POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU
21.8.2018 - (COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD)) - ***I
Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Angelika Niebler
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU
(COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0723),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0475/2016),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0269/2018),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Cilj te direktive je odpraviti ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin, kot sta prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi zakonodajami in postopki na področju preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. Namen te direktive je odpraviti take ovire z zagotovitvijo, da imajo podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje; da imajo pošteni prezadolženi podjetniki drugo priložnost po popolnem odpustu dolga po razumnem obdobju ter da se izboljša učinkovitost postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnost in postopkov za odpust dolga, zlasti z namenom skrajšanja njihovega trajanja. |
(1) Cilj te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in odpraviti ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin, kot sta prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi zakonodajami in postopki na področju preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. Namen te direktive je brez poseganja v temeljne pravice in svoboščine delavcev odpraviti take ovire z zagotovitvijo, da imajo podjetja in podjetniki v finančnih težavah, ki so sposobni preživeti, tudi posamezni podjetniki, katerih dejavnost je ekonomsko vzdržna, dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje; da imajo pošteni prezadolženi podjetniki drugo priložnost po popolnem odpustu dolga po tem, ko opravijo postopek v primeru insolventnosti ter da se izboljša učinkovitost postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnost in postopkov za odpust dolga, zlasti z namenom skrajšanja njihovega trajanja. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Prestrukturiranje bi moralo podjetjem v finančnih težavah omogočiti, da v celoti ali delno nadaljujejo poslovanje, tako da se spremenijo sestava, pogoji ali struktura sredstev in obveznosti ali njihova struktura kapitala, vključno s prodajo premoženja ali delov podjetja. Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali podjetjem predvsem omogočiti, da se prestrukturirajo v zgodnji fazi in se tako izognejo insolventnosti. Z navedenimi okviri bi se morala povišati skupna vrednost za upnike, lastnike in gospodarstvo kot celoto ter preprečiti nepotrebne izgube delovnih mest ter znanja in spretnosti. Prav tako bi morali preprečevati kopičenje slabih posojil. V postopku prestrukturiranja bi morale biti zaščitene pravice vseh zadevnih strank. Hkrati bi bilo treba neuspešna podjetja, ki nimajo možnosti preživetja, čim hitreje likvidirati. |
(2) Prestrukturiranje in rezultati ustreznih in izvedljivih izvedenskih poročil bi morali podjetjem v finančnih težavah in osebno odgovornim podjetnikom omogočiti, da v celoti ali delno nadaljujejo poslovanje, tako da se spremenijo sestava, pogoji ali struktura sredstev in obveznosti ali njihova struktura kapitala, vključno s prodajo premoženja, podjetja ali njegovih delov. Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali podjetjem predvsem omogočiti, da se hitro prestrukturirajo v zgodnji fazi in se tako izognejo insolventnosti in likvidaciji podjetij, ki so sposobna preživeti. Z navedenimi hitrimi preventivnimi okviri bi morali preprečevati izgube delovnih mest ter znanja in spretnosti in čim bolj povečati skupno vrednost za upnike, lastnike in gospodarstvo kot celoto. Prav tako bi morali preprečevati kopičenje slabih posojil. V postopku prestrukturiranja bi morale biti zaščitene pravice vseh zadevnih strank, vključno s pravicami delavcev. Hkrati bi bilo treba neuspešna podjetja, ki nimajo možnosti preživetja, čim hitreje likvidirati. S hitrimi postopki preventivnega prestrukturiranja bi zagotovili ukrepanje, preden bi podjetja prenehala odplačevati svoja posojila, s čimer bi se zmanjšalo tveganje za nastanek slabih posojil v cikličnih recesijah in zmanjšal negativni učinek na finančni sektor. Velik delež podjetij in delovnih mest bi bilo mogoče rešiti, če bi v vseh državah članicah, kjer imajo poslovne enote, premoženje ali upnike, obstajali preventivni postopki. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Med državami članicami obstajajo razlike glede obsega postopkov, ki so dolžnikom v finančnih težavah na voljo za prestrukturiranje njihove dejavnosti. V nekaterih državah članicah je obseg teh postopkov omejen, tako da se lahko podjetja prestrukturirajo šele razmeroma pozno, že v okviru postopka v primeru insolventnosti. V drugih državah članicah je prestrukturiranje sicer mogoče že prej, vendar postopki, ki so na voljo, niso tako učinkoviti, kot bi lahko bili, oziroma so zelo formalni in zlasti omejujejo uporabo izvensodnih postopkov. Tudi nacionalna pravila, ki podjetnikom dajejo drugo priložnost, zlasti z odobritvijo odpusta dolgov, nastalih pri njihovem poslovanju, se med državami članicami razlikujejo po trajanju preizkusnega obdobja za odpust dolgov in pogojih za odobritev takega odpusta. |
(3) Med državami članicami obstajajo razlike glede obsega postopkov, ki so dolžnikom v finančnih težavah na voljo za prestrukturiranje njihove dejavnosti. V nekaterih državah članicah je obseg teh postopkov omejen, tako da se lahko podjetja prestrukturirajo šele razmeroma pozno, že v okviru postopka v primeru insolventnosti. V drugih državah članicah je prestrukturiranje sicer mogoče že prej, vendar postopki, ki so na voljo, niso tako učinkoviti, kot bi lahko bili, oziroma so zelo formalni in zlasti omejujejo uporabo izvensodnih postopkov. Preventivne rešitve se v sodobnem insolvenčnem pravu vse pogosteje uporabljajo. Prednost imajo pristopi, katerih cilj je – v nasprotju s klasičnim pristopom, ki je namenjen likvidaciji podjetja v težavah – sanacija podjetja ali vsaj rešitev njegovih enot, ki so ekonomsko še sposobne preživeti. Ta praksa pogosto pomaga ohranjati delovna mesta ali zmanjšati nepotrebno izgubo delovnih mest. Tudi nacionalna pravila, ki podjetnikom dajejo drugo priložnost, zlasti z odobritvijo odpusta dolgov, nastalih pri njihovem poslovanju, se med državami članicami razlikujejo po trajanju preizkusnega obdobja za odpust dolgov in pogojih za odobritev takega odpusta. Poleg tega je stopnja vključenosti sodnih ali upravnih organov ali oseb, ki jih ti organi imenujejo, zelo različna, od minimalne udeležbe v nekaterih državah članicah do polne udeležbe v drugih. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Predolgo trajanje postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov v več državah članicah je pomemben dejavnik, ki povzroča nizke stopnje poplačila in vlagatelje odvrača od poslovanja v jurisdikcijah, kjer lahko postopki trajajo predolgo. |
(5) Predolgo trajanje postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov v več državah članicah je pomemben dejavnik, ki povzroča nizke stopnje poplačila in vlagatelje odvrača od poslovanja v jurisdikcijah, kjer lahko postopki trajajo predolgo in so neupravičeno dragi. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Vse te razlike prinašajo dodatne stroške za vlagatelje pri ocenjevanju tveganj dolžnikov, ki vstopajo v finančne težave, v eni ali več državah članicah in stroške prestrukturiranja podjetij, ki imajo poslovne enote, upnike ali premoženje v drugih državah članicah, kot očitno velja pri prestrukturiranju mednarodnih skupin podjetij. Številni vlagatelji kot glavni razlog za to, da ne vlagajo v poslovno razmerje s subjektom zunaj svoje države ali vstopijo vanj, navajajo negotovost glede pravil o insolventnosti ali tveganje dolgotrajnih ali zapletenih postopkov v primeru insolventnosti v drugi državi. |
(6) Vse te razlike prinašajo dodatne stroške za vlagatelje pri ocenjevanju tveganj dolžnikov, ki vstopajo v finančne težave, v eni ali več državah članicah ali pri ocenjevanju tveganj, povezanih s ponovnim začetkom izvajanja rentabilnih dejavnosti podjetij v težavah, in stroške prestrukturiranja podjetij, ki imajo poslovne enote, upnike ali premoženje v drugih državah članicah, kot očitno velja pri prestrukturiranju mednarodnih skupin podjetij. Številni vlagatelji kot glavni razlog za to, da ne vlagajo v poslovno razmerje s subjektom zunaj svoje države ali vstopijo vanj, navajajo negotovost glede pravil o insolventnosti ali tveganje dolgotrajnih ali zapletenih postopkov v primeru insolventnosti v drugi državi. Ta negotovost ima torej odvračilni učinek, ki ovira tudi svobodo ustanavljanja podjetij in spodbujanje podjetništva ter škodi pravilnemu delovanju notranjega trga. Zlasti mala in srednja podjetja v večini primerov nimajo sredstev za ocenjevanje tveganj, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Navedene razlike vodijo do neenakih pogojev za dostop do posojila in neenakih stopenj poplačila v državah članicah. Zato je za dobro delujoč enotni trg na splošno in zlasti za delujočo unijo kapitalskih trgov nujno potrebna višja stopnja usklajenosti na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. |
7. Navedene razlike vodijo do neenakih pogojev za dostop do posojila in neenakih stopenj poplačila v državah članicah. Zato je za dobro delujoč enotni trg na splošno in zlasti za delujočo unijo kapitalskih trgov, pa tudi za rentabilnost gospodarskih dejavnosti ter posledično ohranitev in ustvarjanje delovnih mest nujno potrebna višja stopnja usklajenosti na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. Hkrati bi večja usklajenost še bolj prispevala k oblikovanju skupnega trgovinskega prava Unije. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Splošno uveljavljeno je mnenje, da je treba pri vsakem postopku prestrukturiranja, zlasti če je večjega obsega in ima znaten učinek, deležnikom podati obrazložitev in utemeljitev glede izbire ukrepov, predvidenih v zvezi s cilji in alternativnimi možnostmi, ter pri tem spoštovati celovito in ustrezno udeležbo predstavnikov delavcev na vseh ravneh. Obrazložitev in utemeljitev bi morali biti pravočasno pripravljeni, da se deležniki lahko pripravijo na posvetovanja, preden podjetje sprejme odločitev1a. |
|
|
_________________ |
|
|
1a Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005. Obveščanje zaposlenih in posvetovanje z njimi ter predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
13. Zlasti mala in srednja podjetja bi morala imeti koristi od bolj usklajenega pristopa na ravni Unije, saj nimajo potrebnih virov, da bi pokrila visoke stroške prestrukturiranja in izkoristila učinkovitejše postopke prestrukturiranja v nekaterih državah članicah. Mala in srednja podjetja, zlasti ko se srečujejo s finančnimi težavami, pogosto nimajo sredstev, da bi najela strokovno svetovanje, zato bi bilo treba vzpostaviti orodja za zgodnje opozarjanje, ki bi dolžnike opozorila na nujnost ukrepanja. Za pomoč takim podjetjem, da se prestrukturirajo po nizkih stroških, bi bilo treba na nacionalni ravni pripraviti tudi vzorce načrtov prestrukturiranja in jih dati na voljo na spletu. Dolžniki bi morali imeti možnost, da jih uporabljajo ter prilagodijo svojim potrebam in posebnostim svoje dejavnosti. |
13. Podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij v Uniji, bi morala imeti koristi od bolj usklajenega pristopa na ravni Unije, saj je nesorazmerno bolj verjetno, da se bodo znašla v postopku likvidacije, namesto da bi bila predmet prestrukturiranja, in morajo v čezmejnih postopkih, v primerjavi z domačimi postopki, nositi dvakrat višje stroške kot večja podjetja. Mala in srednja podjetja, zlasti ko se srečujejo s finančnimi težavami, pa tudi predstavniki delavcev, pogosto nimajo potrebnih sredstev, da bi pokrila visoke stroške prestrukturiranja in izkoristila učinkovitejše postopke prestrukturiranja v nekaterih državah članicah. Za pomoč takim podjetjem, da se prestrukturirajo po nizkih stroških, bi bilo treba na nacionalni ravni pripraviti kontrolne sezname načrtov prestrukturiranja in jih dati na voljo v elektronski obliki. Države članice bi morale pri pripravi takšnih kontrolnih seznamov zlasti upoštevati potrebe in posebnosti malih in srednjih podjetij. Ob upoštevanju omejenih virov malih in srednje velikih podjetij za zaposlovanje strokovnjakov bi bilo treba vzpostaviti orodja za zgodnje opozarjanje, ki bi dolžnike opozorila, da je nujno hitro ukrepanje. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Upniki in delavci bi morali imeti možnost, da predlagajo alternativni načrt prestrukturiranja. Države članice bi morale določiti pogoje, pod katerimi lahko predlagajo ta načrt. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 13 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13b) Za bolj usklajen pristop bi morala Komisija razmisliti o uvedbi registra insolventnosti v Uniji, ki bi omogočil večjo preglednost za upnike in poenostavil dostop do informacij, zlasti za mala in srednja podjetja in zaposlene. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Prezadolženost potrošnikov vzbuja veliko zaskrbljenost na gospodarskem in socialnem področju ter je tesno povezana z zmanjšanjem presežka dolga. Poleg tega pogosto ni mogoče jasno razlikovati med potrošniškimi in poslovnimi dolgovi podjetnika. Sistem druge priložnosti za podjetnike ne bi bil učinkovit, če bi moral iti podjetnik skozi ločene postopke z različnimi pogoji dostopa in preizkusnimi dobami za odpust dolgov, da bi mu bili odpuščeni njegovi osebni poslovni in neposlovni dolgovi. Iz teh razlogov bi morale imeti države članice možnost, da določbe o odpustu dolgov uporabijo tudi za potrošnike, čeprav ta direktiva ne vključuje zavezujočih pravil o prezadolženosti potrošnikov. |
(15) Prezadolženost potrošnikov vzbuja veliko zaskrbljenost na gospodarskem in socialnem področju ter je tesno povezana z zmanjšanjem presežka dolga. Poleg tega pogosto ni mogoče jasno razlikovati med potrošniškimi in poslovnimi dolgovi podjetnika. Sistem druge priložnosti za podjetnike ne bi bil učinkovit, če bi moral iti podjetnik skozi ločene postopke z različnimi pogoji dostopa in preizkusnimi dobami za odpust dolgov, da bi mu bili odpuščeni njegovi osebni poslovni in neposlovni dolgovi. Iz teh razlogov bi bilo priporočljivo, da države članice čim prej začnejo uporabljati določbe o odpustu dolgov tudi za potrošnike, čeprav ta direktiva ne vključuje zavezujočih pravil o prezadolženosti potrošnikov. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) Da bi dosegle večjo jasnost, bi morale države članice in Komisija izvesti študijo, s katero bi opredelile ključne kazalnike osebne prezadolženosti. Glede na rezultate te študije bi morale države članice in Komisija sprejeti ukrepe za vzpostavitev sistema orodij za zgodnje opozarjanje za prezadolženost potrošnikov. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Prej ko lahko dolžnik odkrije svoje finančne težave in ustrezno ukrepa, večja je verjetnost, da se bo izognil bližajoči se insolventnosti, ali v primeru podjetja, katerega sposobnost preživetja je trajno oslabljena, bolj organiziran in učinkovit bo postopek likvidacije. Zato bi bilo treba zagotoviti jasne informacije o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja in orodja za zgodnje opozarjanje, da bi bili dolžniki, ki se začenjajo srečevati s finančnimi težavami, spodbujeni k zgodnjemu ukrepanju. Mogoči mehanizmi zgodnjega opozarjanja bi morali vključevati računovodske dolžnosti in dolžnosti spremljanja za dolžnike ali dolžnikovo vodstvo ter dolžnosti poročanja na podlagi posojilnih pogodb. Poleg tega bi lahko bile tretje osebe z ustreznimi informacijami, kot so računovodje, davčni organi in organi socialne varnosti, na podlagi nacionalne zakonodaje spodbujene ali obvezane, da opozorijo na negativni razvoj. |
(16) Prej ko lahko dolžnik, podjetnik ali predstavnik delavcev odkrije svoje finančne težave in ustrezno ukrepa, večja je verjetnost, da se bo izognil bližajoči se insolventnosti, ali v primeru podjetja, katerega sposobnost preživetja je trajno oslabljena, bolj organiziran in učinkovit bo postopek likvidacije. Zato bi bilo treba zagotoviti jasne informacije o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja in orodjih za zgodnje opozarjanje, da bi se dolžniki, ki se začenjajo srečevati s finančnimi težavami, spodbudili k zgodnjemu ukrepanju. Mogoči mehanizmi zgodnjega opozarjanja bi morali vključevati računovodske dolžnosti in dolžnosti spremljanja za dolžnike ali dolžnikovo vodstvo ter dolžnosti poročanja na podlagi posojilnih pogodb. Poleg tega bi se lahko tretje osebe z ustreznimi informacijami, kot so računovodje, davčni organi in organi socialne varnosti, na podlagi nacionalne zakonodaje spodbudile ali obvezale, da opozorijo na negativni razvoj. Predstavniki delavcev bi morali imeti dostop do ustreznih informacij in imeti pravico, da sporočijo pomisleke drugim vključenim akterjem. Države članice bi morale zagotoviti možnost uporabe novih informacijskih tehnologij za spletno obveščanje in sporočanje ter objaviti informacije o sistemu zgodnjega opozarjanja na posebnem spletišču. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Faza zgodnjega opozarjanja, s katero naj bi predvideli nastanek krize, naj bi bila dolžnikom v pomoč z opozarjanjem na težave in omogočanjem izvedbe hitre analize ter iskanjem rešitve za gospodarske in finančne težave podjetja. V ta namen ponuja različne prostovoljne vire, ne da bi ob tem vsiljevala določeno ravnanje ali krizo razkrila tretjim stranem. Zato je pomembno, da se državam članicam prepusti odločitev o omejitvah določb glede obveznega spremljanja za mala in srednja podjetja ob upoštevanju, da ta podjetja pogosto ne morejo samostojno začeti postopkov prestrukturiranja zaradi številnih dejavnikov, ki slabijo njihovo konkurenčnost, na primer da so majhna, da nimajo močnega upravljanja, učinkovitih operativnih postopkov ter virov za spremljanje in načrtovanje, pa tudi njihova zmožnost nositi stroške prestrukturiranja je manjša. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Okvir prestrukturiranja bi moral biti na voljo dolžnikom, da se jim omogoči reševanje finančnih težav v zgodnji fazi, kadar se zdi verjetno, da se lahko njihova insolventnost prepreči in zagotovi njihovo nadaljnje poslovanje. Okvir prestrukturiranja bi moral biti na voljo, preden dolžnik postane insolventen v skladu z nacionalno zakonodajo, tj. preden izpolnjuje pogoje za uvedbo kolektivnega postopka v primeru insolventnosti, ki običajno vključuje delno ali popolno odprodajo premoženja dolžnika in imenovanje likvidatorja. Preizkus sposobnosti preživetja torej ne bi smel biti določen kot predpogoj za začetek pogajanj in odobritev prekinitve postopkov izvršbe. Namesto tega bi morala biti sposobnost preživetja podjetja najpogosteje ocena, ki jo opravijo prizadeti upniki, ki se v večini strinjajo z nekaterimi prilagoditvami svojih terjatev. Da pa bi se preprečila zloraba postopkov, bi morale finančne težave dolžnika izražati verjetnost insolventnosti, načrt prestrukturiranja pa bi moral biti sposoben preprečiti dolžnikovo insolventnost in zagotoviti sposobnost preživetja podjetja. |
(17) Okvir prestrukturiranja bi moral biti na voljo dolžnikom, da se jim omogoči reševanje finančnih težav v zgodnji fazi, kadar se zdi verjetno, da se lahko njihova insolventnost prepreči in zagotovi njihovo nadaljnje poslovanje. Okvir prestrukturiranja bi moral biti na voljo, preden dolžnik postane insolventen v skladu z nacionalno zakonodajo, tj. preden izpolnjuje pogoje za uvedbo kolektivnega postopka v primeru insolventnosti, ki običajno vključuje delno ali popolno odprodajo premoženja dolžnika in imenovanje likvidatorja. Države članice bi morale imeti možnost, da omejijo dostop do omrežja za prestrukturiranje podjetjem, za katera sodišče države članice ugotovi, da so kršila računovodske ali knjigovodske obveznosti. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da na zahtevo upnikov in predstavnikov delavcev odobrijo dostop do okvirov prestrukturiranja. Preizkus sposobnosti preživetja torej ne bi smel biti določen kot predpogoj za začetek pogajanj in odobritev prekinitve postopkov izvršbe. Namesto tega bi morala biti sposobnost preživetja podjetja najpogosteje ocena, ki jo opravijo prizadeti upniki, ki se v večini strinjajo z nekaterimi prilagoditvami svojih terjatev. Da pa bi se preprečila zloraba postopkov, bi morale finančne težave dolžnika izražati verjetnost insolventnosti, načrt prestrukturiranja pa bi moral biti sposoben preprečiti dolžnikovo insolventnost in zagotoviti sposobnost preživetja podjetja. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17a) Spoštovanje računovodskih in knjigovodskih obveznosti šteje za učinkovito orodje, ki podjetjem in podjetnikom omogoča, da ugotovijo, ali jim grozi nezmožnost, da bi poravnali svoje dolgove ob zapadlosti. Primerno je, da se državam članicam omogoči, da dostop do postopka prestrukturiranja omejijo na podjetja in podjetnike, ki spoštujejo te računovodske in knjigovodske obveznosti. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Za večjo učinkovitost ter zmanjšanje zamud in znižanje stroškov bi morali nacionalni okviri preventivnega prestrukturiranja vključevati prožne postopke, pri katerih je vključenost sodnih ali upravnih organov omejena na primere, ko je nujna in sorazmerna za zaščito interesov upnikov in drugih zainteresiranih strani, ki jih bo prestrukturiranje verjetno zadevalo. Dolžniki bi v izogib nepotrebnim stroškom in zaradi zgodnje narave postopka načeloma morali ohraniti nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. Imenovanje upravitelja prestrukturiranja, bodisi mediatorja v podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja bodisi stečajnega upravitelja, ki nadzira dolžnikovo ukrepanje, ne bi smelo biti obvezno v vsakem primeru, ampak opravljeno za vsak primer posebej glede na okoliščine zadeve ali dolžnikove posebne potrebe. Poleg tega se ne bi smel nujno zahtevati sklep sodišča o uvedbi postopka prestrukturiranja, saj je lahko ta postopek neformalen, če niso prizadete pravice tretjih oseb. Vendar bi bilo treba zagotoviti določeno stopnjo nadzora, kadar je to potrebno za zaščito legitimnih interesov enega ali več upnikov ali druge zainteresirane strani. To lahko velja zlasti, kadar sodni ali upravni organ odobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe ali kadar se zdi nujno, da se razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, naloži načrt prestrukturiranja. |
(18) Za večjo učinkovitost ter zmanjšanje zamud in znižanje stroškov bi morali nacionalni okviri preventivnega prestrukturiranja vključevati prožne postopke, pri katerih je vključenost sodnih ali upravnih organov omejena na primere, ko je nujna in sorazmerna za zaščito interesov upnikov in drugih zainteresiranih strani, ki jih bo prestrukturiranje verjetno zadevalo. Dolžniki bi v izogib nepotrebnim stroškom in zaradi zgodnje narave postopka načeloma morali ohraniti nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. Imenovanje upravitelja prestrukturiranja, bodisi mediatorja v podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja bodisi stečajnega upravitelja, ki nadzira dolžnikovo ukrepanje, ne bi smelo biti obvezno v vsakem primeru, ampak opravljeno za vsak primer posebej glede na okoliščine zadeve ali dolžnikove posebne potrebe. Opredelitev pogojev za ta imenovanja bi bilo treba prepustiti državam članicam. Vendar bi bilo treba imenovati upravitelja prestrukturiranja, če se odobri prekinitev, če mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja z vsiljenjem odločitve razredom upnikov ali če to zahteva dolžnik ali večina upnikov. Poleg tega se ne bi smel nujno zahtevati sklep sodišča o uvedbi postopka prestrukturiranja, saj je lahko ta postopek neformalen, če niso prizadete pravice tretjih oseb. Vendar bi bilo treba zagotoviti določeno stopnjo nadzora, kadar je to potrebno za zaščito legitimnih interesov enega ali več upnikov ali druge zainteresirane strani. To lahko velja zlasti, kadar sodni ali upravni organ odobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe ali kadar se zdi nujno, da se razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, naloži načrt prestrukturiranja. Države članice bi morale zagotoviti tudi, da se predstavnikom delavcev zagotovijo jasne in pregledne informacije. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Dolžnik bi moral imeti možnost od sodnega ali upravnega organa zahtevati začasno prekinitev posameznih postopkov izvršbe, s katero bi morala biti odložena tudi obveznost vložitve predloga za začetek postopkov v primeru insolventnosti, če bi taka dejanja lahko škodovala pogajanjem in ovirala možnosti za prestrukturiranje dolžnikovega podjetja. Prekinitev izvršbe bi lahko bila splošna, tj. za vse upnike, ali usmerjena na posamezne upnike. Da bi se zagotovilo pravično ravnotežje med pravicami dolžnika in upnikov, bi morala biti prekinitev odobrena za največ štiri mesece. Vendar bo za zapletena prestrukturiranja morda potrebnega veča časa. Države članice lahko odločijo, da lahko sodni ali upravni organ v takih primerih odobri podaljšanja tega obdobja, če obstajajo dokazi, da pogajanja o načrtu prestrukturiranja napredujejo in da upniki niso nepravično oškodovani. Če se odobrijo dodatna podaljšanja, bi moral biti sodni ali upravni organ prepričan, da obstaja velika verjetnost, da bo načrt sprejet. Države članice bi morale zagotoviti, da je kakršna koli zahteva za podaljšanje začetnega trajanja prekinitve vložena v razumnem roku, da bi lahko sodni ali upravni organi pravočasno sprejeli odločitev. Če sodni ali upravni organ ne sprejme odločitve o podaljšanju prekinitve izvršbe, preden se ta izteče, bi morali učinki prekinitve prenehati na dan, ko se izteče obdobje prekinitve. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti skupno obdobje prekinitve omejeno na dvanajst mesecev. |
(19) Dolžnik bi moral imeti možnost od sodnega ali upravnega organa zahtevati začasno prekinitev posameznih postopkov izvršbe, če bi taka dejanja lahko škodovala pogajanjem in ovirala možnosti za prestrukturiranje dolžnikovega podjetja. Takšna zahteva bi morala biti mogoča le, če obveznost vložitve predloga za začetek postopka v primeru insolventnosti še ni nastala. Prekinitev izvršbe bi lahko bila splošna, tj. za vse upnike, ali usmerjena na posamezne upnike, vendar zgolj tiste, ki so vključeni v pogajanja. Da bi se zagotovilo pravično ravnotežje med pravicami dolžnika in upnikov, bi morala biti prekinitev odobrena za največ štiri mesece. Vendar bo za zapletena prestrukturiranja morda potrebnega veča časa. Države članice lahko odločijo, da lahko sodni ali upravni organ v takih primerih odobri podaljšanja tega obdobja, če obstajajo dokazi, da pogajanja o načrtu prestrukturiranja napredujejo in da upniki niso nepravično oškodovani. Države članice bi morale določiti nadaljnje pogoje za podaljšanje prekinitve. Če se odobrijo dodatna podaljšanja, bi moral biti sodni ali upravni organ prepričan, da obstaja velika verjetnost, da bo načrt sprejet. Države članice bi morale zagotoviti, da je kakršna koli zahteva za podaljšanje začetnega trajanja prekinitve vložena v razumnem roku, da bi lahko sodni ali upravni organi pravočasno sprejeli odločitev. Če sodni ali upravni organ ne sprejme odločitve o podaljšanju prekinitve izvršbe, preden se ta izteče, bi morali učinki prekinitve prenehati na dan, ko se izteče obdobje prekinitve. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti skupno obdobje prekinitve omejeno na deset mesecev. Če pa je družba svoj registrirani sedež prenesla v drugo državo članico v treh mesecih pred vložitvijo vloge za prekinitev, bi moralo biti celotno obdobje prekinitve omejeno na dva meseca. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Za zagotovitev, da upniki ne utrpijo škode, prekinitev postopkov izvršbe ne bi smela biti odobrena ali, če je odobrena, ne bi smela biti podaljšana ali pa bi morala biti odpravljena, če nepravično škoduje upnikom. Sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali obstaja nepravična škoda za upnike, upoštevajo, ali bo s prekinitvijo ohranjena skupna vrednost premoženja, ali dolžnik ravna v slabi veri ali namerava povzročiti škodo oziroma ali na splošno ravna v nasprotju z upravičenimi pričakovanji vseh upnikov. Prekinitev bi posameznemu upniku ali razredu upnikov nepravično škodovala, če bi bile na primer njihove terjatve zaradi prekinitve v bistveno slabšem položaju, kot če prekinitev ne bi bila odobrena, ali če bi bil posameznik postavljen v slabši položaj kot drugi upniki v podobnem položaju. |
(20) Za zagotovitev, da upniki ne utrpijo škode, prekinitev postopkov izvršbe ne bi smela biti odobrena ali, če je odobrena, ne bi smela biti podaljšana ali pa bi morala biti odpravljena, če nepravično škoduje upnikom, ali če je že nastala zakonska obveznost dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka v primeru insolventnosti. Sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali obstaja nepravična škoda za upnike, upoštevajo, ali bo s prekinitvijo ohranjena skupna vrednost premoženja, ali dolžnik ravna v slabi veri ali namerava povzročiti škodo oziroma ali na splošno ravna v nasprotju z upravičenimi pričakovanji vseh upnikov. Prekinitev bi posameznemu upniku ali razredu upnikov nepravično škodovala, če bi bile na primer njihove terjatve zaradi prekinitve v bistveno slabšem položaju, kot če prekinitev ne bi bila odobrena, ali če bi bil posameznik postavljen v slabši položaj kot drugi upniki v podobnem položaju. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Upniki bi morali imeti pravico izpodbijati prekinitev, ko jo sodni ali upravni organ odobri. Kadar prekinitev ni več potrebna, da bi se olajšalo sprejetje načrta prestrukturiranja, ker je na primer jasno, da večina upnikov ne podpira prestrukturiranja, kot se zahteva z nacionalno zakonodajo, bi morali upniki imeti tudi možnost, da zahtevajo odpravo prekinitve. |
(23) Upniki bi morali imeti pravico izpodbijati prekinitev, ko jo sodni ali upravni organ odobri. Kadar prekinitev ni več potrebna, da bi se olajšalo sprejetje načrta prestrukturiranja, ker je na primer jasno, da večina upnikov ne podpira prestrukturiranja, kot se zahteva z nacionalno zakonodajo, bi morali upniki imeti tudi možnost, da zahtevajo odpravo prekinitve. Prav tako bi morali imeti posamezni upniki ali razred upnikov enako pravico izpodbijati prekinitev, če jih načrt neupravičeno oškoduje ali če so ranljivi upniki, ki se soočajo s precejšnjimi gospodarskimi težavami. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Vsi upniki, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, in lastniki kapitala, kadar to dopušča nacionalna zakonodaja, bi morali imeti pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja. Stranke, ki jih načrt prestrukturiranja ne zadeva, ne bi smele imeti glasovalnih pravic v zvezi z načrtom, niti se njihova podpora ne bi smela zahtevati za odobritev kakršnega koli načrta. Glasovanje lahko poteka kot formalni postopek glasovanja ali kot posvetovanje in dogovor s potrebno večino prizadetih strank. Kadar glasovanje poteka kot posvetovanje in dogovor, bi bilo treba prizadetim strankam, katerih soglasje ni bilo potrebno, kljub temu ponuditi možnost, da se pridružijo načrtu prestrukturiranja. |
(24) Vsi upniki, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, vključno z delavci, in lastniki kapitala, kadar to dopušča nacionalna zakonodaja, bi morali imeti pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja. Stranke, ki jih načrt prestrukturiranja ne zadeva, ne bi smele imeti glasovalnih pravic v zvezi z načrtom, niti se njihova podpora ne bi smela zahtevati za odobritev kakršnega koli načrta. Glasovanje lahko poteka kot formalni postopek glasovanja ali kot posvetovanje in dogovor s potrebno večino prizadetih strank. Kadar glasovanje poteka kot posvetovanje in dogovor, bi bilo treba prizadetim strankam, katerih soglasje ni bilo potrebno, kljub temu ponuditi možnost, da se pridružijo načrtu prestrukturiranja. Države članice bi morale, kolikor to dopuščajo nacionalna zakonodaja in prakse, zagotoviti tudi, da delavci potrdijo načrt, če bi zaradi njega prišlo do spremembe organizacije dela ali pogodbene ureditve. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Za zagotovitev, da se pravice, ki so v bistvu podobne, obravnavajo enako in da se lahko načrti prestrukturiranja sprejmejo brez nepravičnega škodovanja pravicam prizadetih strank, bi bilo treba prizadete stranke obravnavati v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov v skladu z nacionalno zakonodajo. Vsaj zavarovani in nezavarovani upniki bi morali biti vedno obravnavani v ločenih razredih. Z nacionalno zakonodajo je lahko določeno, da se lahko zavarovane terjatve razdelijo v zavarovane in nezavarovane terjatve na podlagi ocene vrednosti zavarovanja. Z nacionalno zakonodajo so lahko določena tudi posebna pravila glede oblikovanja razredov, kadar bi tako oblikovanje razredov koristilo nediverzificiranim ali drugače posebno ranljivim upnikom, kot so delavci ali majhni dobavitelji. Z nacionalnimi zakonodajami bi bilo treba vsekakor zagotoviti ustrezno obravnavanje zadev, ki so zlasti pomembne za oblikovanje razredov, kot so terjatve povezanih strank, ter bi morale vključevati pravila v zvezi s pogojnimi in spornimi terjatvami. Sodni ali upravni organ bi moral preučiti oblikovanje razredov, ko je načrt prestrukturiranja predložen v potrditev, vendar bi lahko države članice določile, da lahko taki organi oblikovanje razredov preučijo tudi v zgodnejši fazi, če bi predlagatelj načrta vnaprej zahteval potrditev ali smernice. |
(25) Za zagotovitev, da se pravice, ki so v bistvu podobne, obravnavajo enako in da se lahko načrti prestrukturiranja sprejmejo brez nepravičnega škodovanja pravicam prizadetih strank, bi bilo treba prizadete stranke obravnavati v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov v skladu z nacionalno zakonodajo. Delavce bi bilo treba obravnavati kot ločen razred, če jih načrt prizadene. Vsaj zavarovani in nezavarovani upniki bi morali biti vedno obravnavani v ločenih razredih. Z nacionalno zakonodajo je lahko določeno, da se lahko zavarovane terjatve razdelijo v zavarovane in nezavarovane terjatve na podlagi ocene vrednosti zavarovanja. Z nacionalno zakonodajo so lahko določena tudi posebna pravila glede oblikovanja razredov, kadar bi tako oblikovanje razredov koristilo nediverzificiranim ali drugače posebno ranljivim upnikom, kot so delavci ali majhni dobavitelji. Z nacionalnimi zakonodajami bi bilo treba vsekakor zagotoviti ustrezno obravnavanje zadev, ki so zlasti pomembne za oblikovanje razredov, kot so terjatve povezanih strank, ter bi morale vključevati pravila v zvezi s pogojnimi in spornimi terjatvami. Sodni ali upravni organ bi moral preučiti oblikovanje razredov, ko je načrt prestrukturiranja predložen v potrditev, vendar bi lahko države članice določile, da lahko taki organi oblikovanje razredov preučijo tudi v zgodnejši fazi, če bi predlagatelj načrta vnaprej zahteval potrditev ali smernice. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Z nacionalno zakonodajo bi bilo treba določiti potrebne večine za zagotovitev, da manjšina prizadetih strank v vsakem razredu ne more ovirati sprejetja načrta prestrukturiranja, s katerim njihove pravice in interesi niso nepravično okrnjeni. Brez pravila o večini, ki zavezuje zavarovane upnike, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, zgodnje prestrukturiranje v številnih primerih ne bi bilo mogoče, na primer, kadar je potrebno finančno prestrukturiranje, vendar je podjetje sicer sposobno preživeti. Za zagotovitev, da lahko stranke soodločajo pri sprejemanju načrtov prestrukturiranja, sorazmerno z deleži, ki jih imajo v podjetju, bi morala potrebna večina temeljiti na višini terjatev upnikov ali deležev lastnikov kapitala v katerem koli danem razredu. |
(26) Z nacionalno zakonodajo bi bilo treba določiti potrebne večine za zagotovitev, da manjšina prizadetih strank v vsakem razredu ne more ovirati sprejetja načrta prestrukturiranja, s katerim njihove pravice in interesi niso nepravično okrnjeni. Brez pravila o večini, ki zavezuje zavarovane upnike, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, zgodnje prestrukturiranje v številnih primerih ne bi bilo mogoče, na primer, kadar je potrebno finančno prestrukturiranje, vendar je podjetje sicer sposobno preživeti. Za zagotovitev, da bodo vse stranke pri sprejemanju načrtov prestrukturiranja obravnavane pošteno, bi morala potrebna večina zastopati tako večino glede na višino terjatev upnikov ali delež lastnikov kapitala v katerem koli danem razredu kot večino upnikov v tem razredu. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Medtem ko bi bilo treba načrt prestrukturiranja vedno šteti za sprejet, če ga podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, lahko sodni ali upravni organ še vedno potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga ne podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, če ga podpira vsaj en prizadeti razred upnikov in če razredi, ki ne soglašajo z njim, na podlagi predlaganega načrta niso nepravično oškodovani (mehanizem vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom). Zlasti bi bilo treba pri načrtu upoštevati pravilo absolutne prednosti, ki zagotavlja, da je razred upnikov, ki ne soglašajo z njim, v celoti poplačan, preden so lahko upniki nižjega razreda upravičeni do kakršne koli razdelitve ali ohranijo kakršen koli interes na podlagi načrta prestrukturiranja. Pravilo absolutne prednosti je podlaga za razdelitev vrednosti med upnike pri prestrukturiranju. Posledica pravila absolutne prednosti je, da noben razred upnikov ne more na podlagi načrta prestrukturiranja prejeti ali ohraniti ekonomskih vrednosti ali koristi, ki presegajo celotni znesek terjatev ali deležev takega razreda. Na podlagi pravila absolutne prednosti je mogoče glede na strukturo kapitala podjetja v prestrukturiranju razdelitev vrednosti, ki jo bodo stranke prejele na podlagi načrta prestrukturiranja, določiti glede na vrednost delujočega podjetja. |
(28) Medtem ko bi bilo treba načrt prestrukturiranja vedno šteti za sprejet, če ga podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu in večina upnikov, lahko sodni ali upravni organ še vedno potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga ne podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, če ga podpira večina prizadetih upnikov in če razredi, ki ne soglašajo z njim, na podlagi predlaganega načrta niso nepravično oškodovani (mehanizem vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom). Tako potrditev bi bilo treba zahtevati tudi, če gre pri načrtu za več kot 25-odstotno izgubo delovne sile. Zlasti bi bilo treba pri načrtu upoštevati pravilo absolutne prednosti, ki zagotavlja, da je razred upnikov, ki ne soglašajo z njim, v celoti poplačan, preden so lahko upniki nižjega razreda upravičeni do kakršne koli razdelitve ali ohranijo kakršen koli interes na podlagi načrta prestrukturiranja. Pravilo absolutne prednosti je podlaga za razdelitev vrednosti med upnike pri prestrukturiranju. Posledica pravila absolutne prednosti je, da noben razred upnikov ne more na podlagi načrta prestrukturiranja prejeti ali ohraniti ekonomskih vrednosti ali koristi, ki presegajo celotni znesek terjatev ali deležev takega razreda. Na podlagi pravila absolutne prednosti je mogoče glede na strukturo kapitala podjetja v prestrukturiranju razdelitev vrednosti, ki jo bodo stranke prejele na podlagi načrta prestrukturiranja, določiti glede na vrednost delujočega podjetja. Poleg tega bi morala biti pogoj za potrditev ustrezna informiranost predstavnikov delavcev. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Čeprav bi bilo treba zaščititi legitimne interese delničarjev ali drugih lastnikov kapitala, bi morale države članice zagotoviti, da delničarji ne morejo nerazumno blokirati sprejetja načrtov prestrukturiranja, s katerimi bi bila obnovljena dolžnikova sposobnost preživetja. Na primer, sprejetje načrta prestrukturiranja ne bi smelo biti odvisno od soglasja lastnikov kapitala z izgubo, tj. lastnikov kapitala, ki po oceni vrednosti podjetja ne bi prejeli nobenega plačila ali drugega nadomestila, če bi bila uporabljena običajna razvrstitev prednosti pri likvidaciji. Države članice lahko uporabijo različna sredstva za dosego tega cilja, lahko se na primer odločijo, da lastnikom kapitala ne podelijo pravice do glasovanja o načrtu prestrukturiranja. Kadar pa lastniki kapitala imajo pravico do glasovanja o načrtu prestrukturiranja, bi moral imeti sodni ali upravni organ možnost potrditi načrt kljub nestrinjanju enega ali več razredov lastnikov kapitala, in sicer z mehanizmom vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom. Kadar obstajajo različni razredi deležev z različnimi pravicami, bo morda potrebnih več razredov lastnikov kapitala. Lastniki kapitala malih in srednjih podjetij, ki niso zgolj vlagatelji, ampak so lastniki podjetja in kako drugače prispevajo k podjetju, kot na primer z vodstvenim znanjem, morda ne bodo motivirani za prestrukturiranje pod takimi pogoji. Iz tega razloga bi moral mehanizem vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, za predlagatelja načrta ostati neobvezen. |
(29) Čeprav bi bilo treba zaščititi legitimne interese delničarjev ali drugih lastnikov kapitala, bi morale države članice zagotoviti, da delničarji ne morejo nerazumno blokirati sprejetja načrtov prestrukturiranja, s katerimi bi bila obnovljena dolžnikova sposobnost preživetja in ki jih podpira večina razredov. Na primer, sprejetje načrta prestrukturiranja ne bi smelo biti odvisno od soglasja lastnikov kapitala z izgubo, tj. lastnikov kapitala, ki po oceni vrednosti podjetja ne bi prejeli nobenega plačila ali drugega nadomestila, če bi bila uporabljena običajna razvrstitev prednosti pri likvidaciji. Države članice lahko uporabijo različna sredstva za dosego tega cilja, lahko se na primer odločijo, da lastnikom kapitala ne podelijo pravice do glasovanja o načrtu prestrukturiranja. Kadar pa lastniki kapitala imajo pravico do glasovanja o načrtu prestrukturiranja, bi moral imeti sodni ali upravni organ možnost potrditi načrt kljub nestrinjanju enega ali več razredov lastnikov kapitala, in sicer z mehanizmom vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom. Kadar obstajajo različni razredi deležev z različnimi pravicami, bo morda potrebnih več razredov lastnikov kapitala. Lastniki kapitala malih in srednjih podjetij, ki niso zgolj vlagatelji, ampak so lastniki podjetja in kako drugače prispevajo k podjetju, kot na primer z vodstvenim znanjem, morda ne bodo motivirani za prestrukturiranje pod takimi pogoji. Iz tega razloga bi moral mehanizem vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, za predlagatelja načrta ostati neobvezen. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Uvodna izjava 29 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(29a) Za namene izvajanja načrta prestrukturiranja bi ta moral vključevati možnost, da imetnik kapitalskih instrumentov malih in srednjih podjetij prispeva k prestrukturiranju v nedenarni obliki, na primer z izkušnjami, ugledom in poslovnimi stiki. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Uspeh načrta prestrukturiranja je lahko pogosto odvisen od tega, ali obstajajo finančni viri za podporo, prvič, poslovanju podjetja med pogajanji o prestrukturiranju in, drugič, izvajanju načrta prestrukturiranja po njegovi potrditvi. Novo financiranje ali začasno financiranje bi torej moralo biti izvzeto iz zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj, s katerimi se predlaga, naj se tako financiranje razglasi za nično, izpodbojno ali neizvršljivo kot dejanje, ki škoduje vsem upnikom, v okviru nadaljnjih postopkov v primeru insolventnosti. Nacionalne insolvenčne zakonodaje, s katerimi so predvideni zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, če in ko dolžnik nazadnje postane insolventen, ali s katerimi je določeno, da se lahko novim posojilodajalcem naložijo civilne, upravne ali kazenske sankcije zaradi odobritve kredita dolžnikom v finančnih težavah, ogrožajo razpoložljivost financiranja, potrebnega za uspešna pogajanja o načrtu prestrukturiranja in njegovo izvajanje. V nasprotju z novim financiranjem, ki ga mora sodni ali upravni organ potrditi kot del načrta prestrukturiranja, stranke ob odobritvi začasnega financiranja ne vedo, ali bo načrt nazadnje potrjen ali ne. Z omejitvijo zaščite začasnega financiranja na primere, v katerih so upniki sprejeli načrt prestrukturiranja ali ga je potrdil sodni ali upravni organ, bi se odvračalo zagotavljanje začasnega financiranja. Da bi se preprečile morebitne zlorabe, bi bilo treba zaščititi samo financiranje, ki je razumno in nemudoma potrebno za neprekinjeno poslovanje ali preživetje dolžnikovega podjetja oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti navedenega podjetja do potrditve navedenega načrta. Zaščita pred zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj in zaščita pred osebno odgovornostjo sta minimalni jamstvi, zagotovljeni za začasno in novo financiranje. Vendar bodo za spodbujanje novih posojilodajalcev k sprejemanju večjega tveganja vlaganja v dolžnika v finančnih težavah, ki je sposoben preživeti, morda potrebne nadaljnje spodbude, kot na primer, da se da takemu financiranju prednost vsaj pred nezavarovanimi terjatvami v nadaljnjih postopkih v primeru insolventnosti. |
(31) Uspeh načrta prestrukturiranja je lahko pogosto odvisen od tega, ali obstajajo finančni viri za podporo, prvič, poslovanju podjetja med pogajanji o prestrukturiranju in, drugič, izvajanju načrta prestrukturiranja po njegovi potrditvi. Novo financiranje ali začasno financiranje bi torej moralo biti izvzeto iz zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj, s katerimi se predlaga, naj se tako financiranje razglasi za nično, izpodbojno ali neizvršljivo kot dejanje, ki škoduje vsem upnikom, v okviru nadaljnjih postopkov v primeru insolventnosti. Nacionalne insolvenčne zakonodaje, s katerimi so predvideni zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, če in ko dolžnik nazadnje postane insolventen, ali s katerimi je določeno, da se lahko novim posojilodajalcem naložijo civilne, upravne ali kazenske sankcije zaradi odobritve kredita dolžnikom v finančnih težavah, ogrožajo razpoložljivost financiranja, potrebnega za uspešna pogajanja o načrtu prestrukturiranja in njegovo izvajanje. V nasprotju z novim financiranjem, ki ga mora sodni ali upravni organ potrditi kot del načrta prestrukturiranja, stranke ob odobritvi začasnega financiranja ne vedo, ali bo načrt nazadnje potrjen ali ne. Z omejitvijo zaščite začasnega financiranja na primere, v katerih so upniki sprejeli načrt prestrukturiranja ali ga je potrdil sodni ali upravni organ, bi se odvračalo zagotavljanje začasnega financiranja. Da bi se preprečile morebitne zlorabe, bi bilo treba zaščititi samo financiranje, ki je razumno in nemudoma potrebno za neprekinjeno poslovanje ali preživetje dolžnikovega podjetja oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti navedenega podjetja do potrditve navedenega načrta. Zaščita pred zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj in zaščita pred osebno odgovornostjo sta minimalni jamstvi, zagotovljeni za začasno in novo financiranje. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Zainteresirane prizadete stranke bi morale imeti možnost pritožbe zoper odločitev o potrditvi načrta prestrukturiranja. Da pa bi se zagotovila učinkovitost načrta, zmanjšala negotovost in preprečile neupravičene zamude, pritožbe ne bi smele imeti odložilnih učinkov na izvajanje načrta prestrukturiranja. Kadar se ugotovi, da so manjšinski upniki zaradi načrta utrpeli neupravičeno škodo, bi morale države članice kot o drugi možnosti namesto o razveljavitvi načrta razmisliti o zagotovitvi denarnega nadomestila zadevnim upnikom, ki ne soglašajo z načrtom, ki bi ga plačal dolžnik ali upniki, ki so glasovali za načrt. |
(32) Zainteresirane prizadete stranke bi morale imeti možnost pritožbe zoper odločitev o potrditvi načrta prestrukturiranja. Da pa bi se zagotovila učinkovitost načrta prestrukturiranja, zmanjšala negotovost in preprečile neupravičene zamude, pritožbe ne bi smele imeti odložilnih učinkov na izvajanje načrta prestrukturiranja. Kadar se ugotovi, da so manjšinski upniki zaradi načrta utrpeli neupravičeno škodo, bi morale države članice kot o drugi možnosti namesto o razveljavitvi načrta prestrukturiranja razmisliti o zagotovitvi denarnega nadomestila zadevnim upnikom, ki ne soglašajo z načrtom, ki bi ga plačal dolžnik ali upniki, ki so glasovali za načrt, z izjemo razreda delavcev. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Delavci bi morali biti ves čas postopkov preventivnega prestrukturiranja v celoti zaščiteni na podlagi delovnega prava. Zlasti ta direktiva ne posega v pravice delavcev, zagotovljene z Direktivo Sveta 98/59/ES68, Direktivo Sveta 2001/23/ES69, Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta70, Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta71 in Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta72. Obveznosti v zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi iz nacionalne zakonodaje, s katero so prenesene zgoraj navedene direktive, ostajajo popolnoma nespremenjene. To vključuje obveznosti, da so predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 2002/14/ES obveščeni o odločitvi za uporabo okvira preventivnega prestrukturiranja in da se z njimi opravi posvetovanje o taki odločitvi. Glede na potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni varstva delavcev bi morale države članice neporavnane terjatve delavcev, kot so opredeljene v Direktivi 2008/94/ES, načeloma izvzeti iz vsake prekinitve postopkov izvršbe, ne glede na to, ali take terjatve nastanejo pred odobritvijo prekinitve ali po njej. Taka prekinitev bi morala biti dopustna samo za zneske in obdobje, za katere države članice plačilo takih terjatev učinkovito jamčijo z drugimi sredstvi v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar države članice obseg jamstva plačila neporavnanih terjatev delavcev, določenega z Direktivo 2008/94/ES, razširijo na postopke preventivnega prestrukturiranja, določene s to direktivo, izvzetje terjatev delavcev iz prekinitve izvršbe ni več upravičeno, kolikor so zajete z navedenim jamstvom. Če so z nacionalno zakonodajo določene omejitve odgovornosti jamstvenih ustanov, bodisi v smislu trajanja jamstva ali zneska, ki se plača delavcem, bi morali imeti delavci možnost uveljavljati svoje zahtevke glede kakršne koli neizpolnitve obveznosti zoper delodajalca, tudi med obdobjem prekinitve izvršbe. |
(34) Delavci bi morali biti ves čas postopkov preventivnega prestrukturiranja v celoti zaščiteni na podlagi delovnega prava. Zlasti ta direktiva ne posega v pravice delavcev, zagotovljene z Direktivo Sveta 98/59/ES68, Direktivo Sveta 2001/23/ES69, Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta70, Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta71 in Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta72. Obveznosti v zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi iz nacionalne zakonodaje, s katero so prenesene zgoraj navedene direktive, ostajajo popolnoma nespremenjene. To vključuje obveznosti, da so predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 2002/14/ES obveščeni o odločitvi za uporabo okvira preventivnega prestrukturiranja in da se z njimi opravi posvetovanje o taki odločitvi. Glede na potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni varstva delavcev bi morale države članice neporavnane terjatve delavcev izvzeti iz vsake prekinitve postopkov izvršbe, ne glede na to, ali take terjatve nastanejo pred odobritvijo prekinitve ali po njej. Taka prekinitev bi morala biti dopustna samo za zneske in obdobje, za katere države članice plačilo takih terjatev učinkovito jamčijo na podobni ravni z drugimi sredstvi v skladu z nacionalno zakonodajo. Če so z nacionalno zakonodajo določene omejitve odgovornosti jamstvenih ustanov, bodisi v smislu trajanja jamstva ali zneska, ki se plača delavcem, bi morali imeti delavci možnost uveljavljati svoje zahtevke glede kakršne koli neizpolnitve obveznosti zoper delodajalca, tudi med obdobjem prekinitve izvršbe. |
|
__________________ |
__________________ |
|
68 Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, UL L 225, 12.8.1998, str. 16. |
68 Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, UL L 225, 12.8.1998, str. 16. |
|
69 Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, UL L 82, 22.3.2001, str. 16. |
69 Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, UL L 82, 22.3.2001, str. 16. |
|
70 Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, UL L 80, 23.3.2002, str. 29. |
70 Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, UL L 80, 23.3.2002, str. 29. |
|
71 Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, UL L 283, 28.10.2008, str. 36. |
71 Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, UL L 283, 28.10.2008, str. 36. |
|
72 Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, UL L 122, 16.5.2009, str. 28. |
72 Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, UL L 122, 16.5.2009, str. 28. |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Uvodna izjava 34 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(34a) Delavcem in predstavnikom delavcev bi bilo treba zagotoviti vse dokumente in informacije o predlaganem prestrukturiranju, da se jim omogoči poglobljena ocena različnih možnosti. Prav tako bi bilo treba delavcem in predstavnikom delavcev omogočiti aktivno sodelovanje v fazah posvetovanja in odobritve med pripravami načrta ter jim zagotoviti strokovno svetovanje v okviru prestrukturiranja. |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Uvodna izjava 35 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35) Kadar načrt prestrukturiranja vključuje prenos dela podjetja ali obrata, bi morale biti pravice delavcev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, zlasti pravica do plače, zaščitene v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 2001/23/ES, brez poseganja v posebna pravila, ki se uporabljajo v primeru postopkov v primeru insolventnosti na podlagi člena 5 navedene direktive, in zlasti možnosti, ki ju dopušča člen 5(2) navedene direktive. Poleg tega in brez poseganja v pravici do obveščanja in posvetovanja, med drugim tudi o odločitvah, ki lahko povzročijo znatne spremembe v organizaciji dela ali pogodbenih razmerjih, da bi se doseglo soglasje o takih odločitvah, ki sta zagotovljeni z Direktivo 2002/14/ES, bi morali imeti delavci, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, na podlagi te direktive pravico do glasovanja o načrtu. Države članice se lahko v zvezi glasovanjem o načrtu prestrukturiranja odločijo, da bodo delavce uvrstile v razred, ki je ločen od drugih razredov upnikov. |
(35) Kadar načrt prestrukturiranja vključuje prenos dela podjetja ali obrata, bi morale biti pravice delavcev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, zlasti pravica do plače, zaščitene v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 2001/23/ES, člen 5 te direktive pa bi moralo biti mogoče uporabiti zgolj v primeru insolventnosti, in ne v primeru načrta prestrukturiranja. Poleg tega in brez poseganja v pravici do obveščanja in posvetovanja, med drugim tudi o odločitvah, ki lahko povzročijo znatne spremembe v organizaciji dela ali pogodbenih razmerjih, da bi se doseglo soglasje o takih odločitvah, ki sta zagotovljeni z Direktivo 2002/14/ES, bi morali imeti delavci, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, na podlagi te direktive pravico do glasovanja o načrtu, njihova odobritev pa bi morala biti obvezna za potrditev načrta. Države članice bi morale v zvezi glasovanjem o načrtu prestrukturiranja delavce uvrstiti v razred, ki je ločen od drugih razredov upnikov, in zagotoviti, da ta razred dobi prednostne pravice. |
Obrazložitev | |
Člen 5 Direktive 2001/23/ES se uporablja, „če je odsvojitelj v stečajnem ali temu podobnem postopku zaradi plačilne nesposobnosti, ki je bil začet z namenom likvidacije premoženja“, in se ne more uporabiti v primeru načrta prestrukturiranja. | |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Uvodna izjava 35 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(35a) Predlagane postopke prestrukturiranja je treba v celoti pojasniti predstavnikom zaposlenih, ki bi morali te informacije o predlaganem prestrukturiranju prejeti zato, da bi lahko opravili poglobljeno oceno in se po potrebi pripravili na posvetovanja1a. |
|
|
_________________ |
|
|
1a Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005, Obveščanje zaposlenih in posvetovanje z njimi ter predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja. |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Uvodna izjava 36 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(36) Za nadaljnje spodbujanje preventivnih prestrukturiranj je treba zagotoviti, da direktorji niso odvrnjeni od razumnih poslovnih presoj ali razumnega poslovnega tveganja, zlasti kadar bi se s tem izboljšale možnosti prestrukturiranja podjetij, ki so morda sposobna preživeti. Kadar se podjetje srečuje s finančnimi težavami, bi morali direktorji sprejeti take ukrepe, kot so zagotovitev strokovnega svetovanja, med drugim tudi o prestrukturiranju in insolventnosti, na primer z uporabo orodij za zgodnje opozarjanje, kjer je to ustrezno; zaščita premoženja podjetja, da se zviša vrednost in prepreči izguba ključnega premoženja; upoštevanje strukture in funkcij podjetja, da se preuči sposobnost preživetja in zmanjšajo odhodki; podjetje se ne zaveže takim poslom, ki bi se lahko izpodbijali, razen če obstaja ustrezna poslovna utemeljitev; nadaljevanje poslovanja v okoliščinah, v katerih je to ustrezno, da se zviša poslovna vrednost podjetja; pogajanja z upniki in uvedba preventivnih postopkov prestrukturiranja. Kadar je dolžnik blizu insolventnosti, je pomembno tudi, da se legitimni interesi upnikov zaščitijo pred vodstvenimi odločitvami, ki bi lahko vplivale na oblikovanje dolžnikovega premoženja, zlasti kadar bi lahko navedene odločitve povzročile nadaljnje znižanje vrednosti premoženja, ki je na voljo za prestrukturiranje ali razdelitev upnikom. Zato je nujno, da se v takih okoliščinah direktorji izognejo kakšnim koli namernim ali skrajno malomarnim ukrepom, ki vodijo do osebne koristi na račun zainteresiranih strani, odobritvam poslov pod ceno ali sprejetju ukrepov, ki vodijo do nepoštene zagotovitve prednosti eni ali več zainteresiranim stranem pred drugimi. Za namene te direktive bi morali biti direktorji osebe, odgovorne za sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem podjetja. |
(36) Za nadaljnje spodbujanje preventivnih prestrukturiranj je treba zagotoviti, da direktorji in podjetniki niso odvrnjeni od razumnih poslovnih presoj ali razumnega poslovnega tveganja, zlasti kadar bi se s tem izboljšale možnosti prestrukturiranja podjetij, ki so morda sposobna preživeti. Kadar se podjetje srečuje s finančnimi težavami, bi morali direktorji sprejeti take ukrepe, kot so zagotovitev strokovnega svetovanja, med drugim tudi o prestrukturiranju in insolventnosti, na primer z uporabo orodij za zgodnje opozarjanje, kjer je to ustrezno; zaščita premoženja podjetja, da se zviša vrednost in prepreči izguba ključnega premoženja; upoštevanje strukture in funkcij podjetja, da se preuči sposobnost preživetja in zmanjšajo odhodki; podjetje se ne zaveže takim poslom, ki bi se lahko izpodbijali, razen če obstaja ustrezna poslovna utemeljitev; nadaljevanje poslovanja v okoliščinah, v katerih je to ustrezno, da se zviša poslovna vrednost podjetja; pogajanja z upniki in uvedba preventivnih postopkov prestrukturiranja. Direktorji bi morali tudi izpolnjevati vse svoje obveznosti v zvezi z upniki, predstavniki delavcev in drugimi zainteresiranimi stranmi. Kadar je dolžnik blizu insolventnosti, je pomembno tudi, da se legitimni interesi upnikov zaščitijo pred vodstvenimi odločitvami, ki bi lahko vplivale na oblikovanje dolžnikovega premoženja, zlasti kadar bi lahko navedene odločitve povzročile nadaljnje znižanje vrednosti premoženja, ki je na voljo za prestrukturiranje ali razdelitev upnikom. Zato je nujno, da se v takih okoliščinah direktorji izognejo kakšnim koli namernim ali skrajno malomarnim ukrepom, ki vodijo do osebne koristi na račun zainteresiranih strani, odobritvam poslov pod ceno ali drugačnemu namenskemu zmanjšanju vrednosti podjetja ali sprejetju ukrepov, ki vodijo do nepoštene zagotovitve prednosti eni ali več zainteresiranim stranem pred drugimi. Za namene te direktive bi morali biti direktorji osebe, odgovorne za sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem podjetja. Določiti bi bilo treba, da lahko neupoštevanje tega privede do daljše preizkusne dobe za odpust dolgov ali strožjih pogojev za odpust dolgov. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Različne možnosti glede druge priložnosti v državah članicah lahko prezadolžene podjetnike spodbudijo, da se preselijo v države članice, kjer so preizkusni roki za odpust dolgov krajši ali pogoji za odpust dolgov privlačnejši, kar upnikom povzroči dodatno pravno negotovost in stroške, ko uveljavljajo svoje terjatve. Poleg tega so učinki stečaja, zlasti družbena stigmatizacija, pravne posledice, kot je prepoved podjetnikom, da začnejo in opravljajo podjetniško dejavnost, in trajajoča nezmožnost odplačevanja dolgov, pomembni odvračilni elementi za podjetnike, ki želijo ustanoviti podjetje ali dobiti drugo priložnost, čeprav dokazi kažejo, da imajo podjetniki po stečaju naslednjič večje možnosti za uspeh. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov prezadolženosti in stečaja na podjetnike, zlasti tako, da se po določenem obdobju omogoči popoln odpust dolgov in omeji trajanje sklepov o prepovedi opravljanja dejavnosti, izdanih v povezavi z dolžnikovo prezadolženostjo. |
(37) Različne možnosti glede druge priložnosti v državah članicah lahko prezadolžene podjetnike spodbudijo, da se preselijo v države članice, kjer so preizkusni roki za odpust dolgov krajši ali pogoji za odpust dolgov privlačnejši, kar upnikom povzroči dodatno pravno negotovost in stroške, ko uveljavljajo svoje terjatve. Poleg tega so učinki stečaja, zlasti družbena stigmatizacija, pravne posledice, kot je prepoved podjetnikom, da začnejo in opravljajo podjetniško dejavnost, in trajajoča nezmožnost odplačevanja dolgov, pomembni odvračilni elementi za podjetnike, ki želijo ustanoviti podjetje ali dobiti drugo priložnost, čeprav dokazi kažejo, da imajo podjetniki po stečaju naslednjič večje možnosti za uspeh. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov prezadolženosti in stečaja na podjetnike, zlasti tako, da se po določenem obdobju omogoči popoln odpust dolgov in omeji trajanje sklepov o prepovedi opravljanja dejavnosti, izdanih v povezavi z dolžnikovo prezadolženostjo. Rok za odpust dolgov bi moral biti pet let od datuma prve vloge dolžnika, države članice pa bi morale imeti možnost, da določijo daljši rok za drugi ali nadaljnji odpust dolgov. |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) Popoln odpust dolga ali prenehanje prepovedi opravljanja dejavnosti po kratkem obdobju nista ustrezna v vseh okoliščinah, na primer, kadar je dolžnik nepošten ali je ravnal v slabi veri. Države članice bi morale sodnim ali upravnim organom zagotoviti jasne smernice, kako oceniti poštenost podjetnika. Na primer, sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali dolžnik ni bil pošten, upoštevajo okoliščine, kot so vrsta in obseg dolgov, čas, ko so ti nastali, prizadevanja dolžnika za poravnavo dolgov in upoštevanje pravnih obveznosti, vključno z zahtevami glede javnega izdajanja dovoljenj in pravilnim knjigovodstvom, ter podjetnikovi ukrepi, da bi onemogočil ukrepanje upnikov. Sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti se lahko izdajo za daljši ali nedoločen čas, kadar podjetnik opravlja nekatere poklice, ki se v državah članicah štejejo za občutljive, ali če je bil obsojen zaradi kaznivih dejavnosti. V takih primerih bi podjetniki lahko pridobili odpust dolga, vendar bi zanje še vedno za daljši ali nedoločen čas veljala prepoved opravljanja določenega poklica. |
(38) Popoln odpust dolga ali prenehanje prepovedi opravljanja dejavnosti po kratkem obdobju nista ustrezna v vseh okoliščinah, tudi po izvedbi postopka v primeru insolventnosti, na primer, kadar je dolžnik nepošten ali je ravnal v slabi veri. Države članice bi morale sodnim ali upravnim organom zagotoviti jasne smernice in merila glede metode za oceno poštenosti podjetnika. Na primer, sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali dolžnik ni bil pošten, upoštevajo okoliščine, kot so vrsta in obseg dolgov, čas, ko so ti nastali, prizadevanja dolžnika za poravnavo dolgov in upoštevanje pravnih obveznosti, vključno z zahtevami glede javnega izdajanja dovoljenj in pravilnim knjigovodstvom, ter podjetnikovi ukrepi, da bi onemogočil ukrepanje upnikov. Sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti se lahko izdajo za daljši ali nedoločen čas, kadar podjetnik opravlja nekatere poklice, ki se v državah članicah štejejo za občutljive, ali če je bil obsojen zaradi kaznivih dejavnosti. V takih primerih bi podjetniki lahko pridobili odpust dolga, vendar bi zanje še vedno za daljši ali nedoločen čas veljala prepoved opravljanja določenega poklica. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) Ohraniti in povečati je treba preglednost in predvidljivost postopkov pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ohranitev podjetij in zagotavljanje druge priložnosti podjetnikom ali ki omogočajo uspešno likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti. Prav tako je treba skrajšati predolgo trajanje postopkov v primeru insolventnosti v številnih državah članicah, ki upnikom in vlagateljem povzroča pravno negotovost ter ustvarja nizke stopnje poplačila. Nazadnje, glede na mehanizme okrepljenega sodelovanja med sodišči in upravitelji v čezmejnih zadevah, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/848, je treba zagotoviti primerljivo visoke ravni strokovnosti vseh vključenih akterjev po vsej Uniji. Države članice bi morale za dosego teh ciljev zagotoviti, da so člani sodnih in upravnih organov ustrezno usposobljeni ter imajo specializirano znanje in izkušnje na področju insolventnosti. Taka specializacija bi morala članom sodstva omogočiti hitro sprejemanje odločitev z morebitnimi precejšnjimi ekonomskimi in socialnimi učinki, ne bi pa smela pomeniti, da se morajo člani sodstva ukvarjati izključno z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. Na primer, ustanovitev specializiranih sodišč ali oddelkov v skladu z nacionalno zakonodajo o organizaciji pravosodnega sistema bi lahko bila učinkovit način za doseganje teh ciljev. |
(39) Specializirani stečajni upravitelji in sodniki ter razpoložljivost digitalnih orodij lahko precej prispevajo k skrajšanju postopkov, znižanju stroškov in izboljšanju kakovosti pomoči ali nadzora. Ohraniti in povečati je treba preglednost in predvidljivost postopkov pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ohranitev podjetij in zagotavljanje druge priložnosti poštenim podjetnikom ali ki omogočajo hitro in uspešno likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti. Prav tako je treba skrajšati predolgo trajanje postopkov v primeru insolventnosti v številnih državah članicah, ki upnikom in vlagateljem povzroča pravno negotovost ter ustvarja nizke stopnje poplačila. Poleg tega je treba digitalna komunikacijska orodja vključiti v postopke v primeru insolventnosti, da se skrajša njihovo trajanje. Nazadnje, glede na mehanizme okrepljenega sodelovanja med sodišči in upravitelji v čezmejnih zadevah, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/848, je treba zagotoviti primerljivo visoke ravni strokovnosti in specializiranosti vseh vključenih akterjev po vsej Uniji. Države članice bi morale za dosego teh ciljev zagotoviti, da so člani sodnih in upravnih organov ustrezno usposobljeni ter imajo specializirano znanje in izkušnje na področju insolventnosti. Taka specializacija bi morala članom sodstva omogočiti hitro sprejemanje odločitev z morebitnimi precejšnjimi ekonomskimi in socialnimi učinki, ne bi pa smela pomeniti, da se morajo člani sodstva ukvarjati izključno z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. Na primer, ustanovitev specializiranih sodišč ali oddelkov v skladu z nacionalno zakonodajo o organizaciji pravosodnega sistema bi lahko bila učinkovit način za doseganje teh ciljev. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Uvodna izjava 40 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
40. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, ki jih imenujejo sodni ali upravni organi, ustrezno usposobljeni in nadzorovani pri opravljanju svojih nalog, da so imenovani pregledno ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitih postopkov in da svoje naloge opravljajo pošteno. Upravitelji bi morali tudi upoštevati prostovoljne kodekse ravnanja, ki so namenjeni zagotovitvi ustrezne ravni izobrazbe in usposobljenosti, preglednosti dolžnosti takih upraviteljev in pravil za določitev njihovih nagrad, sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti ter vzpostavitve mehanizmov nadzora in regulativnih mehanizmov, ki bi morali vključevati ustrezen in učinkovit sistem sankcioniranja tistih, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti. Taki standardi se lahko načeloma dosežejo brez potrebe po oblikovanju novih poklicev ali kvalifikacij. |
40. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, ki jih imenujejo sodni ali upravni organi, ustrezno usposobljeni in nadzorovani pri opravljanju svojih nalog, da so imenovani pregledno ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitih postopkov in da svoje naloge opravljajo pošteno in pri tem upoštevajo glavni cilj, to je obnovitev uspešnosti podjetja. Upravitelji bi morali biti rešitelji, ne pa likvidatorji, in bi morali tudi upoštevati kodeks poklicnega ravnanja, da se zagotovita ustrezna raven izobrazbe in usposobljenosti ter preglednost dolžnosti takih upraviteljev in pravil za določitev njihovih nagrad, sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti ter vzpostavitve mehanizmov nadzora in regulativnih mehanizmov, ki bi morali vključevati ustrezen in učinkovit sistem sankcioniranja tistih, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti. Taki standardi se lahko načeloma dosežejo brez potrebe po oblikovanju novih poklicev ali kvalifikacij. Države članice bi morale poskrbeti, da so informacije o upravnih organih, ki izvajajo nadzor nad upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, javno dostopne. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Uvodna izjava 42 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
42. Zaradi spremljanja izvajanja in uporabe te direktive je pomembno, da se zbirajo zanesljivi podatki o uspešnosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov. Države članice bi torej morale zbirati in združevati podatke, ki so dovolj podrobni, da omogočajo natančno oceno delovanja Direktive v praksi. |
42. Zaradi spremljanja izvajanja in uporabe te direktive je pomembno, da se zbirajo zanesljivi podatki o uspešnosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov. Zato bi si morale države članice bolj prizadevati za zbiranje in združevanje podatkov ter njihovo posredovanje Komisiji. Ti podatki bi morali biti dovolj podrobni, da bi omogočali natančno oceno delovanja Direktive v praksi. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Uvodna izjava 46 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(46a) Delavci ne bi smeli nositi bremena postopka prestrukturiranja, postopka v primeru insolventnosti ali postopka za odpust dolgov, dolgove, ki so jim dolgovani (kot so neizplačani dohodki), pa bi bilo treba vedno poravnati najprej. Da bi zagotovili trajnost proizvodnje in zaposlenosti ter za uspešnejši boj proti taktičnim ali goljufivim upravljavskim praksam, se je treba z delavci posvetovati in jih obveščati že v začetni fazi postopka prestrukturiranja, postopka v primeru insolventnosti ali postopka za odpust dolgov. |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Uvodna izjava 47 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(47a) Izvesti bi bilo treba nadaljnjo oceno, da bi ugotovili, ali je treba podati zakonodajne predloge za obravnavanje insolventnosti, ki zadeva osebe, ki ne opravljajo trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, primerljive z dejavnostmi delodajalca, ki kot potrošniki ali uporabniki blaga ali javnih ali zasebnih storitev začasno ali trajno in v dobri veri niso zmožni plačevati dolgov, ko zapadejo v plačilo. S temi zakonodajnimi predlogi bi bilo treba zagotoviti dostop do osnovnih dobrin in storitev za te osebe in tako poskrbeti, da bodo imeli dostojne življenjske razmere. |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) postopkih preventivnega prestrukturiranja, ki so na voljo dolžnikom v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti; |
(a) hitrih postopkih preventivnega prestrukturiranja, ki so na voljo dolžnikom v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti in resnična možnost, da preprečijo postopek v primeru insolventnosti za podjetje; |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) postopkih za odpust dolgov, nastalih prezadolženim podjetnikom, ki jim omogočajo, da začnejo opravljati novo dejavnost; |
(b) postopkih za odpust dolgov, nastalih prezadolženim podjetnikom, po tem, ko opravijo postopek v primeru insolventnosti, ki jim omogočajo, da začnejo opravljati novo dejavnost; |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) „postopek v primeru insolventnosti“ pomeni kolektivni postopek v primeru insolventnosti, ki vključuje delno ali popolno odprodajo premoženja dolžnika in imenovanje likvidatorja; |
(1) „postopek v primeru insolventnosti“ pomeni kolektivni postopek v primeru insolventnosti, ki vključuje delno ali popolno odprodajo premoženja dolžnika in imenovanje stečajnega upravitelja; |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) „verjetnost insolventnosti“ pomeni stanje, v katerem dolžnik ni insolventen v skladu z nacionalnim pravom, obstaja pa resnična in resna grožnja, da dolžnik v prihodnje ne bo sposoben plačati svojih dolgov, ko bodo zapadli v plačilo; |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) „neizpolnjene pogodbe“ pomenijo pogodbe med dolžnikom in enim ali več upniki, na podlagi katerih imata ob odreditvi prekinitve posameznih postopkov izvršbe obe strani še obveznosti, ki jih morata izpolniti; |
(5) „ključne neizpolnjene pogodbe“ pomenijo pogodbe med dolžnikom in enim ali več upniki, na podlagi katerih imata ob odreditvi prekinitve posameznih postopkov izvršbe obe strani še obveznosti, ki jih morata izpolniti in so potrebne za nadaljevanje tekočega poslovanja podjetja, vključno z vsem blagom, če bi prekinitev dobave ustavila delovanje podjetja; |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) „oblikovanje razreda“ pomeni takšno razvrstitev prizadetih upnikov in lastnikov kapitala v načrtu prestrukturiranja, ki izraža pravice in prednost terjatev in interesov, na katere vpliva načrt, ob upoštevanju morebitnih predhodno obstoječih upravičenj, zastavnih pravic ali dogovorov med upniki ter njihovega obravnavanja v okviru načrta prestrukturiranja; |
(6) „oblikovanje razreda“ pomeni takšno razvrstitev prizadetih upnikov in lastnikov kapitala v načrtu prestrukturiranja, ki izraža pravice in prednost terjatev in interesov, na katere vpliva načrt, ob upoštevanju morebitnih predhodno obstoječih upravičenj, zastavnih pravic ali dogovorov med upniki ter njihovega obravnavanja v okviru načrta prestrukturiranja; za sprejetje načrta prestrukturiranja so upniki razdeljeni v različne razrede upnikov v skladu y ureditvijo držav članic, kjer se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve; |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) „vsiljenje odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja“ pomeni, da sodni ali upravni organ potrdi načrt prestrukturiranja kljub nestrinjanju enega ali več prizadetih razredov upnikov; |
(8) „vsiljenje odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja“ pomeni, da sodni ali upravni organ potrdi načrt prestrukturiranja kljub nestrinjanju več prizadetih razredov upnikov; |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) „novo financiranje“ pomeni vsa nova sredstva, ne glede na to, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so potrebna za izvajanje načrta prestrukturiranja in so dogovorjena v načrtu prestrukturiranja, nato pa potrjena s strani sodnega ali upravnega organa; |
(11) „novo financiranje“ pomeni vsa nova sredstva, vključno s posojili, ne glede na to, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so potrebna za izvajanje načrta prestrukturiranja in so dogovorjena v načrtu prestrukturiranja, nato pa potrjena s strani sodnega ali upravnega organa; |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) „začasno financiranje“ pomeni vsa sredstva, ne glede nato, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so razumno in nemudoma potrebna za nadaljnje poslovanje ali preživetje dolžnikovega podjetja oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti navedenega podjetja do potrditve načrta prestrukturiranja; |
(12) „začasno financiranje“ pomeni vsa sredstva, vključno s posojili, ne glede na to, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so razumno in nemudoma potrebna za nadaljnje poslovanje ali preživetje dolžnikovega podjetja oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti navedenega podjetja do potrditve načrta prestrukturiranja; |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) „prezadolženi podjetnik“ pomeni fizično osebo, ki opravlja trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnost in ki ni samo začasno nesposobna plačevati dolgov ob njihovi zapadlosti; |
(13) „prezadolženi podjetnik“ pomeni fizično osebo, ki opravlja trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnost in ki ni samo začasno nesposobna plačevati dolgov ob njihovi zapadlosti, pomeni pa tudi podjetnika, ki ne more odplačati dolgov, ki jih ima kot fizična oseba in so povezana s financiranjem začetka njegove poslovne dejavnosti, pa tudi osebo, katere poslovne dejavnost je izključno stranska dejavnost in katere poslovnih in osebnih dolgov ni mogoče razumno ločiti; |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) „popoln odpust dolga“ pomeni odpis neporavnanega dolga v skladu s postopkom, ki vključuje unovčenje premoženja in/ali načrt odplačila/poravnave; |
(14) „popoln odpust dolga“ pomeni odpis neporavnanega dolga v skladu s postopkom v primeru insolventnosti, |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) „upravitelj na področju prestrukturiranja“ pomeni katero koli osebo ali organ, ki ga sodni ali upravni organ imenuje za izvajanje ene ali več naslednjih nalog: |
(15) „upravitelj na področju prestrukturiranja“ pomeni katero koli osebo ali organ, ki je usposobljen v skladu z nacionalnim pravom za izvajanje ene ali več naslednjih nalog: |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) da dolžniku ali upnikom pomaga pri pripravi načrta prestrukturiranja ali pogajanjih o njem; |
(a) da dolžniku ali upnikom pomaga pri pripravi načrta prestrukturiranja ali prodaje uspešnih delov dejavnosti ali pogajanjih o njem; |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) „načrt povračila“ pomeni program plačila določenih zneskov upnikom na določene datume kot del načrta prestrukturiranja; |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15b) „uspešen“ pomeni, da lahko zagotovi ustrezni pričakovani donos kapitala, potem ko pokrije vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi stroški. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 3 |
Člen 3 |
|
Zgodnje opozarjanje |
Zgodnje opozarjanje in dostop do informacij |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in podjetniki dostop do orodij za zgodnje opozarjanje, ki lahko zaznajo poslabšanje poslovnega razvoja in dolžnika ali podjetnika opozorijo na potrebo po nujnem ukrepanju. |
1. Države članice oblikujejo jasna in pregledna orodja za zgodnje opozarjanje, ki lahko zaznajo poslabšanje poslovnega razvoja in dolžnika, podjetnika ali predstavnika delavcev opozorijo na potrebo po nujnem ukrepanju, ter zagotovijo dostop do teh orodij. Države članice lahko pri tem uporabijo nove informacijske tehnologije za obveščanje in spletno komuniciranje. |
|
|
1a. Orodja za zgodnje opozarjanje lahko vključujejo naslednje: |
|
|
(a) računovodske dolžnosti in dolžnosti spremljanja za dolžnike ali dolžnikovo vodstvo; |
|
|
(b) dolžnosti poročanja na podlagi posojilnih pogodb; and |
|
|
(c) dolžnosti rednega poročanja ali obveščanja za tretje osebe, kot so računovodje, davčni organi in organi socialne varnosti ali določene vrste upnikov, kot so banke. |
|
2. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in podjetniki dostop do ustreznih posodobljenih, jasnih, jedrnatih in uporabniku prijaznih informacij o razpoložljivosti orodij za zgodnje opozarjanje in vseh sredstev, ki so jim na voljo za prestrukturiranje v zgodnji fazi ali pridobitev odpusta osebnega dolga. |
2. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki, podjetniki in predstavniki delavcev dostop do ustreznih posodobljenih, jasnih, jedrnatih in uporabniku prijaznih informacij o razpoložljivosti orodij za zgodnje opozarjanje in vseh sredstev, ki so jim na voljo za prestrukturiranje v zgodnji fazi ali pridobitev odpusta osebnega dolga. |
|
|
2a. Države članice na posebnem spletnem mestu na uporabniku prijazen način objavijo, kako lahko dolžniki in podjetniki v svoji državi članici dostopajo do orodij za zgodnje opozarjanje. Države članice zagotovijo, da imajo zlasti mala in srednja podjetja dostop do teh informacij. |
|
|
2b. Države članice zagotovijo, da se predstavnikom delavcev omogoči, da dostopajo do ustreznih posodobljenih informacij o položaju podjetja in da dolžnikom in podjetnikom sporočajo pomisleke o položaju podjetja in potrebi po preučitvi možnosti uporabe mehanizmov za prestrukturiranje. |
|
3. Države članice lahko dostop iz odstavkov 1 in 2 omejijo na mala in srednja podjetja ali podjetnike. |
|
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 4 |
Člen 4 |
|
Razpoložljivost okvirov preventivnega prestrukturiranja |
Razpoložljivost okvirov preventivnega prestrukturiranja |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, dostop do učinkovitega okvira preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogoča, da prestrukturirajo svoje dolgove ali podjetje, obnovijo svojo sposobnost preživetja in se izognejo insolventnosti. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, dostop do učinkovitega okvira preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogoča, da prestrukturirajo svoje dolgove ali podjetje, obnovijo svojo sposobnost preživetja in se izognejo insolventnosti ali da poiščejo druge rešitve, da se izognejo insolventnosti in tako zaščitijo delovna mesta in ohranijo poslovno dejavnost. |
|
|
1a. Države članice lahko določijo, da je dostop do postopkov prestrukturiranja omejen na podjetja, ki niso bila pravnomočno obsojena zaradi kršitev računovodskih in knjigovodskih obveznosti v skladu z nacionalnim pravom. |
|
2. Okviri preventivnega prestrukturiranja so lahko sestavljeni iz enega ali več postopkov ali ukrepov. |
2. Okviri preventivnega prestrukturiranja so lahko sestavljeni iz enega ali več postopkov ali ukrepov, ki so bodisi zunajsodni bodisi jih odredi upravni ali sodni organ. |
|
3. Države članice uvedejo določbe, s katerimi vključenost sodnega ali upravnega organa omejijo na primere, v katerih je nujna in sorazmerna za zaščito pravic vseh prizadetih strank. |
3. Države članice lahko uvedejo določbe, s katerimi vključenost sodnega ali upravnega organa omejijo na primere, v katerih je nujna in sorazmerna, hkrati pa zagotovijo zaščito pravic vseh prizadetih strank. |
|
4. Okviri preventivnega prestrukturiranja so na voljo na zahtevo dolžnikov ali upnikov v soglasju z dolžniki. |
4. Okviri preventivnega prestrukturiranja so na voljo na zahtevo dolžnikov. |
|
|
4a. Države članice lahko tudi določijo, da so v dogovoru z dolžnikom okviri prestrukturiranja dostopni na zahtevo upnikov in predstavnikov delavcev. |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 5 |
Člen 5 |
|
Dolžnik, ki sam nadaljuje vodenje poslov |
Dolžnik, ki sam nadaljuje vodenje poslov |
|
1. Države članice zagotovijo, da dolžniki, ki uporabijo postopke preventivnega prestrukturiranja, ohranijo popolni ali vsaj delni nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. |
1 Države članice zagotovijo, da dolžniki, ki uporabijo postopke preventivnega prestrukturiranja, ohranijo popolni ali vsaj delni nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. |
|
2. Imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja s strani sodnega ali upravnega organa ni obvezno v vsakem primeru. |
2. Nadzor postopka prestrukturiranja, ki ga izvaja upravnik na področju prestrukturiranja, je vsekakor ne glede na to, ali je obvezen ali ne, predmet nacionalnega prava, da se zaščitijo pravice prizadetih strank. |
|
3. Države članice lahko imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja zahtevajo v naslednjih primerih: |
3. Države članice zagotovijo imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja vsaj v naslednjih primerih: |
|
(a) če je dolžniku odobrena splošna prekinitev posameznih postopkov izvršbe v skladu s členom 6; |
(a) če je dolžniku odobrena prekinitev postopkov izvršbe v skladu s členom 6; |
|
(b) če mora sodni ali upravni organ načrt prestrukturiranja potrditi z vsiljenjem odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, v skladu s členom 11. |
(b) če mora sodni ali upravni organ načrt prestrukturiranja potrditi z vsiljenjem odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, v skladu s členom 11. |
|
|
(ba) če tako zahteva dolžnik ali večina upnikov. |
|
|
3a. Države članice zagotovijo, da predstavniki dolžnikovih zaposlenih prejmejo jasne in pregledne informacije o postopku prestrukturiranja in se redno obveščajo o vsakem napredku. |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 6 |
Člen 6 |
|
Prekinitev posameznih postopkov izvršbe |
Prekinitev posameznih postopkov izvršbe |
|
1. Države članice zagotovijo, da se lahko dolžnikom, ki se pogajajo o načrtu prestrukturiranja s svojimi upniki, odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe, če in kolikor je taka prekinitev potrebna za podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja. |
1. Kadar obveznost dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka v primeru insolventnosti, še ni nastala, države članice zagotovijo, da se lahko dolžnikom, ki se pogajajo o načrtu prestrukturiranja s svojimi upniki, odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe, če in kolikor je taka prekinitev potrebna za podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja ter če obstaja verjetnost, da se za podjetje prepreči postopek v primeru insolventnosti. |
|
2. Države članice zagotovijo, da se lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe odredi v zvezi z vsemi vrstami upnikov, vključno z zavarovanimi in prednostnimi upniki. Prekinitev je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo splošna in zajema vse upnike ali omejena in zajema enega ali več posameznih upnikov. |
2. Države članice zagotovijo, da se lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe odredi v zvezi z vsemi vrstami upnikov, vključno z zavarovanimi in prednostnimi upniki, če dolžnik te upnike vključi v pogajanja o načrtu prestrukturiranja. Prekinitev je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo splošna in zajema vse upnike ali omejena in zajema enega ali več posameznih upnikov. |
|
3. Odstavek 2 se ne uporablja za neporavnane terjatve delavcev, razen če in kolikor države članice z drugimi sredstvi zagotovijo, da je plačilo takih terjatev zajamčeno na ravni varstva, ki je vsaj enaka ravni, določeni v zadevni nacionalni zakonodaji, s katero je prenesena Direktiva 2008/94/ES. |
3. Odstavek 2 se ne uporablja za neporavnane terjatve delavcev, razen če in kolikor države članice z drugimi sredstvi zagotovijo, da je plačilo takih terjatev zajamčeno na podobni ravni varstva. |
|
4. Države članice trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe omejijo na največ štiri mesece. |
4. Trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe se omeji na največ štiri mesece. |
|
5. Države članice lahko sodnim ali upravnim organom kljub temu omogočijo, da na zahtevo dolžnika ali upnikov podaljšajo prvotno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe ali odobrijo novo prekinitev posameznih postopkov izvršbe. Tako podaljšanje ali novo obdobje prekinitve posameznih postopkov izvršbe se odobri samo, če obstajajo dokazi, da: |
5. Države članice lahko sodnim ali upravnim organom kljub temu omogočijo, da na zahtevo dolžnika ali upnikov podaljšajo prvotno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe ali odobrijo novo prekinitev posameznih postopkov izvršbe. Države članice določijo pogoje za podaljšanje ali novo obdobje prekinitve. Tako podaljšanje ali novo obdobje prekinitve posameznih postopkov izvršbe se odobri samo, če obstajajo dokazi, da: |
|
|
(-a) se zavarovani upniki, na katere vpliva načrt, strinjajo s tem podaljšanjem ali novim obdobjem; ter |
|
(a) je bil pri pogajanjih o načrtu prestrukturiranja dosežen ustrezen napredek in and |
(a) je bil pri pogajanjih o načrtu prestrukturiranja dosežen ustrezen napredek in and |
|
(b) nadaljnja prekinitev posameznih postopkov izvršbe ne škoduje nepravično pravicam ali interesom vseh prizadetih strank. |
(b) nadaljnja prekinitev posameznih postopkov izvršbe ne škoduje nepravično pravicam ali interesom vseh prizadetih strank; ter |
|
|
(ba) obveznost dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka v primeru insolventnost na podlagi nacionalne zakonodaje, še ni nastala. |
|
6. Kakršna koli dodatna podaljšanja se odobrijo samo, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 5 ter je glede na okoliščine zadeve zelo verjetno, da bo načrt prestrukturiranja sprejet. |
6. Kakršna koli dodatna podaljšanja se odobrijo samo, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (ba) odstavka 5 ter je glede na okoliščine zadeve zelo verjetno, da bo načrt prestrukturiranja sprejet. |
|
7. Skupno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe, vključno s podaljšanji in obnovitvami, ne presega dvanajst mesecev. |
7. Skupno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe, vključno s podaljšanji in obnovitvami, ne presega deset mesecev. Skupno trajanje prekinitve se omeji na dva meseca, če se v obdobju treh mesecev pred vložitvijo zahteve za začetek postopkov prestrukturiranja registrirani sedež podjetja premesti v drugo državo članico. |
|
8. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organi v celoti ali delno odpravijo prekinitev posameznih postopkov izvršbe: |
8. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organi odločijo, da se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ne odobri, ali v celoti ali delno odpravijo prekinitev posameznih postopkov izvršbe: |
|
(a) če se izkaže, da delež upnikov, ki bi lahko na podlagi nacionalne zakonodaje blokiral sprejetje načrta prestrukturiranja, ne podpira nadaljevanja pogajanj, ali or |
(a) če se izkaže, da delež upnikov, ki bi lahko na podlagi nacionalne zakonodaje blokiral sprejetje načrta prestrukturiranja, ne podpira nadaljevanja pogajanj, ali or |
|
(b) na zahtevo dolžnika ali upravitelja na področju prestrukturiranja. |
(b) na zahtevo dolžnika ali upravitelja na področju prestrukturiranja ali večine zadevnih upnikov; ali |
|
|
(ba) če prekinitev posameznih postopkov izvršbe nepravično škoduje posameznemu upniku ali razredu upnikov; |
|
|
(bb) če bi ranljivi upnik naletel na velike ekonomske težave; |
|
9. Države članice zagotovijo, da se lahko sodni ali upravni organ, če prekinitev posameznih postopkov izvršbe nepravično škoduje posameznemu upniku ali razredu upnikov ali bi mu tako škodovala, odloči, da ne bo odobril prekinitve posameznih postopkov izvršbe, ali na zahtevo zadevnih upnikov odpravi že odobreno prekinitev posameznih postopkov izvršbe v zvezi z navedenim upnikom ali razredom upnikov. |
|
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Splošna prekinitev, s katero so zajeti vsi upniki, preprečuje uvedbo postopkov v primeru insolventnosti na zahtevo enega ali več upnikov. |
črtano |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1, če dolžnik postane nelikviden in torej ni sposoben plačevati svojih dolgov ob njihovi zapadlosti v obdobju prekinitve. Države članice v takem primeru zagotovijo, da se postopki prestrukturiranja ne končajo samodejno in da lahko sodni ali upravni organ po preučitvi obetov za dosego dogovora o uspešnem načrtu prestrukturiranja v obdobju prekinitve odloči, da se uvedba postopka v primeru insolventnosti odloži in se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ohrani. |
3. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1, če dolžnik postane nelikviden in torej ni sposoben plačevati svojih dolgov ob njihovi zapadlosti v obdobju prekinitve. Države članice v takem primeru zagotovijo, da se postopki prestrukturiranja ne končajo samodejno in da lahko sodni ali upravni organ po preučitvi obetov za dosego dogovora o uspešnem načrtu prestrukturiranja ali prenosu ekonomsko uspešne dejavnosti v obdobju prekinitve odloči, da se uvedba postopka v primeru insolventnosti odloži in se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ohrani. |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice zagotovijo, da upniki, za katere velja prekinitev, v obdobju prekinitve ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika za tiste dolgove, ki so nastali pred prekinitvijo. Države članice lahko uporabo te določbe omejijo na bistvene pogodbe, ki so nujne za nadaljevanje vsakodnevnega poslovanja podjetja. |
4. Države članice zagotovijo, da upniki, za katere velja prekinitev, v obdobju prekinitve ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti bistvenih neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika v zvezi z dolgovi, ki so nastali pred prekinitvijo, če to upnikom ne povzroča hudih finančnih težav. Za namene tega odstavka je neizpolnjena pogodba bistvena, ko je potrebna za nadaljevanje vsakodnevnega poslovanja podjetja, vključno z vsem blagom, če bi prekinitev dobave ustavila delovanje podjetja. |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Države članice zagotovijo, da upniki ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika s pogodbeno določbo, s katero so določeni taki ukrepi, zgolj zaradi dolžnikove vključitve v pogajanja o prestrukturiranju, zaprošene prekinitve posameznih postopkov izvršbe, odreditve prekinitve kot take ali kakršnega koli podobnega dogodka, povezanega s prekinitvijo. |
(5) Države članice lahko zahtevajo, da upniki ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika s pogodbeno določbo, s katero so določeni taki ukrepi, zgolj zaradi dolžnikove vključitve v pogajanja o prestrukturiranju, zaprošene prekinitve posameznih postopkov izvršbe, odreditve prekinitve kot take ali kakršnega koli podobnega dogodka, povezanega s prekinitvijo, razen če jih prekinitev prizadene in lahko dokažejo, da bi bili zaradi tega dogodka v precej slabšem položaju. |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Države članice zagotovijo, da dolžniku nič ne preprečuje, da v okviru običajnega poslovanja plača terjatve neprizadetih upnikov in terjatve prizadetih upnikov, ki nastanejo po odobritvi prekinitve in ki še naprej nastajajo v celotnem obdobju prekinitve. |
črtano |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 8 |
Člen 8 |
|
Vsebina načrtov prestrukturiranja |
Vsebina načrtov prestrukturiranja |
|
1. Države članice zahtevajo, da načrti prestrukturiranja, predloženi v potrditev sodnemu ali upravnemu organu, vsebujejo vsaj naslednje informacije: |
1. Države članice zahtevajo, da načrte prestrukturiranja potrdi sodni ali upravni organ, in zagotovijo, da se ti načrti v vednost in posvetovanje posredujejo predstavnikom delavcev. Načrti prestrukturiranja vsebujejo vsaj naslednje informacije: |
|
(a) identiteto dolžnika ali dolžnikovega podjetja, za katero se predlaga načrt prestrukturiranja; |
(a) identiteto dolžnika ali dolžnikovega podjetja, za katero se predlaga načrt prestrukturiranja; |
|
(b) oceno sedanje vrednosti dolžnika ali dolžnikovega podjetja ter obrazloženo izjavo o vzrokih in obsegu dolžnikovih finančnih težav; |
(b) oceno tržne vrednosti dolžnika ali dolžnikovega podjetja, vključno z oceno finančnih obveznosti in finančnih tokov v času trajanja načrta prestrukturiranja, v času predložitve načrta v potrditev, pa tudi pričakovane likvidacijske vrednosti dolžnika ali dolžnikovega podjetja, ki jih vse pripravi sodni izvedenec, ter obrazloženo izjavo o vzrokih za dolžnikove finančne težave in njihovem obsegu, vključno z opisom premoženja in dolgov; |
|
(c) identiteto prizadetih strank, naj bodo imenovane posamezno ali opisane s sklicevanjem na eno ali več kategorij dolga, in njihove terjatve ali interese, zajete z načrtom prestrukturiranja; |
(c) identiteto prizadetih strank, naj bodo imenovane posamezno ali opisane s sklicevanjem na eno ali več kategorij dolga, in njihove terjatve ali interese, zajete z načrtom prestrukturiranja; |
|
(d) razrede, v katere so bile prizadete stranke razvrščene zaradi sprejetja načrta, skupaj z razlogi za tako razvrstitev in informacijami o zadevnih vrednostih terjatev upnikov in članov v vsakem razredu; |
(d) razrede, v katere so bile prizadete stranke na podlagi objektivnih meril razvrščene zaradi sprejetja načrta, skupaj z razlogi za tako razvrstitev in informacijami o zadevnih vrednostih terjatev upnikov in članov v vsakem razredu; |
|
(e) identiteto neprizadetih strank, naj bodo imenovane posamezno ali opisane s sklicevanjem na eno ali več kategorij dolga, skupaj z razlogi, zakaj se ne predlaga, da bi jih načrt zadeval; |
(e) identiteto neprizadetih strank, naj bodo imenovane posamezno ali opisane s sklicevanjem na eno ali več kategorij dolga, skupaj z razlogi, zakaj se ne predlaga, da bi jih načrt zadeval; |
|
|
(ea) po potrebi identiteto upravitelja na področju prestrukturiranja; |
|
(f) pogoje načrta, ki vključujejo, vendar niso omejeni na: |
(f) pogoje načrta, ki vključujejo, vendar niso omejeni na: |
|
(i) njegovo predlagano trajanje; |
(i) njegovo predlagano trajanje; |
|
(ii) kakršen koli predlog, s katerim se dolgovi reprogramirajo ali odpišejo ali pretvorijo v druge oblike obveznosti; |
(ii) kakršen koli predlog, s katerim se dolgovi reprogramirajo ali odpišejo ali pretvorijo v druge oblike obveznosti; |
|
|
(iia) kakršen koli predlog za prekinitev postopkov izvršbe kot dela načrta za prestrukturiranje; |
|
|
(iib) načine obveščanja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo; |
|
|
(iic) organizacijske vidike, ki se nanašajo na posledice na področju zaposlovanja, kot so odpuščanja, delo s skrajšanim delovnim časom ali podobno; |
|
(g) mnenje ali obrazloženo izjavo osebe, odgovorne za predlaganje načrta prestrukturiranja, v kateri je pojasnjeno, zakaj je podjetje sposobno preživeti ter kako se bo dolžnik z izvajanjem predlaganega načrta verjetno izognil insolventnosti in obnovil svojo dolgoročno sposobnost preživetja, ter so navedeni vsi predvideni nujni pogoji za njegovo uspešnost. |
(g) mnenje ali obrazloženo izjavo osebe, odgovorne za predlaganje načrta prestrukturiranja, v kateri je pojasnjeno, zakaj je podjetje sposobno preživeti ter kako se bo dolžnik z izvajanjem predlaganega načrta verjetno izognil insolventnosti in obnovil svojo dolgoročno sposobnost preživetja, ter so navedeni vsi predvideni nujni pogoji za njegovo uspešnost. Države članice lahko določijo, da mora mnenje ali obrazloženo izjavo potrditi zunanji strokovnjak, kot je upravitelj na področju prestrukturiranja. |
|
|
1a. Države članice lahko določijo, ali lahko upniki predlagajo alternativni načrt prestrukturiranja. Če se države članice odločijo za to, opredelijo pogoje, pod katerimi lahko upniki predlagajo alternativni načrt prestrukturiranja. |
|
2. Države članice zagotovijo, da je vzorec načrta prestrukturiranja na voljo na spletu. Navedeni vzorec vsebuje vsaj informacije, ki se zahtevajo z nacionalno zakonodajo, in zagotavlja splošne, vendar praktične informacije o tem, kako naj bi se uporabljal. Vzorec je na voljo v uradnem jeziku ali jezikih države članice. Države članice si prizadevajo zagotoviti, da bi bil vzorec na voljo v drugih jezikih, zlasti v tistih, ki se uporabljajo pri mednarodnem poslovanju. Vzorec je zasnovan tako, da ga je mogoče prilagoditi potrebam in okoliščinam posameznega primera. |
2. Države članice zagotovijo, da je kontrolni seznam za načrt prestrukturiranja na voljo na spletu. Kontrolni seznam vsebuje vsaj informacije, ki se zahtevajo z nacionalno zakonodajo, in zagotavlja splošne in praktične informacije o postopkih prestrukturiranja, ki so na voljo v državi članici. Kontrolni seznam je na voljo v uradnem jeziku ali jezikih države članice. Države članice si prizadevajo zagotoviti, da bi bil kontrolni seznam na voljo v drugih jezikih, zlasti v tistih, ki se uporabljajo pri mednarodnem poslovanju. Vzorec je zasnovan tako, da ga je mogoče prilagoditi potrebam in okoliščinam posameznega primera. |
|
3. Stranke se lahko odločijo, ali bodo uporabile vzorec načrta prestrukturiranja ali ne. |
|
|
|
3a. Države članice v skladu s členom 6(3) te direktive zagotovijo, da načrt prestrukturiranja ne vpliva na pravice in terjatve delavcev. Prav tako zagotovijo, da načrti prestrukturiranje ne vplivajo na sklade in načrte pokojninskega poklicnega zavarovanja. |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 9 |
Člen 9 |
|
Sprejetje načrtov prestrukturiranja |
Sprejetje načrtov prestrukturiranja |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo vsi prizadeti upniki pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja. Države članice lahko v skladu s členom 12(2) take glasovalne pravice podelijo tudi prizadetim lastnikom kapitala. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo vsi prizadeti upniki, vključno z delavci, pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja ob popolnem poznavanju postopka in morebitnih posledic. Države članice lahko v skladu s členom 12(2) take glasovalne pravice podelijo tudi prizadetim lastnikom kapitala. Upniki, na katere načrt prestrukturiranja ne vpliva, nimajo volilne pravice v zvezi s sprejetjem tega načrta. |
|
|
1a. V primeru, da načrt vključuje ukrepe, ki povzročajo spremembe v organizaciji dela ali pogodbenih razmerjih, države članice zagotovijo, da te ukrepe potrdijo delavci, če nacionalna zakonodaja in prakse omogočajo to potrditev. |
|
2. Države članice zagotovijo, da se prizadete stranke obravnavajo v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov. Razredi se oblikujejo tako, da vsak razred obsega terjatve ali interese s pravicami, ki so si dovolj podobni, da upravičujejo obravnavanje članov razreda kot homogene skupine s podobnostjo interesov. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve. Države članice lahko tudi določijo, da se delavci obravnavajo v samostojnem ločenem razredu. |
2. Države članice zagotovijo, da se prizadete stranke obravnavajo v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov v skladu z nacionalno zakonodajo. Razredi se oblikujejo tako, da vsak razred obsega terjatve ali interese s pravicami, ki so si dovolj podobni, da upravičujejo obravnavanje članov razreda kot homogene skupine s podobnostjo interesov. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve. Države članice tudi določijo, da se delavci obravnavajo v samostojnem ločenem razredu, če načrt nanje vpliva. Države članice lahko tudi določijo, da se lastniki kapitala obravnavajo v samostojnem ločenem razredu. |
|
3. Oblikovanje razredov preuči sodni ali upravni organ, ko je vložena zahteva za potrditev načrta prestrukturiranja. |
3. Pravico do glasovanja in oblikovanje razredov preuči sodni ali upravni organ, ko je vložena zahteva za potrditev načrta prestrukturiranja. Države članice lahko zagotovijo, da sodni ali upravni organ pravice do glasovanja in oblikovanje razredov preuči v zgodnejši fazi. |
|
4. Za načrt prestrukturiranja se šteje, da so ga prizadete stranke sprejele, če je v vsakem posameznem razredu dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev. Države članice določijo potrebne večine za sprejetje načrta prestrukturiranja, ki vsekakor ne presegajo 75 % glede na višino terjatev ali deležev v vsakem razredu. |
4. Za načrt prestrukturiranja se šteje, da so ga prizadete stranke sprejele, če je v vsakem posameznem razredu dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev in večina med upniki. Države članice določijo potrebne večine za sprejetje načrta prestrukturiranja. |
|
5. Države članice lahko določijo, da glasovanje o sprejetju načrta prestrukturiranja poteka kot posvetovanje in dogovor potrebne večine prizadetih strank v vsakem razredu. |
5. Države članice lahko določijo, da glasovanje o sprejetju načrta prestrukturiranja poteka kot posvetovanje in dogovor potrebne večine prizadetih strank v vsakem razredu. |
|
6. Če potrebna večina ni dosežena v enem ali več glasovalnih razredih, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, se lahko načrt še vedno potrdi, če je v skladu z zahtevami glede vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, določenimi v členu 11. |
6. Če potrebna večina ni dosežena v enem ali več glasovalnih razredih, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, lahko sodni ali upravni organ še vedno potrdi načrt, če je v skladu z zahtevami glede vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, določenimi v členu 11. |
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 10 |
Člen 10 |
|
Potrditev načrtov prestrukturiranja |
Potrditev načrtov prestrukturiranja |
|
1. Države članice zagotovijo, da lahko naslednji načrti prestrukturiranja postanejo zavezujoči za stranke samo, če jih potrdi sodni ali upravni organ: |
1. Države članice zagotovijo, da lahko naslednji načrti prestrukturiranja postanejo zavezujoči za stranke samo, če jih potrdi sodni ali upravni organ: |
|
(a) načrti prestrukturiranja, ki zadevajo interese prizadetih strank, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja; |
(a) načrti prestrukturiranja, ki zadevajo interese prizadetih strank, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja; |
|
(b) načrti prestrukturiranja, s katerimi je določeno novo financiranje. |
(b) načrti prestrukturiranja, s katerimi je določeno novo financiranje; |
|
|
(ba) načrti prestrukturiranja, pri katerih gre za več kot 25-odstotno izgubo delovne sile. |
|
2. Države članice zagotovijo, da so pogoji, na podlagi katerih lahko sodni ali upravni organ potrdi načrt prestrukturiranja, jasno opredeljeni in vključujejo vsaj naslednje: |
2. Države članice zagotovijo, da so pogoji, na podlagi katerih lahko sodni ali upravni organ potrdi načrt prestrukturiranja, jasno opredeljeni v njihovi zakonodaji in vključujejo vsaj naslednje: |
|
(a) načrt prestrukturiranja je bil sprejet v skladu s členom 9 in je bil sporočen vsem znanim upnikom, ki jih bo verjetno zadeval; |
(a) načrt prestrukturiranja je bil sprejet v skladu z zahtevami iz člena 9 in je bil sporočen vsem znanim upnikom, ki jih bo verjetno zadeval; |
|
(b) načrt prestrukturiranja je v skladu s preizkusom največje koristi za upnike; |
(b) načrt prestrukturiranja je v skladu s preizkusom največje koristi za upnike; |
|
(c) kakršno koli novo financiranje je potrebno za izvajanje načrta prestrukturiranja in ne škoduje nepravično interesom upnikov. |
(c) kakršno koli novo financiranje je potrebno in sorazmerno za izvajanje načrta prestrukturiranja. |
|
|
(ca) predstavniki delavcev so bili obveščeni, z njimi je bilo opravljeno tudi posvetovanje. |
|
3. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organ zavrne potrditev načrta prestrukturiranja, kadar navedeni načrt nima razumnih možnosti za preprečitev insolventnosti dolžnika in zagotovitev sposobnosti preživetja podjetja. |
3. Države članice zagotovijo, da sodni ali upravni organ zavrne potrditev načrta prestrukturiranja, kadar navedeni načrt nima razumnih možnosti za preprečitev insolventnosti dolžnika in zagotovitev sposobnosti preživetja podjetja. |
|
4. Države članice zagotovijo, da se odločitev, kadar mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja, da bi ta postal zavezujoč, sprejme brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila vložena zahteva za potrditev, in vsekakor najpozneje v 30 dneh po vložitvi zahteve. |
4. Države članice zagotovijo, da se odločitev, kadar mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja, da bi ta postal zavezujoč, sprejme v razumnem roku in brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila vložena zahteva za potrditev. |
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 11 |
Člen 11 |
|
Vsiljenje odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja |
Vsiljenje odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja |
|
1. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organ na predlog dolžnika ali upnika z dolžnikovim soglasjem potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga ni odobril vsak posamezni razred prizadetih strank, in da lahko postane zavezujoč za enega ali več razredov, ki ne soglašajo z njim, če načrt prestrukturiranja: |
1. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organ na predlog dolžnika ali, ko tako določa nacionalna zakonodaja, upnika z dolžnikovim soglasjem potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga ni odobril vsak posamezni razred prizadetih strank, in da lahko postane zavezujoč za enega ali več razredov, ki ne soglašajo z njim, če načrt prestrukturiranja: |
|
(a) izpolnjuje pogoje iz člena 10(2); |
(a) izpolnjuje pogoje iz člena 10(2) in hkrati zagotavlja skladnost z vsemi zahtevami iz nacionalnega prava; |
|
(b) ga je odobril vsaj en razred prizadetih upnikov, ki ni razred lastnikov kapitala in kateri koli drug razred, ki po oceni vrednosti podjetja ne bi prejel nobenega plačila ali drugega nadomestila, če bi se uporabila običajna razvrstitev prednosti pri likvidaciji; |
(b) ga je odobrila večina razredov prizadetih upnikov, med katerimi ni razreda lastnikov kapitala ali katerega koli drugega razreda, ki po oceni vrednosti podjetja ne bi prejel nobenega plačila ali drugega nadomestila, če bi se uporabila običajna razvrstitev prednosti pri likvidaciji; |
|
(c) je v skladu s pravilom absolutne prednosti. |
(c) je v skladu s pravilom absolutne prednosti. |
|
2. Države članice lahko spremenijo najmanjše število prizadetih razredov, potrebnih za odobritev načrta, določeno v točki (b) odstavka 1. |
2. Države članice lahko povišajo najmanjše število prizadetih razredov, potrebnih za odobritev načrta, določeno v točki (b) odstavka 1, tako da je v tem najmanjšem številu še vedno zastopana večina razredov. |
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da kadar obstaja verjetnost insolventnosti, delničarji in drugi lastniki kapitala z deleži v dolžniku ne smejo nerazumno preprečiti sprejetja ali izvajanja načrta prestrukturiranja, s katerim bi bila obnovljena sposobnost preživetja podjetja. |
1. Države članice zagotovijo, da kadar obstaja verjetnost insolventnosti, delničarji in drugi lastniki kapitala z deleži v dolžniku ne smejo nerazumno preprečiti ali ovirati sprejetja ali izvajanja načrta prestrukturiranja, s katerim bi bila obnovljena sposobnost preživetja podjetja. |
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 12a |
|
|
Delavci |
|
|
Države članice zagotovijo, da pravice delavcev, vključno s pravicami, ki so določene v tej direktivi, niso ogrožene zaradi postopka prestrukturiranja in da se izvaja neodvisni nadzor nad upoštevanjem ustrezne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije. Te pravice vključujejo zlasti naslednje: |
|
|
(1) pravico do kolektivnih pogajanj in kolektivnih ukrepov; ter |
|
|
(2) pravico do obveščanja in posvetovanja, med drugim zlasti pravico dostopa do informacij o vsakem postopku, ki bi lahko vplival na zaposlovanje ali zmožnost delavcev, da izterjajo svoje plače in morebitna prihodnja izplačila, vključno s poklicnimi pokojninami. |
|
|
Države članice tudi zagotovijo, da so delavci vedno obravnavani kot prednosten in zavarovan razred upnikov. |
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Sodni ali upravni organ določi likvidacijsko vrednost, kadar se načrt prestrukturiranja izpodbija zaradi domnevne kršitve preizkusa največje koristi za upnike. |
1. Sodni ali upravni organ določi likvidacijsko vrednost, kadar se načrt prestrukturiranja ali načrt za prodajo izpodbija zaradi domnevne kršitve preizkusa največje koristi za upnike |
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da so načrti prestrukturiranja, ki jih potrdi sodni ali upravni organ, zavezujoči za vsako stranko, opredeljeno v načrtu. |
1. Države članice zagotovijo, da so načrti prestrukturiranja, ki jih potrdi sodni ali upravni organ, zavezujoči za vse stranke, opredeljene v načrtu. |
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) potrdi načrt in upnikom, ki ne soglašajo z njim, dodeli denarno nadomestilo, ki ga plačajo dolžnik ali upniki, ki so glasovali za načrt. |
(b) potrdi načrt in oceni možnost, da se upnikom, ki ne soglašajo z njim in so zaradi načrta utrpeli neupravičeno škodo, dodeli denarno nadomestilo, ki ga po potrebi plača dolžnik. |
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko zahtevajo, da posle iz točke (e) odstavka 2 odobri upravitelj na področju prestrukturiranja ali sodni ali upravni organ, da bi zanje veljala zaščita iz odstavka 1. |
3. Države članice določijo, da mora posle iz točke (e) odstavka 2 odobriti upravitelj na področju prestrukturiranja ali sodni ali upravni organ, da bi zanje veljala zaščita iz odstavka 1. |
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 18 |
Člen 18 |
|
Dolžnosti direktorjev |
Naloge in obveznosti direktorjev |
|
Države članice določijo pravila za zagotovitev, da imajo direktorji, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, naslednje obveznosti: |
1. Države članice določijo pravila za zagotovitev, da imajo direktorji in podjetniki, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, naslednje obveznosti: |
|
(a) da sprejmejo takojšnje ukrepe za zmanjšanje izgube za upnike, delavce, delničarje in druge zainteresirane strani; |
(a) da sprejmejo takojšnje ukrepe za zmanjšanje izgube za upnike, delavce, delničarje in druge zainteresirane strani; |
|
(b) da ustrezno upoštevajo interese upnikov in drugih zainteresiranih strani; |
(b) da ustrezno upoštevajo interese upnikov, delavcev in drugih zainteresiranih strani; |
|
|
(ba) da izpolnijo vse obveznosti do upnikov, delavcev, drugih deležnikov ter države in njenih pojavnih oblik; |
|
(c) da sprejmejo razumne ukrepe, da se izognejo insolventnosti; |
(c) da sprejmejo razumne ukrepe, da se izognejo insolventnosti; |
|
(d) da se izogibajo namernemu ali izjemno malomarnemu ravnanju, s katerim ogrožajo sposobnost preživetja podjetja. |
(d) da se izogibajo namernemu ali izjemno malomarnemu ravnanju, s katerim ogrožajo sposobnost preživetja podjetja; |
|
|
(da) da namerno ne zmanjšajo vrednosti čistih sredstev podjetja. |
|
|
2. Neizpolnjevanje dolžnosti iz odstavka 1 se upošteva pri določanju roka in pogojev za odpust dolgov v skladu s členom 22. |
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da se lahko prezadolženim podjetnikom v celoti odpustijo njihovi dolgovi v skladu s to direktivo. |
1. Države članice zagotovijo, da se lahko dobronamerno prezadolženim podjetnikom v celoti odpustijo njihovi dolgovi v skladu s to direktivo. |
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Dolgovi se lahko odpustijo v celoti le, če je zadolženi podjetnik izpolnil obveznosti iz člena 18 te direktive. Podjetniki, ki kršijo delovno ali konkurenčno pravo, niso upravičeni do popolnega odpusta dolga. |
Predlog spremembe 78 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice prizadetim podjetnikom omogočijo drugo priložnost z nudenjem poslovne podpore in ukrepi za obnovo, ki pomagajo ponovno oživiti njihovo podjetniško zmogljivost. |
Predlog spremembe 79 Predlog direktive Člen 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 20 |
Člen 20 |
|
Preizkusna doba za odpust dolgov |
Preizkusna doba za odpust dolgov |
|
1. Obdobje, po katerem se lahko prezadolženim podjetnikom v celoti odpustijo njihovi dolgovi, ni daljše od treh let, ki začnejo teči na: |
1. Obdobje, po katerem se lahko prezadolženim podjetnikom prvič v celoti odpustijo njihovi dolgovi, ni daljše od pet let, ki začnejo teči na: |
|
(a) dan, ko je sodni ali upravni organ odločil o predlogu za začetek takega postopka, če gre za postopek, ki se konča z odprodajo premoženja prezadolženega podjetnika, ali |
(a) dan, ko je sodni ali upravni organ odločil o predlogu za začetek takega postopka, če gre za postopek, ki se konča z odprodajo premoženja prezadolženega podjetnika, ali |
|
(b) dan, ko se je začelo izvajanje načrta za odplačilo dolga, če gre za postopek, ki vključuje načrt za odplačilo. |
(b) dan, ko se je začelo izvajanje načrta za odplačilo dolga, če gre za postopek, ki vključuje načrt za odplačilo. |
|
2. Države članice zagotovijo, da se ob izteku preizkusne dobe za odpust dolgov prezadolženim podjetnikom odpustijo njihovi dolgovi, ne da bi morali za to znova zaprositi pri sodnem ali upravnem organu. |
2. Države članice zagotovijo, da se ob izteku preizkusne dobe za odpust dolgov prezadolženim podjetnikom odpustijo njihovi dolgovi. |
|
|
2a. Države članice lahko določijo daljše dobe za odpust dolgov za podjetnike, ki za odpust zaprosijo že drugič ali več. |
Predlog spremembe 80 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice lahko z odstopanjem od členov 19, 20 in 21 ohranijo ali uvedejo določbe, s katerimi je omejen dostop do odpusta dolgov ali so določene daljše preizkusne dobe za pridobitev popolnega odpusta dolgov ali daljša obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti, v nekaterih dobro opredeljenih okoliščinah in kadar so take omejitve upravičene s splošnim interesom, zlasti: |
1. Države članice z odstopanjem od členov 19, 20 in 21 ohranijo ali uvedejo določbe, s katerimi je omejen dostop do odpusta dolgov ali so določene daljše preizkusne dobe za pridobitev popolnega odpusta dolgov ali daljša obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti, v nekaterih dobro opredeljenih okoliščinah in kadar so take omejitve upravičene s splošnim interesom, zlasti: |
Predlog spremembe 81 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) če je prezadolženi podjetnik ravnal nepošteno ali v slabi veri v zvezi z upniki, ko je postal zadolžen ali med izterjavo dolgov; |
(a) če je prezadolženi podjetnik ravnal nepošteno ali v slabi veri v zvezi z upniki, ko je postal zadolžen ali med izterjavo dolgov. Komisija pripravi smernice za države članice za določitev meril o tem, kaj pomeni nepošteno ravnanje ali ravnanje v slabi veri; |
Predlog spremembe 82 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) če prezadolženi podjetnik ne upošteva načrta za odplačilo dolga ali druge pravne obveznosti, namenjene zaščiti interesov upnikov; |
(b) če prezadolženi podjetnik v osnovi ne upošteva načrta za odplačilo dolga ali druge pravne obveznosti, namenjene zaščiti interesov upnikov, ob upoštevanju težav glede spoštovanja postopkov v primeru insolventnosti in prestrukturiranja, na katere naletijo mikro- in mala podjetja; |
Predlog spremembe 83 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) če podjetniki ali direktorji podjetij ravnajo v nasprotju s svojimi obveznostmi iz člena 18 te direktive ali prekršijo delovno ali konkurenčno pravo; |
Predlog spremembe 84 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice lahko določijo daljše preizkusne dobe za odpust dolgov, kadar je glavno prebivališče prezadolženega podjetnika izvzeto iz možnosti unovčenja premoženja, da bi se zaščitila sposobnost preživljanja prezadolženega podjetnika in njegove družine. |
2. Države članice lahko določijo daljše preizkusne dobe za odpust dolgov, da bi ohranile možnost preživljanja prezadolženega podjetnika in njegove družine, kadar je glavno prebivališče podjetnika izvzeto iz možnosti unovčenja premoženja. |
Predlog spremembe 85 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko posebne kategorije dolga, kot so zavarovani dolgovi ali dolgovi, ki izhajajo iz kazenskih sankcij ali civilne odgovornosti, izključijo iz odpusta ali določijo daljše preizkusne dobe za odpust dolgov, kadar so take izključitve ali daljše dobe upravičene s splošnim interesom. |
3. Države članice lahko posebne kategorije dolga, kot so zavarovani dolgovi ali dolgovi, ki izhajajo iz kazenskih sankcij ali civilne odgovornosti, izključijo iz odpusta ali zanje določijo daljše preizkusne dobe za odpust, kadar so take izključitve ali daljše dobe upravičene s splošnim interesom. |
Predlog spremembe 86 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice lahko z odstopanjem od člena 21 določijo daljša obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti ali prepovedi opravljanja dejavnosti za nedoločen čas, če prezadolženi podjetnik opravlja poklic, za katerega veljajo posebna etična pravila, ali če je prepoved odredilo sodišče v kazenskem postopku. |
4. Države članice lahko z odstopanjem od člena 21 določijo daljša obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti ali prepovedi opravljanja dejavnosti za nedoločen čas, če prezadolženi podjetnik opravlja poklic, za katerega veljajo posebna etična pravila, ki jih je podjetnik kršil, ali če je prepoved odredilo sodišče v kazenskem postopku. |
Predlog spremembe 87 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Kar zadeva točko (a) odstavka 1, Komisija pripravi smernice za države članice za določitev meril o tem, kaj v tem okviru pomeni nepošteno ravnanje ali ravnanje v slabi veri. |
Predlog spremembe 88 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da se vsi dolgovi, kadar ima prezadolženi podjetnik poslovne dolgove, ki so nastali v okviru njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, in osebne dolgove, ki so nastali zunaj navedenih dejavnosti, obravnavajo v enem postopku za pridobitev odpusta dolgov. |
1. Države članice zagotovijo, da se poslovni dolgovi, kadar ima prezadolženi podjetnik poslovne dolgove, ki so nastali v okviru njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, in osebne dolgove, ki so nastali zunaj navedenih dejavnosti, v postopkih za pridobitev odpusta dolgov obravnavajo ločeno od osebnih dolgov. V primerih, ko obstajajo postopki za pridobitev odpusta dolgov tako za poslovne kot osebne dolgove, se lahko ti postopki usklajujejo za pridobitev odpusta dolgov v skladu s to direktivo. |
Predlog spremembe 89 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 in določijo, da se poslovni in osebni dolgovi obravnavajo v ločenih postopkih, če se lahko ti postopki usklajujejo za pridobitev odpusta dolgov v skladu s to direktivo. |
črtano |
Predlog spremembe 90 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da so mediatorji, stečajni upravitelji in drugi upravitelji, imenovani v zadevah v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo, vključeni v potrebno začetno in nadaljnje usposabljanje za zagotovitev, da svoje storitve za stranke opravljajo učinkovito, nepristransko in strokovno. |
1. Države članice zagotovijo, da so mediatorji, stečajni upravitelji in drugi upravitelji, imenovani v zadevah v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo, vključeni v začetno in nadaljnje usposabljanje ter pridobijo potrebne kvalifikacije za zagotovitev, da svoje storitve za stranke opravljajo učinkovito, nepristransko in strokovno. |
Predlog spremembe 91 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija olajša izmenjavo najboljših praks med državami članicami, da bi se izboljšala kakovost usposabljanja po vsej Uniji, tudi prek mreženja in izmenjave izkušenj in orodij za krepitev zmogljivosti, ter po potrebi organizira usposabljanje za člane pravosodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo z zadevami, povezanimi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. |
Predlog spremembe 92 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice na kakršen koli način, ki se jim zdi primeren, spodbujajo razvijanje prostovoljnih kodeksov ravnanja in njihovo upoštevanje s strani upraviteljev na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti ter drugih učinkovitih mehanizmov nadzora v zvezi z opravljanjem takih storitev. |
2. Države članice zagotovijo, da upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti ter drugih učinkovitih mehanizmov nadzora v zvezi z opravljanjem takih storitev spoštujejo zakonske kodekse ravnanja, ki vključujejo vsaj določbe o usposabljanju, kvalifikacijah, licenciranju, registraciji, osebni odgovornosti, zavarovanju in dobremu ugledu. |
Predlog spremembe 93 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice določijo učinkovite sankcije za upravitelje, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz tega člena ter drugega ustreznega nacionalnega prava ali prava Unije. |
Predlog spremembe 94 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1а. Države članice poskrbijo, da so informacije o organih, ki izvajajo nadzor nad upravitelji na področju prestrukturiranja, javno dostopne. |
Predlog spremembe 95 Predlog direktive Člen 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 27a |
|
|
Informacije, ki so na voljo podjetnikom, ki imajo drugo priložnost |
|
|
1. Države članice podjetnikom, ki imajo drugo priložnost, zagotovijo dostop do ustreznih, posodobljenih, jasnih, natančnih in uporabniku prijaznih informacij o razpoložljivosti njim prilagojene upravne, pravne, poslovne ali finančne podpore in o vseh sredstvih, ki so na voljo, da bi jim omogočili ustanovitev novega podjetja. |
|
|
2. Države članice Komisiji vsako leto predložijo informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. |
|
|
3. Komisija na svojem spletišču na uporabniku prijazen način objavi informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1 in ki jih prejme v skladu z odstavkom 2. |
Predlog spremembe 96 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. V času trajanja postopkov prestrukturiranja ni dovoljeno spreminjati središče dolžnikovih glavnih interesov, kakor je opredeljeno v Uredbi (EU) 2015/848. |
Predlog spremembe 97 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) obvestila upnikom; |
(c) obvestila upnikom, vključno s predstavniki delavcev; |
Predlog spremembe 98 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) številu izgubljenih delovnih mest, prenosu dela poslovanja ali celotnega poslovanja, delnih odpovedih, učinku prestrukturiranja na zaposlovanje, kršitvah obveznosti direktorjev in stopnji javnih financ. |
Predlog spremembe 99 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gb) številu dolžnikov, ki so začeli novo poslovno dejavnost, potem ko je bil v zvezi z njimi izveden postopek iz točke (a)(iii); |
Predlog spremembe 100 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gc) v primeru dolžnikov, ki so po opravljenem postopku iz točk (a) (ii) in (iii) ustanovili novo podjetje, o povprečnem času med koncem postopka in ustanovitvijo novega podjetja; |
Predlog spremembe 101 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gd) številu izgubljenih delovnih mest, prenosu dela ali celotnega poslovanja, delnih odpovedih ter o učinku prestrukturiranja na zaposlovanje in stopnji javnih financ; |
Predlog spremembe 102 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ge) številu izgubljenih delovnih mest, prenosu dela ali celotnega poslovanja in o učinku prestrukturiranja na zaposlovanje; |
Predlog spremembe 103 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g f (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gf) številu goljufivih postopkov prestrukturiranja in insolventnosti in o delovanju vzpostavljenih mehanizmov za izvrševanje; |
Predlog spremembe 104 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice pripravijo statistične podatke na podlagi zbirnih podatkov iz odstavkov 1 in 2 za polna koledarska leta, ki se končajo 31. decembra vsako leto, pri čemer začnejo s podatki, zbranimi za prvo polno koledarsko leto po [datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov]. Ti statistični podatki se sporočijo Komisiji na podlagi standardnega obrazca za sporočanje podatkov vsako leto do 31. marca koledarskega leta po letu, za katero so podatki zbrani. |
3. Države članice pripravijo statistične podatke na podlagi zbirnih podatkov iz odstavkov 1 in 2 za polna koledarska leta, ki se končajo 31. decembra vsako leto, pri čemer začnejo s podatki, zbranimi za prvo polno koledarsko leto po [datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov]. Ti statistični podatki se sporočijo Komisiji na podlagi standardnega obrazca za sporočanje podatkov vsako leto do 31. marca koledarskega leta po letu, za katero so podatki zbrani. Države članice te statistične podatke objavijo na uporabnikom prijaznem spletišču. |
Predlog spremembe 105 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Komisija na svojem spletišču zbere informacije iz odstavkov od 1 do 3 tega člena ter zagotovi javen, brezplačen in uporabniku prijazen dostop do njih. |
Predlog spremembe 106 Predlog direktive Člen 30 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 30 a |
|
|
Obveznost poročanja |
|
|
1. Vsak dolžnik, ki je vključen v postopek prestrukturiranja, insolventnosti ali odpisa dolgov v državi članici in deluje tudi v drugi državi članici, ob začetku katerega koli od teh postopkov o tem obvesti pristojni organ, upravo ali sodišče obeh držav članic. |
|
|
2. Dolžnik je dolžan upravi sodišča, ki je vključeno v postopek prestrukturiranja, insolventnosti ali odpusta dolgov, poročati o dejavnostih, obsegu in strukturi svojega poslovanja v drug državi članici ali v tretjih državah. |
Predlog spremembe 107 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) Direktivo 2008/94/ES; |
Predlog spremembe 108 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija najpozneje [pet let po datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov] in nato vsakih sedem let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te direktive, vključno s tem, ali bi bilo treba razmisliti o dodatnih ukrepih za utrditev in okrepitev pravnega okvira o prestrukturiranju, insolventnosti in drugi priložnosti. |
Komisija najpozneje [tri leta po datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov] in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi in učinku te direktive. Na podlagi te ocene po potrebi predloži zakonodajni predlog po pregledu te direktive, pri čemer preuči možnost dodatnih ukrepov za utrditev in harmonizacijo pravnega okvira o prestrukturiranju, insolventnosti in drugi priložnosti, zlasti na področjih, kot so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti, skupna opredelitev insolventnosti, razvrstitev terjatev in zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj. |
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (7.12.2017)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU
(COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD))
Pripravljavec mnenja: Enrique Calvet Chambon
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Cilj te direktive je odpraviti ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin, kot sta prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi zakonodajami in postopki na področju preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. Namen te direktive je odpraviti take ovire z zagotovitvijo, da imajo podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje; da imajo pošteni prezadolženi podjetniki drugo priložnost po popolnem odpustu dolga po razumnem obdobju ter da se izboljša učinkovitost postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnost in postopkov za odpust dolga, zlasti z namenom skrajšanja njihovega trajanja. |
(1) Cilj te direktive je prispevati k dobremu delovanju notranjega trga z odpravo ovir za uresničevanje temeljnih svoboščin, kot sta prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi zakonodajami in postopki na področju preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, s čimer bi prispevala k vzpostavitvi prave unije kapitalskih trgov. Namen te direktive je odpraviti take ovire z zagotovitvijo, da imajo podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje; da imajo pošteni prezadolženi podjetniki drugo priložnost po popolnem odpustu dolga po razumnem obdobju ter da se izboljša učinkovitost postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnost in postopkov za odpust dolga, zlasti z namenom skrajšanja njihovega trajanja. Preventivne rešitve, pogosto imenovane rešitve „pre-pack“, izhajajo iz vse večje težnje v sodobnem insolvenčnem pravu, kjer se prednost daje pristopom, katerih cilj je – v nasprotju s klasičnim pristopom, ki je namenjen likvidaciji podjetja v težavah – sanacija podjetja ali vsaj rešitev njegovih enot, ki so ekonomsko še sposobne preživeti ter tako prispevati k ohranitvi delovnih mest. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Prestrukturiranje bi moralo podjetjem v finančnih težavah omogočiti, da v celoti ali delno nadaljujejo poslovanje, tako da se spremenijo sestava, pogoji ali struktura sredstev in obveznosti ali njihova struktura kapitala, vključno s prodajo premoženja ali delov podjetja. Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali podjetjem predvsem omogočiti, da se prestrukturirajo v zgodnji fazi in se tako izognejo insolventnosti. Z navedenimi okviri bi se morala povišati skupna vrednost za upnike, lastnike in gospodarstvo kot celoto ter preprečiti nepotrebne izgube delovnih mest ter znanja in spretnosti. Prav tako bi morali preprečevati kopičenje slabih posojil. V postopku prestrukturiranja bi morale biti zaščitene pravice vseh zadevnih strank. Hkrati bi bilo treba neuspešna podjetja, ki nimajo možnosti preživetja, čim hitreje likvidirati. |
(2) Prestrukturiranje bi moralo podjetjem v finančnih težavah omogočiti, da v celoti ali delno nadaljujejo poslovanje, tako da se spremenijo sestava, pogoji ali struktura sredstev in obveznosti ali njihova struktura kapitala, vključno s prodajo premoženja, delov podjetja ali celega podjetja, če ti ukrepi prispevajo tudi k poplačilu upnikov. Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali podjetjem predvsem omogočiti, da se prestrukturirajo v zgodnji fazi in se tako izognejo insolventnosti. Z navedenimi okviri bi se morala celo povišati skupna vrednost za upnike v primerjavi s tisto, ki bi jo prejeli v primeru odprodaje premoženja, lastnike in gospodarstvo kot celoto ter preprečiti nepotrebne izgube delovnih mest in dejavnosti ter znanja in spretnosti. Prav tako bi morali preprečevati kopičenje slabih posojil, za reševanje katerih je najučinkoviteje zavzeti celovit in usklajen pristop, pri katerem se, kjer je to primerno, uporabi kombinacija političnih ukrepov na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. V postopku prestrukturiranja bi morale biti zaščitene pravice vseh zadevnih strank. Hkrati bi bilo treba neuspešna podjetja, ki nimajo možnosti preživetja, čim hitreje likvidirati. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Predolgo trajanje postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov v več državah članicah je pomemben dejavnik, ki povzroča nizke stopnje poplačila in vlagatelje odvrača od poslovanja v jurisdikcijah, kjer lahko postopki trajajo predolgo. |
(5) Predolgo trajanje postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov v več državah članicah je pomemben dejavnik, ki povzroča nizke stopnje poplačila in vlagatelje odvrača od poslovanja v jurisdikcijah, kjer lahko postopki trajajo predolgo in so neupravičeno dragi. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Vse te razlike prinašajo dodatne stroške za vlagatelje pri ocenjevanju tveganj dolžnikov, ki vstopajo v finančne težave, v eni ali več državah članicah in stroške prestrukturiranja podjetij, ki imajo poslovne enote, upnike ali premoženje v drugih državah članicah, kot očitno velja pri prestrukturiranju mednarodnih skupin podjetij. Številni vlagatelji kot glavni razlog za to, da ne vlagajo v poslovno razmerje s subjektom zunaj svoje države ali vstopijo vanj, navajajo negotovost glede pravil o insolventnosti ali tveganje dolgotrajnih ali zapletenih postopkov v primeru insolventnosti v drugi državi. |
(6) Vse te razlike prinašajo dodatne stroške za vlagatelje ali banke pri ocenjevanju tveganj dolžnikov, ki vstopajo v finančne težave, v eni ali več državah članicah ali pri ocenjevanju tveganj, povezanih s ponovnim začetkom izvajanja rentabilnih dejavnosti podjetij v težavah, in stroške prestrukturiranja podjetij, ki imajo poslovne enote, upnike ali premoženje v drugih državah članicah, kot očitno velja pri prestrukturiranju mednarodnih skupin podjetij. Številni vlagatelji kot glavni razlog za to, da ne vlagajo v poslovno razmerje s subjektom zunaj svoje države ali vstopijo vanj, navajajo negotovost glede pravil o insolventnosti ali tveganje dolgotrajnih ali zapletenih postopkov v primeru insolventnosti v drugi državi. Ta negotovost ima torej odvračilni učinek, ki ovira tudi svobodo ustanavljanja podjetij in pripravljenost za ukvarjanje s podjetništvom ter škodi pravilnemu delovanju notranjega trga. Zlasti mala in srednja podjetja v večini primerov nimajo sredstev za ocenjevanje tveganj, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Navedene razlike vodijo do neenakih pogojev za dostop do posojila in neenakih stopenj poplačila v državah članicah. Zato je za dobro delujoč enotni trg na splošno in zlasti za delujočo unijo kapitalskih trgov nujno potrebna višja stopnja usklajenosti na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. |
(7) Navedene razlike vodijo do neenakih pogojev za dostop do posojila in neenakih stopenj poplačila v državah članicah ter ovirajo prost pretok kapitala na notranjem trgu. Analize kažejo, da je v vseh državah članicah učinkovit okvir preventivnega prestrukturiranja pozitivno povezan z ravnjo podjetništva in bi lahko ublažil škodljive posledice razdolževanja v smislu finančne stabilnosti in gospodarske dejavnosti. Zato je za dobro delujoč enotni trg na splošno in zlasti za delujočo unijo kapitalskih trgov ter za uspešno gospodarsko delovanje nujno potrebna višja stopnja usklajenosti na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Harmonizacija na področju insolvenčnega prava je nujen korak v smeri skupnega evropskega poslovnega prava. Vendar je pravni red Unije na področju poslovnega prava raznolik in nepopoln. Nadaljnja konvergenca je bistvena za dobro delovanje evropskega enotnega trga. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin niso omejene na povsem čezmejne položaje. Vse bolj povezan enotni trg – na katerem obstaja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delavcev – z vse močnejšo digitalno razsežnostjo pomeni, da je zelo malo podjetij povsem nacionalnih, če se upoštevajo vsi ustrezni elementi, kot so njihova baza strank, dobavna veriga, področje dejavnosti ter baza vlagateljev in kapitala. Tudi povsem nacionalni primeri insolventnosti lahko na podlagi tako imenovanega domino učinka insolventnosti vplivajo na delovanje enotnega trga, pri čemer lahko insolventnost enega podjetja sproži nadaljnje insolventnosti v dobavni verigi. |
(9) Ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin niso omejene na povsem čezmejne položaje. Vse bolj povezan enotni trg – na katerem obstaja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delavcev – z vse močnejšo digitalno razsežnostjo pomeni, da je zelo malo podjetij povsem nacionalnih, če se upoštevajo vsi ustrezni elementi, kot so njihova baza strank, dobavna veriga, področje dejavnosti ter baza vlagateljev in kapitala. Tudi povsem nacionalni primeri insolventnosti lahko na podlagi tako imenovanega domino učinka insolventnosti vplivajo na delovanje enotnega trga, pri čemer lahko insolventnost enega podjetja sproži nadaljnje insolventnosti v dobavni verigi, na kar so zlasti občutljiva mala in srednja podjetja. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta62 obravnava vprašanja pristojnosti, priznavanja in izvrševanja, prava, ki se uporablja, in sodelovanja v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti ter medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti. Njeno področje uporabe zajema preventivne postopke, s katerimi se spodbuja reševanje rentabilnega dolžnika, in postopke, s katerimi se podjetnikom zagotavlja druga priložnost. Vendar se z Uredbo (EU) 2015/848 ne odpravljajo razlike med navedenimi postopki v nacionalni zakonodaji. Poleg tega z instrumentom, ki bi bil omejen samo na čezmejne primere insolventnosti, ne bi bile odpravljene vse ovire za prosti pretok, prav tako pa vlagatelji ne bi mogli vnaprej določiti čezmejne ali domače narave morebitnih prihodnjih finančnih težav dolžnika. Zato je treba iti dlje od zadev pravosodnega sodelovanja in vzpostaviti minimalne vsebinske standarde. |
(10) Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta obravnava vprašanja pristojnosti, priznavanja in izvrševanja, prava, ki se uporablja, in sodelovanja v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti ter medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti. Njeno področje uporabe zajema preventivne postopke, sprožene z javno odločbo, s katerimi se spodbuja reševanje rentabilnega dolžnika, in postopke, s katerimi se podjetnikom zagotavlja druga priložnost. Vendar se z Uredbo (EU) 2015/848 ne odpravljajo razlike med navedenimi postopki v nacionalni zakonodaji in se ne obravnavajo zaupni postopki. Poleg tega z instrumentom, ki bi bil omejen samo na čezmejne primere insolventnosti, ne bi bile odpravljene vse ovire za prosti pretok, prav tako pa vlagatelji ne bi mogli vnaprej določiti čezmejne ali domače narave morebitnih prihodnjih finančnih težav dolžnika. Zato je treba iti dlje od zadev pravosodnega sodelovanja in vzpostaviti minimalne vsebinske standarde. |
|
_________________ |
_________________ |
|
62 Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19). |
62 Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19). |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Znižati je treba stroške prestrukturiranja za dolžnike in upnike. Zato bi bilo treba zmanjšati razlike, ki ovirajo zgodnje prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, in možnost druge priložnosti za poštene podjetnike. To bi moralo zagotoviti večjo preglednost, pravno varnost in predvidljivost v Uniji. Prav tako bi se morali povečati donosi vseh vrst upnikov in vlagateljev ter spodbuditi čezmejne naložbe. Večja skladnost bi morala olajšati tudi prestrukturiranje skupin podjetij, ne glede na to, kje v Uniji imajo sedeže njihovi člani. |
(11) Znižati je treba stroške prestrukturiranja za dolžnike in upnike, ki te stroške pogosto nosijo posredno, ker se njihovo poplačilo zmanjša. Zato bi bilo treba zmanjšati razlike, ki ovirajo zgodnje prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, in možnost druge priložnosti za poštene podjetnike. To bi moralo zagotoviti večjo preglednost v Evropski uniji ter večjo pravno varnost in predvidljivost za dolžnike in upnike. Prav tako bi se morali povečati donosi vseh vrst upnikov in vlagateljev ter spodbuditi čezmejne naložbe. Večja skladnost bi morala olajšati tudi prestrukturiranje skupin podjetij, ne glede na to, kje v Uniji imajo sedeže njihovi člani. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Odpravljanje ovir za učinkovito prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, prispeva k zmanjšanju izgub delovnih mest in izgub za upnike v dobavni verigi ter ohranjanju strokovnega znanja in spretnosti, zato koristi širšemu gospodarstvu. Z olajšanjem druge priložnosti za podjetnike se prepreči njihova izključitev s trga dela in se jim omogoči, da znova začnejo podjetniške dejavnosti, pri čemer upoštevajo spoznanja iz preteklih izkušenj. Nazadnje, skrajšanje trajanja postopkov prestrukturiranja bi pomenilo višje stopnje poplačila za upnike, saj bi podjetje čez čas običajno samo dodatno izgubilo na vrednosti. Poleg tega bi učinkoviti insolvenčni okviri omogočili boljšo oceno tveganj, povezanih z odločitvami o dajanju in najemanju posojil, in olajšali prilagajanje prezadolženih podjetij, s čimer bi se znižali ekonomski in socialni stroški v procesu njihovega razdolževanja. |
(12) Odpravljanje ovir za učinkovito prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, prispeva k zmanjšanju izgub delovnih mest in izgub za upnike v dobavni verigi ter ohranjanju strokovnega znanja in spretnosti, zato koristi širšemu gospodarstvu. Da bi dosegli ta cilj ter ohranili delovna mesta in dejavnosti, bi bilo treba zagotoviti, da so ti postopki lahko v celoti ali delno zaupni, zaradi česar je treba med drugim bolje opredeliti pravice delavcev. Z olajšanjem druge priložnosti za podjetnike se prepreči njihova izključitev s trga dela in se jim omogoči, da znova začnejo podjetniške dejavnosti, pri čemer upoštevajo spoznanja iz preteklih izkušenj. Nazadnje, skrajšanje trajanja postopkov prestrukturiranja bi pomenilo višje stopnje poplačila za upnike, saj bi podjetje čez čas običajno samo dodatno izgubilo na vrednosti. Poleg tega bi učinkoviti insolvenčni okviri omogočili boljšo oceno tveganj, povezanih z odločitvami o dajanju in najemanju posojil, in olajšali prilagajanje prezadolženih podjetij, s čimer bi se znižali ekonomski in socialni stroški v procesu njihovega razdolževanja. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Zlasti mala in srednja podjetja bi morala imeti koristi od bolj usklajenega pristopa na ravni Unije, saj nimajo potrebnih virov, da bi pokrila visoke stroške prestrukturiranja in izkoristila učinkovitejše postopke prestrukturiranja v nekaterih državah članicah. Mala in srednja podjetja, zlasti ko se srečujejo s finančnimi težavami, pogosto nimajo sredstev, da bi najela strokovno svetovanje, zato bi bilo treba vzpostaviti orodja za zgodnje opozarjanje, ki bi dolžnike opozorila na nujnost ukrepanja. Za pomoč takim podjetjem, da se prestrukturirajo po nizkih stroških, bi bilo treba na nacionalni ravni pripraviti tudi vzorce načrtov prestrukturiranja in jih dati na voljo na spletu. Dolžniki bi morali imeti možnost, da jih uporabljajo ter prilagodijo svojim potrebam in posebnostim svoje dejavnosti. |
(13) Zlasti mala in srednja podjetja bi morala imeti koristi od bolj usklajenega pristopa na ravni Unije, saj nimajo potrebnih virov, da bi pokrila visoke stroške prestrukturiranja in izkoristila učinkovitejše postopke prestrukturiranja v nekaterih državah članicah. Mala in srednja podjetja, zlasti ko se srečujejo s finančnimi težavami, pogosto nimajo sredstev, da bi najela strokovno svetovanje, zato bi bilo treba vzpostaviti orodja za zgodnje opozarjanje, ki bi dolžnike opozorila na nujnost ukrepanja. Za pomoč takim podjetjem, da se prestrukturirajo po nizkih stroških, bi bilo treba na nacionalni ravni pripraviti tudi vzorce načrtov prestrukturiranja in jih dati na voljo na spletu. Dolžniki bi morali imeti možnost, da jih uporabljajo ter prilagodijo svojim potrebam in posebnostim svoje dejavnosti. Dolžniku bi bilo treba omogočiti, da s tretjimi osebami in upniki poišče natančne in specifične rešitve, najsi bo to zmanjšanje dolga do vseh ali velikega dela upnikov ali odstop ene ali več rentabilnih dejavnosti, s čimer bi se bolj prispevalo k poplačilu upnikov kot z odprodajo premoženja. Prav tako bi moralo biti na voljo svetovanje upraviteljev na področju prestrukturiranja ki, ob podpori poslovnih združenj in drugih zainteresiranih strani, upošteva posebnosti malih in srednjih podjetij. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Prezadolženost potrošnikov vzbuja veliko zaskrbljenost na gospodarskem in socialnem področju ter je tesno povezana z zmanjšanjem presežka dolga. Poleg tega pogosto ni mogoče jasno razlikovati med potrošniškimi in poslovnimi dolgovi podjetnika. Sistem druge priložnosti za podjetnike ne bi bil učinkovit, če bi moral iti podjetnik skozi ločene postopke z različnimi pogoji dostopa in preizkusnimi dobami za odpust dolgov, da bi mu bili odpuščeni njegovi osebni poslovni in neposlovni dolgovi. Iz teh razlogov bi morale imeti države članice možnost, da določbe o odpustu dolgov uporabijo tudi za potrošnike, čeprav ta direktiva ne vključuje zavezujočih pravil o prezadolženosti potrošnikov. |
(15) Prezadolženost potrošnikov vzbuja veliko zaskrbljenost na gospodarskem in socialnem področju ter je tesno povezana z zmanjšanjem presežka dolga. Poleg tega je razlikovanje med potrošniškimi in poslovnimi dolgovi podjetnika v nekaterih jurisdikcijah jasno, v drugih pa je tako razlikovanje težje in ni običajna praksa. V teh jurisdikcijah sistem druge priložnosti za podjetnike morda ne bo učinkovit, če bo moral iti podjetnik skozi ločene postopke z različnimi pogoji dostopa in preizkusnimi dobami za odpust dolgov, da bi mu bili odpuščeni njegovi osebni poslovni in neposlovni dolgovi. Iz teh razlogov bi morale imeti države članice možnost, da določbe o odpustu dolgov uporabijo tudi za potrošnike, čeprav ta direktiva ne vključuje zavezujočih pravil o prezadolženosti potrošnikov. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Prej ko lahko dolžnik odkrije svoje finančne težave in ustrezno ukrepa, večja je verjetnost, da se bo izognil bližajoči se insolventnosti, ali v primeru podjetja, katerega sposobnost preživetja je trajno oslabljena, bolj organiziran in učinkovit bo postopek likvidacije. Zato bi bilo treba zagotoviti jasne informacije o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja in orodja za zgodnje opozarjanje, da bi bili dolžniki, ki se začenjajo srečevati s finančnimi težavami, spodbujeni k zgodnjemu ukrepanju. Mogoči mehanizmi zgodnjega opozarjanja bi morali vključevati računovodske dolžnosti in dolžnosti spremljanja za dolžnike ali dolžnikovo vodstvo ter dolžnosti poročanja na podlagi posojilnih pogodb. Poleg tega bi lahko bile tretje osebe z ustreznimi informacijami, kot so računovodje, davčni organi in organi socialne varnosti, na podlagi nacionalne zakonodaje spodbujene ali obvezane, da opozorijo na negativni razvoj. |
(16) Prej ko lahko dolžnik odkrije svoje finančne težave in ustrezno ukrepa, večja je verjetnost, da se bo izognil bližajoči se insolventnosti, ali v primeru podjetja, katerega sposobnost preživetja je trajno oslabljena, bolj organiziran in učinkovit bo postopek likvidacije. Zato bi bilo treba zagotoviti jasne informacije o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja in orodja za zgodnje opozarjanje, da bi bili dolžniki, ki se začenjajo srečevati s finančnimi težavami, spodbujeni k zgodnjemu ukrepanju. Mogoči mehanizmi zgodnjega opozarjanja bi morali vključevati računovodske dolžnosti in dolžnosti spremljanja za dolžnike ali dolžnikovo vodstvo ob upoštevanju pomanjkljivih finančnih virov malih in srednjih podjetij ter dolžnosti poročanja na podlagi posojilnih pogodb. Poleg tega naj bi imeli organi socialne varnosti, davčni in revizijski organi na podlagi nacionalne zakonodaje na voljo zadostna sredstva, da čim prej opozorijo na nevaren razvoj dolgov podjetja. Dostop do javnih, brezplačnih in uporabnikom prijaznih informacij o pravnih postopkih za prestrukturiranje in insolventnost je prvi korak k ozaveščanju dolžnikov in podjetnikov in preprečevanju insolventnosti. Komisija bi morala tudi spodbujati, v skladu z njeno strategijo za enotni digitalni trg, uporabo in razvoj novih informacijskih tehnologij za spletno obveščanje in sporočanje, kar bi zagotovilo učinkovitejše postopke zgodnjega opozarjanja. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Preventivna faza opozarjanja, katere namen je prehiteti nastanek krize, šteje kot podporni instrument za opozarjanje dolžnika na težave in mu omogoči hitro analizo ter ugotavljanje razlogov za gospodarske in finančne težave podjetja, ob tem na prostovoljni osnovi v ta namen ponuja različne vire, ne da bi ob tem vsiljevala določene ukrepe ali da bi krizo razkrila tretjim stranem. Zato je pomembno, da se državam članicam prepusti odločitev o omejitvah MSP glede obveznega preventivnega opozarjanja ob upoštevanju, da MSP pogosto ne morejo sama začeti postopkov za samostojno prestrukturiranje zaradi številnih dejavnikov, ki slabijo njihovo konkurenčnost, kot so majhnost, pomanjkanje odločnega korporativnega upravljanja, pomanjkljivosti učinkovitih operativnih sistemov ter virov za spremljanje in načrtovanje, pa tudi njihove majhne zmogljivosti, da nosijo stroške prestrukturiranja. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Za večjo učinkovitost ter zmanjšanje zamud in znižanje stroškov bi morali nacionalni okviri preventivnega prestrukturiranja vključevati prožne postopke, pri katerih je vključenost sodnih ali upravnih organov omejena na primere, ko je nujna in sorazmerna za zaščito interesov upnikov in drugih zainteresiranih strani, ki jih bo prestrukturiranje verjetno zadevalo. Dolžniki bi v izogib nepotrebnim stroškom in zaradi zgodnje narave postopka načeloma morali ohraniti nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. Imenovanje upravitelja prestrukturiranja, bodisi mediatorja v podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja bodisi stečajnega upravitelja, ki nadzira dolžnikovo ukrepanje, ne bi smelo biti obvezno v vsakem primeru, ampak opravljeno za vsak primer posebej glede na okoliščine zadeve ali dolžnikove posebne potrebe. Poleg tega se ne bi smel nujno zahtevati sklep sodišča o uvedbi postopka prestrukturiranja, saj je lahko ta postopek neformalen, če niso prizadete pravice tretjih oseb. Vendar bi bilo treba zagotoviti določeno stopnjo nadzora, kadar je to potrebno za zaščito legitimnih interesov enega ali več upnikov ali druge zainteresirane strani. To lahko velja zlasti, kadar sodni ali upravni organ odobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe ali kadar se zdi nujno, da se razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, naloži načrt prestrukturiranja. |
(18) Za večjo učinkovitost ter zmanjšanje zamud in znižanje stroškov bi morali nacionalni okviri preventivnega prestrukturiranja vključevati prožne in pravočasne postopke, pri katerih je vključenost sodnih ali upravnih organov omejena na primere, ko je nujna in sorazmerna za zaščito interesov upnikov in drugih zainteresiranih strani, ki jih bo prestrukturiranje verjetno zadevalo. Dolžniki bi v izogib nepotrebnim stroškom in zaradi zgodnje narave postopka načeloma morali ohraniti nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. Imenovanje upravitelja prestrukturiranja, bodisi mediatorja v podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja bodisi stečajnega upravitelja, ki nadzira dolžnikovo ukrepanje, ne bi smelo biti obvezno v vsakem primeru, saj taka zahteva morda ni vedno ustrezna, koristna, potrebna ali v interesu dolžnika, zlasti v enostavnih zadevah, v katerih je udeleženo malo upnikov in kjer bi lahko z njo ustvarili nesorazmerno upravno breme za nekatere jurisdikcije. Namesto tega bi bilo treba upravitelje imenovati za vsak primer posebej glede na posebne okoliščine zadeve ali dolžnikove posebne potrebe. Poleg tega se ne bi smel nujno zahtevati sklep sodišča o uvedbi postopka prestrukturiranja, saj je lahko ta postopek neformalen, če niso prizadete pravice tretjih oseb. Vendar bi bilo treba zagotoviti določeno stopnjo nadzora, kadar je to potrebno za zaščito legitimnih interesov enega ali več upnikov ali druge zainteresirane strani. To lahko velja zlasti, kadar sodni ali upravni organ odobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe ali kadar se zdi nujno, da se razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, naloži načrt prestrukturiranja, ali kadar se celotno poslovanje ali njegov del prenese na drugo podjetje. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Dolžnik bi moral imeti možnost od sodnega ali upravnega organa zahtevati začasno prekinitev posameznih postopkov izvršbe, s katero bi morala biti odložena tudi obveznost vložitve predloga za začetek postopkov v primeru insolventnosti, če bi taka dejanja lahko škodovala pogajanjem in ovirala možnosti za prestrukturiranje dolžnikovega podjetja. Prekinitev izvršbe bi lahko bila splošna, tj. za vse upnike, ali usmerjena na posamezne upnike. Da bi se zagotovilo pravično ravnotežje med pravicami dolžnika in upnikov, bi morala biti prekinitev odobrena za največ štiri mesece. Vendar bo za zapletena prestrukturiranja morda potrebnega veča časa. Države članice lahko odločijo, da lahko sodni ali upravni organ v takih primerih odobri podaljšanja tega obdobja, če obstajajo dokazi, da pogajanja o načrtu prestrukturiranja napredujejo in da upniki niso nepravično oškodovani. Če se odobrijo dodatna podaljšanja, bi moral biti sodni ali upravni organ prepričan, da obstaja velika verjetnost, da bo načrt sprejet. Države članice bi morale zagotoviti, da je kakršna koli zahteva za podaljšanje začetnega trajanja prekinitve vložena v razumnem roku, da bi lahko sodni ali upravni organi pravočasno sprejeli odločitev. Če sodni ali upravni organ ne sprejme odločitve o podaljšanju prekinitve izvršbe, preden se ta izteče, bi morali učinki prekinitve prenehati na dan, ko se izteče obdobje prekinitve. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti skupno obdobje prekinitve omejeno na dvanajst mesecev. |
(19) Dolžnik bi moral imeti možnost od sodnega ali upravnega organa zahtevati začasno prekinitev posameznih postopkov izvršbe, s katero bi morala biti odložena tudi obveznost vložitve predloga za začetek postopkov v primeru insolventnosti, če bi taka dejanja lahko škodovala pogajanjem in ovirala možnosti za prestrukturiranje dolžnikovega podjetja. Prekinitev izvršbe bi lahko bila splošna, tj. za vse upnike, ali usmerjena na posamezne upnike. Takšna omejitev ne bi smela ogroziti učinkovitosti in uspeha načrta prestrukturiranja. Države članice naj bi vzpostavile ravnovesje med glavnim ciljem neprekinjenega poslovanja družbe in splošnim javnim interesom v zvezi z javnimi upniki. Da bi se zagotovilo pravično ravnotežje med pravicami dolžnika in upnikov, bi morale države članice omejiti trajanje prekinitve na najmanj tri in največ šest mesecev. Vendar bo za zapletena prestrukturiranja morda potrebnega veča časa. Države članice lahko odločijo, da lahko sodni ali upravni organ v takih primerih odobri podaljšanja tega obdobja, če obstajajo dokazi, da pogajanja o načrtu prestrukturiranja napredujejo in da upniki niso nepravično oškodovani. Če se odobrijo dodatna podaljšanja, bi moral biti sodni ali upravni organ prepričan, da obstaja velika verjetnost, da bo načrt sprejet. Države članice bi morale zagotoviti, da je kakršna koli zahteva za podaljšanje začetnega trajanja prekinitve vložena v razumnem roku, da bi lahko sodni ali upravni organi pravočasno sprejeli odločitev. Če sodni ali upravni organ ne sprejme odločitve o podaljšanju prekinitve izvršbe, preden se ta izteče, bi morali učinki prekinitve prenehati na dan, ko se izteče obdobje prekinitve. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti skupno obdobje prekinitve omejeno na devet mesecev. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Za zagotovitev, da se pravice, ki so v bistvu podobne, obravnavajo enako in da se lahko načrti prestrukturiranja sprejmejo brez nepravičnega škodovanja pravicam prizadetih strank, bi bilo treba prizadete stranke obravnavati v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov v skladu z nacionalno zakonodajo. Vsaj zavarovani in nezavarovani upniki bi morali biti vedno obravnavani v ločenih razredih. Z nacionalno zakonodajo je lahko določeno, da se lahko zavarovane terjatve razdelijo v zavarovane in nezavarovane terjatve na podlagi ocene vrednosti zavarovanja. Z nacionalno zakonodajo so lahko določena tudi posebna pravila glede oblikovanja razredov, kadar bi tako oblikovanje razredov koristilo nediverzificiranim ali drugače posebno ranljivim upnikom, kot so delavci ali majhni dobavitelji. Z nacionalnimi zakonodajami bi bilo treba vsekakor zagotoviti ustrezno obravnavanje zadev, ki so zlasti pomembne za oblikovanje razredov, kot so terjatve povezanih strank, ter bi morale vključevati pravila v zvezi s pogojnimi in spornimi terjatvami. Sodni ali upravni organ bi moral preučiti oblikovanje razredov, ko je načrt prestrukturiranja predložen v potrditev, vendar bi lahko države članice določile, da lahko taki organi oblikovanje razredov preučijo tudi v zgodnejši fazi, če bi predlagatelj načrta vnaprej zahteval potrditev ali smernice. |
(25) Za zagotovitev, da se pravice, ki so v bistvu podobne, obravnavajo enako in da se lahko načrti prestrukturiranja sprejmejo brez nepravičnega škodovanja pravicam prizadetih strank, bi bilo treba prizadete stranke obravnavati v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov v skladu z nacionalno zakonodajo. Vsaj zavarovani in nezavarovani upniki bi morali biti vedno obravnavani v ločenih razredih. Z nacionalno zakonodajo je lahko določeno, da se lahko zavarovane terjatve razdelijo v zavarovane in nezavarovane terjatve na podlagi ocene vrednosti zavarovanja. Z nacionalno zakonodajo bi morala biti določena tudi posebna pravila glede oblikovanja razredov, kadar bi tako oblikovanje razredov koristilo nediverzificiranim ali drugače posebno ranljivim upnikom, kot so delavci ali majhni dobavitelji. Z nacionalnimi zakonodajami bi bilo treba vsekakor zagotoviti ustrezno obravnavanje zadev, ki so zlasti pomembne za oblikovanje razredov, kot so terjatve povezanih strank, ter bi morale vključevati pravila v zvezi s pogojnimi in spornimi terjatvami. Sodni ali upravni organ bi moral preučiti oblikovanje razredov, ko je načrt prestrukturiranja predložen v potrditev, vendar bi lahko države članice določile, da lahko taki organi oblikovanje razredov preučijo tudi v zgodnejši fazi, če bi predlagatelj načrta vnaprej zahteval potrditev ali smernice. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Medtem ko bi bilo treba načrt prestrukturiranja vedno šteti za sprejet, če ga podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, lahko sodni ali upravni organ še vedno potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga ne podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, če ga podpira vsaj en prizadeti razred upnikov in če razredi, ki ne soglašajo z njim, na podlagi predlaganega načrta niso nepravično oškodovani (mehanizem vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom). Zlasti bi bilo treba pri načrtu upoštevati pravilo absolutne prednosti, ki zagotavlja, da je razred upnikov, ki ne soglašajo z njim, v celoti poplačan, preden so lahko upniki nižjega razreda upravičeni do kakršne koli razdelitve ali ohranijo kakršen koli interes na podlagi načrta prestrukturiranja. Pravilo absolutne prednosti je podlaga za razdelitev vrednosti med upnike pri prestrukturiranju. Posledica pravila absolutne prednosti je, da noben razred upnikov ne more na podlagi načrta prestrukturiranja prejeti ali ohraniti ekonomskih vrednosti ali koristi, ki presegajo celotni znesek terjatev ali deležev takega razreda. Na podlagi pravila absolutne prednosti je mogoče glede na strukturo kapitala podjetja v prestrukturiranju razdelitev vrednosti, ki jo bodo stranke prejele na podlagi načrta prestrukturiranja, določiti glede na vrednost delujočega podjetja. |
(28) Medtem ko bi bilo treba načrt prestrukturiranja vedno šteti za sprejet, če ga podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, lahko sodni ali upravni organ še vedno potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga ne podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, če ga podpira vsaj en prizadeti razred upnikov, ki zastopajo večino terjatev, in če razredi, ki ne soglašajo z njim, na podlagi predlaganega načrta niso nepravično oškodovani (mehanizem vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom). Zlasti bi bilo treba pri načrtu upoštevati pravilo absolutne prednosti, ki zagotavlja, da je razred upnikov, ki ne soglašajo z njim, v celoti poplačan, preden so lahko upniki nižjega razreda upravičeni do kakršne koli razdelitve ali ohranijo kakršen koli interes na podlagi načrta prestrukturiranja. Pravilo absolutne prednosti je podlaga za razdelitev vrednosti med upnike pri prestrukturiranju. Posledica pravila absolutne prednosti je, da noben razred upnikov ne more na podlagi načrta prestrukturiranja prejeti ali ohraniti ekonomskih vrednosti ali koristi, ki presegajo celotni znesek terjatev ali deležev takega razreda. Na podlagi pravila absolutne prednosti je mogoče glede na strukturo kapitala podjetja v prestrukturiranju razdelitev vrednosti, ki jo bodo stranke prejele na podlagi načrta prestrukturiranja, določiti glede na vrednost delujočega podjetja. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 29 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(29a) V okviru postopkov za prestrukturiranje bi moral načrt vključevati možnost, da imetnik kapitalskih instrumentov malih in srednjih podjetij prispeva k prestrukturiranju v nedenarni obliki, na primer z izkušnjami, ugledom in poslovnimi stiki. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Delavci bi morali biti ves čas postopkov preventivnega prestrukturiranja v celoti zaščiteni na podlagi delovnega prava. Zlasti ta direktiva ne posega v pravice delavcev, zagotovljene z Direktivo Sveta 98/59/ES68, Direktivo Sveta 2001/23/ES69, Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta70, Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta71 in Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta72. Obveznosti v zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi iz nacionalne zakonodaje, s katero so prenesene zgoraj navedene direktive, ostajajo popolnoma nespremenjene. To vključuje obveznosti, da so predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 2002/14/ES obveščeni o odločitvi za uporabo okvira preventivnega prestrukturiranja in da se z njimi opravi posvetovanje o taki odločitvi. Glede na potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni varstva delavcev bi morale države članice neporavnane terjatve delavcev, kot so opredeljene v Direktivi 2008/94/ES, načeloma izvzeti iz vsake prekinitve postopkov izvršbe, ne glede na to, ali take terjatve nastanejo pred odobritvijo prekinitve ali po njej. Taka prekinitev bi morala biti dopustna samo za zneske in obdobje, za katere države članice plačilo takih terjatev učinkovito jamčijo z drugimi sredstvi v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar države članice obseg jamstva plačila neporavnanih terjatev delavcev, določenega z Direktivo 2008/94/ES, razširijo na postopke preventivnega prestrukturiranja, določene s to direktivo, izvzetje terjatev delavcev iz prekinitve izvršbe ni več upravičeno, kolikor so zajete z navedenim jamstvom. Če so z nacionalno zakonodajo določene omejitve odgovornosti jamstvenih ustanov, bodisi v smislu trajanja jamstva ali zneska, ki se plača delavcem, bi morali imeti delavci možnost uveljavljati svoje zahtevke glede kakršne koli neizpolnitve obveznosti zoper delodajalca, tudi med obdobjem prekinitve izvršbe. |
(34) Delavci bi morali biti ves čas postopkov preventivnega prestrukturiranja v celoti zaščiteni na podlagi delovnega prava. Če naj direktiva ne posega v pravice delavcev, zagotovljene z Direktivo Sveta 98/59/ES68, Direktivo Sveta 2001/23/ES69, Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta70, Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta71 in Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta72, bi morala urejati oblike izvrševanja teh pravic, ki omogočajo ohranitev delovnih mest in poslovanja, predvsem zaupnosti, ki je potrebna za ta namen, hkrati pa se zagotavlja učinkovito izvrševanje teh pravic. Obveznosti v zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi iz nacionalne zakonodaje, s katero so prenesene zgoraj navedene direktive, ostajajo popolnoma nespremenjene. To vključuje obveznosti, da so predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 2002/14/ES obveščeni o odločitvi za uporabo okvira preventivnega prestrukturiranja in da se z njimi opravi posvetovanje o taki odločitvi. Glede na potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni varstva delavcev bi morale države članice neporavnane terjatve delavcev, kot so opredeljene v Direktivi 2008/94/ES, načeloma izvzeti iz vsake prekinitve postopkov izvršbe, ne glede na to, ali take terjatve nastanejo pred odobritvijo prekinitve ali po njej. Taka prekinitev bi morala biti dopustna samo za zneske in obdobje, za katere države članice plačilo takih terjatev učinkovito jamčijo z drugimi sredstvi v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar države članice obseg jamstva plačila neporavnanih terjatev delavcev, določenega z Direktivo 2008/94/ES, razširijo na postopke preventivnega prestrukturiranja, določene s to direktivo, izvzetje terjatev delavcev iz prekinitve izvršbe ni več upravičeno, kolikor so zajete z navedenim jamstvom. Če so z nacionalno zakonodajo določene omejitve odgovornosti jamstvenih ustanov, bodisi v smislu trajanja jamstva ali zneska, ki se plača delavcem, bi morali imeti delavci možnost uveljavljati svoje zahtevke glede kakršne koli neizpolnitve obveznosti zoper delodajalca, tudi med obdobjem prekinitve izvršbe. |
|
_________________ |
_________________ |
|
68 Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, UL L 225, 12.8.1998, str. 16. |
68 Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, UL L 225, 12.8.1998, str. 16. |
|
69 Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, UL L 82, 22.3.2001, str. 16. |
69 Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, UL L 82, 22.3.2001, str. 16. |
|
70 Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, UL L 80, 23.3.2002, str. 29. |
70 Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, UL L 80, 23.3.2002, str. 29. |
|
71 Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, UL L 283, 28.10.2008, str. 36. |
71 Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, UL L 283, 28.10.2008, str. 36. |
|
72 Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, UL L 122, 16.5.2009, str. 28. |
72 Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, UL L 122, 16.5.2009, str. 28. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Različne možnosti glede druge priložnosti v državah članicah lahko prezadolžene podjetnike spodbudijo, da se preselijo v države članice, kjer so preizkusni roki za odpust dolgov krajši ali pogoji za odpust dolgov privlačnejši, kar upnikom povzroči dodatno pravno negotovost in stroške, ko uveljavljajo svoje terjatve. Poleg tega so učinki stečaja, zlasti družbena stigmatizacija, pravne posledice, kot je prepoved podjetnikom, da začnejo in opravljajo podjetniško dejavnost, in trajajoča nezmožnost odplačevanja dolgov, pomembni odvračilni elementi za podjetnike, ki želijo ustanoviti podjetje ali dobiti drugo priložnost, čeprav dokazi kažejo, da imajo podjetniki po stečaju naslednjič večje možnosti za uspeh. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov prezadolženosti in stečaja na podjetnike, zlasti tako, da se po določenem obdobju omogoči popoln odpust dolgov in omeji trajanje sklepov o prepovedi opravljanja dejavnosti, izdanih v povezavi z dolžnikovo prezadolženostjo. |
(37) Različne možnosti glede druge priložnosti v državah članicah lahko prezadolžene podjetnike spodbudijo, da se preselijo v države članice, kjer so preizkusni roki za odpust dolgov krajši ali pogoji za odpust dolgov privlačnejši, kar upnikom povzroči dodatno pravno negotovost in stroške, ko uveljavljajo svoje terjatve. Poleg tega so učinki stečaja, zlasti družbena stigmatizacija, pravne posledice, kot je prepoved podjetnikom, da začnejo in opravljajo podjetniško dejavnost, in trajajoča nezmožnost odplačevanja dolgov, pomembni odvračilni elementi za podjetnike, ki želijo ustanoviti podjetje ali dobiti drugo priložnost, čeprav dokazi kažejo, da imajo podjetniki po stečaju naslednjič večje možnosti za uspeh. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov prezadolženosti in stečaja na podjetnike, zlasti tako, da se po določenem obdobju z vzpostavitvijo sistema odgovornosti, ki bi spodbujal tovrstne dejavnosti, omogoči popoln odpust dolgov in omeji trajanje sklepov o prepovedi opravljanja dejavnosti, izdanih v povezavi z dolžnikovo prezadolženostjo. Države članice bi tudi morale zagotoviti podjetnikom, ki imajo drugo priložnost, dostop do posodobljenih informacij o razpoložljivosti upravne, pravne, poslovne ali finančne podpore, prilagojene njihovim potrebam, in vseh sredstev, ki so jim na voljo za vzpostavitev novega podjetja. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) Popoln odpust dolga ali prenehanje prepovedi opravljanja dejavnosti po kratkem obdobju nista ustrezna v vseh okoliščinah, na primer, kadar je dolžnik nepošten ali je ravnal v slabi veri. Države članice bi morale sodnim ali upravnim organom zagotoviti jasne smernice, kako oceniti poštenost podjetnika. Na primer, sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali dolžnik ni bil pošten, upoštevajo okoliščine, kot so vrsta in obseg dolgov, čas, ko so ti nastali, prizadevanja dolžnika za poravnavo dolgov in upoštevanje pravnih obveznosti, vključno z zahtevami glede javnega izdajanja dovoljenj in pravilnim knjigovodstvom, ter podjetnikovi ukrepi, da bi onemogočil ukrepanje upnikov. Sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti se lahko izdajo za daljši ali nedoločen čas, kadar podjetnik opravlja nekatere poklice, ki se v državah članicah štejejo za občutljive, ali če je bil obsojen zaradi kaznivih dejavnosti. V takih primerih bi podjetniki lahko pridobili odpust dolga, vendar bi zanje še vedno za daljši ali nedoločen čas veljala prepoved opravljanja določenega poklica. |
(38) Popoln odpust dolga ali prenehanje prepovedi opravljanja dejavnosti po kratkem obdobju nista ustrezna v vseh okoliščinah, na primer, kadar je dolžnik nepošten ali je ravnal v slabi veri. Države članice bi morale sodnim ali upravnim organom zagotoviti jasne smernice, kako oceniti poštenost podjetnika. Na primer, sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali dolžnik ni bil pošten, upoštevajo okoliščine, kot so vrsta in obseg dolgov, čas, ko so ti nastali, prizadevanja dolžnika za poravnavo dolgov in upoštevanje pravnih obveznosti, vključno z zahtevami glede javnega izdajanja dovoljenj in pravilnim knjigovodstvom, ter podjetnikovi ukrepi, da bi onemogočil ukrepanje upnikov. Države članice bi morale imeti možnost izključiti posebne kategorije dolga. Če te izključitve zadevajo javne upnike, bi morale države članice upoštevati potrebno ravnovesje med splošnim javnim interesom in spodbujanjem podjetništva. Sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti se lahko izdajo za daljši ali nedoločen čas, kadar podjetnik opravlja nekatere poklice, ki se v državah članicah štejejo za občutljive, ali če je bil obsojen zaradi kaznivih dejavnosti. V takih primerih bi podjetniki lahko pridobili odpust dolga, vendar bi zanje še vedno za daljši ali nedoločen čas veljala prepoved opravljanja določenega poklica. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) Ohraniti in povečati je treba preglednost in predvidljivost postopkov pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ohranitev podjetij in zagotavljanje druge priložnosti podjetnikom ali ki omogočajo uspešno likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti. Prav tako je treba skrajšati predolgo trajanje postopkov v primeru insolventnosti v številnih državah članicah, ki upnikom in vlagateljem povzroča pravno negotovost ter ustvarja nizke stopnje poplačila. Nazadnje, glede na mehanizme okrepljenega sodelovanja med sodišči in upravitelji v čezmejnih zadevah, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/848, je treba zagotoviti primerljivo visoke ravni strokovnosti vseh vključenih akterjev po vsej Uniji. Države članice bi morale za dosego teh ciljev zagotoviti, da so člani sodnih in upravnih organov ustrezno usposobljeni ter imajo specializirano znanje in izkušnje na področju insolventnosti. Taka specializacija bi morala članom sodstva omogočiti hitro sprejemanje odločitev z morebitnimi precejšnjimi ekonomskimi in socialnimi učinki, ne bi pa smela pomeniti, da se morajo člani sodstva ukvarjati izključno z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. Na primer, ustanovitev specializiranih sodišč ali oddelkov v skladu z nacionalno zakonodajo o organizaciji pravosodnega sistema bi lahko bila učinkovit način za doseganje teh ciljev. |
(39) Ohraniti in povečati je treba preglednost in predvidljivost postopkov pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ohranitev podjetij in zagotavljanje druge priložnosti podjetnikom ali ki omogočajo uspešno likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti. Večja preglednost in predvidljivost bi zagotovili tudi večjo pravno varnost za vlagatelje in upnike, ki so udeleženi v postopkih prestrukturiranja, postopkih v primeru insolventnosti in postopkih za odpust dolgov. Prav tako je treba skrajšati predolgo trajanje postopkov v primeru insolventnosti v številnih državah članicah, ki upnikom in vlagateljem povzroča pravno negotovost ter ustvarja nizke stopnje poplačila. To skrajšanje bi moralo biti možno doseči zlasti z uvedbo v začetku zaupnih postopkov, ki bodo predvsem zaradi zaupnosti omogočili pripravo načrta ali prodaje, ne da bi prišlo do izgube vrednosti, povezane z javnostjo postopka. Nazadnje, glede na mehanizme okrepljenega sodelovanja med sodišči in upravitelji v čezmejnih zadevah, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/848, ki se uporabljajo za javno sprožene postopke, je treba zagotoviti primerljivo visoke ravni strokovnosti vseh vključenih akterjev po vsej Uniji. Države članice bi morale za dosego teh ciljev zagotoviti, da so člani sodnih in upravnih organov ustrezno usposobljeni ter imajo specializirano znanje in izkušnje na področju insolventnosti. Taka specializacija bi morala članom sodstva omogočiti hitro sprejemanje odločitev z morebitnimi precejšnjimi ekonomskimi in socialnimi učinki, ne bi pa smela pomeniti, da se morajo člani sodstva ukvarjati izključno z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. Na primer, ustanovitev sodišč ali oddelkov s specializiranimi sodniki v skladu z nacionalno zakonodajo o organizaciji pravosodnega sistema bi lahko bila učinkovit način za doseganje teh ciljev. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 40 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(40) Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, ki jih imenujejo sodni ali upravni organi, ustrezno usposobljeni in nadzorovani pri opravljanju svojih nalog, da so imenovani pregledno ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitih postopkov in da svoje naloge opravljajo pošteno. Upravitelji bi morali tudi upoštevati prostovoljne kodekse ravnanja, ki so namenjeni zagotovitvi ustrezne ravni izobrazbe in usposobljenosti, preglednosti dolžnosti takih upraviteljev in pravil za določitev njihovih nagrad, sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti ter vzpostavitve mehanizmov nadzora in regulativnih mehanizmov, ki bi morali vključevati ustrezen in učinkovit sistem sankcioniranja tistih, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti. Taki standardi se lahko načeloma dosežejo brez potrebe po oblikovanju novih poklicev ali kvalifikacij. |
(40) Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, ki jih imenujejo sodni ali upravni organi, zadostno izkušeni ter ustrezno usposobljeni in nadzorovani pri opravljanju svojih nalog, da so imenovani pregledno ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitih postopkov in da svoje naloge opravljajo pošteno in pri tem upoštevajo glavni cilj, to je obnovitev uspešnosti podjetja. Upravitelji bi morali biti rešitelji in ne likvidatorji in morajo tudi upoštevati kodeks poklicnega ravnanja, ki je namenjen zagotovitvi ustrezne ravni izobrazbe in usposobljenosti, preglednosti dolžnosti takih upraviteljev in pravil za določitev njihovih nagrad, sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti ter vzpostavitve mehanizmov nadzora in regulativnih mehanizmov, ki bi morali vključevati ustrezen in učinkovit sistem sankcioniranja tistih, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti. Taki standardi se lahko načeloma dosežejo brez potrebe po oblikovanju novih poklicev ali kvalifikacij. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Uvodna izjava 42 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(42) Zaradi spremljanja izvajanja in uporabe te direktive je pomembno, da se zbirajo zanesljivi podatki o uspešnosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov. Države članice bi torej morale zbirati in združevati podatke, ki so dovolj podrobni, da omogočajo natančno oceno delovanja Direktive v praksi. |
(42) Zaradi spremljanja izvajanja in uporabe te direktive je pomembno, da se zbirajo zanesljivi podatki o uspešnosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov. Države članice bi torej morale zbirati in združevati podatke, ki so dovolj podrobni, da omogočajo natančno oceno delovanja Direktive v praksi, da bi po potrebi izvedli dodatne reforme. Zato bi morale države članice začeti analitično zbiranje podatkov, razčlenjenih po vrstah postopkov, da se lahko zanesljivi statistični podatki razvrstijo in uporabijo za primerjavo. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Uvodna izjava 43 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(43) Stabilnost finančnih trgov je zelo odvisna od dogovorov o finančnem zavarovanju, zlasti kadar je dodatno jamstvo zagotovljeno v povezavi s sodelovanjem v določenih sistemih ali centralnobančnih operacijah ali kadar so centralnim nasprotnim strankam (CNS) zagotovljena kritja. Ker je lahko vrednost finančnih instrumentov, danih kot jamstvo, zelo spremenljiva, je bistveno, da se njihova vrednost hitro unovči, preden pade. Zato ta direktiva ne bi smela posegati v Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 199874, Direktivo 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta75 in Uredbo (EU) št. 648/201276. |
(43) Stabilnost finančnih trgov je zelo odvisna od dogovorov o finančnem zavarovanju, zlasti kadar je dodatno jamstvo zagotovljeno v povezavi s sodelovanjem v določenih sistemih ali centralnobančnih operacijah ali kadar so centralnim nasprotnim strankam (CNS) zagotovljena kritja. Ker je lahko vrednost finančnih instrumentov, danih kot jamstvo, zelo spremenljiva, je bistveno, da se njihova vrednost hitro unovči, preden pade. Določbe Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 199874, Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta75 in Uredbe (EU) št. 648/201276 bi morale prevladati nad to direktivo. |
|
_________________ |
_________________ |
|
74 Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45). |
74 Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45). |
|
75 Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2012 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43). |
75 Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2012 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43). |
|
76 Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1). |
76 Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1). |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) postopkih preventivnega prestrukturiranja, ki so na voljo dolžnikom v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti; |
(a) postopkih preventivnega prestrukturiranja, ki so na voljo dolžnikom v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti in možnost preživetja; Komisija z uporabo delegiranih aktov podrobneje opredeli, kaj predstavlja verjetnost insolventnosti; |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) „postopek v primeru insolventnosti“ pomeni kolektivni postopek v primeru insolventnosti, ki vključuje delno ali popolno odprodajo premoženja dolžnika in imenovanje likvidatorja; |
(1) „postopek v primeru insolventnosti“ pomeni kolektivni postopek v primeru insolventnosti, ki vključuje delno ali popolno odprodajo premoženja dolžnika in imenovanje stečajnega upravitelja; |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) „prestrukturiranje“ pomeni spremembo sestave, pogojev ali strukture dolžnikovih sredstev in obveznosti ali katerega koli drugega dela dolžnikove strukture kapitala, vključno z delniškim kapitalom, ali kombinacijo navedenih elementov, vključno s prodajo premoženja ali delov podjetja, da bi se podjetju omogočilo, da v celoti ali delno nadaljuje poslovanje; |
(2) „prestrukturiranje“ pomeni postopek ali ukrepe, javne ali zaupne, ki omogočajo spremembo sestave, pogojev ali strukture dolžnikovih sredstev in obveznosti ali katerega koli drugega dela dolžnikove strukture kapitala, vključno z delniškim kapitalom, ali kombinacijo navedenih elementov, vključno s prodajo premoženja, celega podjetja ali delov podjetja, da bi se podjetju omogočilo, da v celoti ali delno nadaljuje poslovanje; |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) „prizadete stranke“ pomenijo upnike ali razrede upnikov in, kjer je to ustrezno v skladu z nacionalno zakonodajo, lastnike kapitala, na katerih terjatve ali interese vpliva načrt prestrukturiranja; |
(3) „prizadete stranke“ pomenijo upnike ali razrede upnikov, vključno z javnimi upniki in pogodbenimi partnerji pri izvedbi naročil, in, kjer je to ustrezno v skladu z nacionalno zakonodajo, lastnike kapitala in delavce, na katerih terjatve ali interese vpliva načrt prestrukturiranja; |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) „prekinitev posameznih postopkov izvršbe“ pomeni začasno odložitev upnikove pravice do uveljavljanja terjatve zoper dolžnika, ki jo odredi sodni ali upravni organ; |
(4) „prekinitev posameznih postopkov izvršbe“ pomeni začasno odložitev pravice upnika ali skupine upnikov do uveljavljanja terjatve zoper dolžnika ali skupine dolžnikov, ki jo odredi sodni ali upravni organ; |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) „oblikovanje razreda“ pomeni takšno razvrstitev prizadetih upnikov in lastnikov kapitala v načrtu prestrukturiranja, ki izraža pravice in prednost terjatev in interesov, na katere vpliva načrt, ob upoštevanju morebitnih predhodno obstoječih upravičenj, zastavnih pravic ali dogovorov med upniki ter njihovega obravnavanja v okviru načrta prestrukturiranja; |
(6) „oblikovanje razreda“ pomeni takšno razvrstitev prizadetih upnikov in lastnikov kapitala v načrtu prestrukturiranja, ki izraža pravice in prednost terjatev in interesov, na katere vpliva načrt, ob upoštevanju morebitnih predhodno obstoječih upravičenj, zastavnih pravic ali dogovorov med upniki ter njihovega obravnavanja v okviru načrta prestrukturiranja. Za namene sprejetja načrta prestrukturiranja so upniki razdeljeni v različne razrede upnikov, kjer se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve, medtem ko se delavci obravnavajo kot ločen razred; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) „novo financiranje“ pomeni vsa nova sredstva, ne glede na to, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so potrebna za izvajanje načrta prestrukturiranja in so dogovorjena v načrtu prestrukturiranja, nato pa potrjena s strani sodnega ali upravnega organa; |
(11) „novo financiranje“ pomeni vsa nova sredstva ali posojila, ne glede na to, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so potrebna za izvajanje načrta prestrukturiranja in so dogovorjena v načrtu prestrukturiranja, nato pa potrjena s strani sodnega ali upravnega organa; |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) „začasno financiranje“ pomeni vsa sredstva, ne glede nato, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so razumno in nemudoma potrebna za nadaljnje poslovanje ali preživetje dolžnikovega podjetja oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti navedenega podjetja do potrditve načrta prestrukturiranja; |
(12) „začasno financiranje“ pomeni vsa sredstva ali posojila, ne glede na to, ali jih zagotovi obstoječi ali novi upnik, ki so razumno in nemudoma potrebna za nadaljnje poslovanje ali preživetje dolžnikovega podjetja oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti navedenega podjetja do potrditve načrta prestrukturiranja; |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) „upravitelj na področju prestrukturiranja“ pomeni katero koli osebo ali organ, ki ga sodni ali upravni organ imenuje za izvajanje ene ali več naslednjih nalog: |
(15) „upravitelj na področju prestrukturiranja“ pomeni katero koli osebo ali organ, ki izvaja eno ali več naslednjih nalog: |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) „načrt povračila“ pomeni program plačila določenih zneskov upnikom na določene datume kot del načrta prestrukturiranja; |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15b) „uspešen“ pomeni, da lahko zagotovi ustrezni pričakovani donos kapitala, potem ko pokrije vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi stroški. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in podjetniki dostop do orodij za zgodnje opozarjanje, ki lahko zaznajo poslabšanje poslovnega razvoja in dolžnika ali podjetnika opozorijo na potrebo po nujnem ukrepanju. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in podjetniki dostop do orodij za zgodnje opozarjanje, ki lahko zaznajo poslabšanje poslovnega razvoja in dolžnika ali podjetnika opozorijo na potrebo po nujnem ukrepanju. Komisija bi morala v zvezi s tem spodbujati, v skladu z svojo strategijo za enotni digitalni trg, uporabo in razvoj novih informacijskih tehnologij za spletno obveščanje in sporočanje, kar bi zagotovilo učinkovitejše postopke zgodnjega opozarjanja. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in podjetniki dostop do ustreznih posodobljenih, jasnih, jedrnatih in uporabniku prijaznih informacij o razpoložljivosti orodij za zgodnje opozarjanje in vseh sredstev, ki so jim na voljo za prestrukturiranje v zgodnji fazi ali pridobitev odpusta osebnega dolga. |
2. Države članice zagotovijo javne, brezplačne, ustrezne, posodobljene, jasne, jedrnate in uporabniku prijazne informacije o razpoložljivosti orodij za zgodnje opozarjanje in vseh sredstev, ki so na voljo dolžnikom in podjetnikom za prestrukturiranje v zgodnji fazi ali pridobitev odpusta osebnega dolga. |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Komisija: |
|
|
(a) izda seznam opozorilnih kazalnikov, povezanih z vrsto ukrepov, ki naj jih dolžniki in podjetniki izvajajo v primeru, da so ti kazalniki izpolnjeni; |
|
|
(b) na enem mestu na svojem spletišču na uporabniku prijazen način zbere informacije iz odstavka 2. Države članice Komisiji vsako leto posredujejo najnovejše informacije. |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko dostop iz odstavkov 1 in 2 omejijo na mala in srednja podjetja ali podjetnike. |
3. Države članice v vseh fazah zagotovijo dostop do strokovnega svetovanja upravitelja prestrukturiranja za mala in srednja podjetja ali podjetnike, na primer v okviru obrtne zbornice ali združenj podjetnikov in notarjev, ob tem pa upoštevajo, da mora biti ta ponudba cenovno dostopna za MSP. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Države članice zagotovijo, da imajo davčni, socialnovarstveni in revizijski organi na podlagi nacionalne zakonodaje zadostna sredstva, da lahko kar najhitreje zaustavijo kakršno koli zaskrbljujoče dogajanje. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Države članice z nudenjem jasnih informacij o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja ter orodjih za zgodnje opozarjanje dolžnike v finančnih težavah spodbujajo k sprejetju zgodnjih ukrepov. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Okviri preventivnega prestrukturiranja so lahko sestavljeni iz enega ali več postopkov ali ukrepov. |
2. Okviri preventivnega prestrukturiranja so lahko sestavljeni iz enega ali več postopkov ali ukrepov, ki so bodisi zunajsodni bodisi jih odredi upravni ali sodni organ. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice lahko določijo druga sredstva za pridobitev zaščite za dolžnike, poleg tistih, ki jih določa ta direktiva, vključno s pogodbenimi sredstvi. |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice uvedejo določbe, s katerimi vključenost sodnega ali upravnega organa omejijo na primere, v katerih je nujna in sorazmerna za zaščito pravic vseh prizadetih strank. |
3. Države članice lahko uvedejo določbe, s katerimi vključenost sodnega ali upravnega organa omejijo na primere, v katerih je nujna in sorazmerna, hkrati pa zagotovijo zaščito pravic vseh prizadetih strank. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja s strani sodnega ali upravnega organa ni obvezno v vsakem primeru. |
2. Države članice lahko zahtevajo, da sodni ali upravni organ imenuje upravitelja na področju prestrukturiranja, če je potrebno in ustrezno za zaščito pravic prizadetih strank, ob tem pa upošteva, da mora biti ta ponudba cenovno dostopna za MSP. |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja zahtevajo v naslednjih primerih: |
3. Države članice zagotovijo, da sodni ali upravni organ imenuje upravitelja na področju prestrukturiranja vsaj v naslednjih primerih: |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) če obveznost dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka v primeru insolventnosti na podlagi nacionalne zakonodaje, nastane v obdobju prekinitve posameznih postopkov izvršbe; |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 – točka b b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) če načrt predvideva prenos celotnega podjetja ali njegovega dela na drugo podjetje, ne da se izplačajo vsi upniki in prav tako ne prezaposlijo vsi delavci. |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da se lahko dolžnikom, ki se pogajajo o načrtu prestrukturiranja s svojimi upniki, odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe, če in kolikor je taka prekinitev potrebna za podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja. |
1. Države članice zagotovijo, da se lahko dolžnikom, ki se pogajajo o načrtu prestrukturiranja s svojimi upniki, odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe. Opredelijo se posebni pogoji, da bi se zagotovilo, da je taka prekinitev potrebna za omogočanje pogajanje o načrtu prestrukturiranja. Države članice zahtevajo, da so vsaj podjetja upnikov, ki bodo imeli koristi od prekinitve posameznih postopkov, rentabilna. |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zagotovijo, da se lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe odredi v zvezi z vsemi vrstami upnikov, vključno z zavarovanimi in prednostnimi upniki. Prekinitev je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo splošna in zajema vse upnike ali omejena in zajema enega ali več posameznih upnikov. |
2. Države članice zagotovijo, da se lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe odredi v zvezi z vsemi vrstami upnikov, vključno z javnimi, komercialnimi, zavarovanimi in prednostnimi upniki. Prekinitev je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo splošna in zajema vse upnike ali omejena in zajema enega ali več posameznih upnikov. Takšna omejitev ne sme ogroziti učinkovitosti in uspeha načrta prestrukturiranja. Države članice si prizadevajo doseči ravnovesje med glavnim ciljem neprekinjenega poslovanja družbe in splošnim javnim interesom v zvezi z javnimi upniki. |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Odstavek 2 se ne uporablja za neporavnane terjatve delavcev, razen če in kolikor države članice z drugimi sredstvi zagotovijo, da je plačilo takih terjatev zajamčeno na ravni varstva, ki je vsaj enaka ravni, določeni v zadevni nacionalni zakonodaji, s katero je prenesena Direktiva 2008/94/ES. |
3. Odstavek 2 se ne uporablja za terjatve mikro in malih podjetij ter neporavnane terjatve delavcev, razen če in kolikor države članice z drugimi sredstvi zagotovijo, da je plačilo takih terjatev zajamčeno na ravni varstva, ki je vsaj enaka ravni, določeni v zadevni nacionalni zakonodaji, s katero je prenesena Direktiva 2008/94/ES. |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe omejijo na največ štiri mesece. |
4. Države članice določijo maksimalni čas trajanja prekinitve posameznih postopkov izvršbe. Ta čas znaša najmanj tri mesece in največ šest mesecev. |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Skupno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe, vključno s podaljšanji in obnovitvami, ne presega dvanajst mesecev. |
7. Skupno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe, vključno s podaljšanji in obnovitvami, ne presega devet mesecev. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Države članice zagotovijo, da se lahko sodni ali upravni organ, če prekinitev posameznih postopkov izvršbe nepravično škoduje posameznemu upniku ali razredu upnikov ali bi mu tako škodovala, odloči, da ne bo odobril prekinitve posameznih postopkov izvršbe, ali na zahtevo zadevnih upnikov odpravi že odobreno prekinitev posameznih postopkov izvršbe v zvezi z navedenim upnikom ali razredom upnikov. |
9. Države članice zagotovijo, da se lahko sodni ali upravni organ, če prekinitev posameznih postopkov izvršbe nepravično škoduje ali bi škodovala posameznemu upniku ali razredu upnikov ali bi se ogroženi upnik znašel v finančnih težavah, odloči, da ne bo odobril prekinitve posameznih postopkov izvršbe, ali na zahtevo zadevnih upnikov odpravi že odobreno prekinitev posameznih postopkov izvršbe v zvezi z navedenim upnikom ali razredom upnikov. Šteje se, da nepravična škoda nastane vsaj v primeru, ko se upnik ali razred upnikov sooči s precejšnjimi gospodarskimi težavami. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Splošna prekinitev, s katero so zajeti vsi upniki, preprečuje uvedbo postopkov v primeru insolventnosti na zahtevo enega ali več upnikov. |
2. Splošna prekinitev, s katero so zajeti vsi upniki, ki so udeleženi pri pogajanjih o načrtu prestrukturiranja, preprečuje uvedbo postopkov v primeru insolventnosti na zahtevo enega ali več upnikov, z izjemo delavcev, v skladu s členom 6(3). |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1, če dolžnik postane nelikviden in torej ni sposoben plačevati svojih dolgov ob njihovi zapadlosti v obdobju prekinitve. Države članice v takem primeru zagotovijo, da se postopki prestrukturiranja ne končajo samodejno in da lahko sodni ali upravni organ po preučitvi obetov za dosego dogovora o uspešnem načrtu prestrukturiranja v obdobju prekinitve odloči, da se uvedba postopka v primeru insolventnosti odloži in se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ohrani. |
3. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1, če dolžnik postane nelikviden in torej ni sposoben plačevati svojih dolgov ob njihovi zapadlosti v obdobju prekinitve. V takem primeru ima sodni ali upravni organ pristojnost, da odloži začetek postopka v primeru insolventnosti in ohrani ugodnosti prekinitve posameznih postopkov izvršbe, pod pogojem, da to upnikom ne povzroči hudih finančnih težav, da bi preučili možnosti za dosego dogovora o uspešnem načrtu prestrukturiranja ali načrtu prenosa gospodarsko donosne dejavnosti med obdobjem prekinitve. |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice zagotovijo, da upniki, za katere velja prekinitev, v obdobju prekinitve ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika za tiste dolgove, ki so nastali pred prekinitvijo. Države članice lahko uporabo te določbe omejijo na bistvene pogodbe, ki so nujne za nadaljevanje vsakodnevnega poslovanja podjetja. |
4. Države članice zagotovijo, da upniki, za katere velja prekinitev, v obdobju prekinitve ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti bistvenih neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika za tiste dolgove, ki so nastali pred prekinitvijo, pod pogojem, da to upnikom ne povzroči hudih finančnih težav. Za namene tega odstavka so neizpolnjene pogodbe bistvene, ko so potrebne za nadaljevanje tekočega poslovanja podjetja, vključno z vsem blagom, če bi prekinitev dobave ustavila delovanje podjetja. |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Države članice zagotovijo, da upniki ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika s pogodbeno določbo, s katero so določeni taki ukrepi, zgolj zaradi dolžnikove vključitve v pogajanja o prestrukturiranju, zaprošene prekinitve posameznih postopkov izvršbe, odreditve prekinitve kot take ali kakršnega koli podobnega dogodka, povezanega s prekinitvijo. |
5. Države članice lahko zahtevajo, da upniki ne smejo zadržati izvajanja ali končati, pospešiti ali kakor koli drugače spremeniti neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika s pogodbeno določbo, s katero so določeni taki ukrepi, zgolj zaradi dolžnikove vključitve v pogajanja o prestrukturiranju, zaprošene prekinitve posameznih postopkov izvršbe, odreditve prekinitve kot take ali kakršnega koli podobnega dogodka, povezanega s prekinitvijo. |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Države članice zagotovijo, da dolžniku nič ne preprečuje, da v okviru običajnega poslovanja plača terjatve neprizadetih upnikov in terjatve prizadetih upnikov, ki nastanejo po odobritvi prekinitve in ki še naprej nastajajo v celotnem obdobju prekinitve. |
6. Države članice zagotovijo, da dolžniku nič ne preprečuje, da v okviru običajnega poslovanja plača terjatve neprizadetih upnikov in terjatve prizadetih upnikov, ki nastanejo kadar koli med obdobjem prekinitve. V tem obdobju lahko dolžniki opravijo transakcije, ki so v interesu neprekinjenega poslovanja. |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) mnenje ali obrazloženo izjavo osebe, odgovorne za predlaganje načrta prestrukturiranja, v kateri je pojasnjeno, zakaj je podjetje sposobno preživeti ter kako se bo dolžnik z izvajanjem predlaganega načrta verjetno izognil insolventnosti in obnovil svojo dolgoročno sposobnost preživetja, ter so navedeni vsi predvideni nujni pogoji za njegovo uspešnost. |
(g) mnenje ali obrazloženo izjavo osebe, odgovorne za predlaganje načrta prestrukturiranja, v kateri je pojasnjeno, zakaj je podjetje sposobno preživeti ter kako se bo dolžnik z izvajanjem predlaganega načrta verjetno izognil insolventnosti in/ali obnovil svojo dolgoročno sposobnost preživetja, ter so navedeni vsi predvideni nujni pogoji za njegovo uspešnost. |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) terjatve delavcev ali druge pravice se obravnavajo ob upoštevanju, da imajo vse finančne terjatve delavcev absolutno prednost. |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Države članice zagotovijo, da njihova nacionalna zakonodaja učinkovito varuje zaupnost razprav, izmenjav, pogajanj in informativnih srečanj z osebami, ki so se zavezale zaupnosti. |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Države članice lahko določijo, da ima eden ali več upnikov pravico predstaviti alternativni načrt tistemu, ki ga je predstavil dolžnik ali upnik v soglasju z dolžnikom. |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3c. Postopki za izvajanje načrtov prestrukturiranja, ki upnikom dodelijo dividendo, ki je vsaj enakovredna tisti, ki bi po prejeli v primeru prodaje premoženja in razvrstitve upnikov po postopku v primeru insolventnosti, so stečajni postopki v smislu zgoraj navedenih direktiv. |
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 8a |
|
|
Načrti prestrukturiranja ne vplivajo na terjatve delavcev ali druge pravice. |
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo vsi prizadeti upniki pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja. Države članice lahko v skladu s členom 12(2) take glasovalne pravice podelijo tudi prizadetim lastnikom kapitala. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo vsi prizadeti upniki, vključno z javnimi upniki in delavci, pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja ob popolnem poznavanju posledic, ki jih ima za vsakega od njih. Države članice lahko v skladu s členom 12(2) take glasovalne pravice podelijo tudi prizadetim lastnikom kapitala. |
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zagotovijo, da se prizadete stranke obravnavajo v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov. Razredi se oblikujejo tako, da vsak razred obsega terjatve ali interese s pravicami, ki so si dovolj podobni, da upravičujejo obravnavanje članov razreda kot homogene skupine s podobnostjo interesov. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve. Države članice lahko tudi določijo, da se delavci obravnavajo v samostojnem ločenem razredu. |
2. Države članice zagotovijo, da se prizadete stranke obravnavajo v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov. Razredi se oblikujejo tako, da vsak razred obsega terjatve ali interese s pravicami, ki so si dovolj podobni, da upravičujejo obravnavanje članov razreda kot homogene skupine s podobnostjo interesov. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve. Države članice tudi določijo, da se delavci obravnavajo v samostojnem ločenem razredu. Države članice lahko tudi sprejmejo specifična pravila za oblikovanje ločenega razreda ranljivih upnikov, kot so mali dobavitelji in mikro ter mala podjetja. |
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Za načrt prestrukturiranja se šteje, da so ga prizadete stranke sprejele, če je v vsakem posameznem razredu dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev. Države članice določijo potrebne večine za sprejetje načrta prestrukturiranja, ki vsekakor ne presegajo 75 % glede na višino terjatev ali deležev v vsakem razredu. |
4. Za načrt prestrukturiranja se šteje, da so ga prizadete stranke sprejele, če je v vsakem posameznem razredu dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev. Države članice določijo potrebne večine za sprejetje načrta prestrukturiranja, ki vsekakor ne presegajo 75 % glede na višino terjatev ali deležev v vsakem razredu. Načrt prodaje potrdi pristojno sodišče po nacionalnem postopku, ki omogoča potrditev in izvedbo prodaje. |
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Če potrebna večina ni dosežena v enem ali več glasovalnih razredih, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, se lahko načrt še vedno potrdi, če je v skladu z zahtevami glede vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, določenimi v členu 11. |
6. Če potrebna večina ni dosežena v enem ali več glasovalnih razredih, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, lahko sodni ali upravni organ še vedno potrdi načrt, če je v skladu z zahtevami glede vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, določenimi v členu 11. |
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
6a. Države članice zagotovijo, da se v primeru nesodelovanja drugih upnikov načrt prestrukturiranja delavcev lahko predloži pristojnemu organu ali sodišču in sprejme brez soglasja upnikov, ki ne sodelujejo. |
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da lahko naslednji načrti prestrukturiranja postanejo zavezujoči za stranke samo, če jih potrdi sodni ali upravni organ: |
1. Države članice zagotovijo, da lahko načrti prestrukturiranja, ki vplivajo na interese prizadetih strank, ki ne soglašajo s temi načrti, postanejo zavezujoči za stranke samo, če jih potrdi sodni ali upravni organ. |
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) načrt prestrukturiranja je v skladu s preizkusom največje koristi za upnike; |
(b) če upniki dvomijo, ali je načrt prestrukturiranja v skladu s preizkusom največje koristi za upnike; |
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) kakršno koli novo financiranje je potrebno za izvajanje načrta prestrukturiranja in ne škoduje nepravično interesom upnikov. |
(c) kakršno koli novo financiranje je potrebno za izvajanje načrta prestrukturiranja in ne škoduje nepravično interesom obstoječih upnikov. |
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice zagotovijo, da se odločitev, kadar mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja, da bi ta postal zavezujoč, sprejme brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila vložena zahteva za potrditev, in vsekakor najpozneje v 30 dneh po vložitvi zahteve. |
4. Države članice zagotovijo, da se odločitev, kadar mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja ali odobriti načrt za prodajo, da bi ta postal zavezujoč, sprejme brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila vložena zahteva za potrditev, in vsekakor najpozneje v 30 dneh po vložitvi zahteve. |
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) izpolnjuje pogoje iz člena 10(2); |
(a) izpolnjuje pogoje iz člena 10(2) in ni v nasprotju s členom 10(3), saj izpolnjuje v njem določene pogoje; |
Predlog spremembe 78 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice lahko sprejmejo določbe, ki omogočajo, da imetniki kapitalskih instrumentov malih in srednjih podjetjih prispevajo k prestrukturiranju v nedenarni obliki. |
Predlog spremembe 79 Predlog direktive Člen 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 12a |
|
|
Delavci |
|
|
Države članice zagotovijo, da pravice delavcev niso ogrožene zaradi procesa prestrukturiranja in da se izvaja neodvisni nadzor nad upoštevanjem ustrezne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije, vključno s tistimi, ki so določene v tej direktivi. Te pravice vključujejo zlasti naslednje: |
|
|
(i) pravica do kolektivnih pogajanj in kolektivnih ukrepov; |
|
|
(ii) pravica do obveščanja in posvetovanja z delavci in predstavniki delavcev, zlasti dostop do informacij o vsakem postopku, ki bi lahko vplival na zaposlovanje in/ali sposobnost delavcev, da izterjajo svoje plače in morebitna prihodnja izplačila, vključno s poklicnimi pokojninami. |
|
|
Države članice tudi zagotovijo, da so delavci povsod obravnavani kot prednosten in zavarovan razred upnikov. |
Predlog spremembe 80 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Sodni ali upravni organ določi likvidacijsko vrednost, kadar se načrt prestrukturiranja izpodbija zaradi domnevne kršitve preizkusa največje koristi za upnike. |
1. Sodni ali upravni organ določi likvidacijsko vrednost, kadar se načrt prestrukturiranja ali načrt za prodajo izpodbija zaradi domnevne kršitve preizkusa največje koristi za upnike |
Predlog spremembe 81 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Sodni ali upravni organ vrednost podjetja določi na podlagi vrednosti delujočega podjetja v naslednjih primerih: |
2. Sodni ali upravni organ vrednost podjetja določi na podlagi vrednosti delujočega podjetja in po realizirani vrednosti po prodaji sredstev, ki jo izvede stečajni upravitelj v postopku v primeru insolventnosti, v naslednjih primerih: |
Predlog spremembe 82 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Upnikov, ki niso vključeni v sprejetje načrta prestrukturiranja, načrt ne zadeva. |
2. Upnikov, ki niso vključeni v načrt prestrukturiranja, ki ga potrdi pravosodni ali upravni organ, načrt ne zadeva. |
Predlog spremembe 83 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) potrdi načrt in upnikom, ki ne soglašajo z njim, dodeli denarno nadomestilo, ki ga plačajo dolžnik ali upniki, ki so glasovali za načrt. |
(b) potrdi načrt in oceni možnost, da se upnikom, ki ne soglašajo z njim in so zaradi načrta utrpeli neupravičeno škodo, dodeli denarno nadomestilo, ki ga. ko je to primerno, plača dolžnik. |
Predlog spremembe 84 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko zahtevajo, da posle iz točke (e) odstavka 2 odobri upravitelj na področju prestrukturiranja ali sodni ali upravni organ, da bi zanje veljala zaščita iz odstavka 1. |
3. Države članice zahtevajo, da posle iz točke (e) odstavka 2 odobri upravitelj na področju prestrukturiranja ali sodni ali upravni organ, da bi zanje veljala zaščita iz odstavka 1. |
Predlog spremembe 85 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) da ustrezno upoštevajo interese upnikov in drugih zainteresiranih strani; |
(b) da ustrezno upoštevajo interese upnikov in drugih zainteresiranih strani, tudi kar zadeva zaposlitev; |
Predlog spremembe 86 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) da ob čim večjem upoštevanju zaupnosti izvajajo obveznosti iz aktov Unije o pravicah delavcev. |
Predlog spremembe 87 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 – točka d b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(db) da namerno ne zmanjšajo vrednosti čistih sredstev podjetja pod raven, potrebno za izplačilo nastalih obveznosti do delavcev; |
Predlog spremembe 88 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice prizadetim podjetnikom omogočijo drugo priložnost z nudenjem poslovne podpore in ukrepi za obnovo, ki bodo pomagali pri ponovni oživitvi njihovih podjetniških zmogljivosti. |
Predlog spremembe 89 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zagotovijo, da se ob izteku preizkusne dobe za odpust dolgov prezadolženim podjetnikom odpustijo njihovi dolgovi, ne da bi morali za to znova zaprositi pri sodnem ali upravnem organu. |
2. Države članice zagotovijo, da se po uradni potrditvi izteka preizkusne dobe za odpust dolgov prezadolženim podjetnikom odpustijo njihovi dolgovi. |
Predlog spremembe 90 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) če je prezadolženi podjetnik ravnal nepošteno ali v slabi veri v zvezi z upniki, ko je postal zadolžen ali med izterjavo dolgov; |
(a) če je prezadolženi podjetnik ravnal nepošteno ali v slabi veri v zvezi z upniki, ko je postal zadolžen ali med izterjavo dolgov; Komisija pripravi smernice za države članice za določitev meril o tem, kaj pomeni nepošteno ravnanje ali ravnanje v slabi veri; |
Predlog spremembe 91 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) če prezadolženi podjetnik ne upošteva načrta za odplačilo dolga ali druge pravne obveznosti, namenjene zaščiti interesov upnikov; |
(b) če prezadolženi podjetnik ne upošteva celotnega načrta za odplačilo dolga ali druge pravne obveznosti, namenjene zaščiti interesov upnikov, ob upoštevanju težav glede spoštovanja postopkov insolventnosti in prestrukturiranja, na katere naletijo mikro- in mala podjetja. |
Predlog spremembe 92 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) v primeru zlorabe dostopa do postopkov za odpust dolgov; |
črtano |
Predlog spremembe 93 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) v primeru večkratnega dostopa do postopkov za odpust dolgov v določenem obdobju. |
(d) v primeru večkratnega dostopa do postopkov za odpust dolgov v določenem obdobju in njihove zlorabe. |
Predlog spremembe 94 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko posebne kategorije dolga, kot so zavarovani dolgovi ali dolgovi, ki izhajajo iz kazenskih sankcij ali civilne odgovornosti, izključijo iz odpusta ali določijo daljše preizkusne dobe za odpust dolgov, kadar so take izključitve ali daljše dobe upravičene s splošnim interesom. |
3. Države članice lahko posebne kategorije dolga, kot so zavarovani dolgovi ali dolgovi, ki izhajajo iz pravice do preživnine, kazenskih sankcij ali civilne odgovornosti, izključijo iz odpusta ali določijo daljše preizkusne dobe za odpust dolgov, kadar so take izključitve ali daljše dobe upravičene s splošnim interesom. Države članice morajo pri izključitvi javnih upnikov upoštevati potrebno ravnovesje med splošnim javnim interesom in spodbujanjem podjetništva. |
Predlog spremembe 95 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da se vsi dolgovi, kadar ima prezadolženi podjetnik poslovne dolgove, ki so nastali v okviru njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, in osebne dolgove, ki so nastali zunaj navedenih dejavnosti, obravnavajo v enem postopku za pridobitev odpusta dolgov. |
1. Države članice zagotovijo, da se poslovni dolgovi, kadar ima prezadolženi podjetnik poslovne dolgove, ki so nastali v okviru njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, in osebne dolgove, ki so nastali zunaj navedenih dejavnosti, obravnavati v ločenih postopkih za pridobitev odpusta dolgov. V primerih, ko obstajajo postopki za pridobitev odpusta dolgov tako za poslovne kot osebne dolgove, se lahko ti postopki usklajujejo za pridobitev odpusta dolgov v skladu s to direktivo. |
Predlog spremembe 96 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 in določijo, da se poslovni in osebni dolgovi obravnavajo v ločenih postopkih, če se lahko ti postopki usklajujejo za pridobitev odpusta dolgov v skladu s to direktivo. |
črtano |
Predlog spremembe 97 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da so člani sodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo, vključeni v začetno in nadaljnje usposabljanje na ravni, ki ustreza njihovim odgovornostim. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo člani sodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo, strokovno znanje in izkušnje na ravni, ki ustreza njihovim odgovornostim. |
Predlog spremembe 98 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da so mediatorji, stečajni upravitelji in drugi upravitelji, imenovani v zadevah v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo, vključeni v potrebno začetno in nadaljnje usposabljanje za zagotovitev, da svoje storitve za stranke opravljajo učinkovito, nepristransko in strokovno. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo mediatorji, stečajni upravitelji in drugi upravitelji, imenovani v zadevah v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo, strokovno znanje in izkušnje za zagotovitev, da svoje storitve za stranke opravljajo učinkovito, nepristransko in strokovno. Države članice tudi zagotovijo, da je na voljo javni seznam registriranih upraviteljev in mediatorjev, da bi spodbudile dolžnike k pridobitvi zaščite z uporabo pogodbenih sredstev poleg tistih, ki jih določa ta direktiva. |
Predlog spremembe 99 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija olajša izmenjavo najboljših praks med državami članicami, da bi se izboljšala kakovost usposabljanja po vsej Uniji, tudi prek mreženja in izmenjave izkušenj in orodij za krepitev zmogljivosti, ter po potrebi organizira usposabljanje za člane pravosodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo z zadevami, povezanimi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. |
Predlog spremembe 100 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice na kakršen koli način, ki se jim zdi primeren, spodbujajo razvijanje prostovoljnih kodeksov ravnanja in njihovo upoštevanje s strani upraviteljev na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti ter drugih učinkovitih mehanizmov nadzora v zvezi z opravljanjem takih storitev. |
2. Komisija spodbuja države članice, naj določijo minimalne standarde za upravitelje, kot so usposabljanje in poklicne kvalifikacije, registrirani status upravitelja, licenca, osebna odgovornost in poklicna etika ter zavarovanje in dobro ime. |
Predlog spremembe 101 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar upravitelje na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti imenuje sodni ali upravni organ, države članice zagotovijo, da so merila v zvezi z načinom, kako sodni ali upravni organ izbere takega upravitelja, jasna in pregledna. Pri izbiri upravitelja na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti za posamezno zadevo se ustrezno upoštevajo upraviteljeve izkušnje in strokovno znanje. Kjer je to ustrezno, se pri izbiri upravitelja opravi posvetovanje z dolžniki in upniki. |
3. Kadar upravitelje na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti imenuje sodni ali upravni organ, države članice zagotovijo, da so merila v zvezi z načinom, kako sodni ali upravni organ izbere takega upravitelja, jasna in pregledna. Pri izbiri upravitelja na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti za posamezno zadevo se ustrezno upoštevajo upraviteljeve izkušnje in strokovno znanje ne samo v pravnih zadevah, ampak tudi ekonomskih. Kjer je to ustrezno, se pri izbiri upravitelja opravi posvetovanje z dolžniki in upniki. |
Predlog spremembe 102 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zagotovijo, da so honorarji, ki jih zaračunavajo upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, urejeni s pravili, s katerimi se spodbuja pravočasno in učinkovito reševanje postopkov ob ustreznem upoštevanju zapletenosti zadeve. Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezni postopki z vgrajenimi varovali za zagotovitev, da je mogoče kakršne koli spore glede nagrad rešiti pravočasno. |
2. Države članice zagotovijo, da so honorarji, ki jih zaračunavajo upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, urejeni s pravili, s katerimi se spodbuja pravočasno in učinkovito reševanje postopkov ob ustreznem upoštevanju zapletenosti zadeve. Učinkovitost postopka se ne meri le v smislu stopnje poplačila upnikov, temveč tudi glede na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja družbe ali podjetnika, za kar je odgovoren upravni ali sodni organ. Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezni postopki z vgrajenimi varovali za zagotovitev, da je mogoče kakršne koli spore glede nagrad rešiti pravočasno. |
Predlog spremembe 103 Predlog direktive Člen 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 27a |
|
|
Informacije, ki so na voljo za podjetnike, ki imajo drugo priložnost |
|
|
1. Države članice podjetnikom, ki imajo drugo priložnost, zagotovijo dostop do ustreznih, posodobljenih, jasnih, natančnih in uporabniku prijaznih informacij o razpoložljivosti njim prilagojene upravne, pravne, poslovne ali finančne podpore in o vseh sredstvih, ki so na voljo, da bi jim omogočili ustanovitev novega podjetja. |
|
|
2. Države članice Komisiji letno predložijo informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. |
|
|
3. Komisija na svojem spletišču na uporabniku prijazen način objavi informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1 in ki jih prejme v skladu z odstavkom 2. |
Predlog spremembe 104 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) obvestila upnikom; |
(c) obvestila upnikom in predstavnikom delavcev; |
Predlog spremembe 105 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) številu dolžnikov, v zvezi s katerimi je, potem ko je bil v zvezi z njimi izveden postopek iz točke (a)(iii) tega odstavka, uveden še en tak postopek ali drug postopek iz točke (a) tega odstavka. |
(g) številu dolžnikov, v zvezi s katerimi je, potem ko je bil v zvezi z njimi izveden postopek iz točk (a)(ii) in (iii) tega odstavka, uveden še en tak postopek ali drug postopek iz točke (a) tega odstavka. |
Predlog spremembe 106 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) za dolžnike, ki so ustanovili novo podjetje, potem ko je bil opravljen postopek iz točk (a) (ii) in (iii), povprečnem času med koncem postopka in ustanovitvijo novega podjetja; |
Predlog spremembe 107 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gb) številu izgubljenih delovnih mest, prenosov dela ali celotnega poslovanja, delnih odpovedi in o učinku prestrukturiranja na zaposlovanje in javne finance; |
Predlog spremembe 108 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gc) delu, ki ga opravlja vsak upravitelj, vključno v zvezi s podatki iz točk (a), do (e) tega odstavka; |
Predlog spremembe 109 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka g d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gd) številu goljufivih postopkov prestrukturiranja in insolventnosti in o delovanju vzpostavljenih mehanizmov za izvrševanje; |
Predlog spremembe 110 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice pripravijo statistične podatke na podlagi zbirnih podatkov iz odstavkov 1 in 2 za polna koledarska leta, ki se končajo 31. decembra vsako leto, pri čemer začnejo s podatki, zbranimi za prvo polno koledarsko leto po [datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov]. Ti statistični podatki se sporočijo Komisiji na podlagi standardnega obrazca za sporočanje podatkov vsako leto do 31. marca koledarskega leta po letu, za katero so podatki zbrani. |
3. Države članice pripravijo statistične podatke na podlagi zbirnih podatkov iz odstavkov 1 in 2 za polna koledarska leta, ki se končajo 31. decembra vsako leto, pri čemer začnejo s podatki, zbranimi za prvo polno koledarsko leto po [datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov]. Ti statistični podatki se sporočijo Komisiji na podlagi standardnega obrazca za sporočanje podatkov vsako leto do 31. marca koledarskega leta po letu, za katero so podatki zbrani. Države članice te statistične podatke predstavijo na uporabnikom prijaznem spletišču. |
Predlog spremembe 111 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Komisija na enem mestu na svojem spletišču na uporabniku prijazen način zbere informacije iz odstavkov 1, 2 in 3. |
Predlog spremembe 112 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ta direktiva ne posega v naslednje akte: |
1. Države članice v svojih zakonih, uredbah in upravnih predpisih zagotovijo, da: |
Predlog spremembe 113 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev80; |
(a) Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev80, zlasti varstvo pravic in obveznosti iz členov od 3 do 9 direktive; |
|
__________________ |
__________________ |
|
80 Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45). |
80 Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45). |
Predlog spremembe 114 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) Direktivo 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dogovorih o finančnem zavarovanju81 in |
(b) Direktivo 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dogovorih o finančnem zavarovanju81 in zlasti varstvo pravic in obveznosti iz členov od 4 do 8 direktive in |
|
__________________ |
__________________ |
|
81 Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2012 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43). |
81 Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2012 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43). |
Predlog spremembe 115 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov82. |
(c) Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov82 in zlasti zahtevo po zagotovitvi zavarovanja ali kritja v skladu s členi 11, 41 in 46 uredbe, |
|
__________________ |
__________________ |
|
82 Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1). |
82 Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1). |
Predlog spremembe 116 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
prevladajo nad določbami te direktive, zlasti nad pravicami dolžnikov pri vsakršni prekinitvi izvršbe v skladu s členom 6. |
Predlog spremembe 117 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija najpozneje [pet let po datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov] in nato vsakih sedem let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te direktive, vključno s tem, ali bi bilo treba razmisliti o dodatnih ukrepih za utrditev in okrepitev pravnega okvira o prestrukturiranju, insolventnosti in drugi priložnosti. |
Komisija najpozneje [tri leta po datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov] in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te direktive, vključno s tem, ali bi bilo treba razmisliti o dodatnih ukrepih za utrditev in okrepitev pravnega okvira o prestrukturiranju, insolventnosti in drugi priložnosti, vključno z dostopnostjo sredstev in specializiranih sodišč. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Okviri preventivnega prestrukturiranja, druga priložnost ter ukrepi za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 16.1.2017 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 16.1.2017 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Enrique Calvet Chambon 24.11.2016 |
||||
|
Obravnava v odboru |
30.8.2017 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
4.12.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 2 4 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Petr Ježek, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Enrique Calvet Chambon, Ashley Fox, Marian Harkin, Alain Lamassoure, Verónica Lope Fontagné, Paloma López Bermejo, Tibor Szanyi |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Eleonora Evi, Sylvie Goddyn, Carlos Iturgaiz, Claudia Schmidt, Sven Schulze, Bogdan Brunon Wenta |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
33 |
+ |
|
|
ALDE |
Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Petr Ježek, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells |
|
|
ECR |
Ashley Fox, Sander Loones |
|
|
PPE |
Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Carlos Iturgaiz, Alain Lamassoure, Werner Langen, Verónica Lope Fontagné, Luděk Niedermayer, Anne Sander, Claudia Schmidt, Sven Schulze, Tom Vandenkendelaere, Bogdan Brunon Wenta |
|
|
S&D |
Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Olle Ludvigsson, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Tibor Szanyi, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker |
|
|
VERTS/ALE |
Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato |
|
|
2 |
- |
|
|
ENF |
Gerolf Annemans, Sylvie Goddyn |
|
|
4 |
0 |
|
|
EFDD |
Eleonora Evi |
|
|
GUE/NGL |
Paloma López Bermejo, Martin Schirdewan, Miguel Viegas |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (5.12.2017)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU
(COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD))
Pripravljavec mnenja: Edouard Martin
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve meni, da pri tem zakonodajnem predlogu sporno to, da delavce, zaposlene v podjetju, enači z drugimi upniki, kot so banke ali drugi lastniki kapitala.
Takšen pogled na podjetja predlog po eni strani omejuje na finančne vidike, sanacijo podjetja pa po drugi obravnava in opredeljuje zgolj kot finančno reorganizacijo deležnikov za nov začetek, ne da bi dejansko upošteval delavce.
Poleg tega se pri takšnem pristopu upniki skorajda enačijo s potrošniki, kot je poudarjeno v uvodnem besedilu, ki sicer ne seže tako daleč, a vendarle predvideva možnost uporabe na področju potrošnje. Predlagane spremembe lahko razdelimo vzdolž več vzporednic:
priznavanje družbene odgovornosti podjetij, ki se je ne sme skrčiti le na organizirano mrežo pogodb med podjetniki, lastniki kapitala, posojilodajalci, dobavitelji, strankami in delavci, temveč je to socialna organizacija, ki ustvarja vrednost delu posameznika in kolektivna zaposlenih pri podjetju in zato delavci ne spadajo v isti razred kot ostali;
omogočanje delavcem in njihovim predstavnikom, da na podlagi svojega poznavanja delovnega okolja uporabijo pravico do opozarjanja na gospodarske razmere, za katere menijo, da so zaskrbljujoče in da so delavcem in njihovim predstavnikom omogočene pravice in dostop do sredstev za analizo in svetovanje, ki jih sicer nimajo, da bi lahko v primeru predčasnega prestrukturiranja sodelovali enakovredno z drugimi deležniki in upniki (kot jih imenuje besedilo).
upoštevati primere, ko bi lahko bili prizadeti upokojenci podjetja, ki mu grozi stečaj (varčevalni programi podjetja, pokojninski skladi) ter jih v teh primerih obravnavati kot eden od razredov v smislu Direktive.
Komisija v uvodnem besedilu pozdravlja pozitivni učinek pravice do obveščenosti in posvetovanja; kar je lahko res samo, če se te pravice izvajajo, kar doslej ni bilo potrjeno. Opomniti kaže, da je člen 27 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah namenjen pravici delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju. Pomembno je, da proces prestrukturiranja ne odstopa od teh načel, ter da omogoči mesto socialnemu dialogu. Ukrepi, predlagani v tem mnenju, bodo na to vplivali pozitivno, saj predlog ne posegajo v veljavno zakonodajo Unije na tem področju, poleg tega pa za prizadete delavce zagotavlja pravico do glasovanja o načrtih prestrukturiranja.
Končno, predlogi sprememb krepijo štiri od osmih koristi, opredeljenih v študiji vplivov (1-3-5-8): učinkovite možnosti zgodnjega prestrukturiranja; olajšanje nadaljevanja dolžnikovega poslovanja med prestrukturiranjem; „povečanje možnosti za uspeh načrta prestrukturiranja“ in „povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za drugo priložnost“.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava -1 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(-1) Vsi delavci bi morali imeti pravico do varstva njihovih terjatev v primeru insolventnosti delodajalca, kot je določeno v Evropski socialni listini; |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Cilj te direktive je odpraviti ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin, kot sta prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi zakonodajami in postopki na področju preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. Namen te direktive je odpraviti take ovire z zagotovitvijo, da imajo podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje; da imajo pošteni prezadolženi podjetniki drugo priložnost po popolnem odpustu dolga po razumnem obdobju ter da se izboljša učinkovitost postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnost in postopkov za odpust dolga, zlasti z namenom skrajšanja njihovega trajanja. |
(1) Cilj te direktive je prispevati k dobremu delovanju notranjega trga z odpravo ovir za uresničevanje temeljnih svoboščin, kot sta prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi zakonodajami in postopki na področju preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. Ta direktiva ne posega v pravice delavcev in temeljne svoboščine, njen namen pa je odpraviti take ovire z zagotovitvijo, da imajo podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje, in tako zmanjšati nepotrebno izgubo delovnih mest, hkrati pa enako prispevati k poplačilu upnikov, kot bi se sicer v primeru likvidacije; da imajo pošteni prezadolženi podjetniki drugo priložnost po popolnem odpustu dolga po razumnem obdobju ter da se izboljša učinkovitost postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnost in postopkov za odpust dolga, zlasti z namenom skrajšanja njihovega trajanja. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Prestrukturiranje bi moralo podjetjem v finančnih težavah omogočiti, da v celoti ali delno nadaljujejo poslovanje, tako da se spremenijo sestava, pogoji ali struktura sredstev in obveznosti ali njihova struktura kapitala, vključno s prodajo premoženja ali delov podjetja. Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali podjetjem predvsem omogočiti, da se prestrukturirajo v zgodnji fazi in se tako izognejo insolventnosti. Z navedenimi okviri bi se morala povišati skupna vrednost za upnike, lastnike in gospodarstvo kot celoto ter preprečiti nepotrebne izgube delovnih mest ter znanja in spretnosti. Prav tako bi morali preprečevati kopičenje slabih posojil. V postopku prestrukturiranja bi morale biti zaščitene pravice vseh zadevnih strank. Hkrati bi bilo treba neuspešna podjetja, ki nimajo možnosti preživetja, čim hitreje likvidirati. |
(2) Prestrukturiranje in rezultati ustreznih in izvedljivih izvedenskih poročil bi morali podjetjem v finančnih težavah omogočiti, da v celoti ali delno nadaljujejo poslovanje, tako da se spremenijo sestava, pogoji ali struktura sredstev in obveznosti ali njihova struktura kapitala, vključno s prodajo premoženja ali delov podjetja. Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali podjetjem predvsem omogočiti, da se prestrukturirajo v zgodnji fazi in se tako izognejo insolventnosti in likvidaciji podjetij, ki so sposobna preživeti. Ti okviri bi morali preprečevati izgube delovnih mest ter znanja in spretnosti in čim bolj povečati skupno vrednost za upnike v primerjavi s tisto, ki bi jo prejeli v primeru likvidacije sredstev podjetja, ter za lastnike in gospodarstvo kot celoto. Prav tako bi morali preprečevati kopičenje slabih posojil. V postopku prestrukturiranja bi morale biti zaščitene pravice vseh zadevnih strank, vključno s pravicami delavcev. Hkrati bi bilo treba neuspešna podjetja, ki nimajo možnosti preživetja, čim hitreje likvidirati. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Države članice bi morale proučiti možnost oblikovanja mehanizmov, s katerimi bi preprečili, da bi delavci čezmerno uporabljali strokovnjake ali zlorabili uporabo strokovnjakov na račun podjetja, ker bi taka uporaba na koncu neugodno vplivala na finančni položaj podjetja. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3b) Skupni zakonodajni okvir bi s tem, da bi zmanjšal pravno negotovost, ugodno vplival na interese podjetij in podjetnikov, ki želijo razširiti svoje dejavnosti v druge države članice, pa tudi na mednarodne vlagatelje. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 3 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3c) Predvideti je treba posebno obravnavo upokojenih delavcev, katerih pokojnine so v celoti ali delno del pokojninskih načrtov podjetja in ki bi lahko bili prizadeti zaradi preventivnih prestrukturiranj. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) V številnih državah članicah traja več kot tri leta, da se podjetnikom, ki so šli v stečaj, vendar so pošteni, odpustijo dolgovi in da lahko začnejo znova. Neučinkoviti okviri za drugo priložnost privedejo do tega, da se morajo podjetniki preseliti v druge jurisdikcije, da bi lahko v razumnem času začeli znova, to pa povzroči precejšnje dodatne stroške tako njihovim upnikom kot tudi samim dolžnikom. Dolgotrajni sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti, ki pogosto spremljajo postopek, ki vodi do odpusta dolgov, ustvarjajo ovire za pravico do začetka in opravljanja podjetniške dejavnosti kot samozaposlena oseba. |
(4) V številnih državah članicah traja več kot tri leta, da se podjetnikom, ki so šli v stečaj, vendar so pošteni, odpustijo dolgovi in da lahko začnejo znova. Neučinkoviti okviri za drugo priložnost privedejo do tega, da se morajo podjetniki preseliti v druge jurisdikcije, da bi lahko v razumnem času začeli znova, to pa povzroči precejšnje dodatne stroške tako njihovim upnikom kot tudi samim dolžnikom. Dolgotrajni sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti, ki pogosto spremljajo postopek, ki vodi do odpusta dolgov, ustvarjajo ovire za svobodo gospodarske pobude. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Drugo priložnost bi bilo treba obravnavati kot korak v smeri uspeha, ne pa kot sopomenko za neuspeh. Mehanizmi druge priložnosti, ki omogočajo oprostitev neplačanega dolga za dolžnike, za katere se meni, da ravnajo v dobri veri, ne spodbujajo sive ekonomije, spodbujajo pa podjetniško kulturo, zato imajo pozitiven učinek na zaposlovanje. Državam članicam je treba dovoliti, da razširijo mehanizme druge priložnosti na fizične osebe. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Predolgo trajanje postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov v več državah članicah je pomemben dejavnik, ki povzroča nizke stopnje poplačila in vlagatelje odvrača od poslovanja v jurisdikcijah, kjer lahko postopki trajajo predolgo. |
(5) Predolgo trajanje postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov v več državah članicah, ter dejstvo, da v nekaterih primerih takšni postopki skorajda ne obstajajo, je pomemben dejavnik, ki povzroča dolgotrajne negativne posledice za delavce, ki jih zadeva, nizke stopnje poplačila za podjetja, odvrača vlagatelje od poslovanja v zadevnih državah in znatno prispeva k povečanju števila državljanov, ki jim grozi tveganje za revščino, socialno izključenost ali izključenosti s trga dela, s čimer ogroža socialno in ekonomsko odpornost družbe kot celote. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Vse te razlike prinašajo dodatne stroške za vlagatelje pri ocenjevanju tveganj dolžnikov, ki vstopajo v finančne težave, v eni ali več državah članicah in stroške prestrukturiranja podjetij, ki imajo poslovne enote, upnike ali premoženje v drugih državah članicah, kot očitno velja pri prestrukturiranju mednarodnih skupin podjetij. Številni vlagatelji kot glavni razlog za to, da ne vlagajo v poslovno razmerje s subjektom zunaj svoje države ali vstopijo vanj, navajajo negotovost glede pravil o insolventnosti ali tveganje dolgotrajnih ali zapletenih postopkov v primeru insolventnosti v drugi državi. |
(6) Vse te razlike prinašajo dodatne stroške za vlagatelje ali banke pri ocenjevanju tveganj dolžnikov, ki vstopajo v finančne težave, v eni ali več državah članicah ali pri ocenjevanju tveganj, povezanih s ponovnim začetkom izvajanja rentabilnih dejavnosti podjetij v težavah, in stroške prestrukturiranja podjetij, ki imajo poslovne enote, upnike ali premoženje v drugih državah članicah, kot očitno velja pri prestrukturiranju mednarodnih skupin podjetij. Številni vlagatelji kot glavni razlog za to, da ne vlagajo v poslovno razmerje s subjektom zunaj svoje države ali vstopijo vanj, navajajo negotovost glede pravil o insolventnosti ali tveganje dolgotrajnih ali zapletenih postopkov v primeru insolventnosti v drugi državi. Takšna negotovost ne spodbuja naložb, ovira svobodo ustanavljanja podjetij in škodi dobremu delovanju notranjega trga. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Navedene razlike vodijo do neenakih pogojev za dostop do posojila in neenakih stopenj poplačila v državah članicah. Zato je za dobro delujoč enotni trg na splošno in zlasti za delujočo unijo kapitalskih trgov nujno potrebna višja stopnja usklajenosti na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. |
(7) Navedene razlike vodijo do neenakih pogojev za dostop do posojila in neenakih stopenj poplačila v državah članicah. Zato je za dobro delujoč enotni trg na splošno in zlasti za delujočo unijo kapitalskih trgov, pa tudi za rentabilnost gospodarskih dejavnosti ter posledično ohranitev in ustvarjanje delovnih mest nujno potrebna višja stopnja usklajenosti na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Odpraviti bi bilo treba tudi dodatne stroške ocene tveganja in čezmejne izterjave za upnike prezadolženih podjetnikov, ki se preselijo v drugo državo članico, da bi v precej krajšem času pridobili drugo priložnost. Znižati bi bilo treba tudi dodatne stroške za podjetnike, ki izhajajo iz potrebe po preselitvi v drugo državo članico, da bi dobili drugo priložnost. Poleg tega ovire, ki izhajajo iz dolgotrajnih sklepov o prepovedi opravljanja dejavnosti, povezanih s podjetnikovo prezadolženostjo, zavirajo podjetništvo. |
(8) Odpraviti bi bilo treba tudi dodatne stroške ocene tveganja in čezmejne izterjave za upnike prezadolženih podjetnikov, ki se preselijo v drugo državo članico, da bi v precej krajšem času pridobili drugo priložnost. Znižati bi bilo treba tudi dodatne stroške za podjetnike, ki izhajajo iz potrebe po preselitvi v drugo državo članico, da bi dobili drugo priložnost. Poleg tega ovire, ki izhajajo iz dolgotrajnih sklepov o prepovedi opravljanja dejavnosti, povezanih s podjetnikovo prezadolženostjo, dušijo podjetništvo. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Splošno uveljavljeno je mnenje, da je treba pri vsakem postopku prestrukturiranja, zlasti če je večjega obsega in ima znaten učinek, deležnikom pravočasno, da se te lahko pripravijo na posvetovanja preden podjetje sprejme odločitev, podati obrazložitev in utemeljitev glede izbire ukrepov, predvidenih v zvezi s cilji in alternativnimi možnostmi, ter pri tem spoštovati celovito in ustrezno udeležbo predstavnikov delavcev na vseh ravneh1a. |
|
|
__________________ |
|
|
1a (P7_TA(2013)0005 o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja) |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Zlasti mala in srednja podjetja bi morala imeti koristi od bolj usklajenega pristopa na ravni Unije, saj nimajo potrebnih virov, da bi pokrila visoke stroške prestrukturiranja in izkoristila učinkovitejše postopke prestrukturiranja v nekaterih državah članicah. Mala in srednja podjetja, zlasti ko se srečujejo s finančnimi težavami, pogosto nimajo sredstev, da bi najela strokovno svetovanje, zato bi bilo treba vzpostaviti orodja za zgodnje opozarjanje, ki bi dolžnike opozorila na nujnost ukrepanja. Za pomoč takim podjetjem, da se prestrukturirajo po nizkih stroških, bi bilo treba na nacionalni ravni pripraviti tudi vzorce načrtov prestrukturiranja in jih dati na voljo na spletu. Dolžniki bi morali imeti možnost, da jih uporabljajo ter prilagodijo svojim potrebam in posebnostim svoje dejavnosti. |
(13) Zlasti mala in srednja podjetja bi morala imeti koristi od usklajenega pristopa na ravni Unije, saj nimajo potrebnih virov, da bi pokrila visoke stroške prestrukturiranja in izkoristila postopke prestrukturiranja v nekaterih državah članicah, ki so se izkazala za učinkovita. Mala in srednja podjetja, zlasti ko se srečujejo s finančnimi težavami, in predstavniki delavcev pogosto nimajo sredstev, da bi najela strokovno svetovanje, zato bi bilo treba vzpostaviti orodja za zgodnje opozarjanje, ki bi dolžnike opozorila na nujnost ukrepanja. Za pomoč takim podjetjem, da se prestrukturirajo po nizkih stroških, bi bilo treba na nacionalni ravni pripraviti tudi vzorce načrtov prestrukturiranja in jih dati na voljo na spletu. Dolžniki bi morali imeti možnost, da jih uporabljajo ter prilagodijo svojim potrebam in posebnostim svoje dejavnosti. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Za bolj usklajen pristop bi morala Komisija razmisliti o uvedbi registra insolventnosti v Evropski uniji, ki bi omogočil večjo preglednost za vse upnike in poenostavil dostop do informacij, zlasti za mala in srednja podjetja in zaposlene. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Prej ko lahko dolžnik odkrije svoje finančne težave in ustrezno ukrepa, večja je verjetnost, da se bo izognil bližajoči se insolventnosti, ali v primeru podjetja, katerega sposobnost preživetja je trajno oslabljena, bolj organiziran in učinkovit bo postopek likvidacije. Zato bi bilo treba zagotoviti jasne informacije o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja in orodja za zgodnje opozarjanje, da bi bili dolžniki, ki se začenjajo srečevati s finančnimi težavami, spodbujeni k zgodnjemu ukrepanju. Mogoči mehanizmi zgodnjega opozarjanja bi morali vključevati računovodske dolžnosti in dolžnosti spremljanja za dolžnike ali dolžnikovo vodstvo ter dolžnosti poročanja na podlagi posojilnih pogodb. Poleg tega bi lahko bile tretje osebe z ustreznimi informacijami, kot so računovodje, davčni organi in organi socialne varnosti, na podlagi nacionalne zakonodaje spodbujene ali obvezane, da opozorijo na negativni razvoj. |
(16) Prej ko lahko dolžnik ali predstavniki delavcev sporočijo svoje skrbi o zaskrbljujočem stanju ali finančnih težavah podjetja in ustrezno ukrepajo, večja je verjetnost, da se bo izognil bližajoči se insolventnosti, ali v primeru podjetja, katerega sposobnost preživetja je trajno oslabljena, bolj organiziran in učinkovit bo postopek likvidacije. Zato bi bilo treba zagotoviti jasne informacije o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja in orodja za zgodnje opozarjanje, da bi bili dolžniki, ki se začenjajo srečevati s finančnimi težavami, spodbujeni k zgodnjemu ukrepanju, in da bi omogočili delavcem, ki jih zadeva, da bodo sposobni prevzeti aktivno vlogo v postopku prestrukturiranja. Mogoči mehanizmi zgodnjega opozarjanja bi morali vključevati računovodske dolžnosti in dolžnosti spremljanja za dolžnike ali dolžnikovo vodstvo ter dolžnosti poročanja na podlagi posojilnih pogodb. Poleg tega naj bi imeli organi socialne varnosti, revizijski organi in organi za varovanje konkurence na podlagi nacionalne zakonodaje na voljo zadostna sredstva, da čim prej opozorijo na nevaren razvoj. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Za večjo učinkovitost ter zmanjšanje zamud in znižanje stroškov bi morali nacionalni okviri preventivnega prestrukturiranja vključevati prožne postopke, pri katerih je vključenost sodnih ali upravnih organov omejena na primere, ko je nujna in sorazmerna za zaščito interesov upnikov in drugih zainteresiranih strani, ki jih bo prestrukturiranje verjetno zadevalo. Dolžniki bi v izogib nepotrebnim stroškom in zaradi zgodnje narave postopka načeloma morali ohraniti nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. Imenovanje upravitelja prestrukturiranja, bodisi mediatorja v podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja bodisi stečajnega upravitelja, ki nadzira dolžnikovo ukrepanje, ne bi smelo biti obvezno v vsakem primeru, ampak opravljeno za vsak primer posebej glede na okoliščine zadeve ali dolžnikove posebne potrebe. Poleg tega se ne bi smel nujno zahtevati sklep sodišča o uvedbi postopka prestrukturiranja, saj je lahko ta postopek neformalen, če niso prizadete pravice tretjih oseb. Vendar bi bilo treba zagotoviti določeno stopnjo nadzora, kadar je to potrebno za zaščito legitimnih interesov enega ali več upnikov ali druge zainteresirane strani. To lahko velja zlasti, kadar sodni ali upravni organ odobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe ali kadar se zdi nujno, da se razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, naloži načrt prestrukturiranja. |
(18) Za večjo učinkovitost ter zmanjšanje zamud in znižanje stroškov bi morali nacionalni okviri preventivnega prestrukturiranja vključevati prožne postopke, pri katerih je vključenost sodnih ali upravnih organov omejena na primere, ko je nujna in sorazmerna za zaščito interesov upnikov in drugih zainteresiranih strani, ki jih bo prestrukturiranje verjetno zadevalo. Dolžniki bi v izogib nepotrebnim stroškom in zaradi zgodnje narave postopka načeloma morali ohraniti nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. Imenovanje upravitelja prestrukturiranja, bodisi mediatorja v podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja bodisi stečajnega upravitelja, ki nadzira dolžnikovo ukrepanje, ne bi smelo biti obvezno v vsakem primeru, ampak opravljeno za vsak primer posebej glede na okoliščine zadeve ali dolžnikove posebne potrebe. Poleg tega se ne bi smel nujno zahtevati sklep sodišča o uvedbi postopka prestrukturiranja, saj je lahko ta postopek neformalen, če niso prizadete pravice tretjih oseb. Vendar bi bilo treba zagotoviti določeno stopnjo nadzora, kadar je to potrebno za zaščito legitimnih interesov enega ali več upnikov ali druge zainteresirane strani. To lahko velja zlasti, kadar sodni ali upravni organ odobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe ali kadar se zdi nujno, da se razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, naloži načrt prestrukturiranja, ali kadar se celotno poslovanje ali njegov del prenese na drugo podjetje. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Zainteresirane prizadete stranke bi morale imeti možnost pritožbe zoper odločitev o potrditvi načrta prestrukturiranja. Da pa bi se zagotovila učinkovitost načrta, zmanjšala negotovost in preprečile neupravičene zamude, pritožbe ne bi smele imeti odložilnih učinkov na izvajanje načrta prestrukturiranja. Kadar se ugotovi, da so manjšinski upniki zaradi načrta utrpeli neupravičeno škodo, bi morale države članice kot o drugi možnosti namesto o razveljavitvi načrta razmisliti o zagotovitvi denarnega nadomestila zadevnim upnikom, ki ne soglašajo z načrtom, ki bi ga plačal dolžnik ali upniki, ki so glasovali za načrt. |
(32) Zainteresirane prizadete stranke bi morale imeti možnost pritožbe zoper odločitev o potrditvi načrta prestrukturiranja. Da pa bi se zagotovila učinkovitost načrta prestrukturiranja, zmanjšala negotovost in preprečile neupravičene zamude, pritožbe ne bi smele imeti odložilnih učinkov na izvajanje načrta prestrukturiranja. Kadar se ugotovi, da so manjšinski upniki zaradi načrta utrpeli neupravičeno škodo, bi morale države članice kot o drugi možnosti namesto o razveljavitvi načrta prestrukturiranja razmisliti o zagotovitvi denarnega nadomestila zadevnim upnikom, ki ne soglašajo z načrtom, ki bi ga plačal dolžnik ali upniki, ki so glasovali za načrt. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Delavci bi morali biti ves čas postopkov preventivnega prestrukturiranja v celoti zaščiteni na podlagi delovnega prava. Zlasti ta direktiva ne posega v pravice delavcev, zagotovljene z Direktivo Sveta 98/59/ES68, Direktivo Sveta 2001/23/ES69, Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta70, Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta71 in Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta72. Obveznosti v zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi iz nacionalne zakonodaje, s katero so prenesene zgoraj navedene direktive, ostajajo popolnoma nespremenjene. To vključuje obveznosti, da so predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 2002/14/ES obveščeni o odločitvi za uporabo okvira preventivnega prestrukturiranja in da se z njimi opravi posvetovanje o taki odločitvi. Glede na potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni varstva delavcev bi morale države članice neporavnane terjatve delavcev, kot so opredeljene v Direktivi 2008/94/ES, načeloma izvzeti iz vsake prekinitve postopkov izvršbe, ne glede na to, ali take terjatve nastanejo pred odobritvijo prekinitve ali po njej. Taka prekinitev bi morala biti dopustna samo za zneske in obdobje, za katere države članice plačilo takih terjatev učinkovito jamčijo z drugimi sredstvi v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar države članice obseg jamstva plačila neporavnanih terjatev delavcev, določenega z Direktivo 2008/94/ES, razširijo na postopke preventivnega prestrukturiranja, določene s to direktivo, izvzetje terjatev delavcev iz prekinitve izvršbe ni več upravičeno, kolikor so zajete z navedenim jamstvom. Če so z nacionalno zakonodajo določene omejitve odgovornosti jamstvenih ustanov, bodisi v smislu trajanja jamstva ali zneska, ki se plača delavcem, bi morali imeti delavci možnost uveljavljati svoje zahtevke glede kakršne koli neizpolnitve obveznosti zoper delodajalca, tudi med obdobjem prekinitve izvršbe. |
(34) Delavci bi morali biti ves čas postopkov preventivnega prestrukturiranja v celoti zaščiteni na podlagi delovnega prava. Zlasti ta direktiva ne posega v pravice delavcev, zagotovljene z Direktivo Sveta 98/59/ES68, Direktivo Sveta 2001/23/ES69, Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta70, Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta71 in Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta72. Obveznosti v zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi iz nacionalne zakonodaje, s katero so prenesene zgoraj navedene direktive, ostajajo popolnoma nespremenjene. To vključuje obveznosti, da so predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 2002/14/ES obveščeni o odločitvi za uporabo okvira preventivnega prestrukturiranja in da se z njimi opravi posvetovanje o taki odločitvi. Glede na potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni varstva delavcev bi morale države članice neporavnane terjatve delavcev, kot so opredeljene v Direktivi 2008/94/ES, izvzeti iz vsake prekinitve postopkov izvršbe, ne glede na to, ali take terjatve nastanejo pred odobritvijo prekinitve ali po njej. Taka prekinitev bi morala biti dopustna samo za zneske in obdobje, za katere države članice plačilo takih terjatev učinkovito jamčijo z drugimi sredstvi v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar države članice obseg jamstva plačila neporavnanih terjatev delavcev, določenega z Direktivo 2008/94/ES, razširijo na postopke preventivnega prestrukturiranja, določene s to direktivo, izvzetje terjatev delavcev iz prekinitve izvršbe ni več upravičeno, kolikor so zajete z navedenim jamstvom. Če so z nacionalno zakonodajo določene omejitve odgovornosti jamstvenih ustanov, bodisi v smislu trajanja jamstva ali zneska, ki se plača delavcem, bi morali imeti delavci možnost uveljavljati svoje zahtevke glede kakršne koli neizpolnitve obveznosti zoper delodajalca, tudi med obdobjem prekinitve izvršbe. |
|
__________________ |
__________________ |
|
68 Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, UL L 225, 12.8.1998, str. 16. |
68 Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, UL L 225, 12.8.1998, str. 16. |
|
69 Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, UL L 82, 22.3.2001, str. 16. |
69 Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, UL L 82, 22.3.2001, str. 16. |
|
70 Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, UL L 80, 23.3.2002, str. 29. |
70 Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, UL L 80, 23.3.2002, str. 29. |
|
71 Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, UL L 283, 28.10.2008, str. 36. |
71 Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, UL L 283, 28.10.2008, str. 36. |
|
72 Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, UL L 122, 16.5.2009, str. 28. |
72 Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, UL L 122, 16.5.2009, str. 28. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 35 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35) Kadar načrt prestrukturiranja vključuje prenos dela podjetja ali obrata, bi morale biti pravice delavcev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, zlasti pravica do plače, zaščitene v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 2001/23/ES, brez poseganja v posebna pravila, ki se uporabljajo v primeru postopkov v primeru insolventnosti na podlagi člena 5 navedene direktive, in zlasti možnosti, ki ju dopušča člen 5(2) navedene direktive. Poleg tega in brez poseganja v pravici do obveščanja in posvetovanja, med drugim tudi o odločitvah, ki lahko povzročijo znatne spremembe v organizaciji dela ali pogodbenih razmerjih, da bi se doseglo soglasje o takih odločitvah, ki sta zagotovljeni z Direktivo 2002/14/ES, bi morali imeti delavci, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, na podlagi te direktive pravico do glasovanja o načrtu. Države članice se lahko v zvezi glasovanjem o načrtu prestrukturiranja odločijo, da bodo delavce uvrstile v razred, ki je ločen od drugih razredov upnikov. |
(35) Kadar načrt prestrukturiranja vključuje prenos dela podjetja ali obrata, bi morale biti pravice delavcev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, zlasti pravica do plače, zaščitene v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 2001/23/ES, brez poseganja v posebna pravila, ki se uporabljajo v primeru postopkov v primeru insolventnosti na podlagi člena 5 navedene direktive, in zlasti možnosti, ki ju dopušča člen 5(2) navedene direktive. Poleg tega in brez poseganja v pravici do obveščanja in posvetovanja, med drugim tudi o odločitvah, ki lahko povzročijo znatne spremembe v organizaciji dela ali pogodbenih razmerjih, da bi se doseglo soglasje o takih odločitvah, ki sta zagotovljeni z Direktivo 2002/14/ES, bi morali imeti delavci, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, na podlagi te direktive pravico do glasovanja o načrtu. Države članice se lahko v zvezi glasovanjem o načrtu prestrukturiranja odločijo, da bodo delavce uvrstile v razred, ki je ločen od drugih razredov upnikov. Upoštevati bi bilo treba odločitve Sodišča, na katere je v sklepih nedavno opozoril generalni pravobranilec Paolo Mengozzi v zadevi C-126/16. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) Popoln odpust dolga ali prenehanje prepovedi opravljanja dejavnosti po kratkem obdobju nista ustrezna v vseh okoliščinah, na primer, kadar je dolžnik nepošten ali je ravnal v slabi veri. Države članice bi morale sodnim ali upravnim organom zagotoviti jasne smernice, kako oceniti poštenost podjetnika. Na primer, sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali dolžnik ni bil pošten, upoštevajo okoliščine, kot so vrsta in obseg dolgov, čas, ko so ti nastali, prizadevanja dolžnika za poravnavo dolgov in upoštevanje pravnih obveznosti, vključno z zahtevami glede javnega izdajanja dovoljenj in pravilnim knjigovodstvom, ter podjetnikovi ukrepi, da bi onemogočil ukrepanje upnikov. Sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti se lahko izdajo za daljši ali nedoločen čas, kadar podjetnik opravlja nekatere poklice, ki se v državah članicah štejejo za občutljive, ali če je bil obsojen zaradi kaznivih dejavnosti. V takih primerih bi podjetniki lahko pridobili odpust dolga, vendar bi zanje še vedno za daljši ali nedoločen čas veljala prepoved opravljanja določenega poklica. |
(38) Popoln odpust dolga ali prenehanje prepovedi opravljanja dejavnosti po kratkem obdobju nista ustrezna v vseh okoliščinah, na primer, kadar je dolžnik nepošten ali je ravnal v slabi veri. Države članice bi morale sodnim ali upravnim organom zagotoviti jasne smernice in merila glede metode za oceno poštenosti podjetnika. Na primer, sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali dolžnik ni bil pošten, upoštevajo okoliščine, kot so vrsta in obseg dolgov, čas, ko so ti nastali, prizadevanja dolžnika za poravnavo dolgov in upoštevanje pravnih obveznosti, vključno z zahtevami glede javnega izdajanja dovoljenj in pravilnim knjigovodstvom, ter podjetnikovi ukrepi, da bi onemogočil ukrepanje upnikov. Sklepi o prepovedi opravljanja dejavnosti se lahko izdajo za daljši ali nedoločen čas, kadar podjetnik opravlja nekatere poklice, ki se v državah članicah štejejo za občutljive, ali če je bil obsojen zaradi kaznivih dejavnosti. V takih primerih bi podjetniki lahko pridobili odpust dolga, vendar bi zanje še vedno za daljši ali nedoločen čas veljala prepoved opravljanja določenega poklica. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) Ohraniti in povečati je treba preglednost in predvidljivost postopkov pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ohranitev podjetij in zagotavljanje druge priložnosti podjetnikom ali ki omogočajo uspešno likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti. Prav tako je treba skrajšati predolgo trajanje postopkov v primeru insolventnosti v številnih državah članicah, ki upnikom in vlagateljem povzroča pravno negotovost ter ustvarja nizke stopnje poplačila. Nazadnje, glede na mehanizme okrepljenega sodelovanja med sodišči in upravitelji v čezmejnih zadevah, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/848, je treba zagotoviti primerljivo visoke ravni strokovnosti vseh vključenih akterjev po vsej Uniji. Države članice bi morale za dosego teh ciljev zagotoviti, da so člani sodnih in upravnih organov ustrezno usposobljeni ter imajo specializirano znanje in izkušnje na področju insolventnosti. Taka specializacija bi morala članom sodstva omogočiti hitro sprejemanje odločitev z morebitnimi precejšnjimi ekonomskimi in socialnimi učinki, ne bi pa smela pomeniti, da se morajo člani sodstva ukvarjati izključno z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. Na primer, ustanovitev specializiranih sodišč ali oddelkov v skladu z nacionalno zakonodajo o organizaciji pravosodnega sistema bi lahko bila učinkovit način za doseganje teh ciljev. |
(39) Ohraniti in povečati je treba preglednost in predvidljivost postopkov pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ohranitev podjetij in zagotavljanje druge priložnosti podjetnikom ali ki omogočajo uspešno likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti. Prav tako je treba skrajšati predolgo trajanje postopkov v primeru insolventnosti v številnih državah članicah, ki upnikom in vlagateljem povzroča pravno negotovost ter ustvarja nizke stopnje poplačila. Nazadnje, glede na mehanizme okrepljenega sodelovanja med sodišči in upravitelji v čezmejnih zadevah, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/848, je treba zagotoviti primerljivo visoke ravni strokovnosti vseh vključenih akterjev po vsej Uniji. Države članice bi morale za dosego teh ciljev zagotoviti, da so člani sodnih in upravnih organov ustrezno usposobljeni ter imajo specializirano znanje in izkušnje na področju insolventnosti. Taka specializacija bi morala članom sodstva omogočiti hitro sprejemanje odločitev z morebitnimi precejšnjimi ekonomskimi in socialnimi učinki, ne bi pa smela pomeniti, da se morajo člani sodstva ukvarjati izključno z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in drugo priložnostjo. Na primer, ustanovitev sodišč ali oddelkov s specializiranimi sodniki v skladu z nacionalno zakonodajo o organizaciji pravosodnega sistema bi lahko bila učinkovit način za doseganje teh ciljev. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 40 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(40) Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, ki jih imenujejo sodni ali upravni organi, ustrezno usposobljeni in nadzorovani pri opravljanju svojih nalog, da so imenovani pregledno ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitih postopkov in da svoje naloge opravljajo pošteno. Upravitelji bi morali tudi upoštevati prostovoljne kodekse ravnanja, ki so namenjeni zagotovitvi ustrezne ravni izobrazbe in usposobljenosti, preglednosti dolžnosti takih upraviteljev in pravil za določitev njihovih nagrad, sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti ter vzpostavitve mehanizmov nadzora in regulativnih mehanizmov, ki bi morali vključevati ustrezen in učinkovit sistem sankcioniranja tistih, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti. Taki standardi se lahko načeloma dosežejo brez potrebe po oblikovanju novih poklicev ali kvalifikacij. |
(40) Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti, ki jih imenujejo sodni ali upravni organi, ustrezno usposobljeni in nadzorovani pri opravljanju svojih nalog, da so imenovani pregledno ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitih postopkov in da svoje naloge opravljajo pošteno in pri tem upoštevajo cilj, ki je obnovitev uspešnosti podjetja. Upravitelji bi morali biti rešitelji, ne pa likvidatorji in bi morali upoštevati kodeks poklicnega ravnanja, ki je namenjen zagotovitvi ustrezne ravni izobrazbe in usposobljenosti, preglednosti dolžnosti takih upraviteljev in pravil za določitev njihovih nagrad, sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti ter vzpostavitve mehanizmov nadzora in regulativnih mehanizmov, ki bi morali vključevati ustrezen in učinkovit sistem sankcioniranja tistih, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti. Taki standardi se lahko načeloma dosežejo brez potrebe po oblikovanju novih poklicev ali kvalifikacij. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 47 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(47a) Izvesti bi bilo treba dodatno oceno, da bi ugotovili, ali je to potrebno, in če je temu tako, predložiti zakonodajne pobude za obravnavo insolventnosti potrošnikov, ki zadeva osebe, ki ne opravljajo trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, primerljive z dejavnostmi delodajalca, ki kot potrošniki ali uporabniki blaga ali javnih ali zasebnih storitev začasno ali trajno in v dobri veri niso zmožni plačevati dolgov, ko zapadejo v plačilo. S takšnimi zakonodajnimi predlogi bi bilo treba zaščiti dostop do osnovnih dobrin in storitev za te osebe, da se jim zagotovijo dostojne življenjske razmere. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) postopkih preventivnega prestrukturiranja, ki so na voljo dolžnikom v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti; |
(a) postopkih preventivnega prestrukturiranja, ki so na voljo dolžnikom v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti ali postopki, ki se uporabijo za znižanje zneska, dolgovanega vsem ali nekaterim upnikom ali prenos celotne ali dela dejavnosti podjetja, ki je sposobno preživetja, na drugo podjetje v okviru dolgoročne strategije; |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) „oblikovanje razreda“ pomeni takšno razvrstitev prizadetih upnikov in lastnikov kapitala v načrtu prestrukturiranja, ki izraža pravice in prednost terjatev in interesov, na katere vpliva načrt, ob upoštevanju morebitnih predhodno obstoječih upravičenj, zastavnih pravic ali dogovorov med upniki ter njihovega obravnavanja v okviru načrta prestrukturiranja; |
(6) „oblikovanje razreda“ pomeni takšno razvrstitev prizadetih upnikov in lastnikov kapitala v načrtu prestrukturiranja, ki izraža pravice in prednost terjatev in interesov, na katere vpliva načrt, ob upoštevanju morebitnih predhodno obstoječih upravičenj, zastavnih pravic ali dogovorov med upniki ter njihovega obravnavanja v okviru načrta prestrukturiranja; države članice so pristojne za razmejitve teh skupin, pri tem pa upoštevajo, da delavci spadajo v razred prednostnih upnikov; da bi zagotovili pravno varnost, spremembe v razmejitvi teh razredov, ki so pravne narave, ne vplivajo na načrt prestrukturiranja; |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) „vsiljenje odločitve upnikom, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja“ pomeni, da sodni ali upravni organ potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga podpira večina upnikov po vrednosti njihovih terjatev ali večina po vrednosti terjatev v vsakem posameznem razredu, kljub nestrinjanju manjšine upnikov ali manjšine upnikov v vsakem razredu; |
(7) „vsiljenje odločitve upnikom, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja“ pomeni, da sodni ali upravni organ potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga podpira večina upnikov po vrednosti njihovih terjatev ali večina po vrednosti terjatev v vsakem posameznem razredu ali načrt prestrukturiranja katerega kupnina ne poplača vseh upnikov v celoti, kljub nestrinjanju manjšine upnikov ali manjšine upnikov v vsakem razredu ali nestrinjanju upnikov, katerih terjatve niso v celoti poplačane; |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) da dolžniku ali upnikom pomaga pri pripravi načrta prestrukturiranja ali pogajanjih o njem; |
(a) da dolžniku ali upnikom pomaga pri pripravi uresničljivega načrta prestrukturiranja ali prodaje; |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) da nadzoruje dejavnost dolžnika med pogajanji o načrtu prestrukturiranja in poroča sodnemu ali upravnemu organu; |
(b) da nadzoruje dejavnost dolžnika med pogajanji o načrtu prestrukturiranja ali prodaje in poroča sodnemu ali upravnemu organu; |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in podjetniki dostop do orodij za zgodnje opozarjanje, ki lahko zaznajo poslabšanje poslovnega razvoja in dolžnika ali podjetnika opozorijo na potrebo po nujnem ukrepanju. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki, podjetniki, delavci in predstavniki delavcev dostop do orodij za zgodnje opozarjanje, ki lahko zaznajo poslabšanje poslovnega razvoja in dolžnika ali podjetnika opozorijo na potrebo po nujnem ukrepanju. |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in podjetniki dostop do ustreznih posodobljenih, jasnih, jedrnatih in uporabniku prijaznih informacij o razpoložljivosti orodij za zgodnje opozarjanje in vseh sredstev, ki so jim na voljo za prestrukturiranje v zgodnji fazi ali pridobitev odpusta osebnega dolga. |
2. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki, podjetniki, delavci in predstavniki delavcev dostop do ustreznih posodobljenih, jasnih, jedrnatih in uporabniku prijaznih informacij o razpoložljivosti orodij za zgodnje opozarjanje in vseh sredstev, ki so jim na voljo za prestrukturiranje v zgodnji fazi ali pridobitev odpusta osebnega dolga. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice zagotovijo, da imajo predstavniki delavcev neomejen dostop do informacij in posvetovanja, če je treba ukrepati; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Države članice zagotovijo, da lahko predstavniki delavcev obvestijo dolžnike in podjetnike o zaskrbljenosti zaradi težav podjetja in o nujni naravi teh težav. |
|
|
Države članice zagotovijo, da se lahko predstavniki delavcev obrnejo na neodvisnega strokovnjaka po lastni izbiri v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami in da imajo dostop do ustreznih, posodobljenih, jasnih, jedrnatih in uporabniku prijaznih informacij o finančnem stanju podjetja in različnih strategijah prestrukturiranja, vključno s prenosom lastništva na delavce; |
|
|
Države članice tudi zagotovijo, da imajo davčni, socialnovarstveni in revizijski organi in organi za varstvo konkurence na podlagi nacionalne zakonodaje zadostna sredstva, da lahko kar najhitreje zaustavijo kakršno koli skrb vzbujajoče dogajanje. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 4: |
Člen 4: |
|
Razpoložljivost okvirov preventivnega prestrukturiranja |
Razpoložljivost okvirov preventivnega prestrukturiranja |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, dostop do učinkovitega okvira preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogoča, da prestrukturirajo svoje dolgove ali podjetje, obnovijo svojo sposobnost preživetja in se izognejo insolventnosti. |
1. Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, dostop do učinkovitega okvira preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogoča, da prestrukturirajo svoje dolgove ali podjetje, obnovijo svojo sposobnost preživetja ali zagotovijo rentabilno uporabo s strani drugega podjetja in se izognejo insolventnosti ali k poplačilu upnikov ter ohranitvi delovnih mest in dejavnosti prispevajo bolje kot le z odprodajo premoženja. |
|
2. Okviri preventivnega prestrukturiranja so lahko sestavljeni iz enega ali več postopkov ali ukrepov. |
2. Okviri preventivnega prestrukturiranja so lahko sestavljeni iz enega ali več postopkov ali ukrepov, ki so plod ustreznih pogajanj in posvetovanj s predstavniki delavcev, če ti obstajajo, ki obdržijo vse pravice kolektivnega pogajanja in industrijske akcije. S takšnimi okviri se določijo tudi postopki ali ukrepi za reševanje zadolženih podjetij s strani delavcev, v skladu z ustreznim nacionalnim pravom. |
|
3. Države članice uvedejo določbe, s katerimi vključenost sodnega ali upravnega organa omejijo na primere, v katerih je nujna in sorazmerna za zaščito pravic vseh prizadetih strank. |
3. Države članice uvedejo določbe, s katerimi vključenost sodnega ali upravnega organa omejijo na primere, v katerih je nujna in sorazmerna, hkrati pa zagotovijo zaščito pravic vseh prizadetih strank. |
|
4. Okviri preventivnega prestrukturiranja so na voljo na zahtevo dolžnikov ali upnikov v soglasju z dolžniki. |
4. Okviri preventivnega prestrukturiranja so na voljo na zahtevo dolžnikov, delavcev ali drugih upnikov v soglasju z dolžniki. |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja zahtevajo v naslednjih primerih: |
3. Države članice zagotovijo imenovanje upravitelja vsaj na področju prestrukturiranja v naslednjih primerih: |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) če načrt predvideva prenos celotnega podjetja ali njegovega dela na drugo podjetje, ne da se izplačajo vsi upniki in prav tako ne prezaposlijo vsi delavci. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da se lahko dolžnikom, ki se pogajajo o načrtu prestrukturiranja s svojimi upniki, odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe, če in kolikor je taka prekinitev potrebna za podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja. |
1. Države članice zagotovijo, da se lahko dolžnikom, ki se pogajajo o načrtu prestrukturiranja ali prodaje s svojimi upniki, odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe, če in kolikor je taka prekinitev potrebna za podporo pogajanjem o načrtu prestrukturiranja. |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice zagotovijo, da se lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe odredi v zvezi z vsemi vrstami upnikov, vključno z zavarovanimi in prednostnimi upniki. Prekinitev je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo splošna in zajema vse upnike ali omejena in zajema enega ali več posameznih upnikov. |
2. Države članice zagotovijo, da se lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe odredi v zvezi z vsemi vrstami upnikov, vključno z zavarovanimi in prednostnimi upniki, toda brez delavcev. Prekinitev je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo splošna in zajema vse upnike ali omejena in zajema enega ali več posameznih upnikov. |
Obrazložitev | |
Medtem ko je dobro, da se člen 6(3) ohrani, pa je treba v splošnem besedilu člena 6(1) navesti, da ima razred delavcev poseben status. | |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 5 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) je bil pri pogajanjih o načrtu prestrukturiranja dosežen ustrezen napredek in |
(a) je bil pri pogajanjih o načrtu prestrukturiranja ali prenosu rentabilnega dela dejavnosti na drugo podjetje v skladu s pogoji iz te direktive dosežen ustrezen napredek in |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1, če dolžnik postane nelikviden in torej ni sposoben plačevati svojih dolgov ob njihovi zapadlosti v obdobju prekinitve. Države članice v takem primeru zagotovijo, da se postopki prestrukturiranja ne končajo samodejno in da lahko sodni ali upravni organ po preučitvi obetov za dosego dogovora o uspešnem načrtu prestrukturiranja v obdobju prekinitve odloči, da se uvedba postopka v primeru insolventnosti odloži in se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ohrani. |
3. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1, če dolžnik postane nelikviden in torej ni sposoben plačevati svojih dolgov ob njihovi zapadlosti v obdobju prekinitve. Države članice v takem primeru zagotovijo, da se postopki prestrukturiranja ne končajo samodejno in da lahko sodni ali upravni organ po preučitvi obetov za dosego dogovora o uspešnem načrtu prestrukturiranja ali načrtu prenosa delujočega podjetja v obdobju prekinitve odloči, da se uvedba postopka v primeru insolventnosti odloži in se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ohrani. |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) oceno sedanje vrednosti dolžnika ali dolžnikovega podjetja ter obrazloženo izjavo o vzrokih in obsegu dolžnikovih finančnih težav; |
(b) oceno sedanje vrednosti dolžnika po postopkih reševanja težav ali likvidacije sredstev ali dolžnikovega podjetja ter obrazloženo izjavo o vzrokih in obsegu dolžnikovih finančnih težav; ocena brez poseganja v pravo Unije in nacionalna pravila o zaupnosti vsebuje podroben opis vseh sredstev, dolgov in njihove lokacije ter odnosa med finančnimi obveznostmi in denarnimi tokovi z matičnimi družbami in odvisnimi družbami podjetja. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) pogoje načrta, ki vključujejo, vendar niso omejeni na: |
(f) pogoje načrta, ki vključujejo, vendar niso omejeni na: |
|
(i) njegovo predlagano trajanje; |
(i) njegovo predlagano trajanje; |
|
(ii) kakršen koli predlog, s katerim se dolgovi reprogramirajo ali odpišejo ali pretvorijo v druge oblike obveznosti; |
(ii) kakršen koli predlog, s katerim se dolgovi reprogramirajo ali odpišejo ali pretvorijo v druge oblike obveznosti; |
|
(iii) kakršno koli novo financiranje, predvideno v okviru načrta prestrukturiranja; |
(iii) kakršno koli novo financiranje, predvideno v okviru načrta prestrukturiranja; |
|
|
(iiia) njegov učinek na vse vrste pokojnin upokojenih in zaposlenih delavcev; |
|
|
(iiib) njegov učinek na delovne pogoje in plačilo delavcev; |
|
|
(iiic) njegov učinek na odvisne družbe in podizvajalce. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) oceno zaposljivosti ter individualnih in kolektivnih znanj in spretnosti delavcev, ki jih zadeva načrt. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Načrti prestrukturiranja ne vplivajo na terjatve delavcev ali druge pravice, razred delavcev pa ima prednost. Na začetku postopkov prestrukturiranja lahko o pogodbenih pogojih potekajo ponovna pogajanja na ravni podjetij med upravo in predstavniki delavcev, če je to potrebno za normalno nadaljevanje poslovnih dejavnosti in ohranitev delovnih mest. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice zagotovijo, da imajo vsi prizadeti upniki pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja. Države članice lahko v skladu s členom 12(2) take glasovalne pravice podelijo tudi prizadetim lastnikom kapitala. |
1. Države članice zagotovijo, da postopki, določeni v nacionalnem pravu, omogočajo upnikom, vključno z delavci, ki jih zadeva opustitev načrta, pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja, potem ko je bil uradno obveščen o postopku in morebitnih posledicah za podjetje. Države članice lahko v skladu s členom 12(2) take glasovalne pravice podelijo tudi prizadetim lastnikom kapitala. |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2 Države članice zagotovijo, da se prizadete stranke obravnavajo v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov. Razredi se oblikujejo tako, da vsak razred obsega terjatve ali interese s pravicami, ki so si dovolj podobni, da upravičujejo obravnavanje članov razreda kot homogene skupine s podobnostjo interesov. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve. Države članice lahko tudi določijo, da se delavci obravnavajo v samostojnem ločenem razredu. |
2 Države članice zagotovijo, da se stranke, ki jih zadeva načrt za zmanjšanje terjatev, obravnavajo v ločenih razredih, ki izražajo merila oblikovanja razredov. Razredi se oblikujejo tako, da vsak razred obsega terjatve ali interese s pravicami, ki so si dovolj podobni, da upravičujejo obravnavanje članov razreda kot homogene skupine s podobnostjo interesov. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj zavarovane in nezavarovane terjatve. Države članice glede na to, da delavci spadajo v razred prednostnih upnikov, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, zagotovijo tudi, da se neizplačane plače za zaposlene delavce in pokojninski zahtevki upokojenih delavcev obravnavajo v samostojnem ločenem preferencialnem razredu ter zagotavljajo prednostno obravnavo takšnih terjatev. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Za načrt prestrukturiranja se šteje, da so ga prizadete stranke sprejele, če je v vsakem posameznem razredu dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev. Države članice določijo potrebne večine za sprejetje načrta prestrukturiranja, ki vsekakor ne presegajo 75 % glede na višino terjatev ali deležev v vsakem razredu. |
4. Za načrt prestrukturiranja se šteje, da so ga prizadete stranke sprejele, če je v vsakem posameznem razredu, tudi v razredu delavcev, dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev in glede na število članov z glasovalno pravic. Države članice določijo potrebne večine za sprejetje načrta prestrukturiranja, ki vsekakor ne presegajo 75 % glede na višino terjatev ali deležev v vsakem razredu. Načrt prodaje potrdi pristojno sodišče v skladu z nacionalnim pravom, ki omogoča potrditev in izvedbo prodaje. |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Države članice lahko določijo, da glasovanje o sprejetju načrta prestrukturiranja poteka kot posvetovanje in dogovor potrebne večine prizadetih strank v vsakem razredu. |
5. Države članice lahko določijo, da glasovanje o sprejetju načrta prestrukturiranja poteka kot posvetovanje in dogovor potrebne večine prizadetih strank v vsakem razredu. V razredu delavcev se to glasovanje izvaja v skladu z nacionalno zakonodajo. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) načrti prestrukturiranja, ki v podjetju ukinjajo več kot 10 delovnih mest v enem mesecu; |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka b b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) načrte prestrukturiranja, za katere je razred delavcev predložil nasprotni predlog, zlasti da bi podprli tiste, ki vključujejo spremembe delničarja, ki ga podpira razred delavcev, ali načrti prestrukturiranja, s katerimi postanejo delavci prihodnji kupci, ki jih je odobril razred delavcev po postopku obveščanja in posvetovanja. |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice zagotovijo, da lahko postanejo načrti za prodajo podjetja kot delujočega zavezujoči za stranke samo, če jih potrdi sodni ali upravni organ, pristojen po nacionalnem pravu. |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organ zavrne potrditev načrta prestrukturiranja, kadar navedeni načrt nima razumnih možnosti za preprečitev insolventnosti dolžnika in zagotovitev sposobnosti preživetja podjetja. |
3. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organ zavrne potrditev načrta prestrukturiranja, kadar navedeni načrt za zmanjšanje terjatev nima razumnih možnosti za preprečitev insolventnosti dolžnika in zagotovitev sposobnosti preživetja podjetja ali kadar dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti do delavcev, kot so določene v veljavnih direktivah. Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organi zavrnejo potrditev načrta za prodajo, če ne ponuja razumnih možnosti za zavarovanje plačila upnikom v obliki dividende, ki je vsaj enakovredna tisti, ki bi jo prejeli pri likvidaciji kupnine iz prodaje sredstev v stečajnem postopku, in če podjetje, ki izvaja dejavnost, ne zagotovi jamstva za sposobnost preživetja prenesene dejavnosti. |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice zagotovijo, da se odločitev, kadar mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja, da bi ta postal zavezujoč, sprejme brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila vložena zahteva za potrditev, in vsekakor najpozneje v 30 dneh po vložitvi zahteve. |
4. Države članice zagotovijo, da se odločitev, kadar mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja ali odobriti načrt prodaje, da bi ta postal zavezujoč, sprejme brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila vložena zahteva za potrditev, in vsekakor najpozneje v 30 dneh po vložitvi zahteve. |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Sodni ali upravni organ določi likvidacijsko vrednost, kadar se načrt prestrukturiranja izpodbija zaradi domnevne kršitve preizkusa največje koristi za upnike. |
1. Sodni ali upravni organ določi likvidacijsko vrednost, kadar se načrt prestrukturiranja ali prodaje izpodbija zaradi domnevne kršitve preizkusa največje koristi za upnike |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Sodni ali upravni organ vrednost podjetja določi na podlagi vrednosti delujočega podjetja v naslednjih primerih: |
2. Sodni ali upravni organ vrednost podjetja določi na podlagi vrednosti delujočega podjetja in po realizirani vrednosti po prodaji sredstev, ki jo izvede stečajni upravitelj v postopku v primeru insolventnosti, v naslednjih primerih: |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) kadar načrt vsebuje prenos celotnega ali dela poslovanja. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice lahko dajalcem novega ali začasnega financiranja podelijo pravico do prednostnega plačila v okviru nadaljnjih likvidacijskih postopkov glede na druge upnike, ki bi sicer imeli prednostne ali enakovredne terjatve do denarnih sredstev ali premoženja. Države članice v takih primerih novo in začasno financiranje uvrstijo vsaj pred terjatve navadnih nezavarovanih upnikov. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ta določba uvaja izjemen privilegij za akterje, ki zagotavljajo novo in začasno financiranje. Druge upnike, vključno z delavci, bi lahko potisnila v nižji razred in zmanjšala preostalo premoženje podjetja, kar bi dodatno ogrozilo delavce. | |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) da sprejmejo takojšnje ukrepe za zmanjšanje izgube za upnike, delavce, delničarje in druge zainteresirane strani; |
(a) da sprejmejo takojšnje ukrepe za zmanjšanje izgube za upnike, delavce, delničarje in druge deležnike, tudi delovnih mest ter interesov in pravic delavcev; |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice lahko razširijo področje uporabe mehanizma druge priložnosti za podjetnike na fizične osebe, ki ne opravljajo trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, ki je primerljiva dejavnosti delodajalca. Razširitev področja uporabe je namenjena preprečevanju prezadolženosti fizičnih oseb v dobri veri z uporabo postopka za odpust iz nadaljnje zadolženosti po delnem odplačilu dolgov in da lahko podaljšajo dostop do posojil. Komisija zagotovi oceno učinka o tem, kako bi razširitev področja uporabe mehanizma druge priložnosti državam članicam pomagala pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti ter pri spodbujanju gospodarskih dejavnosti. |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice na kakršen koli način, ki se jim zdi primeren, spodbujajo razvijanje prostovoljnih kodeksov ravnanja in njihovo upoštevanje s strani upraviteljev na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti ter drugih učinkovitih mehanizmov nadzora v zvezi z opravljanjem takih storitev. |
2. Države članice na kakršen koli način, ki se jim zdi primeren, spodbujajo razvijanje kodeksa ravnanja in njegovo upoštevanje s strani upraviteljev na področju prestrukturiranja, insolventnosti in druge priložnosti ter drugih učinkovitih mehanizmov nadzora v zvezi z opravljanjem takih storitev, kot sta licenciranje in registracija. |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) obvestila upnikom; |
(c) obvestila upnikom, vključno s predstavniki delavcev; |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) številu izgubljenih delovnih mest, prenosov dela ali celotnega poslovanja, delnih odpovedi in o učinku prestrukturiranja na zaposlovanje in javne finance; |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1 – točka g b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gb) ocenjevalnega dela, ki ga izvajajo upravitelji, in njegovih rezultatih; |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija z izvedbenimi akti določi obrazec za sporočanje iz odstavka 3. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 30(2). |
4. Komisija z delegiranimi akti določi obrazec za sporočanje iz odstavka 3. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Okviri preventivnega prestrukturiranja, druga priložnost ter ukrepi za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 16.1.2017 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 16.1.2017 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Edouard Martin 17.1.2017 |
||||
|
Obravnava v odboru |
3.5.2017 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
10.10.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 1 5 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Arne Gericke, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Dominique Martin, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Dennis Radtke, Terry Reintke, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Siôn Simon, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Dieter-Lebrecht Koch, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Anne Sander, Sven Schulze, Jasenko Selimovic, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Flavio Zanonato, Kosma Złotowski |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
39 |
+ |
|
|
ALDE EFDD GUE/NGL NI PPE
S&D
VERTS/ALE |
Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Jasenko Selimovic, Renate Weber Laura Agea Rina Ronja Kari, Paloma López Bermejo, João Pimenta Lopes Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Marek Plura, Dennis Radtke, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis) Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Agnes Jongerius, Jan Keller, Edouard Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Maria João Rodrigues, Siôn Simon, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato Terry Reintke, Tatjana Ždanoka |
|
|
1 |
- |
|
|
ENF |
Dominique Martin |
|
|
5 |
0 |
|
|
ECR |
Amjad Bashir, Arne Gericke, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská, Kosma Złotowski |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
|
Naslov |
Okviri preventivnega prestrukturiranja, druga priložnost ter ukrepi za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
22.11.2016 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 16.1.2017 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 16.1.2017 |
EMPL 16.1.2017 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Angelika Niebler 28.11.2016 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
12.7.2017 |
10.10.2017 |
7.12.2017 |
|
|
|
Datum sprejetja |
2.7.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
14 7 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Mary Honeyball, Emil Radev, Julia Reda, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sergio Gaetano Cofferati, Geoffroy Didier, Pascal Durand, Angel Dzhambazki, Jytte Guteland, Angelika Niebler, Virginie Rozière, Viktor Uspaskich, Tiemo Wölken, Kosma Złotowski |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Nicola Danti, Kateřina Konečná, Nils Torvalds |
||||
|
Datum predložitve |
21.8.2018 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
14 |
+ |
|
|
ALDE |
Jean-Marie Cavada, Viktor Uspaskich |
|
|
ECR |
Angel Dzhambazki, Kosma Złotowski |
|
|
EFDD |
Joëlle Bergeron |
|
|
PPE |
Rosa Estaràs Ferragut, Angelika Niebler, Emil Radev, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka |
|
|
VERTS/ALE |
Max Andersson, Pascal Durand, Julia Reda |
|
|
7 |
- |
|
|
ENF |
Marie-Christine Boutonnet |
|
|
S&D |
Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Mady Delvaux, Mary Honeyball, Virginie Rozière, Tiemo Wölken |
|
|
1 |
0 |
|
|
EFDD |
Laura Ferrara |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani