te koristi ali ji celo ne bo mogoče uveljaviti; poziva države članice, da dodobra izkoristijo priložnost za delitev dela, ki jo omogoča sistem registracij po območjih, in spodbuja Komisijo in pristojne organe, naj države članice pri tem podprejo;

28.  poudarja, da je bil namen postopka vzajemnega priznavanja med državami članicami na točno določenem geografskem območju v okviru enotnega trga poenostaviti postopke in povečati zaupanje med državami članicami; meni, da je izvajanje postopka vzajemnega priznavanja pomembno orodje za boljšo delitev dela in zagotavljanje upoštevanja rokov, obenem pa tudi za čim večje zagotovljeno varstvo za uporabnike, saj predlagateljem omogoča, da zaprosijo za dovoljenje v drugi državi članici za isto sredstvo za iste kmetijske prakse na podlagi ocene, ki je bila opravljene že pri izdaji dovoljenja v izvorni državi članici, ta pa mora vedno prevzeti odgovornost za oceno, ki jo izda državi članici, ki uporabljajo vzajemno priznavanje;

29.  meni, da glede na razlike v praksah med državami članicami in glede na seznam dejansko dovoljenih proizvodov cilji niso bili doseženi; želi opozoriti, da načela vzajemnega priznavanja ne bo mogoče zares uveljavljati, če bodo še naprej vztrajala velika razhajanja med državami članicami pri registriranih fitofarmacevtskih sredstvih in nezaupanje med njimi; zato poziva Komisijo, naj izboljša delovanje sistema vzajemnega priznavanja, in sicer v dveh korakih:

a) s pregledom postopka vzajemnega priznavanja, da bi povečali učinkovitost sistema ter izboljšali njegovo izvajanje, upoštevanje rokov in zaupanje med državami članicami;

b) z oceno učinka, v kateri bi analizirala, ali bi bilo izvedljivo uvesti postopek registracije fitofarmacevtskih sredstev (po možnosti na evropski ravni, kar bi usklajevala Komisija) ob upoštevanju geografskih posebnosti, tako da bi harmonizirali pravila med državami članicami ter močno znižali stroške in skrajšali roke, z okrepljenim notranjim trgom fitofarmacevtskih sredstev pa rešili tudi probleme nelojalne konkurence, pri čemer je treba upoštevati, da takšen postopek registracije ne bo izvedljiv brez ustreznih proračunskih sredstev in strokovnega znanja držav članic;

30.  pričakuje, da bo ocena učinka potrdila, ali bi z uvedbo enotnega organa na ravni EU, ki bi bil odgovoren za vse vidike v zvezi z ocenjevanjem in odobritvami aktivnih snovi, preprečili podvajanje dela, znatno znižali stroške in upravno breme ter zagotovili visoko in enotno raven varstva okolja in zdravja ljudi ter za ocenjevanje in registracijo aktivnih snovi omogočili sistem „vse na enem mestu“;

31.  meni, da bi lahko usklajen postopek registracije fitofarmacevtskih sredstev na evropski ravni pripomogel k skupnim rešitvam za manjše kmetije, ki naletijo na tehnične zastoje zaradi stroškov registracije ter premalo naložb in raziskav zasebnih in javnih deležnikov;

32.  se zaveda, da zaradi premajhnega usklajevanja med državami članicami prihaja do podvajanja dela, kar povzroča neučinkovite izdatke in upravno breme;

33.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kmetom zaradi le majhnega števila novih aktivnih snovi, odobrenih od uvedbe Uredbe (ES) št. 1107/2009, na voljo manj orodij; želi Komisijo in države članice spomniti, da je pomembno, predvsem z javno-zasebnimi partnerstvi, financirati raziskave in inovacije za iskanje ustreznih vzdržnih, varnih in učinkovitih rešitev za varstvo rastlin v okoljskem, zdravstvenem in gospodarskem smislu, in poudarja, da je treba kmetom svetovati o izvajanju teh alternativnih rešitev ter jim s tem omogočiti, da bodo zmanjšali svojo porabo fitofarmacevtskih sredstev, pa tudi zagotoviti, da bo trajnostno kmetijstvo zadostilo potrebam naraščajočega svetovnega prebivalstva in odgovorilo na okoljske in zdravstvene pomisleke; ugotavlja, da raziskave in tehnologija pomembno prispevajo k večji razpoložljivosti orodij za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi v kmetijstvu – na primer preprečevanje odpornosti;

34.  pozdravlja prizadevanja Komisije, ki je oblikovala orodje za usklajevanje odobritev fitofarmacevtskih sredstev za manjše uporabe, vendar opozarja, da je treba za te namene zagotoviti večjo dostopnost aktivnih snovi in da „manjše uporabe“ za številne države članice zajemajo veliko večino pridelkov;

35.  meni, da bi bilo treba prilagoditi tudi Uredbo (ES) št. 1107/2009, da bi bolje upoštevala snovi, ki se sicer ne obravnavajo kot fitofarmacevtska sredstva, se pa uporabljajo za zaščito rastlin in jih v tem primeru ureja ta uredba; te snovi so zanimive alternative za integrirane metode pridelave in nekatera biološka sredstva za zatiranje škodljivih organizmov;

36.  pozdravlja vzpostavitev instrumenta za usklajevanje manjše uporabe kot foruma za boljše usklajevanje med državami članicami, organizacijami pridelovalcev in industrijo pri razvijanju rešitev za manjšo uporabo; poudarja, da je potrebno dolgotrajno in vzdržno financiranje tega instrumenta;

37.  države članice poziva k izmenjavi informacij in dobre prakse o rezultatih raziskav v zvezi z bojem proti organizmom, škodljivim za poljščine, saj lahko tako prispevajo k alternativnim trajnostnim rešitvam na področju okolja, zdravja in gospodarstva;

38.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti vlogi malih in srednjih podjetij pri razvoju novih proizvodov, saj jim pogosto primanjkuje obsežnih sredstev, ki so potrebna v procesu razvoja in odobritev novih snovi;

39.  poziva Komisijo, naj poveča usklajevanje med državami članicami pri pripravi podatkov, zlasti podatkov o ostankih;

40.  meni, da bi morala za pridelke, uvožene iz držav zunaj EU, ki so bili pridelani z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, veljati enako stroga merila kot za pridelke iz EU; je zaskrbljen, da se za pridelavo uvoženih pridelkov morda uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki v EU niso registrirana;

41.  poziva Komisijo, naj predlaga vseevropski sistem registracije za manjšo uporabo in posebne poljščine ter skupni seznam velikih/manjših poljščin, ki bi se uporabljal na ravni EU;

42.  meni, da imajo lahko pesticidi z majhnim tveganjem pomembno vlogo pri integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, in poziva, naj se te snovi registrirajo po pospešenem postopku, da bi olajšali njihovo uporabo v strategijah za zaščito poljščin.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

11

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Karin Kadenbach, Elsi Katainen, Anthea McIntyre, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Miguel Viegas

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Krzysztof Hetman

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Ulrike Müller

ECR

Jørn Dohrmann, Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk, Anthea McIntyre

NI

Diane Dodds

PPE

Richard Ashworth, Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Karine Gloanec Maurin, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Maria Gabriela Zoană

11

-

EFDD

John Stuart Agnew, Giulia Moi, Marco Zullo

ENF

Philippe Loiseau

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez, Miguel Viegas

VERTS/ALE

José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

1

0

S&D

Marc Tarabella

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Gl. FAO (2015): The State of Food Security in the World (Stanje na področju svetovne prehranske varnosti); http://www.fao.org/3/a-i4646e.pdf

(2)

SWD(2018)0038.

(3)

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2011, Francija proti Komisiji, T-257/07, ECLI:EU:T:2004:444.

(4)

SWD(2018)0038.

(5)

https://www.eca.europa.eu/Lists/News/NEWS1210_11/NEWS1210_11_EN.PDF

(6)

https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/corporate_publications/files/policy_independence.pdf


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

10.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

2

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Alojz Peterle, Christel Schaldemose, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marc Joulaud, Stanisław Ożóg


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

48

+

ALDE

Catherine Bearder, Jan Huitema, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries

ECR

Mark Demesmaeker

EFDD

Piernicola Pedicini

ENF

Sylvie Goddyn

GUE/NGL

Stefan Eck, Anja Hazekamp, Merja Kyllönen

NI

Zoltán Balczó

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Marc Joulaud, Giovanni La Via, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle, Annie Schreijer-Pierik, Adina-Ioana Vălean

S&D

Guillaume Balas, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Daciana Octavia Sârbu, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Davor Škrlec, Keith Taylor

2

-

EFDD

Julie Reid

PPE

Julie Girling

8

0

ECR

Arne Gericke, Urszula Krupa, Stanisław Ożóg, Bolesław G. Piecha, John Procter

PPE

Karl-Heinz Florenz, György Hölvényi, Renate Sommer

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 29. avgust 2018Pravno obvestilo