Postopek : 2017/0354(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0274/2018

Predložena besedila :

A8-0274/2018

Razprave :

PV 13/02/2019 - 23
CRE 13/02/2019 - 23

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0123

POROČILO     ***I
PDF 847kWORD 106k
5.9.2018
PE 620.869v04-00 A8-0274/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici

(COM(2017)0796 – C8-0005/2018 – 2017/0354(COD))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalec: Ivan Štefanec

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici

(COM(2017)0796 – C8-0005/2018 – 2017/0354(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0796),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0005/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0274/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prosti pretok blaga. Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom. Ta prepoved se nanaša na nacionalne ukrepe, ki lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino z blagom znotraj Unije. Prosti pretok blaga se na notranjem trgu zagotavlja z uskladitvijo pravil na ravni Unije, ki določajo skupne zahteve za trženje določenega blaga, ali z načelom vzajemnega priznavanja, kadar gre za blago ali vidike blaga, ki niso zajeti z harmonizacijskimi pravili Unije.

(1)  Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prosti pretok blaga. Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom. Ta prepoved se nanaša na nacionalne ukrepe, ki lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino z blagom znotraj Unije. Prosti pretok blaga se na notranjem trgu zagotavlja z uskladitvijo pravil na ravni Unije, ki določajo skupne zahteve za trženje določenega blaga, ali z načelom vzajemnega priznavanja, kot ga je opredelilo Sodišče Evropske unije, kadar gre za blago ali vidike blaga, ki niso v celoti zajeti s harmonizacijskimi pravili Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Kadar ni harmonizacijskih pravil Unije, ki zajemajo blago ali nekatere vidike blaga, lahko ovire za prosti pretok blaga med državami članicami nastanejo nezakonito, če za blago navedene vrste, ki se zakonito trži v drugi državi članici, pristojni organ države članice uporabi nacionalna pravila, v skladu s katerimi mora blago izpolnjevati nekatere tehnične zahteve, na primer zahteve glede poimenovanja, oblike, velikosti, teže, sestave, predstavitve, označevanja in embalaže. Uporaba takih pravil pri blagu, ki se zakonito trži v drugi državi članici, je lahko v nasprotju s členoma 34 in 36 Pogodbe, tudi če se taka pravila brez razlike uporabljajo za vso blago.

(2)  Kadar ni harmonizacijskih pravil Unije, ki zajemajo blago ali nekatere vidike blaga, lahko ovire za prosti pretok blaga med državami članicami nastanejo nezakonito, če za blago navedene vrste, ki se zakonito trži v drugi državi članici, pristojni organ države članice uporabi nacionalna pravila, v skladu s katerimi mora blago izpolnjevati nekatere tehnične zahteve, na primer zahteve glede poimenovanja, oblike, velikosti, teže, sestave, predstavitve, označevanja in embalaže, zahteve za dodatne preizkuse in/ali ponovitev preizkusov. Uporaba takih pravil pri blagu, ki se zakonito trži v drugi državi članici, je lahko v nasprotju s členoma 34 in 36 Pogodbe, tudi če se taka pravila brez razlike uporabljajo za vso blago.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Načelo vzajemnega priznavanja izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropske unije. Skladno s tem načelom države članice na svojem ozemlju ne morejo prepovedati prodaje blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, tudi če je bilo proizvedeno v skladu z drugačnimi tehničnimi pravili. Vendar to načelo ni absolutno. Države članice lahko nasprotujejo trženju blaga, ki se zakonito trži drugje, kadar so take omejitve utemeljene z razlogi iz člena 36 Pogodbe ali drugimi nujnimi razlogi v javnem interesu in so sorazmerne z zastavljenim ciljem.

(3)  Načelo vzajemnega priznavanja izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropske unije. Skladno s tem načelom države članice na svojem ozemlju ne morejo prepovedati prodaje blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, tudi če je bilo proizvedeno v skladu z drugačnimi tehničnimi pravili. Vendar to načelo ni absolutno. Države članice lahko nasprotujejo trženju blaga, ki se zakonito trži drugje, kadar so take omejitve utemeljene z razlogi iz člena 36 Pogodbe ali drugimi nujnimi razlogi v javnem interesu, priznanimi s sodno prakso Sodišča v zvezi s prostim pretokom blaga, in so sorazmerne z zastavljenim ciljem. S to uredbo je uvedena obveznost jasne opredelitve, zakaj je dostop do trga zavrnjen.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Pojem nujnega razloga v javnem interesu je razvijajoč se koncept, ki ga je v svoji sodni praksi razvilo Sodišče v povezavi s členoma 34 in 36 Pogodbe. Ta pojem med drugim zajema uspešnost davčnega nadzora, pošteno trgovinsko poslovanje, varstvo potrošnikov, varstvo okolja, ohranjanje pluralnosti medijev in tveganje za resno ogrožanje finančnega ravnovesja sistema socialne varnosti. Zaradi takšnih nujnih razlogov, ko med državami članicami obstajajo legitimne razlike, lahko pristojni organi upravičeno uporabijo nacionalna pravila. Vendar morajo biti take odločitve ustrezno utemeljene, in vedno je treba spoštovati načelo sorazmernosti glede tega, ali je pristojni organ dejansko izbral vsaj omejevalen ukrep. Poleg tega upravne odločbe o omejitvi ali zavrnitvi dostopa do trga v zvezi z blagom, ki se zakonito trži v drugi državi članici, ne sme temeljiti le na dejstvu, da blago, ki je predmet presoje, legitimni javni cilj, ki ga želi doseči država članica, izpolnjuje drugače, kot ga v navedeni državi članici izpolnjuje domače blago.

(4)  Pojem nujnega razloga v javnem interesu je razvijajoč se koncept, ki ga je v svoji sodni praksi razvilo Sodišče v povezavi s členoma 34 in 36 Pogodbe. Ko med državami članicami obstajajo legitimne razlike, lahko pristojni organi upravičeno uporabijo nacionalna pravila. Vendar morajo biti upravne odločitve vedno ustrezno utemeljene, legitimne, ustrezne in v skladu z načelom sorazmernosti, pristojni organ pa mora sprejeti najmanj omejevalen ukrep. Da bi zmanjšali ovire na notranjem trgu in izboljšali delovanje notranjega trga za blago, se Komisijo in države članice spodbuja, naj sprožijo postopek ocenjevanja, ali vsa nacionalna pravila še vedno ustrezajo svojemu namenu in ne ustvarjajo nesorazmernih netarifnih ovir. Poleg tega upravne odločbe o omejitvi ali zavrnitvi dostopa do trga v zvezi z blagom, ki se zakonito trži v drugi državi članici, ne sme temeljiti le na dejstvu, da blago, ki je predmet presoje, legitimni javni cilj, ki ga želi doseči država članica, izpolnjuje drugače, kot ga v navedeni državi članici izpolnjuje domače blago. Da bi državam članicam pomagala pri utemeljevanju omejitev načela vzajemnega priznavanja, bi morala Komisija zagotoviti nezavezujoče smernice s pregledom sodne prakse o konceptu nujnih razlogov v javnem interesu in o uporabi načela vzajemnega priznavanja. Pristojni organi bi morali imeti zmožnost in priložnost pripraviti prispevke in povratne informacije o smernicah.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Uredba (ES) št. 764/2008 ima več pomanjkljivosti, zato bi jo bilo treba pregledati in okrepiti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 764/2008 nadomestiti s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba vzpostaviti jasne postopke za zagotovitev prostega pretoka blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in za zagotovitev, da se lahko prosti pretok omeji le, kadar imajo države članice za to legitimne razloge v javnem interesu, omejitev pa je sorazmerna. Uredba zagotavlja, da gospodarski subjekti in nacionalni organi upoštevajo obstoječe pravice in obveznosti, ki izhajajo iz načela vzajemnega priznavanja.

(7)  Uredba (ES) št. 764/2008 ima več pomanjkljivosti, zato bi jo bilo treba pregledati in okrepiti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 764/2008 nadomestiti s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba vzpostaviti jasne postopke za zagotovitev prostega pretoka blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in za zagotovitev, da se lahko prosti pretok omeji le, kadar imajo države članice za to ustrezno utemeljene legitimne razloge v javnem interesu, omejitev pa je sorazmerna. Uredba zagotavlja, da gospodarski subjekti in nacionalni organi upoštevajo obstoječe pravice in obveznosti, ki izhajajo iz načela vzajemnega priznavanja.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Pojasniti je treba, da vrste blaga, ki so zajete v tej uredbi, vključujejo kmetijske proizvode. Izraz „kmetijski proizvodi“ vključuje ribiške proizvode, kot je določeno v členu 38(1) Pogodbe.

(11)  Pojasniti je treba, da vrste blaga, ki so zajete v tej uredbi, vključujejo kmetijske proizvode. Izraz „kmetijski proizvodi“ vključuje ribiške proizvode, kot je določeno v členu 38(1) Pogodbe. Komisija bi morala pripraviti in, če je izvedljivo, dopolnjevati in posodabljati okviren in neizčrpen spletni seznam, ki bi bil v pomoč pri ugotavljanju, za katere vrste blaga se ta uredba uporablja.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Za uveljavljanje načela vzajemnega priznavanja se mora blago zakonito tržiti v drugi državi članici. Pojasniti je treba, da se za blago šteje, da se zakonito trži v drugi državi članici, kadar je v skladu z ustreznimi pravili, ki se uporabljajo v navedeni državi članici, in se zagotovi njegovo dajanje na voljo končnim uporabnikom v navedeni državi članici.

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Da bi povečale ozaveščenost nacionalnih organov in gospodarskih subjektov glede načela vzajemnega priznavanja, se države članice spodbuja, naj v svoje nacionalne tehnične predpise vključijo jasne in nedvoumne „ klavzule o enotnem trgu“, ki bodo zagotovile, da se za blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, predpostavlja, da je skladno z nacionalnimi tehničnimi pravili druge države članice;

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Dokazi, potrebni za dokazovanje, da se blago zakonito trži v drugi državi članici, se med državami članicami precej razlikujejo. To gospodarskim subjektom povzroča nepotrebna bremena, zamude in dodatne stroške, nacionalnim organom pa preprečuje, da pravočasno pridobijo informacije, ki jih potrebujejo za oceno blaga. To lahko ovira uporabo načela vzajemnega priznavanja. Zato je bistveno, da se gospodarskim subjektom olajša dokazovanje, da se njihovo blago zakonito trži v drugi državi članici. Gospodarski subjekti bi morali imeti korist od postopka lastne izjave, s katero bi bilo treba pristojnim organom zagotoviti vse potrebne informacije o blagu in njegovi skladnosti s pravili, ki se uporabljajo v tej drugi državi članici. Uporaba izjave nacionalnim organom ne preprečuje sprejetja odločbe o omejitvi dostopa do trga, če je takšna odločba sorazmerna ter spoštuje načelo vzajemnega priznavanja in to uredbo.

(15)  Dokazi, potrebni za dokazovanje, da se blago zakonito trži v drugi državi članici, se med državami članicami precej razlikujejo. To gospodarskim subjektom povzroča nepotrebna bremena, zamude in dodatne stroške, nacionalnim organom pa preprečuje, da pravočasno pridobijo informacije, ki jih potrebujejo za oceno blaga. To lahko ovira uporabo načela vzajemnega priznavanja. Zato je bistveno, da se gospodarskim subjektom olajša dokazovanje, da se njihovo blago zakonito trži v drugi državi članici. Gospodarski subjekti bi morali imeti korist od postopka lastne izjave, s katero bi bilo treba pristojnim organom zagotoviti informacije o blagu in njegovi skladnosti s pravili, ki se uporabljajo v tej drugi državi članici. Uporaba prostovoljne izjave nacionalnim organom ne preprečuje sprejetja odločbe o omejitvi dostopa do trga, če je takšna odločba sorazmerna, upravičena ter spoštuje načelo vzajemnega priznavanja in to uredbo.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Proizvajalec ali zastopnik proizvajalca bi moral biti odgovoren za izpolnjevanje informacij v izjavi o vzajemnem priznavanju, saj proizvajalec najbolje pozna blago. Vendar informacij o tem, da se je zagotovilo dajanje blaga na voljo končnim uporabnikom v zadevni državi članici, morda nima dejanski proizvajalec, ampak uvoznik ali distributer. Zato bi moralo biti dovoljeno, da te informacije namesto proizvajalca izpolni drug gospodarski subjekt.

(16)  Proizvajalec ali zastopnik proizvajalca bi moral biti odgovoren za izpolnjevanje informacij v izjavi o vzajemnem priznavanju, saj proizvajalec najbolje pozna blago. Vendar informacij o tem, da se je zagotovilo dajanje blaga na voljo končnim uporabnikom v zadevni državi članici, morda nima dejanski proizvajalec, ampak uvoznik ali distributer. Zato bi moralo biti dovoljeno, da te informacije namesto proizvajalca izpolni drug gospodarski subjekt, če ta gospodarski subjekt prevzame odgovornost za informacije, predložene v izjavi o vzajemnem priznavanju.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da bi se zagotovila celovitost informacij, navedenih v izjavi o vzajemnem priznavanju, bi bilo treba določiti harmonizirano strukturo takih izjav, ki jih bodo uporabljali gospodarski subjekti, ki želijo predložiti take izjave.

(18)  Da bi se zagotovila celovitost in resničnost informacij, navedenih v izjavi o vzajemnem priznavanju, bi bilo treba določiti harmonizirano strukturo takih izjav, ki jih bodo uporabljali gospodarski subjekti, ki želijo predložiti take izjave.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Da bi se povečali učinkovitost in konkurenčnost podjetij, ki delujejo na neharmoniziranem področju, bi moralo biti mogoče, da se za lažjo predložitev izjave o vzajemnem priznavanju izkoristijo nove informacijske tehnologije. Zato bi morali imeti gospodarski subjekti možnost, da dajo svojo izjavo na voljo prek spleta.

(20)  Da bi se povečali učinkovitost in konkurenčnost podjetij, ki delujejo na neharmoniziranem področju, bi moralo biti mogoče, da se za lažjo predložitev izjave o vzajemnem priznavanju izkoristijo nove informacijske tehnologije. Zato bi morali gospodarskim subjektom zagotoviti in jih spodbujati, da dajo svojo izjavo na voljo prek spleta in na varen način.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Komisija bi morala zagotoviti, da so na enotnem digitalnem portalu na voljo predloga za izjavo o vzajemnem priznavanju in ustrezna navodila za izpolnitev izjave v vseh uradnih jezikih Unije.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20b)  Dobro delujoče načelo vzajemnega priznavanja je bistveno dopolnilo harmonizacije na ravni EU, zlasti ob upoštevanju, da za številne proizvode obstajajo harmonizirani in neharmonizirani vidiki ter da so torej na notranjem trgu številni proizvodi z neharmoniziranimi vidiki.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Kadar se proizvajalci odločijo, da ne bodo uporabili mehanizma za izjavo o vzajemnem priznavanju, bi morala država članica zahtevati informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za oceno blaga, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

(22)  Kadar se gospodarski subjekti odločijo, da ne bodo uporabili mehanizma za izjavo o vzajemnem priznavanju, bi morala država članica zahtevati specifične in jasno opredeljene informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za oceno blaga, ob upoštevanju načela sorazmernosti. Uporaba izjave nacionalnim organom ne preprečuje sprejetja odločbe o omejitvi dostopa do trga v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a)  Gospodarski subjekti bi morali imeti dovolj časa za predložitev dokumentov in vseh drugih informacij, ki jih zahteva pristojni organ ciljne države članice, ali predložitev pripomb ali argumentov v zvezi z oceno zadevnega blaga.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Medtem ko pristojni organ ocenjuje blago, preden odloči, ali naj zavrne ali omeji dostop do trga, ne bi smel imeti možnosti, da sprejme odločitve o preklicu dostopa do trga, razen če je potrebno hitro ukrepanje, da se prepreči ogrožanje varnosti in zdravja uporabnikov ali da se prepreči dajanje blaga na voljo, kadar je dajanje takega blaga na voljo na splošno prepovedano zaradi javne morale ali varnosti, med drugim na primer zaradi preprečevanja kriminala.

(25)  Medtem ko pristojni organ ocenjuje blago, preden odloči, ali naj zavrne ali omeji dostop do trga, ne bi smel imeti možnosti, da sprejme odločitve o preklicu dostopa do trga, razen če je potrebno hitro ukrepanje, da se prepreči ogrožanje varnosti ali zdravja uporabnikov, oseb ali okolja ali da se prepreči dajanje blaga na voljo, kadar je dajanje takega blaga na voljo na splošno prepovedano zaradi javne morale ali varnosti, med drugim na primer zaradi preprečevanja kriminala.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta23 vzpostavlja sistem akreditacije, ki zagotavlja vzajemno priznavanje ravni usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Pristojni organi držav članic zato ne bi smeli zavračati poročil o preizkusih in potrdil, ki jih izdajo akreditirani organi za ugotavljanje skladnosti, ker slednji za to ne bi bili usposobljeni. Da bi se čim bolj preprečilo podvajanje preizkusov in postopkov, ki so bili že uvedeni v drugi državi članici, bi morale države članice poleg tega sprejemati tudi poročila o preizkusih in potrdila, ki so jih drugi organi za ugotavljanje skladnosti izdali v skladu s pravom Unije. Od pristojnih organov bi bilo treba zahtevati, da ustrezno upoštevajo vsebino predloženih poročil o preizkusih ali potrdil.

(26)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta23 vzpostavlja sistem akreditacije, ki zagotavlja vzajemno priznavanje ravni usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Pristojni organi držav članic zato ne bi smeli zavračati poročil o preizkusih in potrdil, ki jih izdajo akreditirani organi za ugotavljanje skladnosti, ker slednji za to ne bi bili usposobljeni. Da bi se čim bolj preprečilo podvajanje preizkusov in postopkov, ki so bili že uvedeni v drugi državi članici, bi morale države članice ustrezno upoštevati poročila o preizkusih in potrdila, ki so jih drugi organi za ugotavljanje skladnosti izdali v skladu s pravom Unije. Od pristojnih organov bi bilo treba zahtevati, da ustrezno upoštevajo vsebino predloženih poročil o preizkusih ali potrdil.

__________________

__________________

23 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

23 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  V vsaki upravni odločbi, ki jo pristojni organi držav članic sprejmejo v skladu s to uredbo, bi morala biti opredeljena pravna sredstva, ki gospodarskemu subjektu omogočajo, da začne postopek pri pristojnem nacionalnem sodišču. Odločba bi morala navajati tudi postopek reševanja težav iz te uredbe.

(30)  V vsaki upravni odločbi, ki jo pristojni organi držav članic sprejmejo v skladu s to uredbo, bi morala biti opredeljena pravna sredstva, ki gospodarskemu subjektu omogočajo, da vloži pritožbo na odločbo ali začne postopek pri pristojnem nacionalnem sodišču. Upravna odločba bi morala navajati tudi možnost, da gospodarski subjekti uporabijo omrežje SOLVIT in imajo dostop do postopka reševanja težav iz te uredbe.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Mreža za reševanje problemov notranjega trga (SOLVIT) je storitev, ki jo zagotavlja državna uprava v vsaki državi članici, njen namen pa je najti rešitve za državljane in podjetja, kadar njihove pravice kršijo javni organi v drugi državi članici. Načela, ki urejajo delovanje mreže SOLVIT, so določena v Priporočilu Komisije 2013/461/EU27.

(32)  Mreža za reševanje problemov notranjega trga (SOLVIT) je storitev, ki jo zagotavlja državna uprava v vsaki državi članici, njen namen pa je najti rešitve za državljane in podjetja, kadar njihove pravice kršijo javni organi v drugi državi članici. Načela, ki urejajo delovanje mreže SOLVIT, so določena v Priporočilu Komisije 2013/461/EU27. Vsaka država članica in Komisija morajo zagotoviti, da je vzpostavljen nacionalni center SOLVIT in da so na voljo primerni človeški in finančni viri, da lahko center SOLVIT sodeluje v evropski mreži SOLVIT na podlagi načel, določenih v Priporočilu 2013/461/EU. Komisija bi morala povečati ozaveščenost o obstoju v zvezi z obstojem in koristmi mreže SOLVIT, predvsem med podjetji.

__________________

__________________

27 Priporočilo Komisije 2013/461/EU z dne 17. septembra 2013 o načelih, ki urejajo mrežo SOLVIT (UL L 249, 19.9.2013, str. 10).

27 Priporočilo Komisije 2013/461/EU z dne 17. septembra 2013 o načelih, ki urejajo mrežo SOLVIT (UL L 249, 19.9.2013, str. 10).

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Sistem SOLVIT se je izkazal za učinkovit izvensodni mehanizem reševanja težav, ki se zagotavlja brezplačno. Deluje s kratkimi roki in zagotavlja praktične rešitve državljanom in podjetjem, kadar se srečujejo s težavami z javnimi organi pri priznavanju pravic EU. Zato bi se morali gospodarski subjekti najprej opreti na mrežo SOLVIT, preden se lahko sprožijo mehanizmi za reševanje težav v skladu s to uredbo. Kadar gospodarski subjekt, ustrezni center SOLVIT in zadevne vključene države članice soglašajo z ustreznim izidom, nadaljnji ukrepi niso potrebni.

(33)  Sistem SOLVIT bi lahko bil učinkovit izvensodni mehanizem reševanja težav, ki se zagotavlja brezplačno. Deluje s kratkimi roki in zagotavlja praktične rešitve državljanom in podjetjem, kadar se srečujejo s težavami z javnimi organi pri priznavanju pravic EU. Zato bi se morali gospodarski subjekti najprej opreti na mrežo SOLVIT, preden se lahko sprožijo mehanizmi za reševanje težav v skladu s to uredbo. Kadar gospodarski subjekt, ustrezni center SOLVIT in zadevne vključene države članice soglašajo z ustreznim izidom, nadaljnji ukrepi niso potrebni.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Vendar bi morala biti Komisija, kadar je neformalni pristop mreže SOLVIT neuspešen in so prisotni resni pomisleki glede združljivosti upravne odločbe in načela vzajemnega priznavanja, pooblaščena, da prouči zadevo in zagotovi presojo, ki jo pristojni nacionalni organi upoštevajo na zahtevo centra SOLVIT. Za posredovanje Komisije bi moral veljati razumen rok v skladu z Evropskim kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

(34)  Vendar bi morala biti Komisija, kadar je neformalni pristop mreže SOLVIT neuspešen in so prisotni resni pomisleki glede združljivosti upravne odločbe in načela vzajemnega priznavanja, pooblaščena, da prouči zadevo in zagotovi presojo, ki jo pristojni nacionalni organi upoštevajo na zahtevo katerega koli centra SOLVIT. Za namene zbiranja dodatnih informacij ali dokumentov, ki so potrebni za dokončanje ocene, bi morala Komisija ustrezne centre SOLVIT obvestiti o svojem komuniciranju z zadevnimi gospodarskimi subjekti ali pristojnimi organi. Komisija bi morala po končani presoji dati mnenje, ki bi se preko ustreznega centra SOLVIT sporočilo zadevnemu gospodarskemu subjektu in pristojnim organom ter bi se upoštevalo v postopku SOLVIT. Za posredovanje Komisije bi moral veljati dvomesečni rok zastaranja. Dvomesečno obdobje ne zajema časa, ki je potreben za pridobitev dodatnih informacij in instrumentov, ki bi lahko bili potrebni. Če se primer reši v tem dvomesečnem obdobju, bi morala imeti Komisija možnost, da se odloči ne dati mnenja.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34a)  Če Komisija oceni upravno odločbo, je pomembno, da imajo gospodarski subjekti možnost uporabiti to presojo, če začnejo postopek pri nacionalnem sodišču. Zato v posebnih primerih upravnih odločb v skladu s to uredbo sprožitev postopka pri nacionalnem sodišču ne preprečuje gospodarskemu subjektu, da bi uporabil SOLVIT.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Da bi se olajšal prosti pretok blaga, bi morale kontaktne točke za proizvode brezplačno posredovati informacije glede svojih nacionalnih tehničnih pravil in uporabi načela vzajemnega priznavanja. Kontaktnim točkam za proizvode bi bilo treba zagotoviti primerno opremo in sredstva. V skladu z Uredbo [Enotni digitalni portal – COM(2017) 256] bi morale informacije zagotavljati prek spletišča, zanje pa bi morala veljati merila kakovosti iz navedene uredbe.

(37)  Da bi se olajšal prosti pretok blaga, bi morale kontaktne točke za proizvode brezplačno posredovati razumno raven informacij glede svojih nacionalnih tehničnih pravil in uporabe načela vzajemnega priznavanja. Kontaktnim točkam za proizvode bi bilo treba zagotoviti primerno opremo in sredstva. V skladu z Uredbo [Enotni digitalni portal – COM(2017)0256] bi morale informacije zagotavljati prek spletišča, zanje pa bi morala veljati merila kakovosti iz navedene uredbe.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Sodelovanje med pristojnimi organi je bistveno za nemoteno delovanje načela vzajemnega priznavanja in oblikovanje kulture vzajemnega priznavanja. Zato bi morali kontaktne točke za proizvode in nacionalni pristojni organi sodelovati ter izmenjavati informacije in strokovno znanje, da bi se zagotovila pravilna in dosledna uporaba načela in te uredbe.

(38)  Sodelovanje med pristojnimi organi je bistveno za nemoteno delovanje načela vzajemnega priznavanja in oblikovanje kulture vzajemnega priznavanja. Zato bi morali kontaktne točke za proizvode in nacionalni pristojni organi sodelovati ter izmenjavati informacije in strokovno znanje, da bi se zagotovila pravilna in dosledna uporaba načela in te uredbe. Unija bi morala financirati dejavnosti, ki so namenjene krepitvi tega sodelovanja med pristojnimi organi, kot so usposabljanja in izmenjave dobrih praks.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Unija bi morala za ozaveščanje o načelu vzajemnega priznavanja ter zagotavljanje pravilnega in doslednega izvajanja te uredbe financirati kampanje za ozaveščanje in druge povezane dejavnosti, namenjene krepitvi zaupanja in sodelovanja med pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti.

(43)  Unija bi morala za ozaveščanje o načelu vzajemnega priznavanja ter zagotavljanje pravilnega in doslednega izvajanja te uredbe financirati kampanje za ozaveščanje in druge povezane dejavnosti, namenjene krepitvi zaupanja in sodelovanja med pristojnimi organi, trgovinskimi združenji in gospodarskimi subjekti.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1.  Namen te uredbe je okrepiti delovanje notranjega trga z izboljšanjem uporabe načela vzajemnega priznavanja in odpravo neutemeljenih ovir za trgovino.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba se uporablja za vse vrste blaga, vključno s kmetijskimi proizvodi, in za upravne odločbe, ki jih je ali jih bo pristojni organ države članice (v nadaljnjem besedilu: namembna država članica) sprejel v zvezi s katerim koli takim blagom, ki se zakonito trži v drugi državi članici, kadar odločba izpolnjuje naslednja merila:

1.  Ta uredba se uporablja za vse vrste blaga, vključno s kmetijskimi proizvodi, in za upravne odločbe, ki jih je ali jih bo pristojni organ države članice (v nadaljnjem besedilu: namembna država članica) sprejel v zvezi s katerim koli takim blagom, ki se zakonito trži v drugi državi članici, kadar odločba izpolnjuje obe naslednji merili:

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  določba prepoveduje dajanje blaga na voljo na trgu ali vrste blaga na domačem trgu v navedeni državi članici ali pa določa, da je skladnost z zadevno določbo dejansko ali pravno obvezna, kadar koli se blago ali blago določene vrste daje na voljo na navedenem trgu;

(b)  določba prepoveduje dajanje blaga na voljo na trgu ali vrste blaga na trgu v navedeni državi članici ali pa določa, da je skladnost z zadevno določbo dejansko ali pravno obvezna, kadar koli se blago ali blago določene vrste daje na voljo na navedenem trgu;

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  za navedeno blago ali blago navedene vrste uvaja druge zahteve, ki veljajo zaradi varstva potrošnikov ali okolja in ki vplivajo na življenjski cikel blaga po tem, ko je bilo dano na voljo na domačem trgu v navedeni državi članici, kot so pogoji uporabe, recikliranja, ponovne uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji bistveno vplivajo na sestavo ali naravo blaga ali vrste blaga, ali njihovo dajanje na voljo na domačem trgu v navedeni državi članici.

(ii)  za navedeno blago ali blago navedene vrste uvaja druge zahteve, ki veljajo zaradi varstva potrošnikov ali okolja in ki vplivajo na življenjski cikel blaga po tem, ko je bilo dano na voljo na trgu v navedeni državi članici, kot so pogoji uporabe, recikliranja, ponovne uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji bistveno vplivajo na sestavo ali naravo blaga ali vrste blaga, ali njihovo dajanje na voljo na trgu v navedeni državi članici.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ta uredba ne posega v Direktivo (EU) 2015/1535 in obveznost priglasitve osnutka nacionalnih tehničnih predpisov Komisiji in državam članicam pred njihovim sprejetjem.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 7 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  člena 8(1)(d) do (f) ali člena 8(3) Direktive 2001/95/ES;

(a)  člena 8(1)(d) do (f) in člena 8(3) Direktive 2001/95/ES;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „dajanje na voljo na domačem trgu v državi članici“ pomeni vsako dobavo blaga za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu na ozemlju navedene države članice v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo ali brezplačno;

(2)  „dajanje na voljo na trgu v državi članici“ pomeni vsako dobavo blaga za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu na ozemlju navedene države članice v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo ali brezplačno;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „omejitev dostopa do trga“ pomeni uvedbo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden je lahko blago dano na voljo na domačem trgu v zadevni državi članici, ali pogojev za nadaljnje trgovanje z blagom na navedenem trgu, za kar je vsekakor potrebna sprememba ene ali več lastnosti navedenega blaga, kot je opisano v členu 2(3)(c)(i), ali izvedba dodatnega preizkušanja;

(3)  „omejitev dostopa do trga“ pomeni uvedbo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden je lahko blago dano na voljo na trgu v zadevni državi članici, ali pogojev za nadaljnje trgovanje z blagom na navedenem trgu, za kar je vsekakor potrebna sprememba ene ali več lastnosti navedenega blaga, kot je opisano v členu 2(3)(c)(i), ali izvedba dodatnega preizkušanja;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prepoved dajanja blaga na voljo na domačem trgu v zadevni državi članici ali nadaljnjega trgovanja z njim na navedenem trgu;

(a)  prepoved dajanja blaga na voljo na trgu v zadevni državi članici ali nadaljnjega trgovanja z njim na navedenem trgu;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  „predhodna odobritev“ pomeni upravni postopek na podlagi zakonodaje države članice, po katerem je lahko blago dano na voljo na domačem trgu v navedeni državi članici šele, ko to na podlagi vloge gospodarskega subjekta uradno odobri pristojni organ navedene države članice;

(5)  „predhodna odobritev“ pomeni upravni postopek na podlagi zakonodaje države članice, po katerem je lahko blago dano na voljo na trgu v navedeni državi članici šele, ko to na podlagi vloge gospodarskega subjekta uradno odobri pristojni organ navedene države članice;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja blago ali za katero se blago načrtuje ali proizvaja in ki ga trži pod svojim imenom ali blagovno znamko, ali vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki se s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim razlikovalnim znakom na blagu predstavlja kot njegov proizvajalec;

(6)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja blago ali za katero se blago načrtuje ali proizvaja in ki ga trži pod svojim imenom ali blagovno znamko, vsako fizično ali pravno osebo, ki spremeni blago, ki se že zakonito trži v državi članici, na način, da to lahko vpliva na skladnost z ustreznimi veljavnimi pravili v tej državi članici, ali vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki se s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim razlikovalnim znakom na blagu, vključno s kmetijskimi proizvodi, ki niso bili pridobljeni s proizvodnim procesom, predstavlja kot njegov proizvajalec;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v zvezi z dajanjem blaga na voljo na zadevnem domačem trgu deluje v njegovem imenu;

(7)  „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v zvezi z dajanjem blaga na voljo na zadevnem trgu deluje v njegovem imenu;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki da na voljo blago na domačem trgu v zadevni državi članici;

(9)  „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki da na voljo blago na trgu v zadevni državi članici;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  „organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ za ugotavljanje skladnosti, kot je opredeljen v točki 13 člena 2 Uredbe (ES) 765/2008;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b)  „resno tveganje“ pomeni vsako resno tveganje, vključno s tistim, ki nima takojšnjega učinka, zahteva pa hitro ukrepanje javnih organov.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Proizvajalec blaga ali blaga določene vrste, ki je ali bo dano na voljo na domačem trgu v državi članici (v nadaljnjem besedilu: namembna država članica), lahko pripravi izjavo (v nadaljnjem besedilu: izjava o vzajemnem priznavanju), s katero bo pristojnim organom namembne države članice dokazal, da se blago ali blago navedene vrste zakonito trži v drugi državi članici.

Proizvajalec blaga ali blaga določene vrste, ki je ali bo dano na voljo na domačem trgu v državi članici (v nadaljnjem besedilu: namembna država članica), lahko pripravi prostovoljno izjavo o zakonitem trženju za namene vzajemnega priznavanja (v nadaljnjem besedilu: izjava o vzajemnem priznavanju), s katero bo med oceno blaga v skladu s členom 5 pristojnim organom namembne države članice dokazal, da se blago ali blago navedene vrste zakonito trži v drugi državi članici.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namesto tega lahko proizvajalec pooblasti svojega pooblaščenega zastopnika, da pripravi izjavo v njegovem imenu.

Proizvajalec lahko pooblasti svojega pooblaščenega zastopnika, da pripravi izjavo v njegovem imenu, če je to izrecno navedeno v pooblastilu.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar lahko v izjavi o vzajemnem priznavanju posebne informacije, povezane s trženjem blaga ali vrste blaga, izpolni kateri koli gospodarski subjekt.

Namesto tega pa lahko izjavo o vzajemnem priznavanju ali posebne informacije v tej izjavi, povezane s trženjem blaga ali vrste blaga, izpolni kateri koli gospodarski subjekt, če lahko zadevni podpisnik predloži dokazila o informacijah v izjavi.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izjava se izpolni v enem od uradnih jezikov Unije, in če ta jezik ni jezik, ki ga zahteva namembna država članica, gospodarski subjekti izjavo prevedejo v jezik ali jezike, ki jih zahteva namembna država članica.

Izjava se izpolni v enem od uradnih jezikov Unije, in če ta jezik ni jezik, ki ga zahteva namembna država članica, gospodarski subjekti izjavo prevedejo v jezik, ki ga zahteva namembna država članica.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Gospodarski subjekti so odgovorni za vsebino in točnost informacij, ki jih sami navedejo v izjavi o vzajemnem priznavanju.

3.  Gospodarski subjekti, ki izpolnijo izjavo, so odgovorni za vsebino in točnost informacij, tudi prevedenih, ki jih sami navedejo v izjavi o vzajemnem priznavanju. V zvezi s tem so gospodarski subjekti v skladu z nacionalnimi zakoni odgovorni za izjave, ki vsebujejo napačne ali zavajajoče informacije.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Izjava o vzajemnem priznavanju se lahko pristojnemu organu namembne države članice predloži v oceno, ki se izvede na podlagi člena 5. Predloži se lahko v papirni ali elektronski obliki.

5.  Izjava o vzajemnem priznavanju se lahko pristojnemu organu namembne države članice predloži v oceno, ki se izvede na podlagi člena 5. Predloži se lahko v papirni ali elektronski obliki ali se da na voljo na spletu.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Gospodarski subjekt lahko dajo izjavo na voljo prek spletišča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

6.  Če gospodarski subjekti dajo izjavo na voljo na spletu, so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  izjavo, skupaj z vsemi dokazili, ki jih je pristojni organ razumno zahteval zaradi preverjanja v njej navedenih informacij, sprejme kot zadostno dokazilo, da se blago zakonito trži v drugi državi članici, in

(a)  izjavo, skupaj z vsemi podpornimi dokazili, v odgovor na utemeljeno zahtevo pristojnega organa razumno zahteval zaradi preverjanja v njej navedenih informacij, sprejme kot zadostno dokazilo, da se blago zakonito trži v drugi državi članici, in

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 8 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Če se izjava o vzajemnem priznavanju ne predloži pristojnemu organu namembne države članice v skladu z zahtevami iz tega člena, lahko pristojni organ od katerega koli gospodarskega subjekta zahteva, naj predloži naslednjo dokumentacijo in informacije, da bi zaradi ocene na podlagi člena 5 dokazal, da se blago zakonito trži v drugi državi članici:

8.  Če se izjava o vzajemnem priznavanju ne predloži pristojnemu organu namembne države članice v skladu z zahtevami iz tega člena, lahko pristojni organ od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, naj predloži naslednjo dokumentacijo in informacije, da bi zaradi ocene na podlagi člena 5 dokazal, da se blago zakonito trži v drugi državi članici:

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 8 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  vse ustrezne informacije o značilnostih zadevnega blaga ali vrste blaga;

(a)  ustrezne informacije o značilnostih zadevnega blaga ali vrste blaga, ki so potrebne za oceno;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 8 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  vse ustrezne informacije o zakonitem trženju blaga v drugi državi članici;

(b)  ustrezne informacije o zakonitem trženju blaga v drugi državi članici, ki so potrebne za oceno;

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 8 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  vse ostale informacije, ki so po mnenju pristojnega organa koristne za njegovo oceno.

(c)  druge ustrezne informacije, ki so po mnenju pristojnega organa potrebne za njegovo oceno, če so takšne zahteve ustrezno utemeljene.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Kadar za blago, za katero se predloži izjava o vzajemnem priznavanju, velja tudi akt Unije, s katerim se zahteva izjava EU o skladnosti, se lahko izjava o vzajemnem priznavanju vključi kot del navedene izjave EU o skladnosti.

9.  Kadar za blago, za katero se predloži izjava o vzajemnem priznavanju, velja tudi akt Unije, s katerim se zahteva izjava EU o skladnosti, se lahko izjava o vzajemnem priznavanju priloži izjavi EU o skladnosti.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar ima pristojni organ države članice pomisleke glede blaga, za katerega gospodarski subjekt trdi, da se zakonito trži v drugi državi članici, pristojni organ takoj stopi v stik z zadevnim gospodarskim subjektom in izvede oceno blaga.

1.  Kadar ima pristojni organ namembne države članice utemeljene pomisleke, ali se blago, ki je ali bo dano na voljo na njenem trgu, zakonito trži v drugi državi članici, pristojni organ takoj stopi v stik s pristojnim organom te druge države članice in z zadevnim gospodarskim subjektom in izvede oceno blaga.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri tej oceni se ugotavlja, ali se blago ali ta vrsta blaga v drugi državi članici zakonito trži in ali so v takem primeru legitimni javni interesi, ki jih zajemajo veljavna nacionalna tehnična pravila namembne države članice, ob upoštevanju značilnosti zadevnega blaga ustrezno zaščiteni.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar pristojni organ države članice po zaključku ocene na podlagi odstavka 1 sprejme upravno odločbo v zvezi z blagom, o svoji odločitvi v 20 delovnih dneh obvesti ustrezni gospodarski subjekt iz odstavka 1, Komisijo in druge države članice. Obveščanje Komisije in drugih držav članic se izvede s sistemom iz člena 11.

3.  Kadar pristojni organ države članice po zaključku ocene na podlagi odstavka 1 sprejme upravno odločbo v zvezi z blagom, o svoji odločitvi nemudoma in najpozneje v 15 delovnih dneh obvesti ustrezni gospodarski subjekt iz odstavka 1, Komisijo in druge države članice. Obveščanje Komisije in drugih držav članic se izvede s sistemom iz člena 11.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V upravni odločbi iz člena 3 se razlogi za odločbo navedejo dovolj podrobno in utemeljeno, da se lahko izvede presoja njene skladnosti z načelom vzajemnega priznavanja in zahtevami iz te uredbe.

4.  V upravni odločbi iz člena 3 se razlogi za odločbo navedejo dovolj podrobno in utemeljeno, da se olajša izvedba presoje njene skladnosti z načelom vzajemnega priznavanja in zahtevami iz te uredbe.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  nacionalno tehnično pravilo, na katerem temelji odločba;

(a)  nacionalno tehnično pravilo, na katerem temelji odločba, vključno z datumom in številko obvestila o osnutku nacionalnega tehničnega pravila iz Direktive 2015/1535;

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  legitimni razlogi v javnem interesu, na podlagi katerih je upravna odločba upravičena;

(b)  legitimni razlogi v javnem interesu, ki upravičujejo uporabo nacionalnega tehničnega pravila, na katerem temelji upravna odločba;

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  dokazila, ki dokazujejo, da odločba zagotavlja izpolnitev zastavljenega cilja in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(e)  dokazila, ki dokazujejo, da upravna odločba zagotavlja izpolnitev zastavljenega cilja in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  V upravni odločbi iz odstavka 3 se navedejo pravna sredstva, ki jih omogoča veljavna zakonodaja v zadevni državi članici, in roki, ki se uporabljajo za navedena sredstva, vključuje pa tudi navedbo postopka na podlagi člena 8.

6.  V upravni odločbi iz odstavka 3 se jasno navedejo pravna sredstva, ki jih omogoča veljavna zakonodaja v zadevni državi članici, in roki, ki se uporabljajo za navedena sredstva, vključuje pa tudi navedbo postopka na podlagi člena 8.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – uvodno besedilo

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Medtem ko pristojni organ države članice ocenjuje blago v skladu s členom 5, začasno ne prekliče dajanja navedenega blaga na voljo na domačem trgu v navedeni državi članici, razen v enem ali drugem od naslednjih primerov:

1.  Medtem ko pristojni organ države članice ocenjuje blago v skladu s členom 5, lahko začasno prekliče dajanje navedenega blaga na voljo na trgu v navedeni državi članici le v enem ali drugem od naslednjih primerov:

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  blago pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe predstavlja resno tveganje, vključno s tistim, ki nima takojšnjega učinka, zahteva pa hitro ukrepanje pristojnih organov;

(a)  blago pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe predstavlja resno tveganje za varnost ali zdravje uporabnikov ali za okolje, vključno s tistim, ki nima takojšnjega učinka, zahteva pa hitro ukrepanje pristojnih organov;

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  dajanje blaga na voljo na trgu ali blaga navedene vrste na domačem trgu v navedeni državi članici je v zadevni državi članici na splošno prepovedano zaradi javne morale ali varnosti.

(b)  dajanje blaga na voljo na trgu ali blaga navedene vrste na trgu v navedeni državi članici je v zadevni državi članici na splošno prepovedano zaradi javne morale ali varnosti.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pristojni organ države članice zadevni gospodarski subjekt, Komisijo in druge države članice takoj obvesti o vsakem preklicu v skladu z odstavkom 1. Obveščanje Komisije in drugih držav članic se izvede s sistemom iz člena 11. V primerih iz odstavka 1(a) tega člena se obvestilu priloži tehnična ali znanstvena utemeljitev, ki dokazuje, zakaj se za zadevo šteje, da zanjo velja navedena točka.

2.  Pristojni organ države članice zadevni gospodarski subjekt, Komisijo in druge države članice takoj obvesti o vsakem preklicu v skladu z odstavkom 1. Obveščanje Komisije in drugih držav članic se izvede s sistemom iz člena 11. V primerih iz odstavka 1(a) tega člena se obvestilu priloži natančna tehnična ali znanstvena utemeljitev, ki dokazuje, da blago povzroča resno tveganje.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Če je upravna odločba iz člena 5 ali začasni preklic iz člena 6 tudi ukrep, ki ga je treba sporočiti prek sistema RAPEX iz Direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov, se ločena priglasitev Komisiji na podlagi te uredbe ne zahteva, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.  Če je upravna odločba iz člena 5 ali začasni preklic iz člena 6 tudi ukrep, ki ga je treba sporočiti prek sistema RAPEX iz Direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov, se ločena priglasitev Komisiji in drugi državi članici na podlagi te uredbe ne zahteva, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta člen se uporablja, če je gospodarski subjekt, na katerega vpliva upravna odločba, navedeno odločbo predložil mreži za reševanje problemov notranjega trga (SOLVIT), domači center pa med postopkom mreže SOLVIT Komisijo pozove, naj poda mnenje in tako pomaga pri reševanju zadeve.

1.  Ta člen se uporablja, če je gospodarski subjekt, na katerega vpliva upravna odločba, navedeno odločbo predložil mreži za reševanje problemov notranjega trga (SOLVIT), domači center ali odgovorni center pa med postopkom mreže SOLVIT Komisijo pozove, naj poda mnenje in tako pomaga pri reševanju zadeve. Domači in odgovorni center SOLVIT ter gospodarski subjekt Komisiji predložijo vse ustrezne dokumente v zvezi z zadevno odločbo. Komisija lahko poda mnenje tudi na lastno pobudo.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija v treh mesecih od prejema zahteve iz odstavka 1 vzpostavi komunikacijo z zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in pristojnimi organi, ki so sprejeli upravno odločbo, da bi presodila o združljivosti upravne odločbe z načelom vzajemnega priznavanja in to uredbo.

2.  Komisija nemudoma preuči dokumente in informacije, ki jih pridobi s postopkom mreže SOLVIT, da bi presodila o združljivosti upravne odločbe z načelom vzajemnega priznavanja in to uredbo. Kadar so za potrebe omenjene ocene potrebne dodatne informacije, Komisija nemudoma zaprosi ustrezen center SOLVIT, naj vzpostavi komunikacijo z ustreznim gospodarskim subjektom ali subjekti in pristojnimi organi.

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija lahko po zaključku presoje izda mnenje, v katerem opredeli pomisleke, ki bi jih bilo treba po njenem mnenju obravnavati v zadevi mreže SOLVIT in po potrebi poda priporočila, da bi pomagala pri reševanju zadeve.

3.  Komisija v dveh mesecih po prejemu zahteve iz odstavka 1 dokonča svojo presojo in izda mnenje, v katerem opredeli pomisleke, ki bi jih bilo treba po njenem mnenju obravnavati v zadevi mreže SOLVIT in po potrebi poda priporočila, da bi pomagala pri reševanju zadeve. Dvomesečno obdobje ne zajema časa, ki je potreben za pridobitev dodatnih informacij in dokumentov, kot je določeno v odstavku 2.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija se lahko odloči, da ne bo izdala mnenja, če je med presojo iz odstavka 2 obveščena, da je bila zadeva rešena.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Mnenje Komisije se upošteva med postopkom mreže SOLVIT iz odstavka 1.

4.  Mnenje Komisije se prek sistema iz člena 11 posreduje vsem stranem, udeleženim v zadevi, in pristojnim organom držav članic, odgovornim za dejavnosti nadzora trga. Upošteva se med postopkom mreže SOLVIT iz odstavka 1.

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Uporaba nacionalnih pravnih sredstev s strani gospodarskih subjektov ne vpliva na njihovo možnost uporabe mreže SOLVIT niti na možnost domačega centra, da zaprosi za mnenje iz odstavka 1.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar je treba dopolniti informacije, ki se na spletu zagotovijo v skladu z odstavkom 2, kontaktne točke za proizvode na zahtevo gospodarskega subjekta ali pristojnega organa druge države članice zagotovijo vse koristne informacije, kot je elektronska kopija nacionalnih tehničnih pravil, ki se za posamezno blago ali posamezno vrsto blaga uporabljajo na ozemlju, kjer je ustanovljena kontaktna točka za proizvode, ali elektronska povezava na ta pravila, in informacije, ali je treba po nacionalni zakonodaji za blago ali blago navedene vrste zahtevati predhodno odobritev.

3.  Kadar je treba dopolniti informacije, ki se na spletu zagotovijo v skladu z odstavkom 2, kontaktne točke za proizvode na zahtevo gospodarskega subjekta ali pristojnega organa druge države članice zagotovijo vse koristne informacije, kot je elektronska kopija nacionalnih tehničnih pravil in nacionalnih upravnih postopkov, ki se za posamezno blago ali posamezno vrsto blaga uporabljajo na ozemlju, kjer je ustanovljena kontaktna točka za proizvode, ali elektronska povezava na ta pravila, in informacije, ali je treba po nacionalni zakonodaji za blago ali blago navedene vrste zahtevati predhodno odobritev.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija za namene odstavka 1 ustanovi usklajevalno skupino (v nadaljnjem besedilu: skupina). Skupino sestavljajo predstavniki pristojnih organov in kontaktne točke za proizvode v državah članicah.

 

Naloge skupine so:

 

(a) omogoča izmenjavo informacij, primerov dobre prakse in druge ustrezne vidike dejavnosti nadzora v državah članicah;

 

(b) podpira delovanje kontaktnih točk za proizvode in krepi njihovo čezmejno sodelovanje;

 

(c) pripravlja prispevke in posreduje povratne informacije glede vseh smernic Komisije o konceptu nujnih razlogov v javnem interesu ter priporočila in primere dobre prakse, da bi spodbujala dosledno uporabo te uredbe;

 

(d) omogoča in usklajuje izmenjavo uradnikov med državami članicami, predvsem v zvezi z najbolj problematičnimi sektorji;

 

(e) omogoča in usklajuje organizacijo skupnih programov usposabljanja za organe in podjetja.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi in kontaktne točke za proizvode sodelujejo v dejavnostih iz odstavka 1.

3.  Vsaka država članica obvesti Komisijo o identiteti predstavnikov, ki jih ta država imenuje v skupino. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi in kontaktne točke za proizvode sodelujejo v dejavnostih iz odstavka 1 in odstavka 2a.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Unija lahko v podporo tej uredbi financira naslednje dejavnosti:

1.  Unija v podporo tej uredbi financira naslednje dejavnosti:

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sodelovanje med kontaktnimi točkami za proizvode ter tehnično in logistično podporo temu sodelovanju;

(d)  izmenjava dobrih praks;

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija do (...) in nato vsakih pet let ovrednoti to uredbo glede na cilje, za katere si ta prizadeva, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o tem predloži poročilo.

1.  Komisija do (...) in nato vsaki dve leti ovrednoti to uredbo glede na cilje, za katere si ta prizadeva, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o tem predloži poročilo.

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Ime in naslov gospodarskega subjekta, ki je pripravil izjavo o vzajemnem priznavanju

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 4 – točka 4.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.1.  Zgoraj opisano blago ali vrsta blaga je v skladu z ustreznimi predpisi, ki se uporabljajo v spodaj navedeni državi članici: za vsak primer posebej naslov ustreznih predpisov, ki se uporabljajo v navedeni državi članici:

4.1.  Zgoraj opisano blago ali vrsta blaga, vključno z njegovimi lastnostmi, je v skladu z ustreznimi predpisi, ki se uporabljajo v spodaj navedeni državi članici: za vsak primer posebej naslov ustreznih predpisov, ki se uporabljajo v navedeni državi članici:

(1)

UL C …


OBRAZLOŽITEV

Enotni trg za blago je eden najpomembnejših dosežkov Evropske unije. Oblikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega enotnega trga je ena od ključnih političnih prednostnih nalog Evropske Unije skupaj z izvajanjem strategije enotnega trga. Prost pretok blaga je najbolj razvita temeljna svoboščina, saj ustvarja približno 25 % BDP EU in 75 % trgovine znotraj EU, vendar pa enotni trg za blago še ni dokončno vzpostavljen. Če ni na voljo skupnih pravil na enotnem trgu, kot na primer za izdelke, ki ne spadajo ali le delno spadajo pod harmonizirana pravila EU o varnosti izdelkov, bi bilo treba uporabiti načelo o vzajemnem priznavanju. Vendar se sedanji okvir ni izkazal kot zadosten za zagotavljanje dosledne in učinkovite uporabe načela vzajemnega priznavanja.

Zato je Evropska komisija v svojem delovnem programu za leto 2017 napovedala predlog o blagovnem svežnju, ki bo temeljito prenovil in olajšal rabo vzajemnega priznavanja na enotnem trgu, z obravnavanjem teh pomanjkljivosti pa bo zagotovil boljše delovanje enotnega trga za blago.

V skladu z načelom vzajemnega priznavanja blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, ne bi smelo biti prepovedano v drugi državi članici, razen če ima slednja utemeljene razloge za prepoved ali omejitev prodaje. Vzajemno priznavanje se uporablja za izdelke, za katere ne velja harmonizacijska zakonodaja Unije ali pa jih ta le delno zajema, kot so najrazličnejši potrošniški izdelki (tekstil, obutev, izdelki za nego otrok, nakit, namizna posoda ali pohištvo).

Nova uredba o vzajemnem priznavanju bi morala pojasniti in poenostaviti postopke, ki jih morajo uporabljati podjetja in nacionalni organi, ter izboljšati delovanje vzajemnega priznavanja.

Dostop do trga na podlagi vzajemnega priznavanja bi bilo mogoče zavrniti le v primeru, če zadeva legitimen in sorazmeren javni interes. Poleg tega je treba pojasniti področje uporabe vzajemnega priznavanja in jasno opredeliti, kdaj se uporablja, da se bo povečala pravna varnost za podjetja in nacionalne organe glede tega, kdaj se lahko uporabi načelo vzajemnega priznavanja.

Prostovoljna izjava o vzajemnem priznavanju, ki jo izpolnijo gospodarski subjekti, bi morala podjetjem pomagati pri dokazovanju, da njihov izdelek že izpolnjuje zahteve druge države, pri prepričevanju organov in omogočanju čezmejnega sodelovanja. Z uvedbo lastne izjave zaradi lažjega dokazovanja, da se izdelek že zakonito trži, se bo povečala pravna varnost glede uporabe vzajemnega priznavanja, podjetjem pa olajšala njegova uporaba.

Z vzpostavitvijo upravnega sodelovanja se bosta okrepila komunikacija in zaupanje med nacionalnimi organi, s čimer se bo olajšalo delovanje vzajemnega priznavanja. Vsi, ki so udeleženi pri vzajemnem priznavanju, ne komunicirajo dovolj med seboj. Do tega pogosto pride, ker so pristojnosti in naloge za posebne ureditve porazgubljene, kar otežuje obravnavo teh pogosto zelo tehničnih vprašanj. Zato bi bilo treba uvesti kontaktne točke za izdelke kot komunikacijski kanal za vzajemno priznavanje.

Poročevalec predlaga okrepitev čezmejnega sodelovanja z vzpostavitvijo usklajevalne skupine, ki bi jo sestavljali predstavniki pristojnih organov in kontaktnih točk za izdelke v državah članicah.

Novi predlog o vzajemnem priznavanju uvaja tudi postopek za reševanje težav, ki bo zagotovil učinkovite rešitve in ponovno vzpostavil zaupanje v vzajemno priznavanje. Obstoječi mehanizem SOLVIT bi bilo treba uporabiti kot glavni postopek za reševanje težav. SOLVIT je storitev, ki jo zagotavlja javna uprava vsake države članice EU. Pomaga podjetjem, kadar njihove pravice kršijo nacionalni organi v drugi državi članici EU, in si prizadeva, da bi poiskali rešitev. Podjetja lahko zato mrežo SOLVIT uporabijo namesto sodnega postopka, ko se sprejme nacionalna odločba o zavrnitvi ali omejitvi dostopa na trg na podlagi načela vzajemnega priznavanja.

Predlog bi moral okrepiti evropsko raven in vlogo Evropske komisije pri vzajemnem priznavanju, in sicer tako, da mora Evropska komisija pripraviti mnenje o primerih, ki so predloženi mreži SOLVIT. Poleg tega bi morala Evropska komisija tesneje sodelovati z določenimi državami in sektorji, da bi vzajemno priznavanje delovalo. Prav tako bi morala nadalje oceniti možne koristi za podjetja in nacionalne organe, tako da bi še naprej dopolnjevala obstoječi seznam izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, in zagotavljati podporo v zvezi z uporabo načela vzajemnega priznavanja. Države članice pa bi morale še naprej izrecno obravnavati vzajemno priznavanje v svojih nacionalnih tehničnih pravilih, vendar na razumljiv način. Zato poročevalec spodbuja države članice, naj v nacionalna tehnična pravila vključijo jasno in nedvoumno klavzulo o enotnem trgu ter naj pripravijo posebne smernice za njeno uporabo.

Poročevalec predlog pozdravlja in meni, da bo izboljšanje sistema za vzajemno priznavanje blaga poenostavilo postopke za podjetja in nacionalne organe ter zmanjšalo upravno breme za podjetja, ki bodo imela koristi od prostega pretoka blaga na enotnem trgu Evropske unije.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzajemno priznavanje blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članic

Referenčni dokumenti

COM(2017)0796 – C8-0005/2018 – 2017/0354(COD)

Datum predložitve EP

20.12.2017

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

5.2.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

5.2.2018

JURI

5.2.2018

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

ITRE

23.1.2018

JURI

24.1.2018

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Ivan Štefanec

23.1.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

22.1.2018

16.5.2018

18.6.2018

11.7.2018

Datum sprejetja

3.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Morten Løkkegaard, Eva Maydell, Nosheena Mobarik, Marcus Pretzell, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen, Roberta Metsola, Adam Szejnfeld, Sabine Verheyen, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella De Monte, Michael Detjen, Michaela Šojdrová

Datum predložitve

6.9.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

31

+

ALDE

Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic

ECR

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

Marco Zullo

ENF

Mylène Troszczynski

PPE

Pascal Arimont, Birgit Collin-Langen, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Roberta Metsola, Andreas Schwab, Michaela Šojdrová, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Sabine Verheyen

S&D

Nicola Danti, Isabella De Monte, Michael Detjen, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Kerstin Westphal

VERTS/ALE

Pascal Durand, Igor Šoltes

1

-

EFDD

John Stuart Agnew

1

0

ENF

Marcus Pretzell

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 20. september 2018Pravno obvestilo