Postopek : 2017/0355(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0355/2018

Predložena besedila :

A8-0355/2018

Razprave :

PV 16/04/2019 - 5
CRE 16/04/2019 - 5

Glasovanja :

PV 15/11/2018 - 5.4
CRE 15/11/2018 - 5.4
PV 16/04/2019 - 8.21
CRE 16/04/2019 - 8.21
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0379

POROČILO     ***I
PDF 1343kWORD 202k
26.10.2018
PE 621.099v02-00 A8-0355/2018

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji

(COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalec: Enrique Calvet Chambon

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji

(COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0797),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 153(1)(b) in člena 153(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0006/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. julija 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0355/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Člen 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, ter do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

(1)  Člen 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, ter do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta. Cilji te direktive bi morali biti v celoti usklajeni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in evropsko listino o socialnih pravicah.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Načelo 5 evropskega stebra socialnih pravic določa, da imajo delavci ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem, da se preprečujejo zaposlitvena razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih razmer, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi, da poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo ter da se spodbuja prehod k zaposlitvam za nedoločen čas. Določa tudi, da je treba delodajalcem zagotoviti potrebno prožnost, da se lahko v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami hitro prilagodijo na spremembe v gospodarskem okolju.

Obrazložitev

Dopolnitev sklicevanja na načelo 5 evropskega stebra socialnih pravic.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Načelo 7 evropskega stebra socialnih pravic, razglašenega 17. novembra 2017 v Göteborgu, določa, da imajo delavci pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz zaposlitvenega razmerja, vključno o poskusni dobi, ter pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter, v primeru neupravičene odpustitve, do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom. Načelo 5 določa, da imajo delavci ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem, da se preprečujejo zaposlitvena razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih razmer, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi, da poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo ter da se spodbuja prehod k zaposlitvam za nedoločen čas.

(2)  Načelo 7 evropskega stebra socialnih pravic, razglašenega 17. novembra 2017 v Göteborgu, določa, da imajo delavci pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz zaposlitvenega razmerja, vključno o poskusni dobi, pravico, da so obveščeni o razlogih za odpustitev in do razumnega odpovednega roka, ter pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter, v primeru neupravičene odpustitve, do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom. Načelo 5 določa, da imajo delavci ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem, da se preprečujejo zaposlitvena razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih razmer, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi, da poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo ter da se spodbuja prehod k zaposlitvam za nedoločen čas, pri čemer je treba delodajalcem zagotoviti vso potrebno prožnost, da se hitro prilagodijo morebitnim gospodarskim spremembam.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Načelo 7 določa, da imajo delavci pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz zaposlitvenega razmerja, tudi o poskusni dobi, ter pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov, v primeru neupravičene odpustitve pa tudi do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b)  Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic zlasti ne vpliva na pravico držav članic, da določijo temeljna načela svojih sistemov socialne varnosti in upravljajo svoje javne finance, in ne sme bistveno vplivati na finančno ravnovesje teh sistemov.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Od sprejetja Direktive Sveta 91/533/EGS33 so se trgi dela korenito spremenili, saj so se z demografskim razvojem in digitalizacijo pojavile nove oblike zaposlitve, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti trga dela. Nove oblike zaposlitve pogosto niso tako redne ali stabilne kot tradicionalna delovna razmerja, za zadevne delavce pa so tudi manj predvidljive, kar ustvarja negotovost glede pravic in socialne zaščite, ki se zanje uporabljajo. V tem spreminjajočem se svetu dela je zato še bolj potrebno, da so delavci v celoti obveščeni o bistvenih delovnih pogojih, pri čemer bi to obveščanje moralo biti pravočasno in v pisni obliki. Da bi se ustrezno zajel razvoj novih oblik zaposlitve, bi bilo treba delavcem v Uniji zagotoviti vrsto novih minimalnih pravic, katerih namen bi moralo biti spodbujanje varnosti in predvidljivosti delovnih razmerij, ob tem pa bi se morala dosegati navzgor usmerjena konvergenca med državami članicami in ohranjati prilagodljivost trga dela.

(3)  Od sprejetja Direktive Sveta 91/533/EGS33 so se trgi dela spremenili, saj so se z demografskim razvojem in digitalizacijo pojavile nove oblike zaposlitve, ki prispevajo k inovacijam, ustvarjanju delovnih mest in rasti trga dela. Nove oblike zaposlitve se lahko glede predvidljivosti zelo razlikujejo od tradicionalnih delovnih razmerij in so lahko v nekaterih primerih za zadevne delavce manj predvidljive, kar ustvarja negotovost glede pravic in socialne zaščite, ki se zanje uporabljajo, in spodbujajo nejasno ali nepravično prakso, s čimer destabilizirajo trg dela. V tem spreminjajočem se svetu dela je zato še bolj potrebno, da so delavci ne glede na področje dela v celoti obveščeni o bistvenih delovnih pogojih, pri čemer bi to obveščanje moralo biti pravočasno in v pisni obliki, ki je delavcu preprosto dostopna. Da bi se ustrezno zajel razvoj novih oblik zaposlitve, bi bilo treba delavcem v Uniji zagotoviti vrsto novih minimalnih pravic, katerih namen bi moralo biti spodbujanje varnosti in predvidljivosti delovnih razmerij, ob tem pa bi se morala dosegati navzgor usmerjena konvergenca med državami članicami in ohranjati prilagodljivost trga dela.

__________________

__________________

33 Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).

33 Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Na ravni Unije bi zato bilo treba določiti minimalne zahteve glede informacij o bistvenih vidikih delovnega razmerja in glede delovnih pogojev, ki se uporabljajo za vse delavce, da se vsem delavcem v Uniji zagotovi ustrezna raven preglednosti in predvidljivosti v zvezi z njihovimi delovnimi pogoji.

(5)  Na ravni Unije bi zato bilo treba okrepiti in določiti minimalne zahteve glede informacij o bistvenih vidikih delovnega razmerja in glede delovnih pogojev, ki se uporabljajo za vse delavce, da se vsem delavcem v Uniji, ne glede na njihov formalni status, zagotovi najvišja možna raven preglednosti in predvidljivosti v zvezi z njihovimi delovnimi pogoji, ob ohranjanju razumne prožnosti nestandardne zaposlitve, s čimer bi ohranili njene prednosti za delavce in delodajalce.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Države članice bi morale biti iz objektivnih razlogov zmožne zagotoviti, da se nekatere določbe iz poglavja III prilagodijo oboroženim silam in policijskim organom ter drugim službam za ukrepanje v sili.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Namen te direktive – spodbujati varnejšo in predvidljivejšo zaposlitev za delavce, hkrati pa zagotavljati prilagodljivost trga dela, dostop do inovacij ter boljše življenjske in delovne pogoje – je mogoče doseči tako, da se vsem delavcem omogoči boljši dostop do informacij o njihovih delovnih pogojih, izboljšajo delovni pogoji, zlasti za delavce, ki so vključeni v nove in atipične oblike dela, učinkoviteje izvaja zakonodaja in poveča preglednost trga dela, hkrati pa prepreči pretirano breme za podjetja vseh velikosti.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Komisija je v skladu s členom 154 Pogodbe opravila dvostopenjsko posvetovanje s socialnimi partnerji o izboljšanju področja uporabe in učinkovitosti Direktive 91/533/EGS ter o razširitvi njenih ciljev, da bi se vključile nove pravice delavcev. Pri tem socialni partnerji niso dosegli soglasja o začetku pogajanj o navedenih vprašanjih. Vendar so rezultati odprtih javnih posvetovanj, ki so se opravila, da bi se pridobila mnenja različnih zainteresiranih strani in državljanov, potrdili, da je treba na tem področju ukrepati na ravni Unije ter posodobiti in prilagoditi obstoječi pravni okvir.

(6)  Komisija je v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) opravila dvostopenjsko posvetovanje s socialnimi partnerji o izboljšanju področja uporabe in učinkovitosti Direktive 91/533/EGS ter o razširitvi njenih ciljev, da bi se določile nove pravice delavcev. Pri tem socialni partnerji niso dosegli soglasja o začetku pogajanj o navedenih vprašanjih. Vendar iz rezultatov odprtih javnih posvetovanj, ki so se opravila, da bi se pridobila mnenja različnih zainteresiranih strani in državljanov, izhaja, da je treba na tem področju nujno ukrepati na ravni Unije ter obstoječi pravni okvir prilagoditi novemu razvoju.

Obrazložitev

Glagol „določiti“ je glede na pravno podlago predloga primernejši kot glagol „vključiti“.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za učinkovitost pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, bi bilo treba posodobiti osebno področje uporabe Direktive 91/533/EGS. Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi vzpostavilo merila za določitev statusa delavca34, ki so primerna za določitev osebnega področja uporabe te direktive. Opredelitev delavca v členu 2(1) temelji na teh merilih. Merila zagotavljajo enotno izvajanje osebnega področja uporabe Direktive, obenem pa nacionalnim organom in sodiščem prepuščajo uporabo glede na specifične okoliščine. Delavci v gospodinjstvu, delavci na zahtevo, priložnostni delavci, delavci na podlagi vrednotnice, platformni delavci, pripravniki in vajenci bi lahko spadali na področje uporabe te direktive, če izpolnjujejo navedena merila.

(7)  Za zagotovitev učinkovitosti pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, bi bilo treba posodobiti osebno področje uporabe Direktive 91/533/EGS. Sodišče Evropske unije (Sodišče) je v svoji sodni praksi vzpostavilo merila za določitev statusa delavca34, ki so primerna za določitev osebnega področja uporabe te direktive.

_________________________________

_________________________________

34 Sodba z dne 3. julija 1986, Deborah Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; sodba z dne 4. decembra 2014 v zadevi FNV Kunsten, C-413/13, in sodba z dne 17. novembra 2016 v zadevi Ruhrlandklinik, C-216/15.

34 Sodba z dne 3. julija 1986, Deborah Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; sodba z dne 4. decembra 2014 v zadevi FNV Kunsten, C-413/13, in sodba z dne 17. novembra 2016 v zadevi Ruhrlandklinik, C-216/15.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Države članice ohranijo pravico, da pojem delavca opredelijo za namene nacionalne zakonodaje in prakse. Države članice bi morale zagotoviti, da vse fizične osebe, ki za določeno obdobje opravljajo storitve za drugo osebo in pod njenim vodstvom v zameno za plačilo, uživajo pravice iz te direktive, če imajo države članice pravico določiti, v kateri obliki se prenese osebno področje veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Samozaposlene osebe, ki ne izpolnjujejo meril iz te direktive, ne spadajo v področje uporabe te direktive.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  Merila Sodišča za določitev statusa delavca zagotavljajo enotno izvajanje osebnega področja uporabe te direktive, obenem pa nacionalnim organom in nacionalnim sodiščem prepuščajo uporabo v specifičnih okoliščinah. Delavci v gospodinjstvu, delavci na zahtevo, priložnostni delavci, delavci na podlagi vrednotnice, platformni delavci, samostojni delavci, pripravniki in vajenci spadajo na področje uporabe te direktive, če izpolnjujejo navedena merila.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Ker je zaradi odstopanj, ki jih države članice uporabljajo na podlagi člena 1 Direktive 91/533/EGS, vse več delavcev izključenih iz področja uporabe navedene direktive, je treba ta odstopanja nadomestiti z možnostjo, da države članice določb Direktive ne uporabijo pri delovnem razmerju za skupno 8 ur ali manj v enomesečnem referenčnem obdobju. Navedeno odstopanje ne vpliva na opredelitev delavca iz člena 2(1).

(8)  Ker je zaradi odstopanj, ki jih države članice uporabljajo na podlagi člena 1 Direktive 91/533/EGS, vse več delavcev izključenih iz področja uporabe navedene direktive, je treba ta odstopanja nadomestiti z možnostjo, da države članice določb Direktive ne uporabijo pri delovnem razmerju za skupno 8 ur ali manj v enomesečnem referenčnem obdobju.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Zaradi nepredvidljivosti dela na zahtevo, vključno s pogodbami o delu brez določenega obsega delovnih ur, se odstopanje 8 ur na mesec ne bi smelo uporabljati pri delovnih razmerjih, pri katerih pred nastopom zaposlitve ni določenega zajamčenega obsega plačanega dela.

črtano

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Funkcije in pristojnosti delodajalca lahko v praksi prevzamejo različne fizične ali pravne osebe. Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da natančneje določijo osebe, ki se štejejo za v celoti ali delno odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da se odločijo, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da določijo posebna pravila, da posameznike v vlogi delodajalcev delavcev v gospodinjstvu izključijo iz obveznosti preučitve zahteve za drugo obliko zaposlitve in odgovora na to zahtevo, zagotovitve obveznega brezplačnega usposabljanja ter kritja v okviru mehanizma pravnih sredstev na podlagi ugodnih domnev v primeru manjkajočih informacij v pisni izjavi.

(10)  Funkcije in pristojnosti delodajalca lahko v praksi prevzamejo različne fizične ali pravne osebe oziroma drugi subjekti. Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da natančneje določijo osebe, ki se štejejo za v celoti ali delno odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da se odločijo, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Državam članicam bi bilo treba po posvetovanju s socialnimi partnerji omogočiti, da posebna pravila glede obveznosti preučitve zahteve za drugo obliko zaposlitve in odgovora na to zahtevo in glede zagotovitve obveznega brezplačnega usposabljanja prilagodijo posameznikom v vlogi delodajalcev delavcev v gospodinjstvu.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da določijo posebna pravila, s katerimi posameznike v vlogi delodajalcev delavcev v gospodinjstvu izvzamejo iz zahtev iz te direktive glede preučitve zahtev za druge oblike zaposlitve in odgovora na te zahteve, zagotovitve obveznega brezplačnega usposabljanja ter zagotovitve mehanizmov pravnih sredstev na podlagi ugodnih domnev v primeru manjkajočih informacij v dokumentaciji, ki jo je treba v skladu s to direktivo predložiti delavcu.

Obrazložitev

Izvzetje je utemeljeno s posebnim položajem delavcev, ki imajo v razmerju do delavcev v gospodinjstvu vlogo delodajalcev.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Z Direktivo 91/533/EGS je bil uveden minimalni seznam bistvenih sestavin, o katerih je delavce treba pisno obvestiti. Zaradi razvoja na trgu dela in zlasti porasta nestandardnih oblik zaposlitve je navedeni seznam treba prilagoditi.

(11)  Z Direktivo 91/533/EGS je bil uveden minimalni seznam bistvenih sestavin, o katerih je delavce treba pisno obvestiti. Zaradi razvoja na trgu dela in zlasti porasta nestandardnih oblik zaposlitve je treba prilagoditi navedeni minimalni seznam bistvenih sestavin, ki ga države članice lahko razširijo.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Informacije o delovnem času bi morale biti usklajene z določbami Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta35 ter vključevati informacije o odmorih, dnevnem počitku, tedenskem počitku in trajanju plačanega dopusta.

(12)  Informacije o delovnem času bi morale biti usklajene z določbami Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta35 ter vključevati informacije o odmorih, dnevnem počitku, tedenskem počitku in trajanju plačanega dopusta, s čimer bi bilo poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev.

__________________

__________________

35 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

35 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Informacije o pripadajočem plačilu za delo bi morale zajemati vse sestavine plačila, vključno s prispevki v denarju ali naravi, ki jih delavec neposredno ali posredno prejema za svoje delo. Zagotavljanje takšnih informacij ne bi smelo posegati v svobodo delodajalcev, da zagotavljajo dodatne sestavine plačila, kot so enkratna plačila. Dejstvo, da sestavine plačila, ki so obvezne na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe, niso bile vključene v navedene informacije, ne bi smel biti vzrok, da se delavcu ne zagotovijo.

(13)  Informacije o pripadajočem plačilu za delo bi morale zajemati vse sestavine plačila, vključno s prispevki v denarju ali naravi, plačilom za nadure, bonusi in drugimi nadomestili, ki jih delavec neposredno ali posredno prejema za svoje delo. Zagotavljanje takšnih informacij ne bi smelo posegati v svobodo delodajalcev, da zagotavljajo dodatne sestavine plačila, kot so enkratna plačila. Dejstvo, da sestavine plačila, ki so obvezne na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe, niso bile vključene v navedene informacije, ne bi smel biti vzrok, da se delavcu ne zagotovijo.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Če zaradi vrste zaposlitve fiksnega urnika dela ni mogoče določiti, bi morali delavci vedeti, kako se bo njihov urnik dela določal, vključno s časovnimi obdobji, v katerih se od njih lahko zahteva opravljanje dela, in minimalnim rokom vnaprejšnjega obvestila, ki bi ga morali prejeti.

(14)  Če zaradi vrste zaposlitve, kot je pogodba za delo na zahtevo ali podobno delovno razmerje, ni mogoče določiti običajnega delovnega dne ali tedna, bi morali delodajalci delavce obvestiti, kako se bodo njihove delovne naloge določale, vključno s časovnimi obdobji, v katerih se od njih lahko zahteva opravljanje dela, in minimalnim rokom za vnaprejšnje obvestilo, ki ga morajo prejeti.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Informacije o sistemih socialne varnosti bi morale po potrebi zajemati nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, materinska in enakovredna nadomestila, starševska nadomestila, očetovska nadomestila, starostne pokojnine, invalidske pokojnine, vdovske in družinske pokojnine, nadomestila za brezposelnost, predčasne pokojnine ali družinske prejemke. Informacije o zaščiti, povezani s socialno varnostjo, ki jo zagotavlja delodajalec, bi morale po potrebi vključevati kritje v okviru sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v smislu Direktive Sveta 98/49/ES in Direktive 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

(15)  Informacije o sistemih socialne varnosti bi morale zajemati informacije o nosilcih socialne varnosti, ki so prejemniki, in dokazilo o registraciji pri organih socialne varnosti, kadar je za to odgovoren delodajalec. Po potrebi bi morale zajemati informacije o nadomestilih za odsotnost z dela zaradi bolezni, materinskih in enakovrednih nadomestilih, starševskih nadomestilih, očetovskih nadomestilih, starostnih pokojninah, invalidskih pokojninah, vdovskih in družinskih pokojninah, nadomestilih za brezposelnost, predčasnih pokojninah, družinskih prejemkih ali prejemkih za nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Informacije o zaščiti, povezani s socialno varnostjo, ki jo zagotavlja delodajalec, bi morale po potrebi vključevati kritje v okviru sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v smislu Direktive Sveta 98/49/ES in Direktive 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

__________________

__________________

36 Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 209, 25.7.1998, str. 46).

36 Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 209, 25.7.1998, str. 46).

37 Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (UL L 128, 30.4.2014, str. 1).

37 Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (UL L 128, 30.4.2014, str. 1).

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Delavci bi morali imeti pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zadevne informacije bi torej morali prejeti najpozneje prvi dan zaposlitve.

(16)  Delavci bi morali imeti pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno v papirni ali elektronski obliki obveščeni o svojih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Osnovne informacije bi torej morali pisno prejeti najpozneje prvi dan začetka delovnega razmerja. Za mikropodjetja bi moralo biti mogoče podaljšati rok za predložitev osnovnih informacij na največ sedem dni. Iste informacije se zagotovijo ustno prvi dan delovnega razmerja. Ti roki ne smejo biti daljši od trajanja pogodbe.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Za pomoč delodajalcem pri zagotavljanju pravočasnih informacij bi morale države članice poskrbeti za razpoložljivost predlog na nacionalni ravni, vključno z relevantnimi in dovolj celovitimi informacijami o pravnem okviru, ki se uporablja. Nacionalni organi in socialni partnerji lahko te predloge nadalje razvijejo na sektorski ali lokalni ravni.

(17)  Za pomoč delodajalcem pri zagotavljanju pravočasnih informacij bi morale države članice poskrbeti za razpoložljivost predlog na nacionalni ravni, vključno z relevantnimi in dovolj celovitimi informacijami o pravnem okviru, ki se uporablja. Te predloge bi bilo treba nadalje razviti po posvetovanju s socialnimi partnerji.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Delavci, ki so napoteni ali poslani v tujino, bi morali prejeti dodatne informacije, ki ustrezajo njihovim okoliščinam. Pri zaporednih delovnih nalogah v več državah članicah ali tretjih državah, na primer pri mednarodnem cestnem prometu, se naveden informacije lahko združijo za več nalog pred prvim odhodom in v primeru spremembe naknadno spremenijo. Kadar se štejejo za napotene delavce v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES38, bi morali biti obveščeni tudi o enotnem nacionalnem spletnem mestu, razvitem s strani države članice gostiteljice, kjer bodo našli relevantne informacije o delovnih pogojih, ki se uporabljajo za njihove okoliščine. Razen če države članice določijo drugače, se te obveznosti uporabljajo, če obdobje dela v tujini traja več kot štiri zaporedne tedne.

(18)  Delavci, ki so napoteni ali poslani v tujino, bi morali prejeti dodatne informacije, ki ustrezajo njihovim okoliščinam. Pri zaporednih delovnih nalogah v več državah članicah ali tretjih državah, se navedene informacije lahko združijo za več nalog pred prvim odhodom in v primeru spremembe naknadno spremenijo. Kadar se štejejo za napotene delavce v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES38 ali drugih sektorskih pravil, bi morali biti obveščeni tudi o enotnem nacionalnem spletnem mestu, razvitem s strani države članice gostiteljice, kjer bodo našli relevantne informacije o delovnih pogojih, ki se uporabljajo za njihove okoliščine. Razen če zakonodaja države članice, ki ureja delovno razmerje, določa drugače, se te obveznosti uporabljajo, če obdobje dela v tujini traja več kot štiri zaporedne tedne.

__________________

__________________

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Poskusna doba delodajalcem omogoča, da preverijo, ali so delavci primerni za delovno mesto, na katero so bili zaposleni, pri čemer jim zagotavljajo podporo in usposabljanje. V poskusni dobi je varstvo pred odpovedjo lahko zmanjšano. Vstopa na trg dela ali prehoda na novo delovno mesto ne bi smela spremljati dolga negotovost. Kot določa evropski steber socialnih pravic, poskusne dobe torej ne bi smele trajati nerazumno dolgo. Precejšnje število držav članic je splošno najdaljše trajanje poskusne dobe določilo med tremi in šestimi meseci, kar bi se moralo šteti za razumno. Poskusna doba je lahko daljša od šestih mesecev, kadar to upravičuje vrsta zaposlitve, na primer pri vodstvenih položajih, ali kadar je to v interesu delavca, na primer v primeru dolge bolezni ali v okviru posebnih ukrepov za spodbujanje stalnih zaposlitev, zlasti za mlade delavce.

(19)  Poskusna doba delodajalcem omogoča, da preverijo, ali so delavci primerni za delovno mesto, na katero so bili zaposleni, pri čemer jim zagotavljajo podporo in usposabljanje. Poskusna doba delavcem omogoča, da preverijo, ali delo ustreza njihovim pričakovanjem, spretnostim in sposobnostim. V poskusni dobi je varstvo pred odpovedjo lahko zmanjšano. Vstopa na trg dela ali prehoda na novo delovno mesto ne bi smela spremljati dolga negotovost. Kot določa evropski steber socialnih pravic, poskusne dobe torej ne bi smele trajati nerazumno dolgo. Precejšnje število držav članic je splošno najdaljše trajanje poskusne dobe določilo med tremi in šestimi meseci, kar bi se moralo šteti za razumno. Poskusna doba je lahko izjemoma daljša od šestih mesecev, kadar to upravičuje vrsta zaposlitve, na primer pri vodstvenih položajih, kadar države članice ne povežejo zaščite zaposlitve, vključno z zaščito pred odpustitvijo in odpovedjo iz poslovnega razloga, s poskusno dobo, ali v okviru posebnih ukrepov za spodbujanje stalnih zaposlitev, vendar nikakor ne bi smela presegati devetih mesecev. Države članice bi morale omogočiti podaljšanje poskusne dobe na podlagi prvotnega sporazuma med delavcem in delodajalcem, če je bil delavec neprekinjeno odsoten zaradi dolge bolezni ali daljšega dopusta, da lahko dokaže, da so njegova znanja in spretnosti v skladu z zahtevanimi nalogami in da delodajalec lahko preveri ustreznost delavca za te naloge. Poskusne dobe nikakor ne bi smelo biti mogoče podaljšati enostransko.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Delodajalci delavcem ne bi smeli prepovedati zaposlitve z drugimi delodajalci, ne glede na čas , ki jim je bil zanje namenjen, v okviru omejitev iz Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta.39. Nezdružljivost, ki se razume kot omejitev zaposlitve za posebne kategorije delodajalcev , je lahko potrebna iz objektivnih razlogov, kot sta varovanje poslovnih skrivnosti ali preprečevanje navzkrižja interesov.

(20)  Delodajalci delavcem ne bi smeli prepovedati ali jim preprečiti zaposlitve pri drugih delodajalcih zunaj časa opravljanja dela zanje ali jih zato kaznovati. Države članice bi morale zagotoviti, da takšne druge zaposlitve spadajo v okvir omejitev iz Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta39. Državam članicam bi bilo treba po posvetovanju s socialnimi partnerji omogočiti, da določijo pogoje za uporabo omejitev nezdružljivosti, ki jih je treba razumeti kot omejitve opravljanja dela za specifične kategorije delodajalcev iz objektivnih razlogov, kot so zdravje in varnost delavca, varovanje poslovne tajnosti delodajalca, celovitost javne službe ali preprečevanje navzkrižij interesov.

__________________

__________________

39 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

39 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Delavci, katerih urnik dela je večinoma spremenljiv, bi morali imeti koristi od minimalne predvidljivosti dela, kadar urnik dela večinoma določa delodajalec, bodisi neposredno – na primer tako, da dodeljuje delovne naloge – bodisi posredno – na primer tako, da od delavca zahteva, da odgovarja na zahteve strank.

(21)  Delavci s pogodbami na zahtevo ali podobnimi oblikami delovnih razmerij, v skladu s katerimi je urnik dela v celoti ali večinoma spremenljiv, bi morali imeti koristi od minimalne ravni stabilnosti in predvidljivosti dela.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Razumen minimalni rok vnaprejšnjega obvestila, ki se razume kot časovno obdobje med trenutkom, ko je delavec obveščen o novi delovni nalogi, in trenutkom, ko se naloga začne, je še ena potrebna sestavina predvidljivosti dela v delovnih razmerjih, pri katerih je urnik dela spremenljiv ali ga večinoma določa delodajalec. Ob zagotavljanju ustreznega varstva delavcev se lahko dolžina roka vnaprejšnjega obvestila spreminja v skladu s potrebami sektorjev. Uporablja se brez poseganja v Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta40.

(23)  Razumen minimalni rok vnaprejšnjega obvestila, ki se razume kot časovno obdobje med trenutkom, ko je delavec obveščen o novi delovni nalogi, in trenutkom, ko se naloga začne, je še ena potrebna sestavina predvidljivosti dela v delovnih razmerjih, pri katerih je urnik dela nepredvidljiv. Ob zagotavljanju ustreznega varstva delavcev se lahko dolžina roka vnaprejšnjega obvestila spreminja v skladu s potrebami in prakso posameznih sektorjev. Uporablja se brez poseganja v Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta40.

__________________

__________________

40 Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

40 Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Delavci bi morali imeti možnost, da delovno nalogo brez škodljivih posledic odklonijo, če naj bi se ta opravljala zunaj referenčnih ur in dni ali če delavec o njej ni bil obveščen v minimalnem roku vnaprejšnjega obvestila. Delavci bi morali imeti prav tako možnost, da delovno nalogo sprejmejo, če tako želijo.

(24)  Delavci bi morali imeti možnost, da delovno nalogo brez škodljivih posledic odklonijo, če naj bi se ta opravljala zunaj referenčnih ur in dni ali če delavec o njej ni bil obveščen v minimalnem roku vnaprejšnjega obvestila. Delavci bi morali imeti prav tako možnost, da delovno nalogo sprejmejo, če tako želijo. Če delavec, potem ko sprejme delovno nalogo, dela ne more končati, ker ga delodajalec odpove, delavec pa ni odgovoren, bi moral delavec ohraniti pravico do plačila za delovno nalogo.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  Kadar niso vzpostavljeni pravni ukrepi za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz uporabe pogodb za delo na zahtevo in podobnih oblik dela, bi morale države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji na način, ki upošteva potrebe posameznih sektorjev in/ali kategorij delavcev, uvesti ukrepe za zagotovitev večje predvidljivosti za pogodbe za delo na zahtevo ali podobne oblike delovnih razmerij.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 24 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24b)  Države članice bi morale zagotoviti, da delodajalci, ki redno uporabljajo spremenljive urnike dela in spremenljive referenčne ure/dni, zadevne informacije na zahtevo sporočijo pristojnim organom. Prav tako bi morale zagotoviti, da se po določenem obdobju trajanja delovnega razmerja, za katero se določeno povprečje števila ur šteje za običajno, te ure štejejo za minimalno zajamčeno število plačanih ur.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Spodbujati bi bilo treba prehod na varnejše oblike zaposlitve, kadar imajo delodajalci možnost delavcem z nestandardnimi oblikami zaposlitve ponuditi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas ali za nedoločen čas. Delavcem bi moralo biti omogočeno zahtevati drugo, predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo, ter od delodajalca prejeti pisni odgovor, ki upošteva potrebe delodajalca in delavca.

(25)  V skladu z načeli, zapisanih v evropskem stebru socialnih pravic, bi bilo treba spodbujati prehod na varnejše oblike zaposlitve, kadar imajo delodajalci možnost delavcem z nestandardnimi oblikami zaposlitve ponuditi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas ali za nedoločen čas. Delavcem bi moralo biti omogočeno zahtevati drugo, predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo, ter od delodajalca prejeti ustreznoutemeljen pisni odgovor, ki upošteva potrebe in možnosti delodajalca in delavca.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Delavci, vključno z delavci na daljšem dopustu, bi morali biti obveščeni o vsakem notranjem napredovanju in/ali prostem delovnem mestu, ki je na voljo v podjetju ali ustanovi, da bi jih spodbudili k napredovanju na njihovi poklicni poti.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25b)  Ta direktiva dopolnjuje direktive Sveta 97/81/ES, 1999/70/ES in 2008/104/ES v zvezi s prehajanjem z ene oblike zaposlitve na drugo.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Kadar morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, je pomembno zagotoviti, da se tako usposabljanje zagotovi za vse enako, vključno s tistimi z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Stroški takega usposabljanja ne bi smeli biti zaračunani delavcu niti zadržani ali odtegnjeni od njegovega plačila za delo.

(26)  Kadar se morajo delavci zaradi zahtev delodajalcev, zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, kolektivnih pogodb ali notranjih pravil usposabljati, da lahko opravljajo delo, za katero so zaposleni, je pomembno zagotoviti, da se tako usposabljanje zagotovi za vse enako, vključno s tistimi z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Stroški takega usposabljanja ne bi smeli biti zaračunani delavcu niti zadržani ali odtegnjeni od njegovega plačila za delo. Usposabljanje bi moralo, razen v primerih, ko so podani utemeljeni razlogi, potekati med delovnim časom. Delavci bi morali biti še naprej upravičeni do plačila med usposabljanjem. Ta obveznost se ne nanaša na poklicno usposabljanje ali usposabljanje, ki je potrebno, da delavci pridobijo, ohranijo ali podaljšajo poklicne kvalifikacije, če zakonodaja, kolektivna pogodba ali notranja pravila od delodajalca ne zahtevajo, da to usposabljanje zagotovi.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a)  Socialni partnerji so najprimernejši za iskanje rešitev, ki ustrezajo potrebam tako delodajalcev kot delavcev, zato bi jim bilo treba zagotoviti pomembno vlogo pri izvajanju te direktive.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Socialni partnerji lahko presodijo, da so v specifičnih sektorjih ali okoliščinah za doseganje namena te direktive primernejše določbe, ki se razlikujejo od minimalnih standardov iz Poglavja III te direktive. Države članice bi zato morale imeti možnost, da socialnim partnerjem dovolijo sklepanje kolektivnih pogodb, s katerimi spremenijo določbe iz navedenega poglavja, če se pri tem splošna raven varstva delavcev ne zniža.

(27)  Socialni partnerji lahko presodijo, da se lahko v specifičnih sektorjih ali okoliščinah prilagodijo, dopolnijo ali izboljšajo druge določbe, če so v skladu s Poglavjem III te direktive primernejše za doseganje namena te direktive. Države članice bi zato morale spodbujati socialne partnerje pri sklepanju kolektivnih pogodb, s katerimi se uporabijo določbe iz navedenega poglavja, ali ohraniti obstoječe pogodbe, če se pri tem ohrani splošno varstvo delavcev in se izpolnijo minimalne zahteve iz te direktive.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  V državah članicah z visoko stopnjo organiziranosti delavcev in delodajalcev in kjer so socialni partnerji kot predstavniki delavcev in delodajalcev primarno odgovorni za urejanje delovnih pogojev na trgu dela, bi morali imeti socialni partnerji polno pristojnost v zvezi z možnostjo sklepanja kolektivnih pogodb.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Rezultati posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic so pokazali, da je treba za večjo učinkovitost delovnega prava Unije okrepiti njegovo izvrševanje. Ocena Direktive 91/533/EGS v okviru programa REFIT je potrdila, da bi okrepljeni mehanizmi izvrševanja lahko povečali njeno učinkovitost. Pokazala je, da so sistemi pravnih sredstev, ki temeljijo zgolj na odškodninskih zahtevkih, manj učinkoviti od sistemov, ki za delodajalce, ki ne izdajo pisnih izjav, predvidevajo tudi sankcije (na primer pavšalne zneske ali odvzem dovoljenj). Pri oceni se je potrdilo tudi, da zaposleni med delovnim razmerjem pravna sredstva uporabljajo le redko, kar ogroža cilj predložitve pisne izjave, da so delavci obveščeni o bistvenih sestavinah svojega delovnega razmerja. Zato je treba uvesti določbe o izvrševanju, ki zagotavljajo uporabo bodisi ugodnih domnev, kadar informacije o delovnem razmerju niso predložene, bodisi upravnega postopka, po katerem se od delodajalca lahko zahteva, da predloži manjkajoče informacije, in se mu naloži sankcija, če tega ne naredi. Za navedeno pravno sredstvo bi moral veljati postopek, po katerem je delodajalec obveščen o manjkajočih informacijah in ima na voljo 15 dni za predložitev popolnih in pravilnih informacij.

(28)  Rezultati posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic so pokazali, da je treba za večjo učinkovitost delovnega prava Unije okrepiti njegovo izvrševanje. Ocena Direktive 91/533/EGS, opravljena v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov REFIT41, ki ga izvaja Komisija, je potrdila, da bi okrepljeni mehanizmi izvrševanja lahko povečali učinkovitost delovnega prava Unije. Pokazala je, da so sistemi pravnih sredstev, ki temeljijo zgolj na odškodninskih zahtevkih, manj učinkoviti od sistemov, ki za delodajalce, ki ne izdajo pisnih izjav, predvidevajo tudi sankcije (na primer pavšalne zneske ali odvzem dovoljenj). Pri oceni se je potrdilo tudi, da zaposleni med delovnim razmerjem pravna sredstva uporabljajo le redko, kar ogroža cilj predložitve pisne izjave, tj. zagotoviti, da so delavci obveščeni o bistvenih sestavinah svojega delovnega razmerja. Zato je treba uvesti določbe o izvrševanju, ki zagotavljajo uporabo bodisi ugodnih domnev, kadar informacije o delovnem razmerju niso predložene, ter postopka, po katerem se od delodajalca zahteva, da predloži manjkajoče informacije, in se mu lahko naloži sankcija, če tega ne naredi. Če teh informacij ni, bi lahko takšne ugodne domneve zajemale domnevo, da ima delavec delovno razmerje za nedoločen čas, da poskusne dobe ni ali da ima delavec delovno mesto za polni delovni čas. Za navedeno pravno sredstvo bi moral veljati postopek, po katerem delavec ali tretja stran, kot je predstavnik delavca ali drug pristojni subjekt ali organ, delodajalca obvesti o manjkajočih informacijah, delodajalec pa ima na voljo 15 dni za predložitev popolnih in pravilnih informacij.

__________________

__________________

41 SWD(2017)0205, str. 26.

41 SWD(2017)0205, str. 26.

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(33a)  Ker je za Evropejce pomembno, da se pravila Unije dejansko izvajajo, je potreben stabilen, učinkovit in delujoč sistem, ki bo zagotavljal, da bodo države članice v celoti uporabljale, izvajale in izvrševale pravo Unije ter zagotavljale ustrezna pravna sredstva. Sistem bi moral biti v korist zlasti delavcem, ki so bili kolektivno odpuščeni. Zato bi morale države članice sindikatom omogočiti zastopniške tožbe, katerih namen je zaščita kolektivnih interesov delavcev.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve obveznosti iz te direktive.

(34)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve obveznosti iz te direktive, po potrebi vključno z globami. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti ustrezne in sorazmerne odškodnine. Denarne kazni bi bilo treba povečati glede na število kršitev delodajalca ali dolžino zamude pri posredovanju dokumentov delavcu.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34a)  Države članice bi morale delavcem zagotoviti dostop do socialne zaščite ne glede na vrsto delovnega razmerja.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34b)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo delavci s popolnoma ali večinoma spremenljivimi urniki dela in spremenljivimi referenčnimi urami/dnevi dostop do varovanja varnosti in zdravja.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Ta direktiva določa minimalne zahteve in ne posega v pravico držav članic, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše določbe. Pravice, pridobljene na podlagi obstoječega pravnega okvira, bi se morale uporabljati še naprej, razen če se s to direktivo uvedejo ugodnejše določbe. Izvajanja te direktive ni mogoče uporabiti za zmanjšanje obstoječih pravic iz obstoječe nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije na tem področju in ne more biti veljavna podlaga za znižanje splošne ravni varstva, ki se delavcem zagotavlja na področju, ki ga zajema ta direktiva.

(36)  Ta direktiva določa minimalne zahteve in ne posega v pravico držav članic, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše določbe. Pravice, pridobljene na podlagi obstoječega pravnega okvira, bi se morale uporabljati še naprej, razen če se s to direktivo uvedejo ugodnejše določbe. Izvajanja te direktive ni mogoče uporabiti za zmanjšanje obstoječih pravic iz obstoječe nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije na tem področju in ne more biti veljavna podlaga za znižanje splošne ravni varstva, ki se delavcem zagotavlja na področju, ki ga zajema ta direktiva. Države članice bi morale preprečiti uvedbo pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ali podobnih pogodb o zaposlitvi.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Države članice bi se morale pri izvajanju te direktive izogibati uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Države članice so zato pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na mala in srednja podjetja, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo.

(37)  Države članice bi se morale pri izvajanju te direktive izogibati uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj mikro, malih in srednjih podjetij, katerih pomen je opredeljen v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 20031a ali v katerem koli poznejšem aktu, ki nadomešča navedeno priporočilo. Države članice so zato pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na mala in srednja podjetja, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo.

 

__________________

 

1a UL L 124, 20.05.2003, str. 36.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Države članice lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupajo izvajanje te direktive, če države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi lahko kadar koli zagotovijo rezultate, ki naj bi jih ta direktiva dosegla.

(38)  Države članice bi morale v izvajanje te direktive vključiti socialne partnerje in jim zagotoviti vsa potrebna sredstva za učinkovito sodelovanje.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(38a)  Države članice bi morale zagotoviti, da bodo nacionalne delovne inšpekcije izvrševale to direktivo. Da bi se izvrševanje olajšalo, bi bilo treba tem organom zagotoviti usklajevanje na ravni Unije in posebno usposabljanje.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Namen te direktive je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem varnejše in predvidljivejše zaposlitve ob hkratnem zagotavljanju prilagodljivosti trga dela.

1.  Namen te direktive je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem varnejše in preglednejše zaposlitve ob hkratnem zagotavljanju prilagodljivosti trga dela.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ta direktiva določa minimalne pravice, ki se uporabljajo za vse delavce v Uniji.

2.  Ta direktiva določa minimalne pravice, ki se uporabljajo za vse delavce v Uniji. Te pravice se uporabljajo za fizično osebo, ki za določeno obdobje proti plačilu opravlja storitve za drugo osebo in pod njenim vodstvom ter je od slednje odvisna in ji podrejena. Osebe, ki ne izpolnjujejo teh meril, ne spadajo v področje uporabe te direktive. Države članice zagotovijo, da lahko vse osebe, za katere se uporablja ta direktiva, dejansko uporabljajo te minimalne pravice v okviru nacionalne zakonodaje ali prakse, vključno s kolektivnimi pogodbami.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Samozaposlene osebe, ki ne izpolnjujejo meril iz te direktive, ne spadajo v področje uporabe te direktive.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice se lahko odločijo, da se obveznosti iz te direktive ne uporabljajo za delavce, ki so v delovnem razmerju za skupno 8 ur ali manj v enomesečnem referenčnem obdobju. V navedeno osemurno obdobje se všteva čas dela pri vseh delodajalcih, ki tvorijo isto podjetje, skupino ali subjekt oziroma takemu podjetju, skupini ali subjektu pripadajo.

črtano

Obrazložitev

Vsi delavci bi morali uživati enake pravice.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice lahko določijo, katere osebe so odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Odločijo se lahko tudi, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Ta odstavek ne posega v Direktivo 2008/104/ES.

5.  Države članice lahko po posvetovanju s socialnimi partnerji določijo, katere osebe so odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Odločijo se lahko tudi, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Ta odstavek ne posega v Direktivo 2008/104/ES.

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Države članice lahko, če je primerno, iz objektivnih razlogov in po posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo, da se nekatere določbe iz Poglavja III po potrebi uporabijo za oborožene sile in policijske organe ter druge službe za ukrepanje v sili.

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice se lahko odločijo, da se obveznosti iz členov 10 in 11 ter člena 14(a) ne uporabljajo za fizične osebe, ki pripadajo gospodinjstvu, v katerem se delo zanj opravlja.

6.  Države članice se lahko po posvetovanju s socialnimi partnerji odločijo, da se obveznosti iz členov 10 in 11 ter člena 14(a) prilagodijo za osebe v vlogi delodajalcev v gospodinjstvu, v katerem se delo zanj opravlja.

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2

Člen 2

Opredelitev pojmov

Opredelitev pojmov

1.  V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „delavec“ pomeni fizično osebo, ki za določeno časovno obdobje proti plačilu opravlja storitve za drugo osebo in pod njenim vodstvom;

 

(b)  „delodajalec“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno stranke v delovnem razmerju z delavcem;

 

(c)  „delovno razmerje“ pomeni delovno razmerje med delavci in delodajalci v skladu z zgornjo opredelitvijo;

(a)  „delovno razmerje“ pomeni delovno razmerje med delavci in delodajalci;

(d)  „urnik dela“ pomeni urnik z opredeljenimi urami in dnevi, ko se opravljanje dela začne in konča;

(b)  „urnik dela“ pomeni urnik z opredeljenimi urami in dnevi, ko se opravljanje dela začne in konča;

(e)  „referenčne ure in dnevi“ pomeni časovna obdobja v opredeljenih dnevih, v katerih lahko poteka delo na zahtevo delodajalca.

(c)  „referenčne ure in dnevi“ pomeni časovna obdobja v opredeljenih dnevih, v katerih lahko poteka delo.

2.  V tej direktivi pojmi „mikropodjetje“, „malo podjetje“ in „srednje podjetje“ pomenijo isto kot v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij43 ali v katerem koli poznejšem aktu, ki nadomešča navedeno priporočilo.

2.  V tej direktivi pojmi „mikropodjetje“, „malo podjetje“ in „srednje podjetje“ pomenijo isto kot v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij43 ali v katerem koli poznejšem aktu, ki nadomešča navedeno priporočilo.

________________________________

__________________________________

43 UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

43 UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 2a

 

Zagotavljanje informacij

 

Delodajalec vsakemu delavcu zagotovi informacije, ki se zahtevajo v skladu s to direktivo, pisno na papirju ali v elektronski obliki, pod pogojem, da so dostopne delavcu, da delavec potrdi prejem ter da se lahko shranijo in natisnejo.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da se od delodajalcev zahteva, da delavcem zagotovijo informacije o bistvenih vidikih delovnega razmerja.

1.  Države članice zagotovijo, da se od delodajalcev zahteva, da delavcem zagotovijo informacije o bistvenih vidikih delovnega razmerja, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi.

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo:

2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo vsaj naslednje podatke:

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  identiteto strank v delovnem razmerju;

(a)  identiteto strank v delovnem razmerju, ki vključuje vsaj njihova polna imena, naslove in po potrebi pravne zastopnike;

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  kraj opravljanja dela; kadar ni stalnega ali glavnega kraja opravljanja dela, načelo, da je delavec zaposlen na različnih krajih ali lahko samo določi kraj opravljanja dela, in statutarni sedež ali po potrebi sedež delodajalca;

(b)  kraj opravljanja dela; kadar ni stalnega ali glavnega kraja opravljanja dela, načelo, da je delavec zaposlen na različnih krajih ali lahko samo določi kraj opravljanja dela, in statutarni sedež ali po potrebi sedež delodajalca; kadar zaposleni dela na različnih krajih, ukrepe in ureditve, ki delavcu omogočajo, da pride do različnih krajev dela, postopek in obvestilo;

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  v primeru delovnega razmerja za določen čas, datum prenehanja ali predvideni čas trajanja tega razmerja;

(e)  v primeru delovnega razmerja za določen čas, datum prenehanja ali predvideni čas trajanja tega razmerja, in v primeru delavcev, zaposlenih pri agencijah za začasno delo, ime podjetja uporabnika;

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  morebitno pravico do usposabljanja, ki ga zagotovi delodajalec;

(g)  morebitno pravico do usposabljanja, ki jo mora delodajalec zagotoviti v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ter ustreznimi kolektivnimi pogodbami ali v skladu s svojo splošno politiko usposabljanja;

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  trajanje plačanega dopusta, do katerega je delavec upravičen, ali, kadar tega ob zagotavljanju informacij ni mogoče določiti, postopke za dodeljevanje in določanje takega dopusta;

(h)  trajanje plačanega dopusta, do katerega je delavec upravičen, ali, kadar tega ob zagotavljanju informacij ni mogoče določiti, postopke za dodeljevanje in določanje pravice do dopusta;

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  postopek, vključno z dolžino odpovednega roka, ki ga morata delodajalec in delavec upoštevati, če delovno razmerje preneha, ali kadar dolžine odpovednega roka v trenutku zagotavljanja informacij ni mogoče določiti, način določanja takega odpovednega roka;

(i)  postopek, vključno z dolžino odpovednih rokov, ki ga morata delodajalec in delavec upoštevati, če delovno razmerje preneha, ali kadar dolžine odpovednih rokov v trenutku zagotavljanja informacij ni mogoče določiti, način določanja takih odpovednih rokov ter formalnih zahtev glede obvestila o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in roka za vložitev tožbe za varstvo pred odpovedjo;

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  začetni osnovni znesek, morebitne druge sestavine, pogostost in način izplačevanja plačila za delo, do katerega je delavec upravičen;

(j)  začetni osnovni znesek, morebitne druge sestavine, navedene ločeno, kot so bonusi, plačila za nadure, plačila v naravi in druga nadomestila, pogostost in način izplačevanja plačila za delo, do katerega je delavec upravičen;

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(k)  če je urnik dela v celoti ali večinoma nespremenljiv, dolžino delavčevega običajnega delovnega dne ali tedna ter morebitne ureditve nadurnega dela in pripadajočega plačila;

(k)  dolžino delavčevega običajnega delovnega dne ali tedna in po možnosti ureditve dela zunaj običajnega delovnega dne ali tedna, vključno z ureditvami o spremembah izmen in nadurnim delom, ter razumno vnaprejšnje obvestilo o takšnem delu in plačilo zanj;

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka l – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(l)  če je urnik dela v celoti ali večinoma spremenljiv, načelo, da je urnik dela spremenljiv, obseg zajamčenih plačanih delovnih ur, plačilo za delo, opravljeno poleg zajamčenih ur, in če urnik dela v celoti ali večinoma določa delodajalec:

(l)  če je urnik delavca v celoti ali večinoma spremenljiv, delodajalec delavca obvesti o:

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka l – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  načelo, da je urnik dela spremenljiv, število zajamčenih plačani h ur in plačilo za delo, opravljeno poleg zajamčenih ur;

 

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka l – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  minimalni rok vnaprejšnjega obvestila, ki ga delavec prejme pred začetkom delovne naloge;

(ii)  minimalni rok vnaprejšnjega obvestila, ki ga delavec prejme pred začetkom delovne naloge in rok, v katerem lahko delodajalec navedeno delovno nalogo prekliče po tem, ko jo je delavec sprejel;

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m)  morebitne kolektivne pogodbe, ki urejajo delovne pogoje delavca; v primeru kolektivnih pogodb, sklenjenih zunaj podjetja s strani posebnih skupnih organov ali institucij, ime pristojnega organa ali skupne institucije, v okviru katere so bile pogodbe sklenjene;

(m)  morebitne kolektivne pogodbe, ki urejajo delovne pogoje delavca; v primeru kolektivnih pogodb, sklenjenih zunaj podjetja s strani posebnih skupnih organov ali institucij, ime pristojnega organa ali skupne institucije, v okviru katere so bile pogodbe sklenjene, in morebitna razmejitvena obdobja;

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka m a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ma)  kontaktne podatke predstavnikov delavcev in/ali predstavnikov sindikatov;

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(na)  dokazilo o registraciji pri nosilcih socialne varnosti iz točke (n), kadar je za to odgovoren delodajalec.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Informacije iz odstavka 2(f) do (k) in (n) so lahko, kjer je to primerno, podane v obliki sklica na zakone in druge predpise ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke.

3.  Informacije iz odstavka 2(f) do (k) in (n) se lahko, kjer je to primerno, dopolnijo s sklicem na zakone in druge predpise ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke.

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice zagotovijo, da pripravniki prejmejo vse potrebne informacije v zvezi s svojimi pripravništvi in načrtom dela, vključno z urnikom dela in trajanjem pripravništva, celotnim plačilom in, kjer je ustrezno, dodatki k plači, navedbo pravic in dolžnosti ter kompetenc mentorja, ki jim je dodeljen v okviru pripravništva, ter cilji in metodami za merjenje napredka.

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji po potrebi določijo minimalni razumni rok vnaprejšnjega obvestila, ki ga delavec prejme pred začetkom delovne naloge, iz odstavka 2(l).

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Informacije iz člena 3(2) se delavcu zagotovijo individualno v obliki dokumenta najpozneje prvi dan delovnega razmerja. Navedeni dokument se lahko zagotovi in posreduje elektronsko, če je za delavca enostavno dostopen ter ga je mogoče shraniti in natisniti.

1.  Informacije iz točk (a) do (f) in (i) do (l) ter (na) člena 3(2) se delavcu zagotovijo individualno v pisni obliki najpozneje prvi dan delovnega razmerja.

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Druge informacije iz člena 3(2) se delavcu zagotovijo v pisni obliki v sedmih delovnih dneh od začetka delovnega razmerja.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.  Rok iz odstavka 1a ne sme biti daljši od trajanja pogodbe.

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice pripravijo predloge in modele za dokument iz odstavka 1 ter jih dajo na voljo delavcem in delodajalcem, in sicer tudi tako, da je do njih mogoče dostopati prek enotnega uradnega nacionalnega spletnega mesta in na druge ustrezne načine.

2.  Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji pripravijo predloge in modele za dokument iz odstavka 1 ter jih dajo na voljo delavcem in delodajalcem, in sicer tudi tako, da je do njih mogoče dostopati prek enotnega uradnega nacionalnega spletnega mesta in na druge ustrezne načine.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o zakonih in drugih predpisih ali kolektivnih pogodbah, ki urejajo veljavni pravni okvir, o katerih morajo delodajalci obvestiti delavce, vsesplošno in brezplačno na voljo na jasen, pregleden, celovit in enostavno dostopen način, na daljavo in z elektronskimi sredstvi, vključno prek obstoječih spletnih portalov, namenjenih državljanom in podjetjem Unije.

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o zakonih in drugih predpisih ali splošno veljavnih kolektivnih pogodbah, ki urejajo veljavni pravni okvir, o katerih morajo delodajalci obvestiti delavce, vsesplošno in brezplačno na voljo na jasen, pregleden, celovit in enostavno dostopen način, na daljavo in z elektronskimi sredstvi, vključno prek obstoječih spletnih portalov, namenjenih državljanom, sindikatom in podjetjem Unije.

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Spremembe, ki izražajo le spremembo zakonov ali drugih predpisov ali kolektivnih pogodb ali sporazumov sveta delavcev, so lahko podane v obliki sklica na najnovejšo različico.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dodatne informacije za delavce, ki so napoteni ali poslani v tujino

Dodatne informacije za delavce, ki so poslani v tujino

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar se od delavca zahteva opravljanje dela v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica, v kateri delavec običajno dela, države članice zagotovijo, da se mu dokument iz člena 4(1) zagotovi pred odhodom in da zajema vsaj naslednje dodatne informacije:

1.  Kadar se od delavca zahteva opravljanje dela v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica, v kateri delavec običajno dela, delodajalec zagotovi, da se mu dokument iz člena 4(1) zagotovi pred odhodom in da zajema vsaj naslednje dodatne informacije:

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  državo ali države, kjer naj bi se delo v tujini opravljalo, in njegovo trajanje;

(a)  državo ali države ter kraj ali kraje, kjer naj bi se delo v tujini opravljalo, in njegovo predvideno trajanje;

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  kjer je primerno, prejemke v denarju ali naravi, vezane na delovne naloge, kar v primeru napotenih delavcev v smislu Direktive 96/71/ES zajema posebne dodatke, ki sodijo k napotitvi, in ureditve za povračilo potnih stroškov in stroškov za nastanitev in hrano;

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  kjer je primerno, pogoje, ki urejajo vrnitev delavca v izvorno državo.

(d)  pogoje, ki urejajo vrnitev delavca v izvorno državo.

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Informacije iz odstavkov 1(b) in 2(a) so lahko, kjer je to primerno, podane v obliki sklica na zakone in druge predpise ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke.

3.  Informacije iz odstavkov 1(b) in 2(a) so lahko, kjer je to primerno, podane v obliki sklica na posebne določbe zakonov in drugih predpisov ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke, če so te kolektivne pogodbe za delavca preprosto dostopne.

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Razen če države članice določijo drugače, se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, če posamezno obdobje dela zunaj države članice, v kateri delavec običajno dela, traja štiri zaporedne teden ali manj.

4.  Razen če zakonodaja držav članic, ki ureja pogodbe o zaposlitvi, določa drugače, se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, če posamezno obdobje dela zunaj države članice, v kateri delavec običajno dela, traja štiri zaporedne tedne ali manj.

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar delovno razmerje vključuje poskusno dobo, države članice zagotovijo, da trajanje take poskusne dobe ne presega šest mesecev, vključno z morebitnim podaljšanjem.

1.  Kadar delovno razmerje vključuje poskusno dobo, države članice zagotovijo, da trajanje take poskusne dobe ne presega šest mesecev. Poskusna doba v primeru pogodb o zaposlitvi za določen čas, krajših od 12 mesecev, ne presega 25 % pričakovanega trajanja pogodbe. V primeru podaljšanja pogodbe se za delovno razmerje ne uvede nove poskusne dobe. Obdobje zaposlitve pri istem podjetju, skupini ali subjektu se šteje v poskusno dobo.

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice lahko določijo daljšo poskusno dobo, kadar to upravičuje vrsta zaposlitve ali je to v interesu delavca.

2.  Države članice lahko izjemoma in po posvetovanju s socialnimi partnerji določijo daljšo poskusno dobo, ki ne presega devetih mesecev, kadar je to upravičeno zaradi narave zaposlitve, kot na primer za vodstvene položaje, ali kadar poskusna doba ni povezana z zaščito zaposlitve.

 

Poskusna doba ne ogroža pridobivanja pravic delavcev v skladu z nacionalno zakonodajo.

 

Delavci med poskusno dobo uživajo pravice iz te direktive.

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice lahko določijo, da se poskusna doba podaljša na podlagi prvotnega dogovora med delavcem in delodajalcem, če je bil delavec stalno odsoten z dela zaradi dolge bolezni ali daljšega dopusta, tako da lahko delodajalec in delavec preverita, ali delo ustreza njunim pričakovanjem in zahtevam. Poskusne dobe nikakor ni mogoče podaljšati enostransko.

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da delodajalec delavcem ne prepove zaposlitve pri drugih delodajalcih zunaj urnika dela, določenega z navedenim delodajalcem.

1.  Države članice zagotovijo, da delodajalec delavcem ne prepove zaposlitve pri drugih delodajalcih, jim tega ne prepreči in jih zato ne kaznuje.

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice zagotovijo, da se za delavce z več kot enim delovnim razmerjem uporabljajo splošne minimalne varnostne in zdravstvene zahteve pri organizaciji delovnega časa, kot je določeno v Direktivi 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

________________________________

 

1a Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delodajalci pa lahko določijo pogoje nezdružljivosti, kadar take omejitve upravičujejo legitimni razlogi, kot sta varovanje poslovnih skrivnosti ali preprečevanje navzkrižij interesov.

2.  Države članice lahko po posvetovanju s socialnimi partnerji določijo pogoje za delodajalce glede uporabe omejitev nezdružljivosti, in sicer omejitev opravljanja dela za specifične kategorije delodajalcev iz utemeljenih in objektivnih razlogov, kot so zdravje in varnost, varovanje poslovne tajnosti, celovitost javne službe ali preprečevanje navzkrižij interesov.

Predlog spremembe    97

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je delavčev urnik dela v celoti ali večinoma spremenljiv ter ga v celoti ali večinoma določa delodajalec, države članice zagotovijo, da lahko delodajalec od delavca zahteva opravljanje dela samo:

Kadar je delavčev urnik dela v celoti ali večinoma spremenljiv, države članice zagotovijo, delodajalec od delavca ne more zahtevati opravljanja dela, če nista izpolnjena oba naslednja pogoja:

Predlog spremembe    98

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  če delo poteka v okviru vnaprej določenih referenčnih ur in referenčnih dni, pisno določenih ob začetku delovnega razmerja, v skladu s členom 3(2)(l)(i), ter

(a)  če delo poteka v okviru vnaprej določenih referenčnih ur in referenčnih dni, pisno določenih ob začetku delovnega razmerja, v skladu s členom 3(2)(l)(i), ter

Predlog spremembe    99

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  če delodajalec delavca v skladu s členom 3(2)(l)(ii) o delovni nalogi obvesti razumen čas vnaprej.

(b)  če delodajalec delavca v skladu s členom 3(2)(l)(ii) o delovni nalogi obvesti razumen čas vnaprej. Države članice določijo to obdobje po posvetovanju s socialnimi partnerji.

Predlog spremembe    100

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Če ena ali obe zahtevi iz odstavka 1 nista izpolnjeni, ima delavec pravico delovno nalogo odkloniti brez škodljivih posledic.

Predlog spremembe    101

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Če delodajalec prekliče delovno nalogo po roku iz člena 3(2)(l)(ii), je delavec upravičen do plačila za delovni čas, na katerega se je nanašalo obvestilo.

Države članice lahko rok iz prvega pododstavka določijo po posvetovanju s socialnimi partnerji.

Plačilo iz prvega pododstavka ni pogojeno s prihodnjim delovnim mestom.

Predlog spremembe    102

Predlog direktive

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9a

 

Dopolnilni ukrepi za zagotovitev večje predvidljivosti za pogodbe na zahtevo.

 

1.  Države članice lahko prepovejo delovna razmerja, pri katerih ni vnaprej določen minimalni obseg zajamčenih plačanih delovnih ur pred začetkom delovnega razmerja.

 

2.  Kadar niso vzpostavljeni pravni ukrepi za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz uporabe pogodb za delo na zahtevo, zlasti kadar v delovnem razmerju ni vnaprej določen minimalni obseg zajamčenih plačanih delovnih ur, države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji na način, ki upošteva potrebe posameznih sektorjev in/ali kategorij delavcev, uvedejo naslednje ukrepe:

 

(i)  zahtevo, da delodajalci pristojnim organom navedejo objektivne razloge za uporabo takšnih pogodb skupaj z učinkovito splošno časovno omejitvijo manj od šestih mesecev za uporabo takšne pogodbe za zadevne delavce;

 

(ii)  šest mesecev po začetku delovnega razmerja izpodbojno predpostavko o obstoju pogodbe o zaposlitvi, ki v naslednjih šestih mesecih zagotavlja vsaj 75 % časa dela, opravljenega v prejšnjih šestih mesecih, ne glede na mesečno razporeditev;

Predlog spremembe    103

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da lahko delavci z vsaj šestmesečno delovno dobo pri istem delodajalcu zahtevajo obliko zaposlitve s predvidljivejšimi in varnejšimi delovnimi pogoji, kadar je ta na voljo.

1.  Države članice zagotovijo, da lahko delavci z vsaj šestmesečnim neprekinjenim delom pri istem delodajalcu ali po koncu morebitnega obveznega usposabljanja in poskusne dobe prejmejo utemeljen pisni odgovor, če zahtevajo prehod na predvidljivejšo obliko zaposlitve, če je na voljo. V šestmesečno neprekinjeno delo se všteva čas dela pri vseh delodajalcih, ki tvorijo isto podjetje, skupino ali subjekt oziroma takemu podjetju, skupini ali subjektu pripadajo. Države članice lahko omejijo pogostost takšnih odgovorov.

Predlog spremembe    104

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delodajalec zagotovi pisni odgovor v enem mesecu od zahteve. V primeru fizičnih oseb v vlogi delodajalcev ter mikro, malih ali srednjih podjetij lahko države članice navedeni rok podaljšajo za največ tri mesece in dovolijo ustni odgovor na naknadne podobne zahteve istega delavca, če utemeljitev odgovora glede položaja delavca ostaja nespremenjena.

2.  Delodajalec zahtevo ustrezno upošteva in zagotovi ustrezno utemeljen pisni odgovor v enem mesecu od zahteve. V primeru fizičnih oseb v vlogi delodajalcev ter mikropodjetij lahko države članice predvidijo ustni odgovor na naknadne podobne zahteve istega delavca, če utemeljitev odgovora glede položaja delavca ostaja nespremenjena.

Predlog spremembe    105

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Ta člen ne posega v direktive 97/81/ES, 99/70/ES in 2008/104/ES.

 

Predlog spremembe    106

Predlog direktive

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10a

 

Informacije o prostih notranjih delovnih mestih

 

Države članice zagotovijo, da so vsi delavci, vključno z delavci na daljšem dopustu, obveščeni o vsakem notranjem postopku napredovanja ali prostem delovnem mestu, ki je na voljo v podjetju ali ustanovi, da bi jih spodbudili k napredovanju na njihovi poklicni poti. Te informacije se lahko zagotovijo s splošno objavo po elektronski pošti, prek spleta ali na ustreznem mestu v podjetju ali v prostorih delodajalca.

Predlog spremembe    107

Predlog direktive

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Usposabljanje

Obvezno usposabljanje

Predlog spremembe    108

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se v primerih, ko morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje ali relevantnih kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, tako usposabljanje delavcu zagotovi brezplačno.

Države članice zagotovijo, da v se primeru, ko morajo delavci med delovnim razmerjem, tudi pred začetkom dejanskega dela, zaradi zahtev delodajalcev, zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, ustreznih kolektivnih pogodb ali notranjih pravil opraviti obvezno usposabljanje, da lahko opravljajo delo, za katero so zaposleni, ali ki ga delodajalec potrebuje za zadevno delo, tako usposabljanje delavcu zagotovi brezplačno.

Predlog spremembe    109

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Razen v posebej utemeljenih primerih se usposabljanje izvede med delovnim časom. Šteje se kot delovni čas. Delavec je še naprej upravičen do pripadajočega plačila, kot če bi delal.

Predlog spremembe    110

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko socialnim partnerjem dovolijo, da sklepajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, ki ob upoštevanju splošnega varstva delavcev določajo ureditve glede delovnih pogojev delavcev, drugačne od tistih v členih 7 do 11.

Države članice spodbujajo socialne partnerje, da v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso izboljšajo ali ohranijo visoko raven socialnega dialoga, da okrepijo svojo vlogo ter se na ustrezni ravni pogajajo o kolektivnih pogodbah, jih sklepajo, izvršujejo ali ohranijo.

Predlog spremembe    111

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko najbolj reprezentativnim socialnim partnerjem na nacionalni ali sektorski ravni dovolijo, da se na ustrezni ravni pogajajo o kolektivnih pogodbah, jih sklepajo in izvršujejo, da vzpostavijo ureditve glede delovnih pogojev delavcev, ki prilagajajo, dopolnjujejo ali izboljšujejo določbe iz Poglavja III, če so v skladu z minimalnimi zahtevami iz te direktive, ali da ohranijo veljavne kolektivne pogodbe, če spoštujejo splošno raven varstva delavcev.

Predlog spremembe    112

Predlog direktive

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Enako plačilo

 

Države članice zagotovijo načelo enakega plačila ter pogoje, ki se uporabljajo za vse delavce, ne glede na njihov zaposlitveni status. Države članice zagotovijo odpravo diskriminacije v zvezi z vsemi vidiki in pogoji plačila ter pogoji za zaposlitev; zaposlitveni status ni relevanten.

Predlog spremembe    113

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar delavec dokumentov iz člena 4(1), člena 5 ali člena 6 v celoti ali delno ni prejel pravočasno in delodajalec navedene opustitve ni popravil v 15 dneh od obvestila o njej, države članice zagotovijo, da se uporablja eden od naslednjih sistemov:

Kadar delavec dokumentov iz člena 4(1), člena 5 ali člena 6 v celoti ali delno ni prejel pravočasno in delodajalec navedene opustitve ni popravil v 15 dneh od obvestila o njej, države članice zagotovijo, da se uporabljata oba od naslednjih sistemov:

Predlog spremembe    114

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  delavcu so v korist ugodne domneve, ki jih določi država članica. Kadar v zagotovljenih informacijah ni bilo informacij iz člena 3(2)(e), (f), (k) ali (l), ugodne domneve zajemajo domnevo, da ima delavec delovno razmerje za nedoločen čas, da poskusne dobe ni in da ima delavec delovno mesto za polni delovni čas. Delodajalci imajo možnost domneve izpodbijati ali

(a)  delavcu so v korist ugodne domneve, ki jih določi država članica. Kadar v zagotovljenih informacijah ni bilo informacij iz člena 3(2)(e), (f), (k) ali (l), ugodne domneve zajemajo domnevo, da ima delavec delovno razmerje za nedoločen čas, da poskusne dobe ni in da ima delavec delovno mesto za polni delovni čas. Delodajalci imajo možnost domneve izpodbijati ter

Predlog spremembe    115

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  delavec ima možnost pravočasno vložiti pritožbo pri pristojnem organu. Če pristojni organ ugotovi, da je pritožba utemeljena, zadevnemu delodajalcu odredi, naj predloži manjkajoče informacije. Če delodajalec manjkajočih informacij ne predloži v 15 dneh po prejemu odredbe, lahko organ naloži ustrezno upravno sankcijo, tudi če je delovno razmerje prenehalo. Delodajalci imajo možnost vložiti upravno pritožbo zoper sklep o naložitvi sankcije. Države članice lahko za pristojne organe imenujejo obstoječe organe.

(b)  delavec ima možnost pravočasno vložiti pritožbo pri pristojnem organu in v razumnem časovnem okviru prejeti ustrezen odgovor. Če pristojni organ ugotovi, da je pritožba utemeljena, zadevnemu delodajalcu odredi, naj predloži manjkajoče informacije. Če delodajalec manjkajočih informacij ne predloži v obdobju po prejemu odredbe, ki ga določi pristojni organ, lahko organ naloži ustrezno upravno sankcijo, tudi če je delovno razmerje prenehalo. Delodajalci imajo možnost vložiti upravno pritožbo zoper sklep o naložitvi sankcije. Države članice lahko za pristojne organe imenujejo obstoječe organe.

Predlog spremembe    116

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Primarnost dejstev

 

Določitev obstoja delovnega razmerja temelji na dejstvih, ki se nanašajo na dejansko opravljanje dela, in ne na načinu, na katerega stranke opisujejo razmerje.

Predlog spremembe    117

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice uvedejo ukrepe, ki so potrebni za varstvo delavcev, med drugim tudi delavcev, ki so predstavniki delavcev, pred vsakim škodljivim ravnanjem delodajalca ali škodljivimi posledicami zaradi pritožbe, vložene pri delodajalcu, ali kakršnega koli sodnega postopka, katerega namen je zagotoviti skladnost s pravicami iz te direktive.

Države članice uvedejo ukrepe, ki so potrebni za varstvo vseh delavcev, ne glede na vrsto in trajanje delovnega razmerja, med drugim tudi delavcev, ki so predstavniki delavcev in sindikatov, pred vsakim škodljivim ravnanjem delodajalca ali škodljivimi posledicami zaradi uveljavljanja pravice iz te direktive.

Predlog spremembe    118

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep in vse priprave na tako odpoved delavcem, ker so uveljavljali pravice iz te direktive.

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep, ker so uveljavljali pravice iz te direktive. Med te ukrepe spada pravica do ponovne zaposlitve.

Predlog spremembe    119

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delavci, ki menijo, da so bili odpuščeni ali so bili predmet ukrepov z enakovrednim učinkom zaradi uveljavljanja pravic iz te direktive, lahko od delodajalca zahtevajo, da razloge za odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep ustrezno utemelji. Delodajalec navedene razloge zagotovi v pisni obliki.

2.  Delavci, ki – kjer je primerno – po zaključku poskusne dobe menijo, da so bili odpuščeni ali so bili predmet ukrepov z enakovrednim učinkom zaradi uveljavljanja pravic iz te direktive, lahko od delodajalca zahtevajo, da razloge za odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep ustrezno utemelji. Delodajalec navedene razloge zagotovi v pisni obliki. Države članice zagotovijo, da rok za vložitev pritožbe zoper odpoved ne začne teči, dokler delavec od delodajalca ne prejme pisne utemeljitve.

Predlog spremembe    120

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a.  Države članice sindikatom dovolijo vložitev zastopniških tožb, katerih namen je zaščita kolektivnih interesov delavcev v zvezi s to direktivo, ki ustrezajo pravilom iz Direktive 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

__________________

 

1a Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (kodificirana različica) (UL L 110, 1.5.2009, str. 30).

Predlog spremembe    121

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6b.  Če delodajalec ne utemelji razlogov za odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep v skladu z odstavkom 2, se domneva, da je bil delavec odpuščen, ker je uveljavljal pravice iz te direktive. Pravne posledice kakršnih koli priprav na odpoved ali odpovedi zaradi uveljavljanja pravic iz te direktive so neveljavne.

Predlog spremembe    122

Predlog direktive

Člen 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17a

 

Dokazno breme, da obstaja delovno razmerje

 

Dokazno breme, da delovnega razmerja ni, nosi fizična ali pravna oseba, opredeljena kot delodajalec.

Predlog spremembe    123

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ali že veljavnih relevantnih določb v zvezi s pravicami, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo navedenih kazni. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Lahko so v obliki denarne kazni. Vključujejo lahko tudi plačilo odškodnine.

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ali že veljavnih relevantnih določb v zvezi s pravicami, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo navedenih kazni. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Lahko so v obliki denarne kazni. Vključujejo lahko tudi plačilo ustrezne in sorazmerno odškodnine.

Predlog spremembe    124

Predlog direktive

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 18a

 

Enako obravnavanje

 

Država članica, kjer se opravi revizija, zagotovi:

 

(a)  da se načelo enakega plačila in pogoji uporabljajo za vse delavce, ne glede na njihov zaposlitveni status, ob upoštevanju primerljivih delavcev, zaposlenih za nedoločen čas;

 

(b)  če v istem podjetju ni primerljivega delavca, zaposlenega za nedoločen čas, se za primerjavo uporabi veljavna kolektivna pogodba ali, če take pogodbe ni, nacionalna zakonodaja, kolektivne pogodbe ali praksa;

 

(c)  odpravo diskriminacije v zvezi z vsemi vidiki in pogoji plačila ter pogoji za zaposlitev, ne glede na zaposlitveni status.

Predlog spremembe    125

Predlog direktive

Člen 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 18b

 

Pravica do socialnega varstva

 

Države članice delavcem zagotovijo dostop do socialne zaščite z razširitvijo obveznega formalnega kritja na vse delavce ne glede na vrsto delovnega razmerja.

Predlog spremembe    126

Predlog direktive

Člen 18 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 18c

 

Zdravje in varnost pri delu

 

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo delavci s spremenljivimi urniki dela in spremenljivimi referenčnimi urami/dnevi dostop do varovanja varnosti in zdravja, služb za preventivo in zmogljivosti v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu, ki ustrezajo naravi njihovega dela.

Predlog spremembe    127

Predlog direktive

Člen 19 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ugodnejše določbe

Prepoved poslabšanja položaja in ugodnejše določbe

Predlog spremembe    128

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta direktiva ni veljavna podlaga za zniževanje splošne ravni varstva, ki se delavcem že zagotavlja v državah članicah.

1.  Ta direktiva in ukrepi, sprejeti za njeno izvajanje, niso veljavna podlaga, da bi se zmanjšale, ogrožale ali omejile pravice, podeljene delavcem v državah članicah, ter raven varstva, ki se delavcem že zagotavlja v zadevni državi članici z nacionalno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami ali prakso, prav tako se ne smejo uporabljati ali navajati v ta namen.

Predlog spremembe    129

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice v izvajanje te direktive v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso vključijo socialne partnerje in jim zagotovijo potrebna sredstva za učinkovito sodelovanje.

Predlog spremembe    130

Predlog direktive

Člen 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20a

 

Inšpekcijski pregledi in spremljanje

 

Države članice zagotovijo, da se izvajajo učinkoviti in ustrezni inšpekcijski pregledi za spremljanje in izvrševanje izvajanja te direktive s strani nacionalnih organov in socialnih partnerjev. Države članice zagotovijo, da imajo ti organi in socialni partnerji ustrezna sredstva ter da so ustrezno in posebej usposobljeni za izvajanje teh pregledov.

 

Komisija spodbuja izmenjave ustreznih uradnikov in usposabljanje ter omogoča in spodbuja pobude o dobrih praksah, vključno s pobudami socialnih partnerjev na ravni Unije.

Predlog spremembe    131

Predlog direktive

Člen 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20b

 

Olajšano vlaganje pritožb

 

Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, prek katerih lahko delavci vložijo pritožbe v primeru kršitev njihovih pravic iz te direktive, in sicer neposredno pri delodajalcu ali preko tretjih strani, ki so jih pooblastile države članice, kot so sindikati, druga združenja ali pristojni organi države članice, če je to določeno z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe    132

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravice in obveznosti iz te direktive se za obstoječa delovna razmerja uporabljajo od [datum začetka veljavnosti + 2 leti]. Vendar delodajalci zagotovijo ali dopolnijo dokumente iz člena 4(1) ter členov 5 in 6 zgolj na zahtevo delavca. Odsotnost take zahteve delavcem ne odvzema minimalnih pravic iz te direktive.

Pravice in obveznosti iz te direktive se za obstoječa delovna razmerja uporabljajo od [datum začetka veljavnosti + 2 leti]. Vendar delodajalci zagotovijo ali dopolnijo dokumente iz člena 4(1) ter členov 5 in 6 zgolj na zahtevo delavca ali njegovega zastopnika. Odsotnost take zahteve delavcem ne odvzema minimalnih pravic iz te direktive.

Predlog spremembe    133

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija ob posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na ravni Unije ter ob upoštevanju vpliva na mala in srednja podjetja pregleda uporabo te direktive do [datum začetka veljavnosti + 8 let], da bi po potrebi predlagala potrebne spremembe.

Komisija ob posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na ravni Unije ter ob upoštevanju vpliva na mikro, mala in srednja podjetja pregleda uporabo te direktive do [datum začetka veljavnosti + pet let], da bi po potrebi predlagala potrebne spremembe in izboljšave.

 

(1)

UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)


OBRAZLOŽITEV

Predlog Evropske komisije nadomešča direktivo iz leta 1991 o pisni izjavi (91/533/ES) z novim instrumentom, ki zagotavlja preglednost glede delovnih pogojev za vse delavce in opredeljuje nabor novih stvarnih pravic, da se izboljšata predvidljivost in varnost delovnih pogojev, zlasti za zaposlene na netradicionalnih delovnih mestih. Predlog temelji na zaključkih ocene v okviru programa REFIT(1) v zvezi z direktivo o pisni izjavi, ki je poudarila pomanjkljivosti na področju uporabe in na ravni učinkovitosti.

V skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Komisija aprila in septembra 2017 začela dve fazi posvetovanj z evropskimi socialnimi partnerji. Pogovori, ki so potekali med socialnimi partnerji, niso omogočili začetka dialoga za vzpostavitev pogodbenih razmerij, vključno s sporazumi, o tej temi, kot je določeno v členu 155 PDEU.

Ker je pomembno uresničiti zaveze Evropske unije glede izboljšanja delovnih pogojev za državljane, je Komisija 21. decembra 2017(2) sprejela pričujoči predlog. Za Parlament in Svet kot sozakonodajalca bi bilo ključno, da sprejmeta izziv in se zavežeta sklenitvi dogovora o glavnih vprašanjih še pred iztekom zakonodajnega obdobja leta 2019 ter tako izpolnita pričakovanja državljanov in prispevata k njihovi blaginji.

Menimo, da ima ta direktiva tri cilje. Prvič, prinaša konkretnejšo opredelitev pravic, priznanih z medinstitucionalno razglasitvijo evropskega stebra socialnih pravic v Göteborgu 17. novembra 2017(3). Še zlasti naj bi prispevala k izvajanju več načel, ki jih določa steber, namreč načel 5 in 7, ki obravnavata stabilna in prilagodljiva delovna mesta ter informacije o pogojih za zaposlitev in zaščiti v primeru odpustitve.

Pričujoča direktiva vzpostavlja nekatere univerzalne minimalne pravice za evropske državljane in delavce in odgovarja na veliko družbeno povpraševanje. Evropsko unijo naj bi tudi približala državljanom, še posebej, če jim bo dala občutek, da lahko nanjo računajo in da tudi Evropa računa nanje. Predlog namreč omejuje poskusno dobo na 6 mesecev, razen če ni upravičeno daljše trajanje, pravico opravljanja dela pri drugih delodajalcih s prepovedjo klavzul o „izključnosti“ in o „nezdružljivosti“, ter pravico do večje predvidljivosti delovnega časa za delavce s spremenljivim delovnim časom.

Jasno je, da bo treba te univerzalne minimalne pravice omejiti in tako vsaki državi članici, ki to želi, dopustiti možnost za razširitev teh pravic, obenem pa je treba pojasniti, da se v praksi lahko izvajajo le na ravni vsake države članice.

Ne gre le za izvajanje načela subsidiarnosti, temveč tudi za uporabo praktičnega in decentraliziranega pristopa, saj je vsak evropski trg dela povezan s stoletji kulturnega razvoja, z različnimi strukturami proizvodnje, s specifičnimi finančnimi okoliščinami in tudi splošnim ozračjem.

Enoten pristop, ki bi ustrezal vsem, bi bil v tem primeru nesmiseln. Direktiva se bo izvajala z zakonodajo za prenos, sprejeto v vsaki državi članici.

Poudariti želimo tudi, da je vloga socialnega dialoga in kolektivnih pogodb del genskega zapisa socialne Evrope in da mora torej socialni dialog v vseh svojih oblikah dobiti pomembnejšo vlogo pri razvijanju, dopolnjevanju, izboljševanju, izvajanju in krepitvi minimalnih pravic na nacionalni ravni.

Drugič, direktiva bo tako bistveno pripomogla k vzpostavitvi socialnega pravnega okvira, v katerem se bosta razvili svobodna konkurenca in popolna mobilnost državljanov, torej tako imenovani enaki konkurenčni pogoji. Prosto gibanje delovne sile in državljanov je namreč bistvena pravica Evropejcev in nenadomestljivo sredstvo za zmanjšanje brezposelnosti in zagotavljanje ekonomskega in socialnega približevanja.

Vendar pa Evropa – socialna ali ne – želi, da se omenjena mobilnost in svobodna konkurenca izvajata ob spoštovanju osnovnih pravic delavcev, torej enakih minimalnih standardov za vse. Ne moremo zviševati standardov, če preprečujemo mobilnost in konkurenco pri stroških. Vendar moramo preprečiti, da bi se konkurenca izvajala na račun socialnih pravic in delavskih pravic, ki so za delavce bistvenega pomena. Evropa je za dobro delovanje enotnega trga in za razvoj štirih temeljnih svoboščin prostega gibanja razvila mestoma zelo podrobna pravila.

Zdaj je napočil trenutek za nadgradnjo minimalnih pravil za delovna razmerja in za pravice delavcev. 27 let po direktivi o pisni izjavi pričujoča direktiva omenjena pravila posodablja in opredeljuje. Enotni trg brez popolne vzpostavitve in izvajanja svobode gibanja delavcev in brez skupnih minimalnih pravil glede delovnih pogojev nikoli ne bo celovit in povezan.

Nenazadnje je povsem jasno, da je direktiva namenjena tudi opredeljevanju novih oblik dela, tako tistih, ki so že znane, kot tudi tistih, ki se bodo še pojavile s hitrim razvojem novih tehnologij. V tem smislu predlagana direktiva ponuja odgovor na nedavne resolucije Evropskega parlamenta, ki Komisijo poziva k reviziji direktive zaradi upoštevanja novih oblik zaposlitve in za zagotavljanje skupnega sklopa pravic za vsakega delavca, ne glede na vrsto pogodbe ali delovnega razmerja(4).

Evropa vsekakor želi preprečiti vsakršno izkoriščanje in nezadostno zaščito delavcev v novih, bolj prilagodljivih in domiselnih oblikah dela, ker to ni v skladu z evropskim socialnim modelom. Te oblike zaposlitve ne smejo ogroziti minimalnih pravic do obveščenosti in do preglednosti, ki jih imajo iskalci zaposlitve, hkrati pa ne smejo izgubiti svoje prilagodljivosti (ki je tudi za delavce pogosto prednost). Predlagana direktiva določa, naj se vsem delavcem v EU zagotovijo posodobljene in podrobne informacije o njihovem delovnem razmerju.

Poleg tega pozdravljamo tudi prizadevanja Komisije, da podrobneje opredeli osebno področje uporabe direktive z uvedbo opredelitve pojma „delavec“, ki določa status delavca in se pri tem opira na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije. Prav tako se razširja področje uporabe, tako da bodo imele države članice manj možnosti izključiti delavce s priložnostno ali kratkotrajno zaposlitvijo.

(1)

1 „Ocena Direktive 91/533/EGS v okviru programa REFIT“, SWD(2017)0205.

(2)

2 „Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji“, COM(2017)0797 – 2017/0355 (COD).

(3)

Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic, UL C 428, 13.12.2017, str. 10.

(4)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (27.9.2018)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji

(COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD))

Pripravljavec mnenja: Kostas Hrisogonos ( Kostas Chrysogonos)

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Člen 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, ter do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

(1)  Člen 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, ter do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta. Cilji te direktive bi morali biti v celoti usklajeni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in evropsko listino o socialnih pravicah;

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Načelo 7 evropskega stebra socialnih pravic, razglašenega 17. novembra 2017 v Göteborgu, določa, da imajo delavci pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz zaposlitvenega razmerja, vključno o poskusni dobi, ter pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter, v primeru neupravičene odpustitve, do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom. Načelo 5 določa, da imajo delavci ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem, da se preprečujejo zaposlitvena razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih razmer, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi, da poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo ter da se spodbuja prehod k zaposlitvi za nedoločen čas.

(2)  Načelo 7 evropskega stebra socialnih pravic, razglašenega 17. novembra 2017 v Göteborgu, določa, da imajo delavci pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vključno o poskusni dobi, pravico, da so obveščeni o razlogih za odpustitev in do razumnega odpovednega roka, ter pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter, v primeru neupravičene odpustitve, do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom. Načelo 5 določa, da imajo delavci ne glede na vrsto ali trajanje delovnega razmerja pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem, da se preprečujejo delovna razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih pogojev, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi, da poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo ter da se spodbuja prehod k zaposlitvi za nedoločen čas, pri čemer je treba delodajalci zagotoviti vso potrebno prožnost, da se hitro prilagodijo morebitnim gospodarskim spremembam.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Od sprejetja Direktive Sveta 91/533/EGS so se trgi dela korenito spremenili, saj so se z demografskim razvojem in digitalizacijo pojavile nove oblike zaposlitve, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti trga dela. Nove oblike zaposlitve pogosto niso tako redne ali stabilne kot tradicionalna delovna razmerja, za zadevne delavce pa so tudi manj predvidljive, kar ustvarja negotovost glede pravic in socialne zaščite, ki se zanje uporabljajo. V tem spreminjajočem se svetu dela je zato še bolj potrebno, da so delavci v celoti obveščeni o bistvenih delovnih pogojih, pri čemer bi to obveščanje moralo biti pravočasno in v pisni obliki. Da bi se ustrezno zajel razvoj novih oblik zaposlitve, bi bilo treba delavcem v Uniji zagotoviti vrsto novih minimalnih pravic, katerih namen bi moralo biti spodbujanje varnosti in predvidljivosti delovnih razmerij, ob tem pa bi se morala dosegati navzgor usmerjena konvergenca med državami članicami in ohranjati prilagodljivost trga dela.

(3)  Od sprejetja Direktive Sveta 91/533/EGS33 so se trgi dela korenito spremenili, saj so se z demografskim razvojem in digitalizacijo pojavile nove oblike zaposlitve, poleg tega pa so bili sprejeti ukrepi, ki temeljijo na enostranskem pristopu na strani ponudbe na trgu dela in so namenjeni liberalizaciji in deregulaciji trgov dela ter podpirajo pojavljanje novih modelov poslovanja. Nove oblike zaposlitve pogosto niso tako redne ali stabilne kot tradicionalna delovna razmerja, za zadevne delavce pa so tudi manj predvidljive, kar ustvarja negotovost glede pravic in socialne zaščite, ki se zanje uporabljajo, in spodbujajo nejasno ali nepravično prakso, s čimer so omajali trg dela. V tem spreminjajočem se svetu dela je zato še bolj potrebno, da so delavci ne glede na področje dela v celoti obveščeni o bistvenih delovnih pogojih, pri čemer bi to obveščanje moralo biti v pisni obliki in čim hitrejše. Da bi se ustrezno zajel razvoj novih oblik zaposlitve, bi bilo treba delavcem v Uniji zagotoviti vrsto novih minimalnih pravic, katerih namen bi moralo biti spodbujanje varnosti in predvidljivosti delovnih razmerij, ob tem pa bi se morala dosegati navzgor usmerjena konvergenca med državami članicami in ohranjati prilagodljivost trga dela.

__________________

__________________

33 Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).

33 Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Na podlagi Direktive 91/533/EGS ima večina delavcev v Uniji pravico do pisnih informacij o svojih delovnih pogojih. Vendar Direktiva 91/533/EGS ne zajema vseh delavcev v Uniji. Poleg tega so se zaradi razvoja na trgu dela od leta 1991 pojavile vrzeli v varstvu pri novih oblikah zaposlitve.

(4)  Na podlagi Direktive 91/533/EGS ima večina delavcev v Uniji pravico do pisnih informacij o svojih delovnih pogojih. Vendar Direktiva 91/533/EGS ne zajema vseh delavcev v Uniji. Poleg tega so se zaradi ekonomskega in družbenega razvoja ter razvoja na trgu dela od leta 1991 pojavile vrzeli v varstvu pri novih oblikah zaposlitve.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Na ravni Unije bi bilo zato treba določiti minimalne zahteve glede informacij o bistvenih vidikih delovnega razmerja in glede delovnih pogojev, ki se uporabljajo za vse delavce, da se vsem delavcem v Uniji zagotovi ustrezna raven preglednosti in predvidljivosti v zvezi z njihovimi delovnimi pogoji.

(5)  Na ravni Unije bi bilo zato treba določiti minimalne standarde glede informacij o bistvenih vidikih delovnega razmerja in glede delovnih pogojev, ki se uporabljajo za vse delavce ne glede na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, da se vsem delavcem v Uniji zagotovi enaka raven preglednosti, varnosti in predvidljivosti v zvezi z njihovimi delovnimi pogoji.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Namen te direktive – spodbujati varnejšo in predvidljivejšo zaposlitev za delavce, hkrati pa zagotavljati prilagodljivost trga dela, dostop do inovacij ter boljše življenjske in delovne pogoje – je mogoče doseči tako, da se vsem delavcem omogoči boljši dostop do informacij o njihovih delovnih pogojih, izboljšajo delovni pogoji, zlasti za delavce, ki so vključeni v nove in atipične oblike dela, učinkoviteje izvaja zakonodaja in poveča preglednost trga dela, hkrati pa prepreči pretirano breme za podjetja vseh velikosti.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za učinkovitost pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, bi bilo treba posodobiti osebno področje uporabe Direktive 91/533/EGS. Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi vzpostavilo merila za določitev statusa delavca34, ki so primerna za določitev osebnega področja uporabe te direktive. Opredelitev delavca v členu 2(1) temelji na teh merilih. Merila zagotavljajo enotno izvajanje osebnega področja uporabe Direktive, obenem pa nacionalnim organom in sodiščem prepuščajo uporabo glede na specifične okoliščine. Delavci v gospodinjstvu, delavci na zahtevo, priložnostni delavci, delavci na podlagi vrednotnice, platformni delavci, pripravniki in vajenci bi lahko spadali na področje uporabe te direktive, če izpolnjujejo navedena merila.

(7)  Za učinkovitost pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, in njihovo nediskriminatorno izvajanje bi bilo treba posodobiti osebno področje uporabe Direktive 91/533/EGS. Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi vzpostavilo merila za določitev statusa delavca34, ki so primerna za določitev osebnega področja uporabe te direktive. Opredelitev delavca v členu 2(1) mora temeljiti na merilih, ki sta jih razvila Sodišče Evropske unije in Mednarodna organizacija dela. Merila zagotavljajo enotno izvajanje osebnega področja uporabe Direktive, obenem pa nacionalnim organom in sodiščem prepuščajo uporabo v posebnih okoliščinah. Delavci v gospodinjstvu, delavci na zahtevo, priložnostni delavci, delavci na podlagi vrednotnice, platformni delavci, pripravniki in vajenci ter raziskovalci bi morali spadati na področje uporabe te direktive, če izpolnjujejo navedena merila.

__________________

__________________

34 Sodba z dne 3. julija 1986, Deborah Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; Sodba z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten, zadeva C-413/13 in Sodba z dne 17. novembra 2016, Ruhrlandklinik, zadeva C-216/15.

34 Sodba z dne 3. julija 1986, Deborah Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; Sodba z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten, zadeva C-413/13 in Sodba z dne 17. novembra 2016, Ruhrlandklinik, zadeva C-216/15.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  V skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 198 bi morali v primerih, ko ni mogoče neposredno ugotoviti, da se delo opravlja „pod vodstvom“, kot ključno dodatno merilo pri ocenjevanju, ali je oseba delavec, upoštevati ekonomsko odvisnost.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  V skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 198 bi morala določitev obstoja delovnega razmerja temeljiti na dejstvih, povezanih z dejanskim opravljanjem dela, in ne na načinu, kako stranke opisujejo razmerje.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  V skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 198 bi morala samodejno veljati pravna domneva, da delovno razmerje obstaja v primeru enega ali več ustreznih kazalnikov.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Ker je zaradi odstopanj, ki jih države članice uporabljajo na podlagi člena 1 Direktive 91/533/EGS, vse več delavcev izključenih iz področja uporabe navedene direktive, je treba ta odstopanja nadomestiti z možnostjo, da države članice določb Direktive ne uporabijo pri delovnem razmerju za skupno 8 ur ali manj v enomesečnem referenčnem obdobju. Navedeno odstopanje ne vpliva na opredelitev delavca iz člena 2(1).

črtano

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Zaradi nepredvidljivosti dela na zahtevo, vključno s pogodbami o delu brez določenega obsega delovnih ur, se odstopanje 8 ur na mesec ne bi smelo uporabljati pri delovnih razmerjih, pri katerih pred nastopom zaposlitve ni določenega zajamčenega obsega plačanega dela.

črtano

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Funkcije in pristojnosti delodajalca lahko v praksi prevzamejo različne fizične ali pravne osebe. Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da natančneje določijo osebe, ki se štejejo za v celoti ali delno odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da se odločijo, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da določijo posebna pravila, da posameznike v vlogi delodajalcev delavcev v gospodinjstvu izključijo iz obveznosti preučitve zahteve za drugo obliko zaposlitve in odgovora na to zahtevo, zagotovitve obveznega brezplačnega usposabljanja ter kritja v okviru mehanizma pravnih sredstev na podlagi ugodnih domnev v primeru manjkajočih informacij v pisni izjavi.

(10)  Funkcije in pristojnosti delodajalca lahko v praksi prevzamejo različne fizične ali pravne osebe. Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da natančneje določijo osebe, ki se štejejo za v celoti ali delno ali skupaj odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da se odločijo, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Če ima več fizičnih in/ali pravnih oseb vlogo delodajalca, so vse skupaj in solidarno odgovorne.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Z Direktivo 91/533/EGS je bil uveden minimalni seznam bistvenih sestavin, o katerih je delavce treba pisno obvestiti. Zaradi razvoja na trgu dela in zlasti porasta nestandardnih oblik zaposlitve je navedeni seznam treba prilagoditi.

(11)  Z Direktivo 91/533/EGS je bil uveden minimalni seznam bistvenih sestavin, o katerih je delavce treba pisno obvestiti. Zaradi razvoja na trgu dela in zlasti porasta nestandardnih oblik zaposlitve je treba navedeni minimalni seznam prilagoditi. Države članice imajo pravico seznam razširiti v skladu z nacionalnimi zahtevami.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Informacije o delovnem času bi morale biti usklajene z določbami Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta35 ter vključevati informacije o odmorih, dnevnem počitku, tedenskem počitku in trajanju plačanega dopusta.

(12)  Informacije o delovnem času bi morale biti usklajene z določbami Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta35 ter vključevati informacije o odmorih, dnevnem počitku, tedenskem počitku in trajanju plačanega dopusta, s čimer bi bilo poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev.

__________________

__________________

35 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

35 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Informacije o pripadajočem plačilu za delo bi morale zajemati vse sestavine plačila, vključno s prispevki v denarju ali naravi, ki jih delavec neposredno ali posredno prejema za svoje delo. Zagotavljanje takšnih informacij ne bi smelo posegati v svobodo delodajalcev, da zagotavljajo dodatne sestavine plačila, kot so enkratna plačila. Dejstvo, da sestavine plačila, ki so obvezne na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe, niso bile vključene v navedene informacije, ne bi smel biti vzrok, da se delavcu ne zagotovijo.

(13)  Informacije o pripadajočem plačilu za delo bi morale med drugim zajemati vse sestavine plačila in način njihovega izračuna, vključno s prispevki v denarju ali naravi, ki jih delavec neposredno ali posredno prejema za svoje delo, plačilom nadurnega dela, bonusov in drugih nadomestil, kot je nadomestilo za bolniško odsotnost. Zagotavljanje takšnih informacij ne bi smelo posegati v svobodo delodajalcev, da zagotavljajo dodatne sestavine plačila, kot so enkratna plačila. Dejstvo, da sestavine plačila, ki so obvezne na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe, niso bile vključene v navedene informacije, ne bi smel biti vzrok, da se delavcu ne zagotovijo.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Če zaradi vrste zaposlitve fiksnega urnika dela ni mogoče določiti, bi morali delavci vedeti, kako se bo njihov urnik dela določal, vključno s časovnimi obdobji, v katerih se od njih lahko zahteva opravljanje dela, in minimalnim rokom vnaprejšnjega obvestila, ki bi ga morali prejeti.

(14)  Če zaradi vrste zaposlitve fiksnega urnika dela ni mogoče določiti, bi morali biti delavci obveščeni, kako se bo njihov urnik dela določal, vključno s časovnimi obdobji, v katerih se od njih lahko zahteva opravljanje dela, in minimalnim rokom vnaprejšnjega obvestila, ki bi ga morali prejeti.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Delovni čas bi moral biti organiziran v skladu z ekonomskimi načeli in produktivnostjo, pa tudi s povsem človeškega vidika, saj bi bilo treba delovni čas postopoma krajšati, da bi imeli delavci več prostega časa.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Informacije o sistemih socialne varnosti bi morale po potrebi zajemati nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, materinska in enakovredna nadomestila, starševska nadomestila, očetovska nadomestila, starostne pokojnine, invalidske pokojnine, vdovske in družinske pokojnine, nadomestila za brezposelnost, predčasne pokojnine ali družinske prejemke. Informacije o zaščiti, povezani s socialno varnostjo, ki jo zagotavlja delodajalec, bi morale po potrebi vključevati kritje v okviru sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v smislu Direktive Sveta 98/49/ES36 in Direktive 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta37.

(15)  Informacije o sistemih socialne varnosti bi morale po potrebi zajemati vsaj nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, materinska in enakovredna nadomestila, starševska nadomestila, očetovska nadomestila, starostne pokojnine, invalidske pokojnine, vdovske in družinske pokojnine, nadomestila za brezposelnost, predčasne pokojnine ali družinske prejemke ter vsa druga tveganja, ki so zajeta v Uredbo (ES) št. 883/2004. Informacije o zaščiti, povezani s socialno varnostjo, ki jo zagotavlja delodajalec, bi morale vključevati kritje v okviru sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v smislu Direktive Sveta 98/49/ES36 in Direktive 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta37.

__________________

__________________

36Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 209, 25.7.1998, str. 46).

36Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 209, 25.7.1998, str. 46).

37Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (UL L 128, 30.4.2014, str. 1).

37Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (UL L 128, 30.4.2014, str. 1).

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Delavci bi morali imeti pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zadevne informacije bi torej morali prejeti najpozneje prvi dan zaposlitve.

(16)  Delavci bi morali imeti pravico, da so takoj ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zadevne informacije bi torej morali, če je ustrezno, prejeti ob podpisu pogodbe o zaposlitvi in pred prvim dnevom zaposlitve.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Za pomoč delodajalcem pri zagotavljanju pravočasnih informacij bi morale države članice poskrbeti za razpoložljivost predlog na nacionalni ravni, vključno z relevantnimi in dovolj celovitimi informacijami o pravnem okviru, ki se uporablja. Nacionalni organi in socialni partnerji lahko te predloge nadalje razvijejo na sektorski ali lokalni ravni.

(17)  Za pomoč delodajalcem pri zagotavljanju pravočasnih informacij bi morale države članice poskrbeti za razpoložljivost predlog na nacionalni ravni, vključno z relevantnimi in dovolj celovitimi informacijami o pravnem okviru, ki se uporablja. Evropska komisija bi morala državam članicam pomagati pri pripravi teh predlog, da med različnimi državami članicami ne bi prišlo do neskladja v vsebini. Vsebino predlog lahko nacionalni organi in socialni partnerji določijo na sektorski ali lokalni ravni, če to ne povzroči nesorazmernega ali pretiranega upravnega bremena.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Delavci, ki so napoteni ali poslani v tujino, bi morali prejeti dodatne informacije, ki ustrezajo njihovim okoliščinam. Pri zaporednih delovnih nalogah v več državah članicah ali tretjih državah, na primer pri mednarodnem cestnem prometu, se naveden informacije lahko združijo za več nalog pred prvim odhodom in v primeru spremembe naknadno spremenijo. Kadar se štejejo za napotene delavce v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES, bi morali biti obveščeni tudi o enotnem nacionalnem spletnem mestu, razvitem s strani države članice gostiteljice, kjer bodo našli relevantne informacije o delovnih pogojih, ki se uporabljajo za njihove okoliščine. Razen če države članice določijo drugače, se te obveznosti uporabljajo, če obdobje dela v tujini traja več kot štiri zaporedne tedne.

(18)  Delavci, ki so napoteni ali poslani v tujino, bi morali prejeti dodatne informacije, ki ustrezajo njihovim okoliščinam. Pri zaporednih delovnih nalogah v več državah članicah ali tretjih državah, na primer pri mednarodnem cestnem prometu, se lahko navedene informacije združijo za več nalog pred prvim odhodom in naknadno spremenijo pred začetkom ustrezne naloge ali v primeru spremembe. Kadar se štejejo za napotene delavce v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES, bi morali biti obveščeni tudi o enotnem nacionalnem spletnem mestu, razvitem s strani države članice gostiteljice, kjer bodo našli relevantne informacije o delovnih pogojih, ki se uporabljajo za njihove okoliščine. Delavci, ki so napoteni v tujino, morajo biti uradno obveščeni v uradnem jeziku države, v kateri so podpisali prvotno pogodbo o zaposlitvi.

__________________

__________________

38Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

38Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Poskusna doba delodajalcem omogoča, da preverijo, ali so delavci primerni za delovno mesto, na katero so bili zaposleni, pri čemer jim zagotavljajo podporo in usposabljanje. V poskusni dobi je varstvo pred odpovedjo lahko zmanjšano. Vstopa na trg dela ali prehoda na novo delovno mesto ne bi smela spremljati dolga negotovost. Kot določa evropski steber socialnih pravic, poskusne dobe torej ne bi smele trajati nerazumno dolgo. Precejšnje število držav članic je splošno najdaljše trajanje poskusne dobe določilo med tremi in šestimi meseci, kar bi se moralo šteti za razumno. Poskusna doba je lahko daljša od šestih mesecev, kadar to upravičuje vrsta zaposlitve, na primer pri vodstvenih položajih, ali kadar je to v interesu delavca, na primer v primeru dolge bolezni ali v okviru posebnih ukrepov za spodbujanje stalnih zaposlitev, zlasti za mlade delavce.

(19)  Poskusna doba delodajalcem omogoča, da preverijo, ali so delavci primerni za delovno mesto, na katerem so bili zaposleni, pri čemer jim zagotavljajo podporo in usposabljanje. Vstopa na trg dela ali prehoda na novo delovno mesto ne bi smela spremljati dolga negotovost. Kot določa evropski steber socialnih pravic, poskusne dobe torej ne bi smele trajati nerazumno dolgo. Precejšnje število držav članic je splošno najdaljše trajanje poskusne dobe določilo med tremi in šestimi meseci, kar bi se moralo šteti za razumno in se v nobenem primeru ne bi smelo podaljšati. Poskusna doba je lahko daljša od treh mesecev samo, kadar je to v interesu delavca, na primer v primeru dolge bolezni ali v okviru posebnih ukrepov za spodbujanje stalne zaposlitve, zlasti za mlade delavce.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Delodajalci delavcem ne bi smeli prepovedati zaposlitve pri drugih delodajalcih zunaj časa opravljanja dela zanje, in sicer v okviru omejitev iz Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta39.Klavzule o nezdružljivosti, ki se razumejo kot omejitev opravljanja dela za specifične kategorije delodajalcev, so lahko potrebne iz objektivnih razlogov, kot sta varovanje poslovnih skrivnosti ali preprečevanje navzkrižij interesov.

(20)  Delodajalci delavcem ne bi smeli prepovedati zaposlitve pri drugih delodajalcih zunaj časa opravljanja dela zanje, in sicer v okviru omejitev iz Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta39.

__________________

__________________

39Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

39Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Referenčne ure in dnevi, ki se razumejo kot časovna obdobja, v katerih se lahko opravlja delo na zahtevo delodajalca, bi morali biti pisno določeni ob začetku delovnega razmerja.

(22)  Referenčne ure in dnevi, ki se razumejo kot časovna obdobja, v katerih se lahko opravlja delo na zahtevo delodajalca, bi morali biti pisno določeni pred začetkom delovnega razmerja.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Razumen minimalni rok vnaprejšnjega obvestila, ki se razume kot časovno obdobje med trenutkom, ko je delavec obveščen o novi delovni nalogi, in trenutkom, ko se naloga začne, je še ena potrebna sestavina predvidljivosti dela v delovnih razmerjih, pri katerih je urnik dela spremenljiv ali ga večinoma določa delodajalec. Ob zagotavljanju ustreznega varstva delavcev se lahko dolžina roka vnaprejšnjega obvestila spreminja v skladu s potrebami sektorjev. Uporablja se brez poseganja v Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(23)  Razumen minimalni petnajstdnevni rok vnaprejšnjega obvestila, ki se razume kot časovno obdobje med trenutkom, ko je delavec obveščen o novi delovni nalogi, in trenutkom, ko se naloga začne, je še ena potrebna sestavina predvidljivosti dela v delovnih razmerjih, pri katerih je urnik dela spremenljiv ali ga večinoma določa delodajalec. Ob zagotavljanju ustreznega varstva delavcev se lahko dolžina roka vnaprejšnjega obvestila podaljša v skladu s potrebami sektorjev. Uporablja se brez poseganja v Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta40.

__________________

__________________

40Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

40Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Spodbujati bi bilo treba prehod na varnejše oblike zaposlitve, kadar imajo delodajalci možnost delavcem z nestandardnimi oblikami zaposlitve ponuditi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas ali za nedoločen čas. Delavcem bi moralo biti omogočeno zahtevati drugo, predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo, ter od delodajalca prejeti pisni odgovor, ki upošteva potrebe delodajalca in delavca.

(25)  V skladu z načelom 5 iz evropskega stebra socialnih pravic, ki je bil 17. novembra 2017 razglašen v Göteborgu in katerega namen je spodbuditi prehod na zaposlitev za nedoločen čas, bi bilo treba spodbujati prehod na varnejše oblike zaposlitve, kadar imajo delodajalci možnost delavcem z nestandardnimi oblikami zaposlitve ponuditi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas ali za nedoločen čas. Delavcem bi moralo biti omogočeno zahtevati drugo, predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo, ter od delodajalca prejeti ustrezno utemeljen pisni odgovor, ki upošteva potrebe delodajalca in delavca.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Kadar morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, je pomembno zagotoviti, da se tako usposabljanje zagotovi za vse enako, vključno s tistimi z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Stroški takega usposabljanja ne bi smeli biti zaračunani delavcu niti zadržani ali odtegnjeni od njegovega plačila za delo.

(26)  Kadar morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje ali kolektivnih pogodb ali notranjih pravil zagotoviti usposabljanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, je pomembno zagotoviti, da se tako usposabljanje zagotovi za vse enako in brez diskriminacije, vključno s tistimi z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Stroški takega usposabljanja ne bi smeli biti zaračunani delavcu niti zadržani ali odtegnjeni od njegovega plačila za delo. Usposabljanje bi moralo potekati med delovnim časom.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Socialni partnerji lahko presodijo, da so v specifičnih sektorjih ali okoliščinah za doseganje namena te direktive primernejše določbe, ki se razlikujejo od minimalnih standardov iz Poglavja III te direktive. Države članice bi zato morale imeti možnost, da socialnim partnerjem dovolijo sklepanje kolektivnih pogodb, s katerimi spremenijo določbe iz navedenega poglavja, če se pri tem splošna raven varstva delavcev ne zniža.

(27)  Socialni partnerji lahko presodijo, da so v specifičnih sektorjih ali okoliščinah za doseganje namena te direktive primernejše drugačne določbe, če so v celoti skladne s to direktivo in nudijo boljšo zaščito. Države članice bi zato morale imeti možnost, da socialnim partnerjem dovolijo sklepanje kolektivnih pogodb, s katerimi spremenijo določbe iz navedenega poglavja, če se pri tem splošna raven nediskriminatornega varstva delavcev izboljša in v nobenem primeru ne zniža.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)   V državah članicah, kjer velja visoka stopnja organiziranosti delavcev in delodajalcev in kjer so socialni partnerji kot predstavniki delavcev in delodajalcev primarno odgovorni za urejanje delovnih pogojev na trgu dela, imajo socialni partnerji polno pristojnost v zvezi z možnostjo sklepanja kolektivnih pogodb. Tako sklenjene kolektivne pogodbe, ki urejajo delovne pogoje in zagotavljajo splošno varstvo delavcev, lahko odstopajo od minimalnih pravic, določenih s to direktivo, če se spoštuje njen namen.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27b)  Države članice bi morale odpraviti vse vrste diskriminacije pri vseh vidikih plačila ter pogojih zaposlovanja, ne glede na vrsto pogodbe, ki se sklene z delavcem.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Rezultati posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic so pokazali, da je treba za večjo učinkovitost delovnega prava Unije okrepiti njegovo izvrševanje. Ocena Direktive 91/533/EGS v okviru programa REFIT41 je potrdila, da bi okrepljeni mehanizmi izvrševanja lahko povečali njeno učinkovitost. Pokazala je, da so sistemi pravnih sredstev, ki temeljijo zgolj na odškodninskih zahtevkih, manj učinkoviti od sistemov, ki za delodajalce, ki ne izdajo pisnih izjav, predvidevajo tudi sankcije (na primer pavšalne zneske ali odvzem dovoljenj). Pri oceni se je potrdilo tudi, da zaposleni med delovnim razmerjem pravna sredstva uporabljajo le redko, kar ogroža cilj predložitve pisne izjave, da so delavci obveščeni o bistvenih sestavinah svojega delovnega razmerja. Zato je treba uvesti določbe o izvrševanju, ki zagotavljajo uporabo bodisi ugodnih domnev, kadar informacije o delovnem razmerju niso predložene, bodisi upravnega postopka, po katerem se od delodajalca lahko zahteva, da predloži manjkajoče informacije, in se mu naloži sankcija, če tega ne naredi. Za navedeno pravno sredstvo bi moral veljati postopek, po katerem je delodajalec obveščen o manjkajočih informacijah in ima na voljo 15 dni za predložitev popolnih in pravilnih informacij.

(28)  Rezultati posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic so pokazali, da je treba za večjo učinkovitost delovnega prava Unije okrepiti njegovo izvrševanje. Ocena Direktive 91/533/EGS v okviru programa REFIT41 je potrdila, da bi okrepljeni mehanizmi izvrševanja lahko povečali njeno učinkovitost. Pokazala je, da so sistemi pravnih sredstev, ki temeljijo zgolj na odškodninskih zahtevkih, manj učinkoviti od sistemov, ki za delodajalce, ki ne izdajo pisnih izjav, predvidevajo tudi sankcije (na primer pavšalne zneske ali odvzem dovoljenj). Pri oceni se je potrdilo tudi, da zaposleni med delovnim razmerjem pravna sredstva uporabljajo le redko, kar ogroža cilj predložitve pisne izjave, da so delavci obveščeni o bistvenih sestavinah svojega delovnega razmerja. Zato je treba uvesti določbe o izvrševanju, ki zagotavljajo uporabo ugodnih domnev, kadar informacije o delovnem razmerju niso predložene, in upravnega postopka, po katerem se od delodajalca lahko zahteva, da predloži manjkajoče informacije, in se mu naloži sankcija, če tega ne naredi. Za navedeno pravno sredstvo bi moral veljati postopek, po katerem je delodajalec obveščen o manjkajočih informacijah in ima na voljo 15 dni za predložitev popolnih in pravilnih informacij.

__________________

__________________

41 SWD(2017)0205, str. 26.

41 SWD(2017)0205, str. 26.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Od sprejetja Direktive 91/533/EGS je bil v okviru socialnega pravnega reda v Uniji sprejet obsežen sistem določb o izvrševanju, zlasti na področju preprečevanja diskriminacije in enakih možnosti, zato bi bilo treba elemente navedenega sistema uporabiti v tej direktivi, da se zagotovi, da imajo delavci v skladu z načelom 7 evropskega stebra socialnih pravic dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino.

(29)  Od sprejetja Direktive 91/533/EGS je bil v okviru socialnega pravnega reda v Uniji sprejet obsežen sistem določb o izvrševanju, zlasti na področju preprečevanja diskriminacije in enakih možnosti; ta sistem bi bilo treba v celoti uporabiti v tej direktivi, da se zagotovi, da imajo delavci v skladu z načelom 7 evropskega stebra socialnih pravic in kot določa člen 2 te direktive dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino. Prav tako bi morali nujno razmisliti o možnosti, da se te določbe o izvrševanju razširijo na vse zadeve, ki so povezane z delovnimi pogoji.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(33a)  Ker je za Evropejce pomembno, da se pravila Evropske unije dejansko izvajajo, je potreben stabilen, učinkovit in delujoč sistem, ki bo zagotavljal, da bodo države članice v celoti uporabljale, izvajale in izvrševale pravo EU ter zagotavljale ustrezna pravna sredstva. Sistem bi moral biti v korist zlasti delavcem, ki so bili kolektivno odpuščeni. Zato bi morale države članice sindikatom omogočiti zastopniške tožbe, katerih namen je zaščita kolektivnih interesov delavcev.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 33 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(33b)  Dokazno breme, da delovnega razmerja ni bilo, nosi fizična ali pravna oseba, opredeljena kot delodajalec na podlagi primarnosti dejstev.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 33 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(33c)  Osebe, ki poročajo o kršitvah pravic iz te direktive, bi morale v celoti ščititi veljavna in bodoča evropska pravila, ki veljajo za zaščito prijaviteljev nepravilnosti.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36a)  Delo mora biti strukturirano v skladu z individualnimi in kolektivnimi ekonomskimi cilji, pa tudi kot instrument, s katerim se delavec počuti izpolnjenega kot človek.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 36 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36b)  V tem smislu ima delo osebno in individualno, pa tudi kolektivno in socialno razsežnost.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Države članice bi se morale pri izvajanju te direktive izogibati uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Države članice so zato pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na mala in srednja podjetja, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo.

črtano

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Države članice lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupajo izvajanje te direktive, če države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi lahko kadar koli zagotovijo rezultate, ki naj bi jih ta direktiva dosegla.

(38)  Države članice bi morale socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupati izvajanje te direktive, če države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi lahko kadar koli zagotovijo rezultate, ki naj bi jih ta direktiva dosegla.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Namen te direktive je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem varnejše in predvidljivejše zaposlitve ob hkratnem zagotavljanju prilagodljivosti trga dela.

1.  Namen te direktive je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem varnejše, preglednejše, jasnejše, bolj informirane in predvidljivejše zaposlitve ob hkratnem zagotavljanju prilagodljivosti trga dela ter učinkovite in nediskriminatorne uporabe prava.

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ta direktiva določa minimalne pravice, ki se uporabljajo za vse delavce v Uniji.

2.  Ta direktiva določa minimalne pravice, ki se uporabljajo za vse delavce v Uniji. Te minimalne pravice veljajo za vse osebe, ki so dejansko delavci, ne glede na njihov uradni status ali pisno pogodbo o zaposlitvi v javnem ali zasebnem sektorju v Evropski uniji.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice se lahko odločijo, da se obveznosti iz te direktive ne uporabljajo za delavce, ki so v delovnem razmerju za skupno 8 ur ali manj v enomesečnem referenčnem obdobju. V navedeno osemurno obdobje se všteva čas dela pri vseh delodajalcih, ki tvorijo isto podjetje, skupino ali subjekt oziroma takemu podjetju, skupini ali subjektu pripadajo.

črtano

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Odstavek 3 se ne uporablja za delovno razmerje, pri katerem pred nastopom zaposlitve ni vnaprej določenega zajamčenega obsega plačanega dela.

črtano

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice lahko določijo, katere osebe so odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Odločijo se lahko tudi, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Ta odstavek ne posega v Direktivo 2008/104/ES.

5.  Države članice lahko določijo, katere osebe so odgovorne za izvajanje obveznosti delodajalcev iz te direktive, če so vse navedene obveznosti izpolnjene. Odločijo se lahko tudi, da izpolnjevanje teh obveznosti v celoti ali delno naložijo fizični ali pravni osebi, ki ni stranka v delovnem razmerju. Ta odstavek ne posega v Direktivo 2008/104/ES. Kadar je fizičnih ali pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno vključene v delovno razmerje z delavcem, več, so ustrezno in v celoti skupaj in solidarno odgovorne za obveznosti iz te direktive.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice se lahko odločijo, da se obveznosti iz členov 10 in 11 ter člena 14(a) ne uporabljajo za fizične osebe, ki pripadajo gospodinjstvu, v katerem se delo zanj opravlja.

črtano

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Poglavje II te direktive se za pomorščake in ribiče uporablja brez poseganja v Direktivo Sveta 2009/13/ES oziroma Direktivo Sveta (EU) 2017/159.

7.  Direktiva se za pomorščake in ribiče uporablja ob upoštevanju posebnih razmer v tem sektorju in brez poseganja v Direktivo Sveta 2009/13/ES oziroma Direktivo Sveta (EU) 2017/159 ali ustrezne določbe Unije, ki zagotavljajo višjo raven zaščite za pomorščake in ribiče.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  „delavec“ pomeni fizično osebo, ki za določeno časovno obdobje proti plačilu opravlja storitve za drugo osebo in pod njenim vodstvom;

(a)  „delavec“ pomeni fizično osebo, ki proti plačilu opravlja storitve za delodajalca in po njegovih navodilih;

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „delodajalec“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno stranke v delovnem razmerju z delavcem;

(b)  „delodajalec“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb (virtualna platforma ali drugo), ki uporabljajo storitve enega ali več delavcev in so neposredno ali posredno stranke v delovnem razmerju z vsaj enim delavcem;

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „referenčne ure in dnevi“ pomeni časovna obdobja v opredeljenih dnevih, v katerih lahko poteka delo na zahtevo delodajalca.

(e)  „referenčne ure in dnevi“ pomeni urnike, izmene in vsa časovna obdobja v opredeljenih dnevih, v katerih lahko poteka delo;

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  „poskusno obdobje“ pomeni omejeno obdobje, za katerega se dogovori na začetku delovnega razmerja in med katerim delavca vodi mentor in se njegova uspešnost pozorno spremlja, da se ocenijo njegove sposobnosti, in za katerega se vnaprej določijo cilji uspešnosti; v tem obdobju se lahko delovno razmerje kadar koli preneha.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da se od delodajalcev zahteva, da delavcem zagotovijo informacije o bistvenih vidikih delovnega razmerja.

1.  Države članice zagotovijo, da se od delodajalcev zahteva, da delavcem zagotovijo informacije o bistvenih vidikih delovnega razmerja, in da imajo delavci pravico zahtevati te informacije.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Informacije iz odstavka 1 vključujejo:

2.  Informacije iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  identiteto strank v delovnem razmerju;

(a)  identiteto strank v delovnem razmerju, ki vključuje vsaj njihova polna imena, naslove in po potrebi pravne zastopnike;

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  v primeru delovnega razmerja za določen čas, datum prenehanja ali predvideni čas trajanja tega razmerja;

(e)  v primeru delovnega razmerja za določen čas, datum prenehanja ali predvideni čas trajanja tega razmerja, v primeru delavcev agencij za začasno delo ime podjetja uporabnika ter plačilne lestvice podjetja uporabnika, da se zagotovi enako plačilo;

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  morebitno pravico do usposabljanja, ki ga zagotovi delodajalec;

(g)  morebitno pravico do usposabljanja, ki ga zagotovi delodajalec, če ga k temu zavezuje zakon, in sicer po pogojih iz kolektivnih pogodb ali v skladu z njegovo splošno politiko usposabljanja;

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  postopek, vključno z dolžino odpovednega roka, ki ga morata delodajalec in delavec upoštevati, če delovno razmerje preneha, ali kadar dolžine odpovednega roka v trenutku zagotavljanja informacij ni mogoče določiti, način določanja takega odpovednega roka;

(i)  postopek, vključno z dolžino odpovednega roka, ki ga morata delodajalec in delavec upoštevati, če delovno razmerje preneha, ali kadar dolžine odpovednega roka v trenutku zagotavljanja informacij ni mogoče določiti, način določanja takega odpovednega roka in zahteve v zvezi z uradnim obvestilom o prenehanju delovnega razmerja, roki za uveljavljanje zahtevkov, ki vključujejo roke za pritožbo zoper odpoved ali zahtevek za povračilo za nesreče/poškodbe pri delu in morebitne kršitve delavskih pravic;

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  začetni osnovni znesek, morebitne druge sestavine, pogostost in način izplačevanja plačila za delo, do katerega je delavec upravičen;

(j)  začetni osnovni znesek, vse morebitne druge sestavine, ki so posebej navedene, kot so plačila nadurnega dela, bonusi in drugi prejemki, kot je nadomestilo za bolniško odsotnost, znesek prispevkov za socialno varnost, ki jih je plačal delodajalec, pogostost in način izplačevanja plačila za delo, do katerega je delavec upravičen;

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka l – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  pogoje in raven finančnega nadomestila v primeru, da delodajalec delo prekliče.

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m)  morebitne kolektivne pogodbe, ki urejajo delovne pogoje delavca; v primeru kolektivnih pogodb, sklenjenih zunaj podjetja s strani posebnih skupnih organov ali institucij, ime pristojnega organa ali skupne institucije, v okviru katere so bile pogodbe sklenjene;

(m)  morebitne kolektivne pogodbe, ki urejajo delovne pogoje delavca, ter roke, ki so v kolektivnih pogodbah določeni za zahtevke, ki izhajajo iz teh pogodb; v primeru kolektivnih pogodb, sklenjenih zunaj podjetja s strani posebnih skupnih organov ali institucij, ime pristojnega organa ali skupne institucije, v okviru katere so bile pogodbe sklenjene, in morebitna razmejitvena obdobja;

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(na)  morebitne roke za uveljavljanje zahtevkov do delodajalca;

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka n b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(nb)  morebitne prejemke v naravi, ki jih delodajalec zagotovi delavcu;

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka n c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(nc)  morebitno kategorizacijo v splošnem plačnem sistemu;

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Informacije iz odstavka 2(f) do (k) in (n) so lahko, kjer je to primerno, podane v obliki sklica na zakone in druge predpise ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke.

3.  Informacije iz odstavka 2(f) do (k) in (n) so dopolnjene s sklicem na zakone in druge predpise ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Informacije iz člena 3(2) se ne smejo razlagati kot izjava delavca o strinjanju.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Informacije iz člena 3(2) se delavcu zagotovijo individualno v obliki dokumenta najpozneje prvi dan delovnega razmerja. Navedeni dokument se lahko zagotovi in posreduje elektronsko, če je za delavca enostavno dostopen ter ga je mogoče shraniti in natisniti.

1.  Informacije iz člena 3(2) se delavcu čim prej zagotovijo individualno v obliki papirnega dokumenta, po potrebi pa se pogodba o zaposlitvi podpiše najpozneje pred prvim dnevom delovnega razmerja. Na zahtevo delavca se navedeni dokument zagotovi in posreduje elektronsko v formatu, ki ga je mogoče shraniti in natisniti, ter s potrdilom o prejemu. Te informacije pomenijo obvestilo delodajalca o dogovorjenih pogojih zaposlitve. Rok za predložitev pisne izjave o strinjanju z dogovorjenimi delovnimi pogoji mora biti vsaj en teden pred nastopom zaposlitve.

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Dokument se istočasno zagotovi predstavniku delavca in pristojnim organom socialne zaščite.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice pripravijo predloge in modele za dokument iz odstavka 1 ter jih dajo na voljo delavcem in delodajalcem, in sicer tudi tako, da je do njih mogoče dostopati prek enotnega uradnega nacionalnega spletnega mesta in na druge ustrezne načine.

2.  Države članice po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in socialnimi partnerji pripravijo predloge in modele za dokument iz odstavka 1 ter jih dajo na voljo delavcem in delodajalcem, in sicer tudi tako, da je do njih mogoče dostopati prek enotnega uradnega nacionalnega spletnega mesta in na druge ustrezne načine. Evropska komisija državam članicam pomaga pri pripravi teh predlog, da ne bi prišlo do vsebinskega neskladja med različnimi državami članicami.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o zakonih in drugih predpisih ali kolektivnih pogodbah, ki urejajo veljavni pravni okvir, o katerih morajo delodajalci obvestiti delavce, vsesplošno in brezplačno na voljo na jasen, pregleden, celovit in enostavno dostopen način, na daljavo in z elektronskimi sredstvi, vključno prek obstoječih spletnih portalov, namenjenih državljanom in podjetjem Unije.

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o zakonih in drugih predpisih ter upravnih ali statutarnih določbah ali splošno zavezujočih kolektivnih pogodbah, ki so razglašene za splošno veljavne in urejajo veljavni pravni okvir, o katerih morajo delodajalci obvestiti delavce, vsesplošno in brezplačno na voljo na enostavno dostopen način, na daljavo in z elektronskimi sredstvi, vključno prek obstoječih spletnih portalov, namenjenih državljanom in podjetjem Unije.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se kakršna koli sprememba vidikov delovnega razmerja iz člena 3(2) in dodatnih informacij za delavce, ki so napoteni ali poslani v tujino, iz člena 6 posreduje v obliki dokumenta, ki ga delodajalec delavcu predloži čim prej in najpozneje na dan, ko sprememba začne učinkovati.

Države članice zagotovijo, da se kakršna koli sprememba vidikov delovnega razmerja iz člena 3(2) in dodatnih informacij za delavce, ki so napoteni ali poslani v tujino, iz člena 6 izroči v obliki papirnega dokumenta, ki ga delodajalec delavcu predloži čim prej in najpozneje na dan, ko sprememba začne učinkovati. Na zahtevo delavca se mora navedeni dokument zagotoviti in posredovati elektronsko s potrdilom o prejemu, kot določa člen 4(1).

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar se od delavca zahteva opravljanje dela v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica, v kateri delavec običajno dela, države članice zagotovijo, da se mu dokument iz člena 4(1) zagotovi pred odhodom in da zajema vsaj naslednje dodatne informacije:

1.  Kadar se od delavca zahteva opravljanje dela v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica, v kateri delavec običajno dela, države članice zagotovijo, da delodajalec delavcu zagotovi dokument iz člena 4(1) v razumnem času pred odhodom in da zajema vsaj naslednje dodatne informacije:

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  državo ali države, kjer naj bi se delo v tujini opravljalo, in njegovo trajanje;

(a)  točen kraj ali kraji dela v državi ali državah, kjer naj bi se delo v tujini opravljalo, in njegovo trajanje, pa tudi podrobnosti v zvezi z morebitnim podaljšanjem ali skrajšanjem obdobja dela;

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  delovni čas, pravila o praznikih ter ureditev na področju davkov in varnosti v državi, v kateri se bo delo opravljalo;

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  ime neposredno nadrejenega na kraju ali krajih dela, kjer se bo delo v tujini opravljalo, in ki mu napoteni delavec odgovarja;

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  morebitne spremembe v davčni ureditvi in ureditvi socialne varnosti za obdobje opravljanja dela v tujini;

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  morebitne možnosti podaljšanja ali skrajšanja obdobja dela;

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če je delavec, ki je poslan v tujino, napoteni delavec v smislu Direktive 96/71/ES, države članice zagotovijo, da je ta delavec poleg tega obveščen o:

2.  Če je delavec, ki je poslan v tujino, napoteni delavec v smislu Direktive 96/71/ES, države članice zagotovijo, da je ta delavec poleg tega, kot je določeno v členu 4(1), obveščen o:

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  plačilu, do katerega je delavec upravičen v skladu z zakonodajo, ki se uporablja v državi članici gostiteljici;

(a)  pogojih dela iz člena 3(1) Direktive 96/71/ES, vključno s plačilom, do katerega je delavec upravičen v skladu z zakonodajo, ki se uporablja v državi članici gostiteljici;

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Informacije iz odstavkov 1(b) in 2(a) so lahko, kjer je to primerno, podane v obliki sklica na zakone in druge predpise ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke.

3.  Informacije iz odstavkov 1(b) in 2(a) so pisne in jasno izražajo zakone in druge predpise ter upravne in statutarne določbe ali kolektivne pogodbe, ki urejajo zadevne točke, in so na voljo v jeziku ali prevedeni v jezik, ki ga napoteni delavci lahko razumejo.

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Razen če države članice določijo drugače, se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, če posamezno obdobje dela zunaj države članice, v kateri delavec običajno dela, traja štiri zaporedne teden ali manj.

črtano

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar delovno razmerje vključuje poskusno dobo, države članice zagotovijo, da trajanje take poskusne dobe ne presega šest mesecev, vključno z morebitnim podaljšanjem.

1.  Kadar delovno razmerje vključuje poskusno dobo, države članice zagotovijo, da trajanje take poskusne dobe ne presega treh mesecev.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice lahko določijo daljšo poskusno dobo, kadar to upravičuje vrsta zaposlitve ali je to v interesu delavca.

2.  Države članice lahko določijo daljšo poskusno dobo največ šestih mesecev, kadar to dejansko upravičuje vrsta zaposlitve, znanja in spretnosti, delovni pogoji ali je to v interesu delavca.

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Poskusna doba ne ogroža pridobivanja pravic.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 8 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vzporedna zaposlitev

Zaposlitev pri drugih delodajalcih

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delodajalci pa lahko določijo pogoje nezdružljivosti, kadar take omejitve upravičujejo legitimni razlogi, kot sta varovanje poslovnih skrivnosti ali preprečevanje navzkrižij interesov.

2.  Države članice pa lahko določijo pogoje nezdružljivosti, kadar take omejitve upravičujejo legitimni razlogi, kot sta varovanje poslovnih skrivnosti ali preprečevanje navzkrižij interesov. Delodajalci ne smejo enostransko določati pogojev nezdružljivosti.

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je delavčev urnik dela v celoti ali večinoma spremenljiv ter ga v celoti ali večinoma določa delodajalec, države članice zagotovijo, da lahko delodajalec od delavca zahteva opravljanje dela samo:

Države članice zagotovijo, da lahko delodajalec vzorec običajnega delovnega časa spremeni le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  če delo poteka v okviru vnaprej določenih referenčnih ur in referenčnih dni, pisno določenih ob začetku delovnega razmerja, v skladu s členom 3(2)(l)(i), ter

(a)  če je sprememba utemeljena zaradi objektivnih razlogov, povezanih z vrsto dela;

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  če delodajalec delavca v skladu s členom 3(2)(l)(ii) o delovni nalogi obvesti razumen čas vnaprej.

(b)  če je delavec o vzorcu običajnega delovnega časa za zadevni teden obveščen najmanj dva tedna vnaprej, razen v nujnih primerih;

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  če sprememba ni v navzkrižju z upravičenimi interesi delavca;

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  če sprememba ni v navzkrižju s katerimi koli drugimi pogodbami;

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da sta za vsako delovno razmerje jasno določena trajanje in vzorec običajnega delovnega časa. Delodajalci izplačajo bonus za nadurno delo.

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da lahko delavci z vsaj šestmesečno delovno dobo pri istem delodajalcu zahtevajo obliko zaposlitve s predvidljivejšimi in varnejšimi delovnimi pogoji, kadar je ta na voljo.

1.  Države članice zagotovijo, da lahko delavci z vsaj šestmesečno delovno dobo pri istem delodajalcu preidejo na obliko zaposlitve s predvidljivejšimi in varnejšimi delovnimi pogoji, kadar je ta na voljo. Obdobje zaposlitve pri istem podjetju, skupini, subjektu ali fizični ali pravni osebi se šteje v to šestmesečno obdobje.

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delodajalec zagotovi pisni odgovor v enem mesecu od zahteve. V primeru fizičnih oseb v vlogi delodajalcev ter mikro, malih ali srednjih podjetij lahko države članice navedeni rok podaljšajo za največ tri mesece in dovolijo ustni odgovor na naknadne podobne zahteve istega delavca, če utemeljitev odgovora glede položaja delavca ostaja nespremenjena.

2.  Delodajalec podrobno preuči prehod in zagotovi ustrezno utemeljen pisni odgovor v enem mesecu od oddaje vloge. V primeru fizičnih oseb v vlogi delodajalcev ter mikro, malih ali srednjih podjetij lahko države članice navedeni rok podaljšajo za največ en mesec. Če odgovor na vlogo en mesec izostane, velja, da začne prehod veljati prvi dan po tem obdobju. Če je vloga zavrnjena, mora biti pravilnost utemeljitve preverljiva.

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice zagotovijo, da so delavci s pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem pri agenciji za začasno delo, ki so bili dodeljeni istemu podjetju uporabniku za začasno delo pod njegovim nadzorom in vodstvom najmanj šest mesecev, zaposleni kot del stalne delovne sile podjetja uporabnika.

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se v primerih, ko morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje ali relevantnih kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, tako usposabljanje delavcu zagotovi brezplačno.

Države članice zagotovijo, da se v primerih, ko morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje ali relevantnih kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje ali izobraževanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, tako usposabljanje ali izobraževanje delavcu zagotovi brezplačno.

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da so delavci upravičeni do minimalnega obsega usposabljanja v delovnem času, ki je enakovreden najmanj obsegu enega običajnega delovnega tedna na leto.

Predlog spremembe    97

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Delavec še naprej prejema plačilo, kot če bi delal.

Predlog spremembe    98

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Usposabljanje po možnosti poteka med delovnim časom. V vseh primerih se čas, porabljen za usposabljanje, šteje za delovni čas.

Predlog spremembe    99

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da so delavci upravičeni do plačanega študijskega dopusta.

Predlog spremembe    100

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Enaka obravnava

 

Države članice poskrbijo, da se načela enakega plačila ter enakih pogojev uporabljajo za vse delavce ter da ne pride do kakršne koli diskriminacije, ne glede na delavčev zaposlitveni status.

Predlog spremembe    101

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko socialnim partnerjem dovolijo, da sklepajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, ki ob upoštevanju splošnega varstva delavcev določajo ureditve glede delovnih pogojev delavcev, drugačne od tistih v členih 7 do 11.

Države članice lahko socialnim partnerjem dovolijo, da sklepajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, ki ob polnem upoštevanju splošnega varstva delavcev in zagotavljanju, da niso kršeni minimalni standardi iz te direktive, določajo ureditev delovnih pogojev delavcev, ki je drugačna, vendar ni slabša od tiste iz členov od 7 do 11.

Predlog spremembe    102

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se določbe v individualnih ali kolektivnih pogodbah, notranjih pravilih podjetij ali kakršnih koli drugih ureditvah, ki so v nasprotju s to direktivo, razglasijo za nične ali se spremenijo za uskladitev z določbami te direktive.

Določbe v individualnih ali kolektivnih pogodbah, notranjih pravilih podjetij ali kakršnih koli drugih ureditvah, ki so v nasprotju s to direktivo in so manj ugodne za delavce, so nične in se spremenijo, tako da so skladne vsaj z določbami te direktive.

Predlog spremembe    103

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar delavec dokumentov iz člena 4(1), člena 5 ali člena 6 v celoti ali delno ni prejel pravočasno in delodajalec navedene opustitve ni popravil v 15 dneh od obvestila o njej, države članice zagotovijo, da se uporablja eden od naslednjih sistemov:

Kadar delavec dokumentov iz člena 4(1), člena 5 ali člena 6 v celoti ali delno ni prejel pravočasno, države članice zagotovijo, da se uporabljata naslednja sistema:

Predlog spremembe    104

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  delavcu so v korist ugodne domneve, ki jih določi država članica. Kadar v zagotovljenih informacijah ni bilo informacij iz člena 3(2)(e), (f), (k) ali (l), ugodne domneve zajemajo domnevo, da ima delavec delovno razmerje za nedoločen čas, da poskusne dobe ni in da ima delavec delovno mesto za polni delovni čas. Delodajalci imajo možnost domneve izpodbijati ali

(a)  delavcu so v korist ugodne domneve, ki jih mora določiti država članica. Kadar v zagotovljenih informacijah ni bilo informacij iz člena 3(2)(e), (f), (k) ali (l), se kot dogovorjeni pogoji upoštevajo ugodne domneve, o katerih poroča delavec, pri čemer te zajemajo domnevo, da ima delavec delovno razmerje za nedoločen čas, da poskusne dobe ni in da ima delavec delovno mesto za polni delovni čas. Delodajalci imajo možnost domneve izpodbijati in

Predlog spremembe    105

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  delavec ima možnost pravočasno vložiti pritožbo pri pristojnem organu. Če pristojni organ ugotovi, da je pritožba utemeljena, zadevnemu delodajalcu odredi, naj predloži manjkajoče informacije. Če delodajalec manjkajočih informacij ne predloži v 15 dneh po prejemu odredbe, lahko organ naloži ustrezno upravno sankcijo, tudi če je delovno razmerje prenehalo. Delodajalci imajo možnost vložiti upravno pritožbo zoper sklep o naložitvi sankcije. Države članice lahko za pristojne organe imenujejo obstoječe organe.

(b)  delavec ima možnost pravočasno vložiti pritožbo pri pristojnem organu. Če pristojni organ ugotovi, da je pritožba utemeljena, zadevnemu delodajalcu odredi, naj predloži manjkajoče informacije. Če delodajalec manjkajočih informacij ne predloži v 15 dneh po prejemu odredbe, lahko organ naloži ustrezno vnaprej določeno obvezno in odvračilno sankcijo, tudi če je delovno razmerje prenehalo. Delodajalci imajo možnost vložiti pritožbo zoper sklep o naložitvi sankcije. Države članice lahko za pristojne organe imenujejo obstoječe organe.

Predlog spremembe    106

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Primarnost dejstev

 

Določitev obstoja delovnega razmerja temelji na dejstvih, ki se nanašajo na dejansko opravljanje dela, in ne na načinu, na katerega stranke opisujejo razmerje.

Predlog spremembe    107

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice uvedejo ukrepe, ki so potrebni za varstvo delavcev, med drugim tudi delavcev, ki so predstavniki delavcev, pred vsakim škodljivim ravnanjem delodajalca ali škodljivimi posledicami zaradi pritožbe, vložene pri delodajalcu, ali kakršnega koli sodnega postopka, katerega namen je zagotoviti skladnost s pravicami iz te direktive.

Države članice uvedejo vse ukrepe, vključno z vnaprej določenimi obveznimi in odvračilnimi kaznimi, ki so potrebni za varstvo vseh delavcev ne glede na njihov pravni ali uradni položaj, med drugim tudi delavcev, ki so predstavniki zaposlenih ali sindikalni predstavniki, pred vsakim škodljivim ravnanjem delodajalca ali škodljivimi posledicami zaradi pritožbe, vložene pri delodajalcu, ali kakršnega koli sodnega postopka, katerega namen je zagotoviti skladnost s temi pravicami.

Predlog spremembe    108

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Osebe, ki poročajo o kršitvah pravic iz te direktive, v celoti ščiti evropska zakonodaja za zaščito oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije.

Predlog spremembe    109

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep in vse priprave na tako odpoved delavcem, ker so uveljavljali pravice iz te direktive.

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo in razglasijo za pravno neveljavno odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep in vse priprave na tako odpoved ali drugačno škodovanje delavcem ali njihovo manj ugodno obravnavo, ker so uveljavljali pravice iz te direktive. Delodajalec zagotovi dovolj informacij o razlogih za odpoved, sicer se šteje, da je pravno neveljavna. Med potrebne ukrepe spada tudi pravica do ponovne zaposlitve in odškodnine.

Predlog spremembe    110

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delavci, ki menijo, da so bili odpuščeni ali so bili predmet ukrepov z enakovrednim učinkom zaradi uveljavljanja pravic iz te direktive, lahko od delodajalca zahtevajo, da razloge za odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep ustrezno utemelji. Delodajalec navedene razloge zagotovi v pisni obliki.

2.  Delavci, ki menijo, da so bili odpuščeni ali so bili predmet ukrepov z enakovrednim učinkom zaradi uveljavljanja pravic iz te direktive, lahko od delodajalca zahtevajo, da razloge za odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep ustrezno utemelji. Delodajalec navedene razloge zagotovi v pisni obliki. Države članice zagotovijo, da rok za vložitev pritožbe zoper odpoved ne začne teči, dokler delavec od delodajalca ne prejme pisne utemeljitve.

Predlog spremembe    111

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da mora tožena stranka, kadar delavci iz odstavka 2 pred sodiščem ali drugim pristojnim organom izkažejo dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do take odpovedi ali odpovedi enakovrednega ukrepa, dokazati, da vzrok za odpoved niso razlogi iz odstavka 1.

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da mora tožena stranka, kadar delavci iz odstavka 2 pred sodiščem ali drugim pristojnim organom izkažejo dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do take odpovedi ali odpovedi enakovrednega ukrepa, dokazati, da vzrok za odpoved niso razlogi iz odstavka 1. Odpoved začne veljati šele, ko je zadeva rešena.

Predlog spremembe    112

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a.  Države članice sindikatom dovolijo vložitev zastopniških tožb, katerih namen je zaščita kolektivnih interesov delavcev v zvezi s to direktivo, ki ustrezajo pravilom iz Direktive 2009/22/ES1a.

 

__________________

 

1a se prekliče z Direktivo 2018/0089 (COD); Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov

Predlog spremembe    113

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6b.  Če delodajalec ne utemelji razlogov za odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep v skladu s členom 17(2), se domneva, da je bil delavec odpuščen, ker je uveljavljal pravice iz te direktive.

Predlog spremembe    114

Predlog direktive

Člen 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17a

 

Dokazno breme, da obstaja delovno razmerje

 

Dokazno breme, da delovnega razmerja ni, nosi fizična ali pravna oseba, opredeljena kot delodajalec.

Predlog spremembe    115

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ali že veljavnih relevantnih določb v zvezi s pravicami, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo navedenih kazni. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Lahko so v obliki denarne kazni. Vključujejo lahko tudi plačilo odškodnine.

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ali že veljavnih relevantnih določb v zvezi s pravicami, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo navedenih kazni. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. So v obliki denarne kazni in vključujejo ustrezno in vsaj sorazmerno plačilo odškodnine.

Predlog spremembe    116

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta direktiva ni veljavna podlaga za zniževanje splošne ravni varstva, ki se delavcem že zagotavlja v državah članicah.

1.  Ta direktiva ni veljavna podlaga za zniževanje splošne ravni varstva, ki se delavcem že zagotavlja v državah članicah. Izvajanje te direktive ne sme biti razlog za kakršno koli poslabšanje obstoječih razmer v državah članicah v zvezi s splošno ravnjo varstva delavcev na področju, ki ga ureja.

Predlog spremembe    117

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 a.  Države članice morajo postopno izboljšati raven varstva delavcev na področju, ki ga ureja ta direktiva, in sicer povsem v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko socialno listino.

Predlog spremembe    118

Predlog direktive

Člen 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20a

 

Olajšano vlaganje pritožb

 

Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, prek katerih lahko delavci vlagajo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko tretjih strani, ki so jih pooblastile države članice, kot so sindikati, druga združenja ali pristojni organi države članice, če je to določeno z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe    119

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravice in obveznosti iz te direktive se za obstoječa delovna razmerja uporabljajo od [datum začetka veljavnosti + 2 leti]. Vendar delodajalci zagotovijo ali dopolnijo dokumente iz člena 4(1) ter členov 5 in 6 zgolj na zahtevo delavca. Odsotnost take zahteve delavcem ne odvzema minimalnih pravic iz te direktive.

Pravice in obveznosti iz te direktive se za obstoječa delovna razmerja uporabljajo od [datum začetka veljavnosti + 2 leti].

Predlog spremembe    120

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija ob posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na ravni Unije ter ob upoštevanju vpliva na mala in srednja podjetja pregleda uporabo te direktive do [datum začetka veljavnosti + 8 let], da bi po potrebi predlagala potrebne spremembe.

Komisija ob posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na ravni Unije ter ob upoštevanju vpliva na mikro, mala in srednja podjetja pregleda uporabo te direktive do [datum začetka veljavnosti + 5 let], da bi po potrebi predlagala potrebne spremembe.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Pregledni in predvidljivi delovni pogoji v Evropski uniji

Referenčni dokumenti

COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

18.1.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

18.1.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Kostas Chrysogonos

24.1.2018

Obravnava v odboru

15.5.2018

20.6.2018

3.9.2018

 

Datum sprejetja

24.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Rosa Estaràs Ferragut, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sergio Gaetano Cofferati, Geoffroy Didier, Pascal Durand, Jytte Guteland, Jiří Maštálka

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, John Howarth, Christelle Lechevalier

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

ALDE

António Marinho e Pinto

EFDD

Joëlle Bergeron

ENF

Marie-Christine Boutonnet, Christelle Lechevalier

GUE/NGL

Jiří Maštálka

PPE

Geoffroy Didier, Rosa Estaràs Ferragut, Emil Radev, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

S&D

Guillaume Balas, Sergio Gaetano Cofferati, Jytte Guteland, John Howarth, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

0

-

 

 

1

0

ALDE

Jean-Marie Cavada

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (3.10.2018)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji

(COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD))

Pripravljavka mnenja: Maria Arena

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(1)(b) in (2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(1)(b) in (2)(b) ter člena 157 Pogodbe,

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(1)(b) in (2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(1)(b) in (2)(b) ter člena 157(1) do (3) Pogodbe,

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Drugo načelo evropskega stebra socialnih pravic znova potrjuje, da je treba enako obravnavanje in enake možnosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 157(1–3) Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavljati in spodbujati na vseh področjih, tudi pri udeležbi na trgu dela ter pogojih za zaposlitev in poklicno pot, hkrati pa imajo vsi pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Priznava, da so instrumenti kolektivnega pogajanja med združenji delodajalcev in organizacijami, ki zastopajo delavce, bistvenega pomena za preprečitev in premostitev izkrivljanja na trgu dela, ki se pojavlja zaradi novih oblik delovnih razmerij, saj ta povzročajo več prekarnosti in negotovosti, zlasti za ženske; zato so kolektivna pogajanja pomemben instrument za premostitev neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b)  Komisija je v svojem sporočilu z dne 8. marca 2016 o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127, Priloga I) priznala, da se ženske na evropskih trgih dela še vedno diskriminirajo, da so še vedno podpovprečno zastopane pri zaposlenosti, nadpovprečno pa pri delu s krajšim delovnim časom ter v sektorjih z nizkimi plačami, obenem pa so plačane po nižji urni postavki, tudi kadar opravljajo enakovredno delo kot moški, ter ob enakovredni ali višji izobrazbi.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3c)  Zato poudarja, da morajo države članice vzpostaviti pravni okvir, ki bo omogočal sprejetje ukrepov za zagotovitev enakega plačila za enako delo v vseh oblikah delovnega razmerja, ne glede na vrsto in trajanje, in tako zajamčiti enako plačilo za moške in ženske ter prispevati k zmanjševanju trajne neenakosti, ki je v tem, da so ženske ne samo bistveno manj plačane kot moški, ampak še posebej izpostavljene revščini in socialni izključenosti.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Informacije o pripadajočem plačilu za delo bi morale zajemati vse sestavine plačila, vključno s prispevki v denarju ali naravi, ki jih delavec neposredno ali posredno prejema za svoje delo. Zagotavljanje takšnih informacij ne bi smelo posegati v svobodo delodajalcev, da zagotavljajo dodatne sestavine plačila, kot so enkratna plačila. Dejstvo, da sestavine plačila, ki so obvezne na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe, niso bile vključene v navedene informacije, ne bi smel biti vzrok, da se delavcu ne zagotovijo.

(13)  Informacije o pripadajočem plačilu za delo bi morale med drugim zajemati vse sestavine plačila in način njihovega izračuna ter informacije o višini plačil po spolih za kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, vključno s prispevki v denarju ali naravi, ki jih delavec neposredno ali posredno prejema za svoje delo, plačilom nadurnega dela, bonusov in drugih nadomestil, kot je nadomestilo za bolniško odsotnost ali dopust. Zagotavljanje takšnih informacij ne bi smelo posegati v svobodo delodajalcev, da zagotavljajo dodatne sestavine plačila, kot so enkratna plačila. Dejstvo, da sestavine plačila, ki so obvezne na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe, niso bile vključene v navedene informacije, ne bi smel biti vzrok, da se delavcu ne zagotovijo.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Poskusna doba delodajalcem omogoča, da preverijo, ali so delavci primerni za delovno mesto, na katero so bili zaposleni, pri čemer jim zagotavljajo podporo in usposabljanje. V poskusni dobi je varstvo pred odpovedjo lahko zmanjšano. Vstopa na trg dela ali prehoda na novo delovno mesto ne bi smela spremljati dolga negotovost. Kot določa evropski steber socialnih pravic, poskusne dobe torej ne bi smele trajati nerazumno dolgo. Precejšnje število držav članic je splošno najdaljše trajanje poskusne dobe določilo med tremi in šestimi meseci, kar bi se moralo šteti za razumno. Poskusna doba je lahko daljša od šestih mesecev, kadar to upravičuje vrsta zaposlitve, na primer pri vodstvenih položajih, ali kadar je to v interesu delavca, na primer v primeru dolge bolezni ali v okviru posebnih ukrepov za spodbujanje stalnih zaposlitev, zlasti za mlade delavce.

(19)  Poskusna doba delodajalcem omogoča, da preverijo, ali so delavci primerni za delovno mesto, na katero so bili zaposleni, pri čemer jim zagotavljajo podporo in usposabljanje. V poskusni dobi je varstvo pred odpovedjo lahko zmanjšano. Vstopa na trg dela ali prehoda na novo delovno mesto ne bi smela spremljati dolga negotovost. Poskusna doba ne sme postati mehanizem za izkoriščanje delavcev, tako da bi jo uporabljali za dolgoročnejše zaposlovanje za nizko plačilo in odpustitev ob njenem izteku. Tako bi pogodbe o zaposlitvi za določen čas zamenjali s prekarnejšimi pogodbami, kar bi bilo spet najbolj v škodo ženskam. Poskusna doba ne bi smela presegati treh mesecev, v najboljšem primeru pa bi morala biti krajša. Tri mesece lahko preseže v ustrezno utemeljenih primerih, ko je to potrebno zaradi tehnične zahtevnosti dela ali višje ravni odgovornosti na delovnem mestu ali če je delavec imenovan na vodstveni položaj. Države članice bi morale sprejeti zakonodajo, ki bi določala primere, v katerih so mogoče izjeme, ko lahko poskusna doba preseže tri mesece, in navajala ustrezna primerna obdobja.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Kadar morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, je pomembno zagotoviti, da se tako usposabljanje zagotovi za vse enako, vključno s tistimi z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Stroški takega usposabljanja ne bi smeli biti zaračunani delavcu niti zadržani ali odtegnjeni od njegovega plačila za delo.

(26)  Kadar morajo delodajalci delavcem na podlagi zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje, ki delavcem omogoča opravljanje dela, za katero so zaposleni, je pomembno zagotoviti, da se tako usposabljanje zagotovi za vse enako in brez diskriminacije, na primer na podlagi spola, vključno s tistimi z nestandardnimi oblikami zaposlitve. Stroški takega usposabljanja ne bi smeli biti zaračunani delavcu niti zadržani ali odtegnjeni od njegovega plačila za delo. Usposabljanje bi moralo potekati med delovnim časom.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Države članice bi morale zagotoviti odpravo vseh vrst diskriminacije v zvezi z vsemi vidiki plačila, pri tem spoštovati načelo o enakem plačilu za enako delo in delo enake vrednosti, ter v zvezi s pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto pogodbe, sklenjene z delavcem, kot je opredeljeno v tej direktivi.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Delavcem, ki uveljavljajo pravice iz te direktive, bi bilo treba zagotavljati varstvo pred odpovedjo ali enakovredno škodo (na primer delavcu na zahtevo, ki se mu delo ne dodeljuje več) ali kakršnimi koli pripravami na morebitno odpoved, ker so skušali take pravice uveljaviti. Kadar delavci menijo, da so bili odpuščeni ali so utrpeli enakovredno škodo iz navedenih razlogov, bi morali imeti delavci in pristojni organi možnost, da od delodajalca zahtevajo, da odpoved ali enakovreden ukrep ustrezno utemelji.

(32)  Delavcem, ki uveljavljajo pravice iz te direktive, bi bilo treba zagotavljati varstvo pred odpovedjo ali enakovredno škodo (na primer delavcu na zahtevo, ki se mu delo ne dodeljuje več) ali kakršnimi koli pripravami na morebitno odpoved, ker so skušali take pravice uveljaviti. Kadar delavci menijo, da so bili odpuščeni ali so utrpeli enakovredno škodo iz navedenih razlogov, bi morali delavci in pristojni organi od delodajalca zahtevati, da odpoved ali enakovreden ukrep ustrezno utemelji in delavca ponovno zaposli, če se izkaže, da domnevni razlogi niso utemeljeni. Ustrezni organi poskrbijo, da delavec prejme nadomestilo za povzročeno škodo, in so pooblaščeni, da podjetjem, ki tako prakso uporabijo, naložijo kazen. Posebna pozornost se nameni primerom, v katerih so še posebej prizadete ženske, in primerom, ki so posledica diskriminacije na podlagi materinstva; slednje se obravnava kot obteževalne okoliščine.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice se lahko odločijo, da se obveznosti iz členov 10 in 11 ter člena 14(a) ne uporabljajo za fizične osebe, ki pripadajo gospodinjstvu, v katerem se delo zanj opravlja.

črtano

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  v primeru delovnega razmerja za določen čas, datum prenehanja ali predvideni čas trajanja tega razmerja;

(e)  v primeru delovnega razmerja za določen čas, datum prenehanja ali predvideni čas trajanja tega razmerja; v primeru delavcev z delovnim razmerjem za določen čas ime podjetja uporabnika ter stopnje plač v podjetju uporabniku, da se zagotovi enako plačilo;

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  za kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, način izračuna plačila in informacije o stopnjah plačil po spolih;

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  trajanje plačanega dopusta, do katerega je delavec upravičen, ali, kadar tega ob zagotavljanju informacij ni mogoče določiti, postopke za dodeljevanje in določanje takega dopusta;

(h)  trajanje plačanega dopusta in različni načini izrabe dopusta, do katerega je delavec upravičen, ali, kadar tega ob zagotavljanju informacij ni mogoče določiti, postopke za dodeljevanje in določanje takega dopusta;

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  vse posebne in običajne pravice, do katerih so upravičeni delavci, kot so nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, materinsko in enakovredno nadomestilo, starševsko nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego, starostna pokojnina, invalidska pokojnina, vdovska in družinska pokojnina, nadomestilo za brezposelnost, predčasna pokojnina ali družinski prejemki;

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  začetni osnovni znesek, morebitne druge sestavine, pogostost in način izplačevanja plačila za delo, do katerega je delavec upravičen;

(j)  začetni osnovni znesek, morebitne druge sestavine, pogostost in način izplačevanja plačila za delo, do katerega je delavec upravičen, ter drugi redni prejemki enake vrednosti ali za enako delo, do katerih so delavci upravičeni;

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka m a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ma)  zaradi preglednosti in boja proti diskriminaciji pri plačah, s katero se soočajo ženske na trgu dela, plačna lestvica za delavce glede na naloge, ki so jim v podjetju dejansko dodeljene v skladu z delovnim razmerjem z delodajalcem;

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka m b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(mb)  vse posebne pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja z delodajalcem, pa tudi vse socialne pravice, ki izhajajo iz statusa delavca v smislu člena 2(1)(a) te direktive, kot so pravica do materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, dostop do usposabljanja, do katerega so upravičeni, ter način njihove izrabe;

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(na)  mehanizmi, prek katerih lahko delavci vložijo pritožbo, vključno z informacijami o posebnih mehanizmih za pritožbe zaradi psihičnega in spolnega nadlegovanja.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Enako obravnavanje in nediskriminacija

 

Države zagotavljajo spoštovanje načela o enakem plačilu za enako delo in delo enake vrednosti in uvedejo ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da delodajalci v podjetjih in organizacijah redno obveščajo o povprečnem plačilu po kategorijah zaposlenih ali položaju in po spolih.

 

Poskrbijo za odpravo vseh oblik diskriminacije v zvezi z vsemi vidiki in pogoji plačila, enako obravnavo in priložnosti za zaposlitev ter enake pogoje zanjo, ne glede na zaposlitveni status.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Kolektivne pogodbe bi morale med drugim prispevati k uresničevanju načela o enakem plačilu za enako delo, odpravi prekarnih delovnih razmerij in zaščiti materinskih pravic ter služiti kot instrumenti za zmanjševanje neenakosti med moškimi in ženskami v odnosih med delodajalci in delojemalci.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Enaka obravnava

 

Države članice zagotovijo, da načelo o enakem plačilu ter pogojih velja za vse delavce, ne glede na njihov zaposlitveni status. Zagotovijo odpravo vseh vrst diskriminacije v zvezi z vsemi vidiki in pogoji plačila ter zaposlitvenimi pogoji; zaposlitveni status ni pomemben. 

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice uvedejo ukrepe za preprečevanje psihičnega in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer v okviru politik, ki določajo preventivne ukrepe, učinkovite, pregledne in zaupne postopke za obravnavo pritožb, kazni za storilce, informacije in usposabljanje za delavce ter podporo podjetjem, da pripravijo akcijske načrte za izvajanje vseh teh ukrepov.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20a

 

Vlaganje pritožb

 

 

 

Države članice zagotovijo posebne in zaupne postopke za obravnavo pritožb zaradi psihičnega in spolnega nadlegovanja.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Pregledni in predvidljivi delovni pogoji v Evropski uniji

Referenčni dokumenti

COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

18.1.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

18.1.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Maria Arena

15.3.2018

Obravnava v odboru

10.7.2018

 

 

 

Datum sprejetja

27.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, André Elissen, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Michaela Šojdrová

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Eck, José Inácio Faria, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Jordi Solé

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marek Plura, Damiano Zoffoli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, Stefan Eck, Kostadinka Kuneva

PPE

José Inácio Faria, Jérôme Lavrilleux, Marek Plura

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Maria Noichl, Pina Picierno, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Jordi Solé, Ernest Urtasun

2

-

ENF

André Elissen

PPE

Anna Maria Corazza Bildt

3

0

ECR

Jadwiga Wiśniewska

PPE

Marijana Petir, Michaela Šojdrová

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Pregledni in predvidljivi delovni pogoji v Evropski uniji

Referenčni dokumenti

COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD)

Datum predložitve EP

20.12.2017

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

18.1.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

18.1.2018

JURI

18.1.2018

FEMM

18.1.2018

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

TRAN

22.1.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Enrique Calvet Chambon

21.2.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

15.5.2018

19.6.2018

29.8.2018

 

Datum sprejetja

18.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

7

11

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Martina Dlabajová, Elena Gentile, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Dennis Radtke, Terry Reintke, Robert Rochefort, Maria João Rodrigues, Siôn Simon, Yana Toom, Marita Ulvskog

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Georges Bach, Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Dieter-Lebrecht Koch, Eduard Kukan, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Anne Sander, Helga Stevens, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Michael Detjen, John Flack, Dario Tamburrano, Ángela Vallina

Datum predložitve

26.10.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

30

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, António Marinho e Pinto, Robert Rochefort, Yana Toom

EFDD

Ignazio Corrao, Dario Tamburrano

ENF

Joëlle Mélin

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Ángela Vallina, Gabriele Zimmer

PPE

Georges Bach, Jérôme Lavrilleux, Anne Sander

S&D

Maria Arena, Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Michael Detjen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Javi López, Edouard Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Maria João Rodrigues, Siôn Simon

VERTS/ALE

Jean Lambert, Tamás Meszerics, Terry Reintke

7

-

ALDE

Martina Dlabajová

ECR

Amjad Bashir, John Flack, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Helga Stevens

GUE/NGL

Rina Ronja Kari

11

0

PPE

Heinz K. Becker, David Casa, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Eduard Kukan, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Marek Plura, Dennis Radtke

S&D

Marita Ulvskog

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 9. november 2018Pravno obvestilo