Postopek : 2018/0166R(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0358/2018

Predložena besedila :

A8-0358/2018

Razprave :

PV 13/11/2018 - 2
CRE 13/11/2018 - 2

Glasovanja :

PV 14/11/2018 - 14.1
CRE 14/11/2018 - 14.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0449

VMESNO POROČILO     
PDF 1902kWORD 228k
7.11.2018
PE 626.946v02-00 A8-0358/2018

o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)0322 – C8-0000/2018 – 2018/0166R(APP))

Odbor za proračun

Soporočevalci: Jan Olbrycht, Isabelle Thomas, Janusz Lewandowski, Gérard Deprez

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 PISMO ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)0322 – C8-0000/2018 – 2018/0166R(APP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322) ter predlogov Komisije z dne 2. maja 2018 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0325, COM(2018)0326, COM(2018)0327 in COM(2018)0328),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 o Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2018)0323),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(2),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu 4. oktobra 2016(3) in v Svetu 5. oktobra 2016(4),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je začela veljati 1. januarja 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(5),

–  ob upoštevanju člena 99(5) Poslovnika,

ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0358/2018),

A.  ker si mora Unija v skladu s členom 311 PDEU za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotoviti potrebna sredstva,

B.  ker so bila proračunska sredstva za prevzem obveznosti in plačila v sedanjem večletnem finančnem okviru (2014–2020) prvič nižja kot v prejšnjem okviru; ker je pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in sektorskih zakonodajnih aktov zelo negativno vplivalo na izvajanje novih programov;

C.  ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir ni primeren za odzivanje na številne krize, nove mednarodne zaveze in nove politične izzive, ki v času njegovega sprejetja niso bili vključeni in/ali predvideni; ker je bil večletni finančni okvir za zagotovitev potrebnega financiranja potisnjen do skrajnih meja, saj so se po tem, ko so bile izčrpane vse razpoložljive razlike do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti uporabljali v takšnem obsegu, kot še nikoli doslej; ker so bila sredstva za prednostne programe EU na področju raziskav in infrastrukture – samo dve leti po njihovem sprejetju – celo zmanjšana;

D.  ker se je izkazalo, da je bila vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki se je začela konec leta 2016, nujno potrebna za povečanje potenciala veljavnih določb o prožnosti, pri čemer pa niso bile spremenjene zgornje meje večletnega finančnega okvira; ker sta tako Parlament kot Svet to revizijo ocenila kot pozitivno;

E.  ker bo vzpostavitev novega večletnega finančnega okvira ključen trenutek za 27-člansko Unijo, saj bo omogočil sprejetje skupne dolgoročne vizije in odločitev o prihodnjih političnih prednostnih nalogah, poleg tega pa bo Uniji omogočil tudi, da jih izpolni; ker bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 Uniji zagotoviti potrebna sredstva za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, raziskav in inovacij, krepitev vloge mladih, učinkovito obravnavanje migracijskih izzivov, boj proti brezposelnosti, trdovratni revščini in socialni izključenosti, nadaljnjo krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, obravnavanje trajnosti, izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, krepitev varnosti in obrambe EU, varovanje zunanjih meja in podpiranje sosednjih držav;

F.  ker bi bilo treba zaradi svetovnih izzivov, s katerimi se države članice ne morejo soočati same, omogočiti, da se prizna evropsko skupno dobro in da se oceni, na katerih področjih bi bili lahko evropski izdatki učinkovitejši kot državni, nato pa finančne vire prenesti na raven Unije in s tem okrepiti strateško vlogo Unije, ne da bi se po nepotrebnem povečali skupni javni odhodki;

G.  ker je Komisija 2. maja 2018 predstavila sklop zakonodajnih predlogov za večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva EU, ki so jim sledili zakonodajni predlogi za uvedbo novih programov in instrumentov EU;

1.  poudarja, da mora biti z večletnim finančnim okvirom 2021–2027 zagotovljeno, da bo Unija sposobna odgovorno obravnavati nove potrebe, dodatne izzive in nove mednarodne obveznosti ter izpolnjevati svoje politične prednostne naloge in uresničevati svoje cilje; opozarja na resne težave v zvezi z nezadostnim financiranjem večletnega finančnega okvira 2014–2020 ter znova poudarja, da je treba preprečiti ponavljanje napak, tako da se od samega začetka zagotovi trden in verodostojen proračun EU, ki bo v naslednjem sedemletnem obdobju koristil državljanom;

2.  meni, da so predlogi Komisije za večletni finančni okvir 2021–2027 in sistem virov lastnih sredstev Unije izhodišče za prihodnja pogajanja; v pričakovanju pogajalskega mandata Sveta, ki še ni na voljo, izraža svoje stališče do teh predlogov;

3.  poudarja, da predlog Komisije o skupni višini naslednjega večletnega finančnega okvira, ki znaša 1,08 % BND EU-27 (oz. 1,11 % z Evropskim razvojnim skladom), v odstotkih BND predstavlja realno znižanje primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom; meni, da predlagana raven večletnega finančnega okvira Uniji ne bo omogočila, da bi izpolnila svoje politične zaveze in se odzivala na pomembne prihodnje izzive; zato se namerava pogajati o potrebnem zvišanju;

4.  poleg tega nasprotuje vsakršnemu zmanjšanju sredstev za dolgoletne politike EU, opredeljene v ustanovnih pogodbah, kot so kohezijska, skupna kmetijska in skupna ribiška politika; še posebej nasprotuje korenitemu zmanjšanju sredstev, ki bo neugodno vplivalo na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju sredstev za Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; v zvezi s tem nasprotuje tudi predlogu, da bi se sredstva za Evropski socialni sklad plus zmanjšala, čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in so bili vanj vključeni štirje obstoječi socialni programi, med drugim pobuda za zaposlovanje mladih;

5.  nadalje poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, da mora EU izpolniti zavezo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih za večletni finančni okvir ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva vključitev ciljev trajnostnega razvoja OZN v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja tudi, da morajo biti vsi programi v naslednjem večletnem finančnem okviru v skladu z listino o temeljnih pravicah; poudarja, da je pomembno doseči rezultate pri evropskem stebru socialnih pravic, odpravi diskriminacije, tudi zoper osebe LGBTI, in uvedi posebnega resorja za manjšine, med drugim Rome, saj je vse to pomembno za uresničevanje zavez EU glede vključujoče Evrope; poudarja, da bi moral prispevek EU za podnebne cilje, če želi izpolniti svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma, v večletnem finančnem okviru 2021–2027 doseči vsaj 25 % vseh odhodkov, takoj, ko bo mogoče, oziroma najpozneje do leta 2027 pa 30 %;;

6.  v zvezi s tem obžaluje, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi uredbi o večletnem finančnem okviru 2014–2020, na tem področju ni bil dosežen opaznejši napredek in da Komisija pri vmesnem pregledu večletnega okvira izvajanja te izjave sploh ni obravnavala; globoko obžaluje, da je bilo vključevanje načela enakosti spolov v predlogu večletnega finančnega okvira povsem potisnjeno ob rob in da v predlogih za pomembne politike EU ni jasnih ciljev, zahtev in kazalnikov na področju enakosti spolov; poziva, da se v letnih proračunskih postopkih oceni in upošteva celotni učinek politik EU na enakost spolov (priprava proračuna ob upoštevanju enakosti spolov); pričakuje, da se bodo Parlament, Svet in Komisija znova zavezali vključevanju načela enakosti spolov v naslednjem večletnem finančnem okviru ter njegovemu učinkovitemu spremljanju, med drugimi pri vmesnih revizijah tega okvira;

7.  poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebni večja odgovornost, poenostavljanje, prepoznavnost, preglednost in priprava proračuna na podlagi smotrnosti; v zvezi s tem opominja, da se je treba pri prihodnjih izdatkih osredotočiti na smotrnost in rezultate, temelječe na ambicioznih in relevantnih ciljih uspešnosti ter skupni opredelitvi evropske dodane vrednosti; poziva Komisijo, naj upošteva omenjena horizontalna načela, poenostavi poročanje o smotrnosti in ga dopolni s kvalitativnim pristopom, tako da bodo vključeni okoljski in socialni kazalniki, ter jasno predstavi informacije o glavnih izzivih, ki še čakajo EU;

8.  se zaveda resnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, in v celoti prevzema svoj del odgovornosti za pravočasen sprejem proračuna, ki bo ustrezal potrebam, pričakovanjem in pomislekom državljanov EU; je pripravljen nemudoma začeti pogajanja s Svetom za izboljšanje predlogov Komisije in oblikovanje stvarnega večletnega finančnega okvira;

9.  opozarja, da je Parlament svoje mnenje že jasno podal v resolucijah z dne 14. marca 2018 in 30. maja 2018, na katerih temelji njegovo politično stališče glede večletnega finančnega okvira 2021–2027 in lastnih sredstev; želi spomniti, da sta bili resoluciji sprejeti z veliko večino, kar kaže, da je Parlament enoten in pripravljen na prihajajoča pogajanja;

10.  zato pričakuje, da bo večletni finančni okvir uvrščen na vrh politične agende Sveta, in obžaluje, da do zdaj ni bilo opaziti večjega napredka; meni, da bi morala biti redna srečanja zaporednih predsedstev Sveta in pogajalskih ekip Parlamenta pogostejša in da bi morala utreti pot uradnim pogajanjem; pričakuje, da bo dober dogovor dosežen še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, da zaradi poznega sprejetja finančnega okvira ne bi prišlo do resnih zastojev pri začetku izvajanja novih programov, kot se je to zgodilo v preteklosti; poudarja, da bo ta časovni razpored novoizvoljenemu Evropskemu parlamentu omogočil, da prilagodi večletni finančni okvir 2021–2027 v sklopu obvezne vmesne revizije;

11.  opozarja, da bi bilo treba prihodke in odhodke pri prihodnjih pogajanjih obravnavati kot en sam sklop; zato poudarja, da dogovora o večletnem finančnem okviru ne bo mogoče doseči brez ustreznega napredka na področju lastnih sredstev Unije;

12.  poudarja, da morajo vsi elementi svežnja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, zlasti zneski večletnega finančnega okvira, ostati na pogajalski mizi, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor; v zvezi s tem opozarja na kritično stališče Parlamenta do postopka, po katerem je bila sprejeta veljavna uredba o večletnem finančnem okviru, in do prevladujoče vloge, ki si jo je v tem postopku prisvojil Svet, ko je nepreklicno odločal o več elementih, tudi o zgornjih mejah večletnega finančnega okvira in več določbah, povezanih s sektorskimi politikami, s čimer je kršil duh in črko ustanovnih pogodb; je še posebej zaskrbljen, da prvi elementi pogajalskih sklopov o večletnem finančnem okviru, ki jih je pripravilo predsedstvo Sveta, sledijo podobni logiki in vsebujejo vprašanja, o katerih morata soodločati Svet in Parlament pri sprejemanju zakonodaje o novih programih EU; zato namerava ustrezno prilagoditi svojo strategijo;

13.  meni, da zahteva za soglasje pri sprejemanju in reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru v Svetu lahko sprejela s kvalificirano večino;

14.  sprejema to resolucijo, da bi predstavil svoj pogajalski mandat v zvezi s posameznimi vidiki predlogov Komisije, vključno s konkretnimi spremembami predlagane uredbe o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnega sporazuma; poleg tega predlaga razpredelnico z zneski za vsako politiko in vsak program EU, ki ustrezajo stališčem, ki jih je Parlament že podal v prejšnjih resolucijah o večletnem finančnem okviru; poudarja, da bodo ti zneski tudi del mandata Parlamenta za prihodnja zakonodajna pogajanja o sprejetju programov EU za obdobje 2021–2027;

A. ZAHTEVE V ZVEZI Z VEČLETNIM FINANČNIM OKVIROM

15.  zahteva, da Svet ustrezno upošteva naslednja stališča Parlamenta, da bo izid pogajanj o večletnem finančnem okviru 2021–2027 pozitiven in da ga bo Parlament odobril v skladu s členom 312 PDEU;

Zneski

16.  ponovno potrjuje svoje uradno stališče, da bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 znašati 1.324,1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kar bi predstavljalo 1,3 % BND EU-27, da bi se zagotovila potrebna raven financiranja za ključne politike EU, da bodo lahko izpolnile svoje naloge in cilje;

17.  v zvezi s tem poziva, da se za programe in politike EU zagotovijo naslednji finančni zneski, prikazani v vrstnem redu, ki ustreza sestavi večletnega finančnega okvira, kot ga je predlagala Komisija, ter predstavljeni v podrobni tabeli (prilogi III in IV te resolucije); poziva, da se temu ustrezno prilagodijo zadevne zgornje meje za obveznosti in plačila, kot je določeno v prilogah I in II te resolucije:

i.  proračun za Obzorje Evropa se poveča na 120 milijard EUR v cenah iz leta 2018;

ii.  sredstva za sklad InvestEU se povečajo, da bodo bolj ustrezala ravni finančnih instrumentov, vključenih v novi program, v obdobju 2014–2020;

iii.  prek programa instrumenta za povezovanje Evrope (IPE-Promet) se poveča raven financiranja prometne infrastrukture;

iv.  posebno financiranje za mala in srednja podjetja v programu enotnega trga se podvoji (v primerjavi s programom COSME), da bi izboljšali dostop do trgov, pogoje poslovanja in konkurenčnost podjetij ter spodbudili podjetništvo;

v.  program enotnega trga se poveča, da se omogoči financiranje novega cilja tržnega nadzora;

vi.  predlagana raven financiranja programa EU za boj proti goljufijam se podvoji, raven financiranja programa FISCALIS pa poveča;

vii.  uvedejo se posebna sredstva za trajnostni turizem;

viii.  sredstva za evropski vesoljski program se povečajo, zlasti za SSA/GOVSATCOM in Copernicus;

ix.  financiranje kohezijske politike za EU-27 se ohrani na ravni proračuna 2014–2020 v realnem smislu;

x.  sredstva za spopadanje z brezposelnostjo mladih v ESS+ se podvojijo (v primerjavi s trenutno pobudo za zaposlovanje mladih), hkrati pa se zagotovi uspešnost programa in dodano vrednost;

xi.  uvedejo se posebna sredstva (5,9 milijarde EUR) za jamstvo za otroke, namenjena boju proti revščini otrok v EU in prek njenega zunanjega delovanja;

xii.  sedanji proračun programa Erasmus+ se potroji;

xiii.   zagotovi se zadostna raven financiranja za program DiscoverEU (Interrail);

xiv.  poveča se sedanje financiranje programa Ustvarjalna Evropa;

xv.  poveča se trenutno financiranje programa za pravice in vrednote in uvedejo se posebna sredstva za novi sklop vrednot Unije (najmanj 500 milijonov EUR), da se podpre organizacije civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote in demokracijo v EU na lokalni in državni ravni;

xvi.  financiranje skupne kmetijske politike za EU-27 se ohrani na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve;

xvii.  raven sredstev za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo – glede na njegovo novo vlogo na področju modrega gospodarstva – se poveča za 10 %;

xviii.  trenutno financiranje programa Life+ se podvoji, vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000;

xix.  uvedejo se posebna sredstva (4,8 milijarde EUR) za novi sklad za pravičen energetski prehod, namenjen omilitvi družbenih, socialnih, ekonomskih in okoljskih posledic za delavce in skupnosti, ki jih je prizadel prehod z odvisnosti od premoga in ogljika;

xx.  sredstva za instrumente v podporo sosedski in razvojni politiki se povečajo za 3,5 milijarde EUR za še večji prispevek k financiranju naložbenega načrta za Afriko;

xxi.  obnovijo se najmanj ravni iz leta 2020 za vse agencije, ob tem pa se podprejo višji zneski, ki jih predlaga Komisija, tudi za agencije, ki so dobile nove pristojnosti in naloge, in pozove se k celovitemu pristopu k financiranju s pristojbinami;

xxii.  ohrani se raven financiranja iz obdobja 2014–2020 za več programov EU (npr. razgradnja jedrskih elektrarn, sodelovanje s čezmorskimi državami in ozemlji), tudi za programe, za katere se predlaga vključitev v večje programe (npr. pomoč za najbolj prikrajšane, zdravje, pravice potrošnikov) in za katere bo predlog Komisije pomenil realno zmanjšanje;

xxiii.  glede na zgoraj omenjene spremembe finančni zneski za vse druge programe ostanejo na ravni, ki jo predlaga Komisija, med drugim za programe IPE-Energetika, IPE-Digitalno in Digitalna Evropa, Evropski obrambni sklad in humanitarno pomoč;

18.  namerava zagotoviti zadostno raven financiranja na podlagi predloga Komisije za razdelka Migracije in upravljanje meja (razdelek 4) ter Varnost in obramba (razdelek 5), vključno z odzivanjem na krize; ponovno potrjuje svoje dolgoletno stališče, da bi morale biti dodatne politične prednostne naloge povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, da ne bi bili ogroženi obstoječi politike in programi ter njihovo financiranje v sklopu novega večletnega finančnega okvira;

19.  namerava zagovarjati predlog Komisije glede zagotovitve zadostne ravni financiranja za trdno in učinkovito evropsko javno upravo visoke kakovosti, ki bo služila vsem Evropejcem; želi spomniti, da so institucije, organi in decentralizirane agencije EU v sedanjem večletnem finančnem okviru za 5 % zmanjšale število uslužbencev, in verjame, da ne bi smele biti podvržene nadaljnjim zmanjšanjem, ki bi neposredno ogrozila uresničevanje politik Unije; znova poudarja, da odločno nasprotuje ponovni vzpostavitvi rezerve za prerazporeditev uslužbencev med agencijami;

20.  je odločen, da bo preprečil ponovitev plačilne krize v prvih letih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, do kakršne je prišlo v tekočem obdobju; meni, da je treba pri skupni zgornji meji za plačila upoštevati znesek neporavnanih obveznosti, ki se bodo nakopičile do leta 2020 in ki jih bo treba poravnati v naslednjem večletnem finančnem okviru; opozarja, da te obveznosti ves čas naraščajo zaradi velikih zamud pri izvajanju in so že dosegle najvišjo raven doslej; zato zahteva, da se skupna raven plačil v naslednjem večletnem finančnem okviru in letne zgornje meje plačil zlasti na začetku obdobja določijo na ustrezni ravni, pri tem pa se upošteva omenjena situacija; namerava sprejeti le omejeno in dobro utemeljeno razliko med obveznostmi in plačili za naslednji večletni finančni okvir;

21.  na podlagi tega predlaga tabelo v prilogah III in IV te resolucije z natančnimi zneski za vsako politiko in program EU; izjavlja, da namerava za namene primerjave ohraniti strukturo posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov;

Vmesna revizija

22.  poudarja, da je treba ohraniti vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in se pri tem opreti na pozitiven precedens iz sedanjega okvira, ter poziva:

i.  naj se izvede obvezna in pravno zavezujoča vmesna revizija na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira, pri čemer se upošteva ocena napredka pri izpolnjevanju podnebnih ciljev, vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in enakosti spolov ter učinki poenostavitve za upravičence;

ii.  naj se zadevni predlog Komisije predloži pravočasno, da bosta lahko naslednji sestavi Parlamenta in Komisije plodno prilagodili okvir 2021–2027, najpozneje pa do 1. julija 2023;

iii.  naj se s to revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države;

Prilagodljivost

23.  pozdravlja predloge Komisije o prilagodljivosti, ki so dobra podlaga za pogajanja; se strinja s splošno strukturo mehanizmov prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; poudarja, da imajo posebni instrumenti različne naloge in se odzivajo na drugačne potrebe, ter nasprotuje vsem poskusom, da se jih združi; odločno podpira jasno določbo, da bi bilo treba sredstva za prevzem obveznosti in plačila, ki izhajajo iz uporabe posebnih instrumentov, v proračun vključiti nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira ter odstraniti omejitve prilagoditev, ki izhajajo iz skupne razlike do zgornje meje za plačila; poziva k uvedbi številnih dodatnih izboljšav, kar med drugim vključuje naslednje:

i.  obnovitev rezerve Unije z zneskom, ki ustreza prihodkom, ki izhajajo iz glob in kazni;

ii.  takojšnjo ponovno uporabo sproščenih obveznosti iz leta n-2, vključno s tistimi, ki izhajajo iz obveznosti, prevzetih v sedanjem večletnem finančnem okviru;

iii.  zapadla sredstva posebnih instrumentov se dajo na voljo vsem posebnim instrumentom, ne le instrumentu prilagodljivosti;

iv.  dodelitev višjega zneska za instrument prilagodljivosti, rezervo za nujno pomoč, solidarnostni sklad EU in varnostno rezervo, pri čemer pri slednji ne sme biti obvezne izravnave;

Trajanje

24.  poudarja, da mora dolžina večletnega finančnega okvira postopno preiti na obdobje 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; se strinja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati sedem let, kar bi bila prehodna rešitev, ki bi bila uporabljena zadnjič; pričakuje, da bodo podrobnosti v zvezi z uvedbo okvira 5 + 5 sprejete ob vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2021–2027;

Struktura

25.  sprejema splošno strukturo sedmih razdelkov večletnega finančnega okvira, kot jo je predlagala Komisija in ki večinoma ustreza lastnemu predlogu Parlamenta; meni, da ta struktura omogoča večjo preglednost, povečuje prepoznavnost odhodkov EU, ob tem pa ohranja potrebno stopnjo prilagodljivosti; se strinja tudi z uvedbo „programskih sklopov“, ki naj bi vodili k znatni poenostavitvi in racionalizaciji strukture proračuna EU ter njegovi jasni usklajenosti z razdelki večletnega finančnega okvira;

26.  ugotavlja, da Komisija predlaga zmanjšanje števila programov EU za več kot tretjino; poudarja, da bo stališče Parlamenta v zvezi s strukturo in sestavo 37 novih programov oblikovano med sprejemanjem ustreznih sektorskih zakonodajnih aktov; v vsakem primeru pričakuje, da bo predlagana proračunska nomenklatura odražala vse različne sestavne dele vsakega programa na način, ki bo zagotavljal preglednost in obseg informacij, ki ga proračunski organ potrebuje za določitev letnega proračuna in nadzor nad njegovim izvrševanjem;

Enotnost proračuna

27.  pozdravlja predlagano vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, kar ustreza dolgoletnim zahtevam Parlamenta za vse instrumente zunaj proračuna; opozarja, da je načelo enotnosti, po katerem morajo biti vse postavke prihodkov in odhodkov Unije prikazane v proračunu, tako zahteva iz ustanovne pogodbe kot eden temeljnih pogojev za demokracijo;

28.  zato zavrača logiko in utemeljitev vzpostavljanja instrumentov zunaj proračuna, ki preprečuje parlamentarni nadzor nad javnimi financami in spodkopava preglednost odločanja; meni, da odločitve o vzpostavitvi takšnih instrumentov zaobidejo Parlament v njegovi trojni odgovornosti kot zakonodajni, proračunski in nadzorni organ; meni tudi, da bi morale biti izjeme, ki se ocenijo kot nujne za uresničitev posebnih ciljev, na primer uporaba finančnih instrumentov ali skrbniških skladov, popolnoma pregledne, ustrezno upravičene na podlagi dokazane dodatnosti in dodane vrednosti ter podprte s strogimi določbami o postopkih odločanja in odgovornosti;

29.  vendar poudarja, da vključitev teh instrumentov v proračun EU ne bi smela povzročiti omejevanja financiranja drugih politik in programov EU; zato poudarja, da je treba skupno višino naslednjega večletnega finančnega okvira določiti brez upoštevanja prihodkov v višini 0,03 % BND EU, ki ustrezajo Evropskemu razvojnemu skladu, kar bi bilo treba prišteti dogovorjenim zgornjim mejam;

30.  poudarja, da zgornje meje večletnega finančnega okvira ne bi smele ovirati financiranja političnih ciljev Unije prek proračuna Unije; zato pričakuje, da bo zagotovljeno povišanje zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kadar bo to potrebno za financiranje novih političnih ciljev, ne da bi se bilo treba zateči k medvladnim metodam financiranja;

B. ZAKONODAJNA VPRAŠANJA

Pravna država

31.  poudarja pomen novega mehanizma, ki bo zagotovil spoštovanje vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, pri čemer bodo s finančnimi posledicami soočene države članice, ki teh vrednot ne bodo spoštovale; vendar svari, da končni upravičenci ne smejo biti prizadeti zaradi tega, ker njihova vlada ne spoštuje temeljnih pravic in pravne države; zato poudarja, da ukrepi ne smejo vplivati na obveznost vladnih organov ali držav članic, da opravijo plačilo končnim upravičencem ali prejemnikom;

Redni zakonodajni postopek in delegirani akti

32.  poudarja, da je treba v zadevni zakonodaji opredeliti cilje programa in prednostna področja porabe, finančna sredstva, ki bodo dodeljena, upravičenost, merila za izbor in dodelitev, pogoje, definicije in metode izračunavanja, ob polnem upoštevanju pooblastil Parlamenta kot sozakonodajalca; poudarja, da če ukrepi, ki lahko vodijo k pomembnim političnim odločitvam, niso vključeni v temeljni akt, jih je treba sprejeti z delegiranimi akti; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba večletne in/ali letne programe dela v splošnem sprejeti z delegiranimi akti;

33.  izjavlja, da namerava Parlament po potrebi izboljšati določbe o upravljanju, odgovornosti, preglednosti in parlamentarnem nadzoru, povečanju vloge lokalnih in regionalnih organov ter njihovih partnerjev, pa tudi o sodelovanju nevladnih organizacij in civilne družbe v naslednji generaciji programov; prav tako namerava po potrebi izboljšati in pojasniti usklajenost in sinergije med različnimi skladi in politikami ter znotraj njih; se zaveda, da je potrebna večja prilagodljivost pri dodeljevanju sredstev v nekaterih programih, vendar poudarja, da se to ne sme zgoditi na račun njihovih prvotnih in dolgoročnih političnih ciljev, predvidljivosti in pravic Parlamenta;

Klavzule o pregledu

34.  poudarja, da bi bilo treba v posamezne programe in instrumente večletnega finančnega okvira vključiti podrobne in učinkovite klavzule o pregledu, da bi zagotovili izvedbo smiselnih ocen teh programov in instrumentov ter da bo Parlament v celoti udeležen pri vseh odločitvah, sprejetih v zvezi s potrebnimi prilagoditvami;

Zakonodajni predlogi

35.  poziva Komisijo, naj predstavi ustrezne zakonodajne predloge, poleg tistih, ki jih je že vložila, zlasti predlog uredbe o ustanovitvi sklada za pravičen energetski prehod in o posebnem programu za trajnostni turizem; poleg tega podpira uvedbo evropskega jamstva za otroke v ESS+ in druge ukrepe, vključitev posebnega sklopa vrednot Unije v program za pravice in vrednote, pa tudi revizijo uredbe o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije; obžaluje, da zadevni predlogi Komisije ne vsebujejo ukrepov v odgovor na zahteve iz člena 174 PDEU v zvezi z najbolj severnimi regijami z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoškimi, čezmejnimi in gorskimi regijami; meni, da bi bilo treba predlagati tudi revizijo finančne uredbe, ko bo to potrebno zaradi pogajanj o večletnem finančnem okviru;

C. LASTNA SREDSTVA

36.  poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; znova poziva k poenostavljenemu sistemu, ki bo razumljivejši za državljane EU;

37.  v zvezi s tem kot pomemben korak k bolj ambiciozni reformi pozdravlja predloge Komisije z dne 2. maja 2018 o novem sistemu lastnih sredstev; poziva Komisijo, naj upošteva mnenje št. 5/2018 Evropskega računskega sodišča o predlogu Komisije o novem sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, v katerem je poudarjeno, da sta potrebna boljši izračun in nadaljnja poenostavitev sistema;

38.  opominja, da bi morala imeti uvedba novih lastnih sredstev dvojni namen: korenito zmanjšanje deleža prispevkov na osnovi BND in jamstvo glede zadostnih finančnih sredstev za odhodke EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020;

39.  podpira predlagano posodobitev obstoječih lastnih sredstev, kar pomeni:

–  ohranitev carin kot tradicionalnih lastnih sredstev EU ob zmanjšanju deleža, ki ga države članice zadržijo za stroške zbiranja, in vrnitev na prvotno stopnjo 10 %;

–  poenostavitev lastnih sredstev na podlagi davka na dodano vrednost, tj. uvedbo enotne vpoklicne stopnje brez izjem;

–  ohranitev lastnih sredstev na podlagi BND s ciljem zmanjšanja njihovega deleža pri financiranju proračuna EU na 40 % ob ohranitvi njihove funkcije uravnoteženja;

40.  v skladu s predlogom Komisije zahteva programirano uvedbo novih lastnih sredstev, ki ne bodo povečala davčne obremenitve državljanov in bodo ustrezala bistvenim strateškim ciljem EU, katerih evropska dodana vrednost je očitna in nezamenljiva:

–  ustrezno delovanje, utrditev in okrepitev enotnega trga, zlasti z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot podlage za nova lastna sredstva in določitvijo enotne stopnje dajatev na prihodke iz naslova te konsolidirane osnove ter obdavčitev velikih podjetij v digitalnem sektorju, ki imajo koristi od enotnega trga;

–  boj proti podnebnim spremembam in pospešitev energetskega prehoda z ukrepi, kot sta delež prihodkov sistema s trgovanje z emisijami;

–  boj za varstvo okolja s prispevkom na podlagi količine nereciklirane plastične embalaže;

41.  zahteva razširitev seznama morebitnih novih lastnih sredstev, ki bo vključevala:

–  vir lastnih sredstev na podlagi davka na finančne transakcije s pozivom državam članicam, naj dosežejo dogovor o učinkoviti shemi;

–  uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun EU, ki bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa internalizirati stroške podnebnih sprememb v cene uvoženega blaga;

42.  odločno odobrava odpravo vseh rabatov in drugih popravnih mehanizmov, ki bi jo po potrebi spremljalo omejeno obdobje opuščanja;

43.  vztraja pri uvedbi drugih virov, ki bodo prinesli dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi se zato ustrezno zmanjšali prispevki na osnovi BND:

–  glob, ki jih plačajo podjetja, ki kršijo pravila Unije, ali glob za zamude pri plačilih prispevkov;

–  glob na osnovi sodb Sodišča Evropske unije, vključno s pavšalnimi zneski in denarnimi kaznimi za države članice, ki so posledica postopka za ugotavljanje kršitev;

44.  poleg tega opozarja na uvedbo drugih oblik prihodkov v skladu s predlogi Komisije v primeru:

–  pristojbin v zvezi z izvajanjem mehanizmov, neposredno povezanih z EU, kot je sistem za potovalne informacije in odobritve ETIAS;

–  izdajanja denarja v obliki namenskih prejemkov za financiranje novega mehanizma za stabilizacijo naložb;

45.  poudarja, da je treba ohraniti verodostojnost proračuna EU v odnosu do finančnih trgov, kar pomeni povečanje zgornjih mej lastnih sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za obravnavanje paradoksalnega stanja, ko bodo prispevki Združenega kraljestva za neporavnane obveznosti pred letom 2021 v proračun vključeni kot splošni prihodek, torej se bodo upoštevali v okviru zgornje meje lastnih sredstev, medtem ko se bo ta zgornja meja izračunala na podlagi BND EU-27, torej brez Združenega kraljestva, ko bo ta država izstopila iz Evropske unije; meni, da bi bilo treba prispevke Združenega kraljestva nasprotno vračunati zunaj zgornje meje lastnih sredstev;

47.  opominja, da je carinska unija pomemben vir finančne zmogljivosti Unije; v zvezi s tem poudarja, da je treba uskladiti carinski nadzor in upravljanje po celotni Uniji, da bo mogoče preprečevati goljufije in nepravilnosti, ki škodujejo finančnim interesom Unije, ter se boriti proti njim;

48.  odločno podpira Komisijo, ki je predstavila predlog uredbe Sveta o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije; opominja, da mora Parlament to uredbo odobriti; opozarja, da je ta uredba sestavni del svežnja o lastnih sredstvih, ki ga je predstavila Komisija, in pričakuje, da bo Svet obravnaval štiri povezana besedila o lastnih sredstvih kot en sam sveženj skupaj z večletnim finančnim okvirom;

D. SPREMEMBE PREDLOGA UREDBE O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU ZA OBDOBJE 2021–2027

49.  meni, da bi bilo treba predlog uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 spremeniti, kot sledi:

Dopolnitev    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb bi bilo treba določiti, da večletni finančni okvir zajema sedem let od 1. januarja 2021.

(1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb ter potrebe po demokratični legitimnosti in odgovornosti bi bilo treba določiti, da ta večletni finančni okvir traja sedem let od 1. januarja 2021, da bi pozneje prešli na obdobje 5+5 let, ki bi bilo usklajeno s političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije.

Dopolnitev    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(2)  Letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, določene v večletnem finančnem okviru, morajo upoštevati veljavne zgornje meje za obveznosti in lastna sredstva, ki so določene v skladu s Sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU.

(2)  V večletnem finančnem okviru bi morale biti določene letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, da se zagotovi pravilno gibanje odhodkov Unije v okviru meja lastnih sredstev, Uniji pa se omogoči, da bo pridobila sredstva, potrebna za doseganje ciljev in izvajanje politik v skladu s prvim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter izpolnila svoje obveznosti do tretjih strani v skladu s členom 323 PDEU.

Dopolnitev    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

(2a)  Zgornje meje bi bilo treba določiti na osnovi potrebnih zneskov za financiranje in izvajanje programov in politik, tako da bo razlika do zgornjih meja še vedno zadostovala za prilagajanje prihodnjim potrebam. Poleg tega bi bilo treba pri zgornjih mejah za plačila upoštevati velik znesek neporavnanih obveznosti, ki se bo nakopičil ob koncu leta 2020. Zneski, določeni v tej uredbi, pa tudi v temeljnih aktih za programe v obdobju 2021–2027, bi morali biti zaradi enostavnosti in predvidljivosti izraženi v cenah iz leta 2018 in prilagojeni na osnovi fiksnega deflatorja v višini 2 % letno.

Dopolnitev    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(3)  Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, hkrati pa spoštovati zgornjo mejo lastnih sredstev.

(3)  Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, ki bi jih bilo treba upoštevati pri določanju zgornje meje lastnih sredstev.

Dopolnitev    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(4)  V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe.

(4)  Proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe, se ne smejo všteti v zgornje meje večletnega finančnega okvira, vendar bi morale biti vse razpoložljive informacije prikazane popolnoma pregledno v postopku sprejemanja letnega proračuna in med njegovim izvajanjem.

Dopolnitev    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(6)  Vzpostaviti bi bilo treba posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(6)  V večletnem finančnem okviru bi bilo treba zagotoviti največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 311 in členom 323 PDEU.

Dopolnitev    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(7)  Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, kar omogoča, da proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Rezerva za nujno pomoč ni namenjena reševanju posledic kriz, povezanih s trgom, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.

(7)  Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili, da letni proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.

Dopolnitev    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

(7a)  Unija in njene države članice bi si morale prizadevati, da se obveznosti, ki jih je odobril proračunski organ, učinkovito izvršujejo za svoj prvotni namen, hkrati pa bi bilo treba omogočiti uporabo odobritev za prevzem obveznosti, ki niso bile izvršene oziroma so bile sproščene, prek rezerve Unije za obveznosti, kar pa ne sme biti sredstvo za upravičence, da zaobidejo ustrezna pravila o sprostitvi obveznosti.

Dopolnitev    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(9)  Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in sprejetimi v skladu z ustreznimi temeljnimi akti.

(9)  Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali z zamrznitvijo proračunskih obveznosti v skladu z ustreznimi temeljnimi akti.

Dopolnitev    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(10)  Sredi izvajanja večletnega finančnega okvira je treba opraviti pregled njegovega delovanja. Rezultate tega pregleda bi bilo treba upoštevati pri vsakršni reviziji te uredbe v preostalih letih večletnega finančnega okvira.

(10)  Da bi upoštevali nove politike in prednostne naloge, bi bilo treba na sredi obdobja na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira in njegovega izvajanja opraviti revizijo večletnega finančnega okvira, ki bi morala vsebovati tudi poročilo, v katerem bi bile določene metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5 + 5 let.

Dopolnitev    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

(10a)  Za izpolnitev zaveze Unije, da bo pri izvajanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, vključno z enakostjo spolov, prevzela vodilno vlogo, bi bilo treba pri reviziji večletnega finančnega okvira upoštevati napredek, ki je bil pri njihovem uresničevanju dosežen v okviru vseh politik in pobud EU večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in ki se meri na podlagi kazalnikov smotrnosti, ki jih je pripravila Komisija, pa tudi napredek na področju vključevanja načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU. Pri reviziji večletnega finančnega okvira je treba upoštevati tudi napredek, dosežen pri uresničevanju splošnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 za podnebne cilje nameni 25 % odhodkov EU, in pri tem, da se čim prej, najpozneje pa do leta 2027 uresniči cilj 30-odstotne letne porabe, kar se meri na podlagi spremenjenih kazalnikov smotrnosti, v okviru katerih se razlikuje med blažitvijo in prilagajanjem. Pri reviziji bi bilo treba poleg tega v posvetovanju z nacionalnimi in lokalnimi deležniki oceniti, ali je bila birokracija s sprejetimi ukrepi za poenostavitev za upravičence pri izvajanju programov dejansko zmanjšana;

Dopolnitev    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

(12a)  Vsi odhodki na ravni Unije, namenjeni izvajanju politik Unije, ki temeljijo na Pogodbah, so odhodki Unije v smislu člena 310(1) PDEU, zato bi jih bilo treba vnesti v proračun Unije v skladu s proračunskim postopkom iz člena 314 PDEU, s čimer bi se zagotovilo spoštovanje temeljnih načel demokratične zastopanosti državljanov pri odločanju, parlamentarnega nadzora nad javnimi financami in preglednosti odločanja. Zgornje meje večletnega finančnega okvira ne smejo ovirati financiranja ciljev politike Unije s proračunom Unije. Zato je treba določiti revizijo večletnega finančnega okvira navzgor, kadar je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih političnih ciljev, ne da se uporabijo medvladne ali navidezno medvladne metode financiranja.

Dopolnitev    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Treba je določiti najvišje zneske za prispevke iz splošnega proračuna Unije k tem projektom in tako zagotoviti, da ne vplivajo na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.

(13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Financiranje teh obsežnih projektov, ki so strateškega pomena za Unijo, je treba zagotoviti v splošnem proračunu Unije, a hkrati je treba določiti najvišje zneske za njegove prispevke k tem projektom in tako zagotoviti, da morebitne prekoračitve stroškov ne bodo vplivale na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.

Dopolnitev    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(14)  Določiti je treba splošna pravila za medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku.

(14)  Za preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku je treba ob upoštevanju proračunskih pooblastil institucij, kot so določena v Pogodbah, določiti splošna pravila, da se zagotovi, da se proračunske odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani, kot je določeno v členu 10(3) PEU, in da proračunski postopek poteka nemoteno, kot je določeno v drugem odstavku člena 312(3) PDEU;

Dopolnitev    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predstaviti predlog novega večletnega finančnega okvira, da bi ga institucije lahko sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe –

(15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predložiti predlog novega večletnega finančnega okvira. Tako bo imela novoimenovana Komisija dovolj časa za pripravo svojih predlogov, Evropski parlament pa bo lahko po volitvah leta 2024 predlagal lastno stališče o večletnem finančnem okviru po letu 2027. Tako ga bodo institucije lahko poleg tega sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe –

Dopolnitev    16

Predlog uredbe

Poglavje 1 – člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev

Odnos do lastnih sredstev

Dopolnitev    17

Predlog uredbe

Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo lastnih sredstev, določeno v skladu z veljavnim sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).

4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla meje lastnih sredstev Unije, brez poseganja v obveznost Unije v skladu s prvim odstavkom člena 311 PDEU, da si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva, ter obveznost institucij v skladu s členom 323 PDEU, da zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani.

Dopolnitev    18

Predlog uredbe

Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

5.  Po potrebi se zgornje meje iz večletnega finančnega okvira znižajo, da se zagotovi spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev.

črtano

Dopolnitev    19

Predlog uredbe

Poglavje 2 – člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

4.  Brez poseganja v člene 6, 7 in 8 dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče.

črtano

Dopolnitev    20

Predlog uredbe

Poglavje 2 – člen 7 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Prilagoditve v zvezi z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah

Prilagoditve v zvezi z zamrznitvijo proračunskih obveznosti

Dopolnitev    21

Predlog uredbe

Poglavje 2 – člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Če se v okviru ukrepov, povezanih z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se zneski, ki ustrezajo zamrznjenim obveznostim, prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n+2.

Če se v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se ustrezni zneski prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2. Od leta n + 3 se v rezervo Unije za obveznosti iz člena 12 vključi znesek, ki ustreza zapadlim obveznostim.

Dopolnitev    22

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

1.  Sredstva v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002, ne presegajo najvišjega letnega zneska 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n+1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade.

1.  Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen zagotavljanju finančne pomoči v primeru večjih nesreč na ozemlju države članice ali države kandidatke, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu, in ne presega najvišjega letnega zneska 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n + 1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade.

Dopolnitev    23

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

1a.  Odobritve za Solidarnostni sklad Evropske unije so v splošni proračun Unije vključene kot rezervacija.

Dopolnitev    24

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

2.  Letni znesek rezerve je določen na 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s finančno uredbo porabi do leta n+1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.

2.  Letni znesek rezerve za nujno pomoč je določen na 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s Finančno uredbo porabi do leta n + 1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj 150 milijonov EUR (cene iz leta 2018) letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.

Dopolnitev    25

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 12 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije)

Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti)

Dopolnitev    26

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2022–2027, zajema naslednje:

(a) razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti za leto n–1;

(b) od leta 2023 poleg razlik do zgornjih mej iz točke (a) znesek, ki je enak odobritvam, sproščenim v letu n–2, ne glede na člen 15] finančne uredbe.

1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, zajema naslednje:

(a) razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti iz prejšnjih let;

(aa) neizvršene odobritve za prevzem obveznosti v letu n – 1;

(b) znesek, ki ustreza odobritvam, sproščenim v letu n – 2, ne glede na člen 15] finančne uredbe;

(ba) znesek, ki ustreza zamrznjenim obveznostim iz leta n – 3, ki jih ni več mogoče vnesti v proračun v skladu s členom 7;

(baa) znesek, ki ustreza znesku prihodkov, ki izhajajo iz kazni in glob.

Dopolnitev    27

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.

2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Razlika iz leta n se lahko v letih n in n + 1 prek rezerve Unije uporabi za obveznosti, če to ni v nasprotju s tekočimi ali načrtovanimi spremembami proračuna.

Dopolnitev    28

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

3.  Ob koncu leta 2027 se zneski, ki v okviru rezerve Unije za obveznosti ostajajo na razpolago, prenesejo v naslednji večletni finančni okvir do leta 2030.

Dopolnitev    29

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 1 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018).

Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov, ali v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostnega sklada Evropske unije in rezerve za nujno pomoč. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 2 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018).

Dopolnitev    30

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun.

1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,05 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun. Prav tako se lahko uporabi le za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil ali zgolj za odobritve plačil.

Dopolnitev    31

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira, in je skladna z zgornjo mejo lastnih sredstev.

2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira.

Dopolnitev    32

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

3.  Zneski, ki so na razpolago z uporabo varnostne rezerve, se v celoti izravnajo z razpoložljivimi razlikami iz enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta.

črtano

Dopolnitev    33

Predlog uredbe

Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

4.  Zneski, izravnani v skladu z odstavkom 3, se ne uporabijo nadalje v okviru večletnega finančnega okvira. Uporaba varnostne rezerve ne presega skupne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti in zgornje meje odobritev plačil, kot sta določeni v večletnem finančnem okviru za tekoče in prihodnja proračunska leta.

črtano

Dopolnitev    34

Predlog uredbe

Poglavje 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Pregled in revizija večletnega finančnega okvira

Revizije

Dopolnitev    35

Predlog uredbe

Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se lahko v nepredvidenih okoliščinah večletni finančni okvir revidira ob upoštevanju zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev.

 

1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se ustrezne razlike do zgornje meje v večletnem finančnem okviru povečajo, če je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih ciljev politik, in sicer v razmerah, v katerih bi bilo treba sicer vzpostaviti dodatne medvladne ali navidezno medvladne načine financiranja, s katerimi bi zaobšli proračunski postopek iz člena 314 PDEU.

Dopolnitev    36

Predlog uredbe

Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

3.  Pri vsakem predlogu revizije večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se preučijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katerega se nanaša revizija, pri čemer se zlasti upoštevajo vsakršna pričakovanja, da se odobritve ne bodo porabile v celoti.

črtano

Dopolnitev    37

Predlog uredbe

Poglavje 4 – člen 16 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Vmesni pregled večletnega finančnega okvira

Vmesna revizija večletnega finančnega okvira

Dopolnitev    38

Predlog uredbe

Poglavje 4 – člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Komisija pred 1. januarjem 2024 predstavi pregled delovanja večletnega finančnega okvira. Temu pregledu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi.

Komisija pred 1. julijem 2023 predstavi zakonodajni predlog za revizijo te uredbe v skladu s postopki iz PDEU, in sicer na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira. Brez poseganja v člen 6 te uredbe se s to revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države.

 

Predlog se pripravi ob upoštevanju ocene:

  napredka pri izpolnjevanju splošnega cilja, da se 25 % odhodkov EU nameni za podnebne cilje v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027, in pri izpolnjevanju cilja 30-odstotne letne porabe, takoj ko bo mogoče;

  vključevanja ciljev trajnostnega razvoja OZN;

  vključevanja vidika spola v proračun Unije (priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola);

  vpliva ukrepov poenostavitve na zmanjšanje birokracije za upravičence pri izvajanju finančnih programov, ki se opravi ob posvetovanju z deležniki.

Dopolnitev    39

Predlog uredbe

Poglavje 4 – člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Komisija po potrebi hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti.

Komisija hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira ali kadar zgornje meje za plačila preprečujejo, da bi Unija izpolnila svoje pravne obveznosti, predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti.

Dopolnitev    40

Predlog uredbe

Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za obsežne projekte v skladu z Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program] na razpolago največ 14 196 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za evropske programe satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) in za Copernicus (evropski program za spremljanje Zemlje) skupaj na razpolago največji možni znesek. Ta največji možni znesek znaša 15 % več od okvirnih zneskov, določenih za oba obsežna projekta v skladu z Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program]. Vsako povečanje v okviru tega največjega možnega zneska se financira z razlikami do zgornje meje posebnih instrumentov, zaradi njega pa ne pride do zmanjšanja za druge programe in projekte.

Dopolnitev    41

Predlog uredbe

Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

2a.  Če bi se za zgoraj navedene obsežne projekte pojavile dodatne potrebe po financiranju iz proračuna Unije, Komisija predlaga ustrezno revizijo zgornjih meja večletnega finančnega okvira.

Dopolnitev    42

Predlog uredbe

Poglavje 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

Dopolnitev    43

Predlog uredbe

Poglavje 6 – člen 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

Dopolnitev    44

Predlog uredbe

Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

Kadar potekajo seje na politični ravni, Evropski parlament in Svet zastopajo člani teh institucij.

Dopolnitev    45

Predlog uredbe

Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

6a.  Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna.

Dopolnitev    46

Predlog uredbe

Poglavje 6 – člen 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom 7] finančne uredbe, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.

Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom 310(1) PDEU, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.

 

Dopolnitev    47

Predlog uredbe

Poglavje 7 – člen 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.

Komisija do 1. julija 2023 skupaj s predlogi za vmesno revizijo predloži poročilo, v katerem navede metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5+5 let.

 

Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.

 

Če Svet do 31. decembra 2027 ne sprejme uredbe o novem večletnem finančnem okviru, se do njenega sprejetja uporabljajo zgornje meje in druge določbe, ki veljajo za zadnje leto starega večletnega finančnega okvira. Če po letu 2020 k Uniji pristopi nova država članica, se podaljšani finančni okvir po potrebi revidira, da se upoštevajo rezultati pristopa.

E. SPREMEMBE PREDLOGA MEDINSTITUCIONALNEGA SPORAZUMA

50.  poudarja, da bi bilo treba zaradi pogajanj o novi uredbi o večletnem finančnem okviru in njenega sprejetja predlog medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju spremeniti, kot sledi:

Dopolnitev    48

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek A – točka 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

6a.  Informacije o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Unije, in o predvidenem razvoju raznih kategorij lastnih sredstev Unije so indikativno prikazane v ločenih razpredelnicah. Te informacije se vsako leto posodobijo skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna.

Dopolnitev    49

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek A – točka 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostne razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira.

7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostni zneski v okviru razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira ali v okviru razpoložljivih posebnih instrumentov.

Dopolnitev    50

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek A – točka 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Posodobitev napovedi za odobritve plačil po letu 2027

8.  Leta 2024 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2027.

Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.

Posodobitev napovedi za odobritve plačil

8.  Komisija vsako leto posodobi napovedi za odobritve plačil do leta 2027 in po njem. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.

Dopolnitev    51

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek B – točka 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.

Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo.

9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet.

Hkrati ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.

V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.

Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo.

Dopolnitev    52

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek B – točka 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija predlaga ustrezen proračunski instrument v skladu s finančno uredbo.

10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet.

Hkrati, ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.

V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.

Prerazporeditve v zvezi s Solidarnostnim skladom se opravijo v skladu s finančno uredbo.

Dopolnitev    53

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek B – točka 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo.

11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo.

V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.

Dopolnitev    54

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek B – točka 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Instrument prilagodljivosti

 

12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, preveri vse možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki.

V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna.

Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.

Instrument prilagodljivosti

 

12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, izkoristi vse razlike do zgornje meje ustreznih razdelkov.

V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek.

Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.

Dopolnitev    55

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek B – točka 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna.

Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.

13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti.

Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.

Dopolnitev    56

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 2

Oddelek A – točka 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

14a.  Da bi olajšale sprejetje ali revizijo novega večletnega finančnega okvira ter izvajale člen 312(5) PDEU, institucije redno sklicujejo sestanke, in sicer:

 

-  sestanke predsednikov, kot določa člen 324 Pogodbe;

 

-  predstavitve in poročanja delegacije Evropskega parlamenta pri predsedstvu Sveta pred ustreznimi sejami Sveta in po teh sejah;

 

-  neformalne tristranske sestanke med posvetovanji Sveta, namenjenimi upoštevanju stališč Parlamenta v vseh dokumentih, ki jih pripravi predsedstvo Sveta;

 

-  trialoge, ko Parlament in Svet sprejmeta svoja pogajalska mandata;

 

-  vzajemne nastope predsedstva Sveta v ustreznem parlamentarnem odboru in pogajalske ekipe Parlamenta v ustrezni sestavi Sveta.

 

 

Parlament in Svet si takoj, ko so na voljo, posredujeta vse dokumente, ki jih uradno sprejmejo njuna zadevna pripravljalna telesa ali so uradno predložena v njunem imenu.

Dopolnitev    57

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek B – točka 15 – alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

-  prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov,

-  prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, ampak so namenjeni podpori političnih ciljev Unije, ki izhajajo iz Pogodb,

Dopolnitev    58

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 1

Oddelek B – točka 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

15a.  Pri sprejemanju samostojnih prenosov v skladu s členom 30(1) finančne uredbe Komisija nemudoma obvesti proračunski organ o podrobnih razlogih za te prenose. Kadar Parlament ali Svet izrazi pridržek glede samostojnega prenosa, Komisija obravnava ta pridržek, tudi tako, da razveljavi ta prenos, če je to ustrezno.

Dopolnitev    59

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Del 3

Oddelek A – točka 24 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

24a.  Kadar se proračunski organ v okviru proračunskega postopka odloči za specifične okrepitve, jih Komisija v sledečih letih svojega finančnega načrtovanja ne izravna, razen če ji proračunski organ to izrecno naroči.

Dopolnitev    60

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del A – točka 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

1a.  Vsaka institucija si prizadeva, da drugim institucijam ne posreduje nenujnih proračunskih usmeritev, prenosov ali drugih uradnih obvestil, ki vključujejo aktivacijo rokov med njihovimi obdobji počitnic, da bi zagotovili, da bo lahko vsaka institucija ustrezno izvajala svoje postopkovne pristojnosti.

Službe institucij se medsebojno pravočasno obvestijo o datumih počitnic zadevnih institucij.

Dopolnitev    61

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del B – točka 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto.

2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto in o vprašanjih glede izvrševanja proračuna za tekoče proračunsko leto.

Dopolnitev    62

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del C – točka 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni ter da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov.

8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni, zlasti tako, da bosta, takoj ko bodo na voljo, drug drugemu posredovala vse procesne dokumente, ki so jih sprejela njuna pripravljalna telesa. Nadalje se zavezujeta, da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov.

Dopolnitev    63

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del D – točka 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

12a.  Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna.

Dopolnitev    64

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del E – točka 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

15.  Evropski parlament in Svet sta v spravnem odboru zastopana na ustrezni ravni, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora.

15.  Evropski parlament in Svet v spravnem odboru zastopajo člani obeh institucij, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora.

Dopolnitev    65

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del E – točka 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej.

19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej. Po potrebi se lahko v spravnem obdobju organizirajo dodatni sestanki, tudi na tehnični ravni.

Dopolnitev    66

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del E – točka 21 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

 

21a.  Da bi v celoti izkoristila 21-dnevni spravni postopek, določen s Pogodbo, in institucijam omogočila, da posodobijo svoja pogajalska stališča, se Evropski parlament in Svet zavezujeta, da bosta v tem obdobju na vsakem sestanku svojih zadevnih pripravljalnih teles preučila trenutno stanje tega postopka in s tem ne bosta čakala do njegovih zadnjih faz.

Dopolnitev    67

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del G – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Del G.  Neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL)

Del G.  Izvrševanje proračuna, plačila in neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL)

Dopolnitev    68

Predlog Medinstitucionalnega sporazuma

Priloga

Del G – točka 36

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil.

 

Da se zagotovi obvladljiva raven in profil plačil v vseh razdelkih, se v vseh razdelkih dosledno uporabljajo pravila o prenehanju obveznosti, zlasti pravila za samodejno prenehanje obveznosti.

 

Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil.

36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem napovedi plačil in stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil.

 

Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi kratko- do dolgoročnimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil.

°

°           °

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Priloga I – Večletni finančni okvir 2021–2027: zgornje meje in instrumenti zunaj zgornjih meja (cene iz leta 2018)

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

 

Predlog Komisije

Stališče Parlamenta

Odobritve za prevzem obveznosti

Skupaj

2021-2027

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

2021-2027

I. Enotni trg, inovacije in digitalno

166 303

31 035

31 006

31 297

30 725

30 615

30 757

30 574

216 010

II. Kohezija in vrednote

391 974

60 026

62 887

64 979

65 785

66 686

69 204

67 974

457 540

od tega: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

330 642

52 143

52 707

53 346

53 988

54 632

55 286

55 994

378 097

III. Naravni viri in okolje

336 623

57 780

57 781

57 789

57 806

57 826

57 854

57 881

404 718

IV. Migracije in upravljanje meja

30 829

3 227

4 389

4 605

4 844

4 926

5 066

5 138

32 194

V. Varnost in obramba

24 323

3 202

3 275

3 223

3 324

3 561

3 789

4 265

24 639

VI. Sosedstvo in svet

108 929

15 368

15 436

15 616

15 915

16 356

16 966

17 729

113 386

VII. Evropska javna uprava

75 602

10 388

10 518

10 705

10 864

10 910

11 052

11 165

75 602

od tega: Upravni odhodki institucij

58 547

8 128

8 201

8 330

8 432

8 412

8 493

8 551

58 547

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

1 134 583

181 025

185 293

188 215

189 262

190 880

194 688

194 727

1 324 089

kot odstotek BND

1.11 %

1.29 %

1.31 %

1.31 %

1.30 %

1.30 %

1.31 %

1.29 %

1.30 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

1 104 805

174 088

176 309

186 391

187 490

188 675

189 961

191 398

1 294 311

kot odstotek BND

1.08 %

1.24 %

1.24 %

1.30 %

1.29 %

1.28 %

1.28 %

1.27 %

1.27 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerva za nujno pomoč

4 200

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

7 000

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1 400

200

200

200

200

200

200

200

1 400

Solidarnostni sklad Evropske unije

4 200

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

7 000

Instrument prilagodljivosti

7 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

14 000

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Evropski mirovni instrument

9 223

753

970

1 177

1 376

1 567

1 707

1 673

9 223

SKUPAJ ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

26 023

4 953

5 170

5 377

5 576

5 767

5 907

5 873

38 623

SKUPAJ VEČLETNI FINANČNI OKVIR + ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

1 160 606

185 978

190 463

193 592

194 838

196 647

200 595

200 600

1 362 712

kot odstotek BND

1.14 %

1.32 %

1.34 %

1.35 %

1.34 %

1.34 %

1.35 %

1.33 %

1.34 %

Priloga II – Večletni finančni okvir 2021–2027: zgornje meje in instrumenti zunaj zgornjih meja (tekoče cene)

(v mio. EUR – tekoče cene)

 

Predlog Komisije

Stališče Parlamenta

Odobritve za prevzem obveznosti

Skupaj

2021-2027

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

2021-2027

I. Enotni trg, inovacije in digitalno

187 370

32 935

33 562

34 555

34 601

35 167

36 037

36 539

243 395

II. Kohezija in vrednote

442 412

63 700

68 071

71 742

74 084

76 601

81 084

81 235

516 517

od tega: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

373 000

55 335

57 052

58 899

60 799

62 756

64 776

66 918

426 534

III. Naravni viri in okolje

378 920

61 316

62 544

63 804

65 099

66 424

67 785

69 174

456 146

IV. Migracije in upravljanje meja

34 902

3 425

4 751

5 084

5 455

5 658

5 936

6 140

36 448

V. Varnost in obramba

27 515

3 397

3 545

3 559

3 743

4 091

4 439

5 098

27 872

VI. Sosedstvo in svet

123 002

16 308

16 709

17 242

17 923

18 788

19 878

21 188

128 036

VII. Evropska javna uprava

85 287

11 024

11 385

11 819

12 235

12 532

12 949

13 343

85 287

od tega: Upravni odhodki institucij

66 028

8 625

8 877

9 197

9 496

9 663

9 951

10 219

66 028

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

1 279 408

192 105

200 567

207 804

213 140

219 261

228 107

232 717

1 493 701

kot odstotek BND

1.11 %

1.29 %

1.31 %

1.31 %

1.30 %

1.30 %

1.31 %

1.29 %

1.30 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

1 246 263

184 743

190 843

205 790

211 144

216 728

222 569

228 739

1 460 556

kot odstotek BND

1.08 %

1.24 %

1.24 %

1.30 %

1.29 %

1.28 %

1.28 %

1.27 %

1.27 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerva za nujno pomoč

4 734

1 061

1 082

1 104

1 126

1 149

1 172

1 195

7 889

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1 578

212

216

221

225

230

234

239

1 578

Solidarnostni sklad Evropske unije

4 734

1 061

1 082

1 104

1 126

1 149

1 172

1 195

7 889

Instrument prilagodljivosti

7 889

2 122

2 165

2 208

2 252

2 297

2 343

2 390

15 779

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Evropski mirovni instrument

10 500

800

1 050

1 300

1 550

1 800

2 000

2 000

10 500

SKUPAJ ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

29 434

5 256

5 596

5 937

6 279

6 624

6 921

7 019

43 633

SKUPAJ VEČLETNI FINANČNI OKVIR + ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

1 308 843

197 361

206 163

213 741

219 419

225 885

235 028

239 736

1 537 334

kot odstotek BND

1.14 %

1.32 %

1.34 %

1.35 %

1.34 %

1.34 %

1.35 %

1.33 %

1.34 %

Priloga III – Večletni finančni okvir 2021–2027: razčlenitev po programih (cene iz leta 2018)

OPOMBA: Za namene primerjave razpredelnica sledi strukturi posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov.

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

 

Večletni finančni okvir 2014–2020 (EU27+ERS)

Predlog Komisije 2021–2027

Stališče Parlamenta

2021-2027

I. Enotni trg, inovacije in digitalno

116 361

166 303

216 010

1. Raziskave in inovacije

69 787

91 028

127 537

Obzorje Evropa

64 674

83 491

120 000

Program Euratoma za raziskave in usposabljanje

2 119

2 129

2 129

Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

2 992

5 406

5 406

Drugo

2

2

2

2. Evropske strateške naložbe

31 886

44 375

51 798

Sklad InvestEU

3 968

13 065

14 065

Instrument za povezovanje Evrope (skupni prispevek H1)

vključno z:

17 579

21 721

28 083

Instrument za povezovanje Evrope – promet

12 393

11 384

17 746

Instrument za povezovanje Evrope – energetika

4 185

7 675

7 675

Instrument za povezovanje Evrope – digitalno

1 001

2 662

2 662

Program za digitalno Evropo

172

8 192

8 192

Drugo

9 097

177

177

Decentralizirane agencije

1 069

1 220

1 281

3. Enotni trg

5 100

5 672

8 423

Program za enotni trg (vključno s COSME)

3 547

3 630

5 823

Program EU za boj proti goljufijam

156

161

322

Sodelovanje na področju obdavčitve (FISCALIS)

226

239

300

Sodelovanje na področju carine (CUSTOMS)

536

843

843

Trajnostni turizem

 

 

300

Drugo

61

87

87

Decentralizirane agencije

575

714

748

4. Vesolje

11 502

14 404

15 225

Evropski program za vesolje

11 308

14 196

15 017

Decentralizirane agencije

194

208

208

Razlika

-1 913

10 824

13 026

II. Kohezija in vrednote

387 250

391 974

457 540

5. Regionalni razvoj in kohezija

272 647

242 209

272 647

ESRR + Kohezijski sklad vključno z:

272 411

241 996

272 411

Evropski sklad za regionalni razvoj

196 564

200 622

 

Kohezijski sklad

75 848

41 374

 

Od tega prispevek k Instrumentu za povezovanje Evrope – promet

11 487

10 000

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

236

213

236

6. Ekonomska in monetarna unija

273

22 281

22 281

Program za podporo reformam

185

22 181

22 181

Zaščita eura pred ponarejanjem

7

7

7

Drugo

81

93

93

7. Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

115 729

123 466

157 612

Evropski socialni sklad+ (vključno z zneskom 5,9 milijarde EUR za jamstvo za otroke)

96 216

89 688

106 781

Od tega zdravje, zaposlovanje in socialne inovacije

1 075

1 042

1 095

Erasmus+

13 699

26 368

41 097

Evropska solidarnostna enota

373

1 113

1 113

Ustvarjalna Evropa

1 403

1 642

2 806

Pravosodje

316

271

316

Pravice in vrednote, vključno z vsaj 500 milijoni EUR za sklop vrednot Unije

594

570

1 627

Drugo

1 158

1 185

1 185

Decentralizirane agencije

1 971

2 629

2 687

Razlika

-1 399

4 018

4 999

III. Naravni viri in okolje

399 608

336 623

404 718

8. Kmetijska in pomorska politika

390 155

330 724

391 198

EKJS + EKSRP

vključno z:

382 855

324 284

383 255

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

286 143

254 247

 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

96 712

70 037

 

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

6 243

5 448

6 867

Drugo

962

878

962

Decentralizirane agencije

95

113

113

9. Okolje in podnebni ukrepi

3 492

5 085

11 520

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)

3 221

4 828

6 442

Sklad za pravičen energetski prehod

 

 

4 800

Decentralizirane agencije

272

257

278

Razlika

5 960

814

1 999

IV. Migracije in upravljanje meja

10 051

30 829

32 194

10. Migracije

7 180

9 972

10 314

Sklad za azil in migracije

6 745

9 205

9 205

Decentralizirane agencije*

435

768

1 109

11. Upravljanje meja

5 492

18 824

19 848

Sklad za integrirano upravljanje meja

2 773

8 237

8 237

Decentralizirane agencije*

2 720

10 587

11 611

Razlika

-2 621

2 033

2 033

V. Varnost in obramba

1 964

24 323

24 639

12. Varnost

3 455

4 255

4 571

Sklad za notranjo varnost

1 200

2 210

2 210

Razgradnja jedrskih elektrarn

vključno z:

1 359

1 045

1 359

Razgradnja jedrske elektrarne v Litvi

459

490

692

Jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn (tudi za Bolgarijo in Slovaško)

900

555

667

Decentralizirane agencije

896

1 001

1 002

13. Obramba

575

17 220

17 220

Evropski obrambni sklad

575

11 453

11 453

Vojaška mobilnost

0

5 767

5 767

14. Odzivanje na krize

1 222

1 242

1 242

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

560

1 242

1 242

Drugo

662

p.m.

p.m.

Razlika

-3 289

1 606

1 606

VI. Sosedstvo in svet

96 295

108 929

113 386

15. Zunanje delovanje

85 313

93 150

96 809

Instrument(i) v podporo sosedskim in razvojnim politikam, vključno z naslednikom ERS in naložbenim načrtom za Afriko

71 767

79 216

82 716

Humanitarna pomoč

8 729

9 760

9 760

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

2 101

2 649

2 649

Čezmorske države in ozemlja (tudi Grenlandija)

594

444

594

Drugo

801

949

949

Decentralizirane agencije

144

132

141

16. Predpristopna pomoč

13 010

12 865

13 010

Predpristopna pomoč

13 010

12 865

13 010

Razlika

-2 027

2 913

3 567

VII. Evropska javna uprava

70 791

75 602

75 602

Evropske šole in pokojnine

14 047

17 055

17 055

Upravni odhodki institucij

56 744

58 547

58 547

 

 

 

 

SKUPAJ

1 082 320

1 134 583

1 324 089

V % BND (EU-27)

1.16 %

1.11 %

1.30 %

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.

Priloga IV – Večletni finančni okvir 2021–2027: razčlenitev po programih (tekoče cene)

(v mio. EUR – tekoče cene)

 

Večletni finančni okvir 2014–2020 (EU27+ERS)

Predlog Komisije 2021–2027

Stališče Parlamenta

2021-2027

I. Enotni trg, inovacije in digitalno

114 538

187 370

243 395

1. Raziskave in inovacije

68 675

102 573

143 721

Obzorje Evropa

63 679

94 100

135 248

Program Euratoma za raziskave in usposabljanje

2 085

2 400

2 400

Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

2 910

6 070

6 070

Drugo

1

3

3

2. Evropske strateške naložbe

31 439

49 973

58 340

Sklad InvestEU

3 909

14 725

15 852

Instrument za povezovanje Evrope (skupni prispevek H1)

vključno z:

17 435

24 480

31 651

Instrument za povezovanje Evrope – promet

12 281

12 830

20 001

Instrument za povezovanje Evrope – energetika

4 163

8 650

8 650

Instrument za povezovanje Evrope – digitalno

991

3 000

3 000

Program za digitalno Evropo

169

9 194

9 194

Drugo

8 872

200

200

Decentralizirane agencije

1 053

1 374

1 444

3. Enotni trg

5 017

6 391

9 494

Program za enotni trg (vključno s COSME)

3 485

4 089

6 563

Program EU za boj proti goljufijam

153

181

363

Sodelovanje na področju obdavčitve (FISCALIS)

222

270

339

Sodelovanje na področju carine (CUSTOMS)

526

950

950

Trajnostni turizem

 

 

338

Drugo

59

98

98

Decentralizirane agencije

572

804

843

4. Vesolje

11 274

16 235

17 160

Evropski program za vesolje

11 084

16 000

16 925

Decentralizirane agencije

190

235

235

Razlika

-1 866

12 198

14 680

II. Kohezija in vrednote

380 738

442 412

516 517

5. Regionalni razvoj in kohezija

268 218

273 240

307 578

ESRR + Kohezijski sklad

vključno z:

267 987

273 000

307 312

Evropski sklad za regionalni razvoj

193 398

226 308

 

Kohezijski sklad

74 589

46 692

 

Od tega prispevek k Instrumentu za povezovanje Evrope – promet

11 306

11 285

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

231

240

266

6. Ekonomska in monetarna unija

275

25 113

25 113

Program za podporo reformam

188

25 000

25 000

Zaščita eura pred ponarejanjem

7

8

8

Drugo

79

105

105

7. Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

113 636

139 530

178 192

Evropski socialni sklad+ (vključno z zneskom 5,9 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 za jamstvo za otroke)

94 382

101 174

120 457

Od tega zdravje, zaposlovanje in socialne inovacije

1 055

1 174

1 234

Erasmus+

13 536

30 000

46 758

Evropska solidarnostna enota

378

1 260

1 260

Ustvarjalna Evropa

1 381

1 850

3 162

Pravosodje

 

305

356

Pravice in vrednote, vključno z vsaj 500 milijoni EUR v cenah iz leta 2018 za sklop vrednot Unije

 

642

1 834

Drugo

1 131

1 334

1 334

Decentralizirane agencije

1 936

2 965

3 030

Razlika

-1 391

4 528

5 634

III. Naravni viri in okolje

391 849

378 920

456 146

8. Kmetijska in pomorska politika

382 608

372 264

440 898

EKJS + EKSRP

vključno z:

375 429

365 006

431 946

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

280 351

286 195

 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

95 078

78 811

 

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

6 139

6 140

7 739

Drugo

946

990

1 085

Decentralizirane agencije

94

128

128

9. Okolje in podnebni ukrepi

3 437

5 739

12 995

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)

3 170

5 450

7 272

Sklad za pravičen energetski prehod

 

 

5 410

Decentralizirane agencije

267

289

313

Razlika

5 804

918

2 254

IV. Migracije in upravljanje meja

9 929

34 902

36 448

10. Migracije

7 085

11 280

11 665

Sklad za azil in migracije

6 650

10 415

10 415

Decentralizirane agencije*

435

865

1 250

11. Upravljanje meja

5 439

21 331

22 493

Sklad za integrirano upravljanje meja

2 734

9 318

9 318

Decentralizirane agencije*

2 704

12 013

13 175

Razlika

-2 595

2 291

2 291

V. Varnost in obramba

1 941

27 515

27 872

12. Varnost

3 394

4 806

5 162

Sklad za notranjo varnost

1 179

2 500

2 500

Razgradnja jedrskih elektrarn

vključno z:

1 334

1 178

1 533

Razgradnja jedrske elektrarne v Litvi

451

552

780

Jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn (tudi za Bolgarijo in Slovaško)

883

626

753

Decentralizirane agencije

882

1 128

1 129

13. Obramba

590

19 500

19 500

Evropski obrambni sklad

590

13 000

13 000

Vojaška mobilnost

0

6 500

6 500

14. Odzivanje na krize

1 209

1 400

1 400

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

561

1 400

1 400

Drugo

648

p.m.

p.m.

Razlika

-3 253

1 809

1 809

VI. Sosedstvo in svet

93 381

123 002

128 036

15. Zunanje delovanje

82 569

105 219

109 352

Instrument(i) v podporo sosedskim in razvojnim politikam, vključno z naslednikom ERS in naložbenim načrtom za Afriko

70 428

89 500

93 454

Humanitarna pomoč

8 561

11 000

11 000

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

2 066

3 000

3 000

Čezmorske države in ozemlja (tudi Grenlandija)

582

500

669

Drugo

790

1 070

1 070

Decentralizirane agencije

141

149

159

16. Predpristopna pomoč

12 799

14 500

14 663

Predpristopna pomoč

12 799

14 500

14 663

Razlika

-1 987

3 283

4 020

VII. Evropska javna uprava

69 584

85 287

85 287

Evropske šole in pokojnine

13 823

19 259

19 259

Upravni odhodki institucij

55 761

66 028

66 028

 

 

 

 

SKUPAJ

1 061 960

1 279 408

1 493 701

V % BND (EU-27)

1.16 %

1.11 %

1.30 %

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075 in P8_TA(2018)0076.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226.

(3)

UL C 215, 19.6.2018, str. 249.

(4)

UL L 282, 19.10.2016, str. 1.

(5)

UL C 242, 10.7.2018, str. 24.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (11.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)03222018/0166R(APP))

Pripravljavka mnenja: Marietje Schaake

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v poročilo, ki ga sprejme, vključi naslednje pobude:

1.  ob upoštevanju vse večjih izzivov, ki vplivajo na svetovno in regionalno stabilnost, poudarja, da je treba v novem večletnem finančnem okviru občutno povečati sredstva za zunanje delovanje EU, pri tem pa ohraniti zunanjo politiko EU, temelječo na demokraciji, načelih pravne države ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; je seznanjen s skromnim realnim povečanjem sredstev, ki ga predlaga Komisija, in poziva, naj se sorazmerno povečajo tudi prevzete obveznosti za zunanje delovanje, kar je treba ohraniti tudi v medinstitucionalnih pogajanjih;

2.  znova izraža stališče, da je treba evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, vključno z njihovimi cilji, ohraniti kot neodvisne instrumente, saj imajo posebno naravo, in poudarja, da je treba preprečiti konkurenco med različnimi politikami; poziva, naj se glede na medsektorsko naravo številnih vprašanj, kot so človekove pravice, enakost spolov, nediskriminacija invalidov in podnebne spremembe, okrepi povezava med tematskimi in geografskimi programi; spominja tudi, da je zahteval, naj se ohrani obstoječe finančno ravnovesje pri dodeljevanju sredstev med južnim in vzhodnim sosedstvom Unije;

3.  opozarja, da je instrument za prispevanje k stabilnosti in miru edini instrument EU za preprečevanje civilnih konfliktov, vključno z mediacijo, dialogom in spravo; obžaluje, da pomembni vidiki tega instrumenta, kot so podpora komisijam za spravo, ukrepi v zvezi z otroki vojaki, boj proti nezakoniti uporabi strelnega orožja ali rehabilitacija žrtev oboroženega nasilja, niso vključeni v sedanji predlog Komisije o oblikovanju instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI);

4.  pozdravlja predlog o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun EU in poziva k okrepitvi nadzornih pooblastil Parlamenta;

5.  poziva, naj se s povečanjem proračuna vključijo tudi posebni cilji na področju enakosti spolov;

6.  znova poudarja, da je treba s spremembo sedanje strukture zunanjih instrumentov financiranja povečati odgovornost, preglednost, demokratični in parlamentarni nadzor, učinkovitost in usklajenost, pri tem pa upoštevati strateške prednostne naloge Unije; poudarja, da teh ciljev ne bo mogoče uresničiti brez trdne upravljavske strukture, ki omogoča politični nadzor, je strateško usmerjena, vključujoča in odgovorna ter vsebuje jasne cilje, referenčna merila in mehanizme za spremljanje in ocenjevanje, vključno z izboljšanim pristopom k proračunu, ki temelji na smotrnosti; prav tako poudarja, da je treba v oblikovanje in izvajanje zunanjega delovanja EU obvezno vključiti civilno družbo; obžaluje, da predlogi Komisije za NDICI in IPA III praktično ne vsebujejo takšnih določb o vidikih upravljanja in da ni predvidenega mehanizma, ki bi omogočal sodelovanje Evropskega parlamenta pri strateških izbirah v zvezi s prednostnimi nalogami in financiranjem; zato ugotavlja, da predlogi v sedanji obliki niso sprejemljivi;

7.  ugotavlja, da je potrebna večja prilagodljivost; vztraja pa, da sredstev, predvidenih za „nove izzive in prednostne naloge“, ne bi smeli porabiti za izpolnjevanje drugih ciljev, kot sta upravljanje migracij in varnost, in da večja prilagodljivost ne sme ogrožati dolgoročnih političnih ciljev ter omejevati možnosti Evropskega parlamenta, da uveljavlja svoje pravice do političnega usmerjanja in nadzora; meni, da je treba vključiti jasna merila za dodeljevanje rezervnih sredstev ter ustrezen mehanizem spremljanja;

8.  odločno kritizira, da dodeljevanje sredstev na podlagi uspešnosti iz člena 17 med merili za določitev dodatnih sredstev predvideva „sodelovanje na področju migracij“; poudarja, da je bil prvotni namen načela „več za več“ vzpostaviti močnejša partnerstva s sosedami, ki bolj napredujejo na področju demokratičnih reform in da „sodelovanje na področju migracij“ resno ogroža ta pristop ter spoštovanje načel iz člena 21 PEU;

9.  poudarja potrebo po bolj demokratični razpravi o zunanji pomoči EU, tudi z močnejšo udeležbo Evropskega parlamenta pri strateškem političnem usmerjanju instrumentov EU za zunanje delovanje;

10.  meni, da se smejo proračunska sredstva, predvidena za obrambo, porabiti izključno za obrambne namene, na primer z obrambo povezane sklope ukrepov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, Evropskega obrambnega sklada in programa Obzorje Evropa, vključno z infrastrukturo in sredstvi za dvojno uporabo, ki so ključnega pomena za učinkovitejšo obrambo in tesnejše civilno-vojaško sodelovanje.

11.  poziva Komisijo, naj v skladu s členom 8 PDEU pripravi proračun, ki bo upošteval vidik spola.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021-2027 - stališče Parlamenta v luči dogovora

Referenčni dokumenti

2018/0166R(APP)

Pristojni odbor

 

BUDG

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Marietje Schaake

10.7.2018

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

4

11

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Wajid Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Michel Reimon, Sofia Sakorafa, Jean-Luc Schaffhauser, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Norica Nicolai, Gilles Pargneaux, Helmut Scholz, Igor Šoltes, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ivan Štefanec

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Javier Nart, Norica Nicolai, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Charles Tannock

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Michèle Alliot-Marie, Lorenzo Cesa, Andrzej Grzyb, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Cristian Dan Preda, Ivan Štefanec, Dubravka Šuica, László Tőkés, Željana Zovko

S&D

Francisco Assis, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Ana Gomes, Wajid Khan, Arne Lietz, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Gilles Pargneaux, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula

4

-

ECR

Anders Primdahl Vistisen

ENF

Jean-Luc Schaffhauser

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

11

0

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Helmut Scholz, Marie-Christine Vergiat

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Jordi Solé, Igor Šoltes, Bodil Valero

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za razvoj (17.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(2018/0166R(APP))

Pripravljavka mnenja: Željana Zovko

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v poročilo, ki ga sprejme, vključi naslednje pobude:

1.  opozarja na člen 208 PDEU, v skladu s katerim se politika Unije na področju razvojnega sodelovanja izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, pri čemer je osnovni cilj zmanjšanje in – na dolgi rok – izkoreninjenje revščine; poudarja, da se politika razvojnega sodelovanja Unije in politike držav članic na tem področju med seboj dopolnjujejo in krepijo; opozarja, da člen 21(2) PEU navaja, da politika razvojnega sodelovanja prispeva k ciljem zunanjega delovanja EU; poziva, naj se v celoti spoštujejo pravne obveznosti iz PDEU in PEU ter naj se v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 oblikuje razvojno usmerjen zunanji instrument;

2.  opozarja, da je treba v prihodnjem razdelku večletnega finančnega okvira, ki je namenjen zunanjemu delovanju, povečati sedanjo raven uradne razvojne pomoči EU, in pozdravlja zmerno zmanjšanje (v cenah za leto 2018), ki ga predlaga Komisija;

3.  ugotavlja, da se v predlogu instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje kaže nov pristop k zunanji in razvojni politiki, kar ni v skladu s členom 208 PDEU; poudarja, da mora biti izkoreninjenje revščine temeljni cilj razvojne politike EU in da mora biti ta cilj, pa tudi trajnostni človekov, okoljski in gospodarski razvoj, odpravljanje neenakosti, nepravičnosti in izključenosti, dobro upravljanje ter mir in varnost tudi med osnovnimi cilji zunanjih instrumentov EU za financiranje v naslednjem večletnem finančnem okviru, skupaj z obveznostmi v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v skladu s členom 208(2) PDEU;

4.  opozarja, da se mora razvojna politika EU ravnati po zavezah k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, akcijskega programa iz Adis Abebe o financiranju razvoja ter Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; meni, da je treba pri podpori, ki jo EU v državah v razvoju zagotavlja pri tovrstnem izvajanju, ohraniti pristop, temelječ na pravicah, in se še naprej osredotočati na dolgoročne cilje, kot so izkoreninjenje revščine, odprava neenakosti, nepravičnosti in izključenosti ter spodbujanje demokratičnega upravljanja, človekovih pravic in enakosti spolov, tudi s spodbujanjem prostora za delovanje civilne družbe ter izboljševanjem trajnostnega in vključujočega razvoja, zlasti v najmanj razvitih državah;

5.  poudarja, da je treba v naslednjem večletni finančni okvir zagotoviti, da bodo zunanji instrumenti sledili strategiji in čim bolj učinkovito uresničevali cilje ustreznih politik, kakor je navedeno v Pogodbah; opozarja, da notranji interesi EU ne bi smeli biti vodilo pri sosedski politiki, razvojnem sodelovanju ter humanitarnem in mednarodnem sodelovanju; poudarja, da nasprotuje uporabi pomoči v te namene;

6.  ugotavlja, da je treba zaradi nove potrebe po financiranju, ki je posledica poslabšanja varnostnih razmer v sosedstvu Evropske unije in povečanja migracijskih tokov v Unijo, povečati sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru; ugotavlja, da je treba nove izzive obravnavati skupaj s cilji trajnostnega razvoja; meni, da oblikovanje instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje prinaša tveganje, da se bodo še povečale težave, ugotovljene pri vmesnem pregledu zunanjih instrumentov financiranje, namreč da se je razvojna politika EU zaradi zahtev z drugih področij politik oddaljila od cilja zmanjševanja revščine; poudarja, da je sicer uvrstitev Evropskega razvojnega sklada v proračun zelo zaželena, a je ni mogoče razumeti kot povečanja razvojnega financiranja;

7.  opozarja, da bi morala dodeljena sredstva, ki so v okviru programov mednarodnega sodelovanja EU namenjena pomoči državam, dopolnjevati zunanjo politiko, obenem pa zagotavljati, da se bo razvojno financiranje uporabljalo izključno za cilje, povezane z razvojem, ne pa za kritje stroškov, povezanih z izpolnjevanjem različnih ciljev, kot sta nadzor na mejah ali protimigracijska politika;

8.  ugotavlja, da bi moralo biti pri oblikovanju instrumenta za sodelovanje na voljo dovolj manevrskega prostora za prilagoditev programov posebnim potrebam tretjih držav; poudarja, da bi bilo treba precejšen delež pomoči EU nameniti najmanj razvitim državam, ki so prednostni cilj uradne razvojne pomoči; poudarja, da so zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti, prepoznavnosti in skladnosti politik za razvoj med izvajanjem, zagotavljanje udeležbe organizacij civilne družbe ter izvajanje na pravicah temelječega pristopa k razvojnemu sodelovanju, pa tudi uresničitev namere, da se 20 % sredstev nameni temeljnim socialnim storitvam, osrednji vidiki razvoja, ki jih je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti in še izboljšati;

9.  poudarja, da mora biti enakost spolov ter krepitev pravic in vloge žensk in deklet pomemben cilj v vseh programih, tako geografskih kot tematskih; meni, da mora proračun EU upoštevati vidik spola in konflikte;

10.  ugotavlja, da predlagani instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje vsebuje več instrumentov prožnosti, na primer rezerve, zaloge in okvire za odzivanje; poudarja, da bi bilo treba ustrezno upoštevati posledice večje prožnosti za predvidljivost uradne razvojne pomoči; poziva, naj se okrepi parlamentarni nadzor ter natančneje opredelijo upravljanje in strukture instrumenta; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v ciljih niso izrecno omenjeni izkoreninjenje revščine, trajnostni razvoj, cilji trajnostnega razvoja in boj proti neenakosti; poudarja, da je treba v ciljih predlaganega instrumenta poudariti te prednostne naloge, da bi uresničili soglasje za razvoj;

11.  opozarja, da EU ni izpolnila mednarodne zaveze ter povečala uradne razvojne pomoči na 0,7 % BND, pri tem pa 20 % tega zneska namenila človekovemu razvoju in socialnemu vključevanju, 0,2 % BND pa najmanj razvitim državam do leta 2030, prav tako pa zagotovila nova in dodatna sredstva podnebne ukrepe v državah v razvoju; potrjuje, da mora biti ta zaveza ustrezno navedena v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

12.  pozdravlja predlog, da se 92 % sredstev instrumenta uporabi kot uradna razvojna pomoč, in poziva, naj se ta delež ohrani; poziva, naj se na letni ravni in v celotnem obdobju trajanja instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje vsaj 20 % uradne razvojne pomoči v vseh programih, tako geografskih kot tematskih, nameni socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju, da bi podprli in okrepili zagotavljanje osnovnih socialnih storitev, kot so zdravje (vključno s prehrano), izobraževanje in socialna zaščita, zlasti najbolj marginaliziranim, tudi ženskam in otrokom. poziva, naj se na letni ravni in v celotnem obdobju trajanja ukrepov vsaj 85 % uradne razvojne pomoči v vseh programih, tako geografskih kot tematskih, nameni ukrepom, katerih glavni ali pomemben cilj je enakost spolov ter krepitev pravic in vloge žensk in deklet; potrjuje, da bi moralo imeti poleg tega 20 % teh ukrepov kot glavni cilj navedeno enakost spolov ter krepitev pravice in vloge žensk in deklet; poziva, naj se 50 % celotnega instrumenta nameni prispevanju k podnebnim in okoljskim ciljem in ukrepom;

13.  meni, da mora proračun EU upoštevati vidik spola in konflikte, ter poziva Komisijo, naj začne pripravljati proračun ob upoštevanju vidika spola;

14.  poudarja, da pomoč, dodeljena državam, ne bi smela biti odvisna od migracijskih sporazumov z EU in da se financiranje ne bi smelo preusmeriti iz revnih držav in regij v izvorne države migrantov ali tranzitne države za Evropo izključno zato, ker te ležijo na selitveni poti;

15.  ponovno izraža, da podpira vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, vključno s popolno dodatnostjo tako prenesenih sredstev;

16.  pozdravlja oblikovanje instrumenta, namenjenega sodelovanju s čezmorskimi državami in ozemlji, s katerim se namerava doseči trajnostni razvoj ter spodbujati vrednote in standarde Unije po vsem svetu; poudarja pa, da je treba temu instrumentu dodeliti dovolj finančnih sredstev, ta pa razporediti tako, da bodo bolje prilagojena potrebam in uravnoteženo porazdeljena med različne čezmorske države in ozemlja;

17.  je seznanjen, da si Komisija močno prizadeva povečati sredstva, ki bodo v naslednjem večletnem finančnem okviru dodeljena proračunski vrstici za humanitarno pomoč; ugotavlja pa, da to povečanje še ne ustreza povsem potrebam, ki so se od leta 2011 več kot podvojile;

18.  poudarja, kako pomembno je, da bo naslednji večletni finančni okvir povsem v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj, kakor je potrjeno v členu 208 PDEU, in da bo prispeval k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja;

19.  opozarja, da je enakost spolov zapisana v Pogodbah EU in bi jo bilo treba vključiti v vse dejavnosti EU, da bo dosežena tudi v praksi; poudarja, da mora postati oblikovanje proračuna ob upoštevanju vidika spola sestavni del večletnega finančnega okvira, zato je treba v uredbo o večletnem finančnem okviru vključiti jasno zavezo glede tega;

20.  pozdravlja razširitev obsega in povečanje sredstev za rezervo za nujno pomoč, s čimer se bo mogoče začeti odzivati tudi na notranje krize; opozarja, da je treba zagotoviti prednostno obravnavo nenadnim humanitarnim krizam zunaj EU;

21.  poudarja, da je treba zagrabiti priložnost, ki jo ponuja naslednji večletni finančni okvir, ter finančno podpreti operacije v sklopu koncepta povezave pomoči, obnove in razvoja; poudarja, da vzpostavitev povezave med humanitarnim in razvojnim področjem zahteva, da se začnejo razvojne in humanitarne dejavnosti med seboj dopolnjevati in da se poudarek z vloge EU kot donatorice prenese na večjo operativno prožnost in sprejemanje tveganja, da bi podprli povezavo pomoči, obnove in razvoja, povečali odpornost posameznikov in skupnosti ter omogočili hitro okrevanje in obnovo; poziva k pogostejšemu večletnemu načrtovanju in financiranju humanitarnih dejavnosti EU ter k sistematičnemu uvajanju kriznih dejavnikov v razvojne dejavnosti EU, da bodo lahko njeni partnerji učinkovito prispevali k omenjeni povezavi;

22.  poudarja, da je treba v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ohraniti in okrepiti nadzor Parlamenta nad uporabo sredstev, uvesti jasen mehanizem in proces sprejemanja odločitev za razporejanje nedodeljenih sredstev ter Parlamentu omogočiti, da lahko vpliva na fazo načrtovanja in izvajanja zunanjih instrumentov financiranja; poudarja, da je treba vse predloge za večjo prožnost uravnotežiti z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

Referenčni dokumenti

2018/0166R(APP)

Pristojni odbor

 

BUDG

 

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Željana Zovko

11.7.2018

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

Frank Engel

Obravnava v odboru

30.8.2018

 

 

 

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Nirj Deva, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Mirja Vehkaperä, Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller, Željana Zovko, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thierry Cornillet, Cécile Kashetu Kyenge, Ádám Kósa, Florent Marcellesi, Paul Rübig, Kathleen Van Brempt

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Kati Piri

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Thierry Cornillet, Mirja Vehkaperä

ECR

Nirj Deva, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

PPE

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

S&D

Enrique Guerrero Salom, Cécile Kashetu Kyenge, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Kati Piri, Kathleen Van Brempt

1

-

EFDD

Mireille D’Ornano

3

0

PPE

Paul Rübig

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Florent Marcellesi

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (15.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)03222018/0166R(APP))

Pripravljavec mnenja: Helmut Scholz

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v poročilo, ki ga sprejme, vključi naslednje pobude:

Priporočila

1.  meni, da bi morala biti, če se bosta sozakonodajalca dogovorila o novem in celovitem instrumentu za zunanje delovanje, v naslovu izrecno omenjena „trgovina“, zato bi ga bilo treba na primer poimenovati „Instrument za sosedstvo, razvoj, trgovino in mednarodno sodelovanje“;

2.  pozdravlja povečanje sredstev za ukrepe v šestem razdelku (Sosedstvo in svet) predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 ter poziva, naj se v tem razdelku sorazmerno (za 30 %) povečajo sredstva, predvidena za mednarodno trgovino ter namenijo izključno trgovini;

3.  poudarja, da je namen večletnega finančnega okvira izvajanje politik; glede na to pozdravlja dejstvo, da je ambiciozna strategija trgovine za vse za Unijo začrtala na vrednotah temelječ pristop k trgovinski politiki, vključno s pravičnimi in etičnimi trgovinskimi načeli, in poziva, naj večletni finančni okvir 2021–2027 omogoči zadostna sredstva ter politično in upravno podporo, da bi se s skladnimi strategijami nadaljeval razvoj trgovinske politike Unije v podporo ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj; je zaskrbljen, da v predlogih o večletnem finančnem okviru ni jasnih in prepoznavnih obveznosti v zvezi s tem; poudarja, da je treba ustrezno upoštevati cilje trajnostnega razvoja, da bo mogoče ustvariti trajnostno gospodarsko rast in zagotoviti stabilnost, zaposlovanje ter trajnostni razvoj Evropske unije in tretjih držav, zlasti držav v razvoju; opozarja, da izvajanje ciljev trajnostnega razvoja zadeva notranjo in zunanjo politiko EU; zato zahteva, da se cilji trajnostnega razvoja v naslednjem večletnem finančnem okviru vključijo v vse politike, tudi trgovinsko, in pobude EU; poudarja, da je treba prispevek k izvajanju Agende 2030 uporabiti kot merilo za uspeh politik; meni, da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju dovolj kakovostne hrane in čiste vode ter gradnji dodatnih naprav za čiščenje odpadne vode, da bi dosegli cilja trajnostnega razvoja 2 in 6; poleg tega opozarja na obseg in posledice energijske revščine v državah v razvoju ter poziva k dodatnim ukrepom za zmanjšanje energijske revščine v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 7, zlasti na oddaljenih podeželskih območjih in v regijah, ločenih od energetskega omrežja; poudarja, da bi bilo treba povečati financiranje pobud v okviru pomoči za trgovino;

4.  poudarja, da je treba v prihodnji strukturi zunanjih instrumentov za financiranje ohraniti prilagodljivost, ki se v obstoječih instrumentih, kot je instrument partnerstva, uporablja za financiranje s trgovino povezanih nalog, kot so domače svetovalne skupine, in poziva k povečanju razpoložljivih zneskov za takšne spremljevalne ukrepe; ugotavlja, da je eden od ciljev zunanjih instrumentov Unije javna diplomacija, da bi v zvezi s politikami EU vzpostavili zaupanje in razumevanje v državah, ki niso članice EU; poudarja, da je sodelovanje civilne družbe izjemno pomembno, in priznava, kako pomembne so domače svetovalne skupine, saj nadzirajo pravilno izvajanje sporazumov o trgovinskem partnerstvu; kljub temu z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo premajhen proračun in preslabo zmogljivost, zlasti v tretjih državah, zato poziva, naj se povečajo dodeljena sredstva, s katerimi bi podrli udeležbo organizacij civilne družbe v partnerskih državah v domačih svetovalnih skupinah;

5.  znova poziva, naj se zagotovijo zadostna sredstva za predhodne, vmesne in naknadne ocene trgovinskih sporazumov ter pregled uporabljene metodologije, med drugim kumulativnih učinkov ter vpliva na uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in izvajanje Pariškega sporazuma; meni, da bi morala Evropska unija pri ocenjevanju sedanjih in prihodnjih scenarijev v večji meri upoštevati socialne, zdravstvene in okoljske posledice svojih trgovinskih odnosov in sporazumov, in poudarja, da je treba zbrane podatke razčleniti po spolu; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z znanstvenimi oddelki Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD);

6.  ugotavlja, da se lahko s sklenitvijo vsakega novega trgovinskega sporazuma precej zmanjšajo prihodki v proračun lastnih sredstev Unije; poziva Komisijo, naj natančno izmeri to izgubo in Parlamentu posreduje ustrezne podatke za vse sklenjene sporazume; ugotavlja, da države članice za proizvode, ki se uvozijo v Unijo, kot stroške pobiranja zadržijo 20 % carine; podpira predlog, da se ta delež v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 v korist proračuna lastnih sredstev Unije zmanjša na 10 %; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za boj proti carinskim goljufijam;

7.  spominja, da je carinska unija eden najpomembnejših virov finančne zmogljivosti Evropske unije; zato poziva k bolj doslednemu in enotnemu izvajanju carinskega zakonika Unije; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi poročila urada OLAF(1) iz leta 2017, ki navaja, da so se uvozniki v Združeno kraljestvo visokim carinam izognili tako, da so uporabljali navidezne in napačne račune ter ob uvozu podajali nepravilne carinske deklaracije; potrjuje tudi, da so nadaljnje preiskave Komisije razkrile, da se je obseg te goljufije z navajanjem prenizke vrednosti, katere središče je bilo v Združenem kraljestvu, precej povečal; opozarja, da Združeno kraljestvo kljub temu, da je bilo že leta 2007 seznanjeno s tveganji goljufije v zvezi z uvozom oblačil in obuval iz Ljudske republike Kitajske in da je bilo pozvano k sprejetju ustreznih ukrepov za nadzor tveganja, ni ukrepalo, da bi preprečilo goljufijo; se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvami urada OLAF, da je bila Evropska unija zaradi vztrajne malomarnosti carinskih organov Združenega kraljestva prikrajšano za prihodke v znesku 1,987 milijarde EUR iz naslova izgubljenih carin, in poziva Združeno kraljestvo, naj plača kazen v znesku 2,7 milijarde, kakor zahteva Komisija;

8.  poudarja, da sta trgovinska in razvojna politika dopolnjujoča se elementa zunanje politike Unije ter tvorita pomemben del Evropskega soglasja o razvoju, načela o učinkovitosti pomoči pa bi bilo treba uveljavljati tudi v okviru pomoči za trgovino; opozarja na neizpolnjeno zavezo Unije in večine držav članic, da bodo povečale svojo uradno razvojno pomoč na 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) do leta 2030 ter med drugim namenile 20 % uradne razvojne pomoči EU za socialno vključevanje in človekov razvoj ter 0,2 % BND EU za uradno razvojno pomoč najmanj razvitim državam;

9.  poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotavljati makrofinančno pomoč pod strogimi pogoji gospodarskega in socialnega napredka;

10.  poudarja, da bi bilo treba osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij za gospodarstvo Unije poudariti v celoviti in dosledni strategiji, ki bi evropskim malim in srednjim podjetjem zagotovila ozračje, primerno za poslovanje, ter spodbujala njihove priložnosti za mednarodno trgovino in naložbe; ponovno poziva Komisijo, naj oceni in izboljša učinkovitost in uspešnost različnih pobud, ki podpirajo internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, tudi v okviru instrumenta partnerstva, v odnosu do zasebnih pobud in pobud držav članic, pa tudi drugih instrumentov za financiranje Unije, ki podpirajo mala in srednja podjetja, na primer COSME, da bi zagotovila dopolnjevanje in evropsko dodano vrednost; poziva Komisijo, naj še naprej financira programe internacionalizacije malih in srednjih podjetij ter si prizadeva uvesti računalo za pravila o poreklu, ki bo prilagojeno malim in srednjim podjetjem ter jim bo omogočilo uporabo preferencialov, ki so na voljo v obstoječih sporazumih, da se poveča stopnja izkoriščenosti preferencialov; ugotavlja, da bi bilo treba z manj kompleksno in uporabnikom prijaznejšo zakonodajo izboljšati dostop malih in srednjih podjetij do zunanjih instrumentov financiranja, s čimer bi olajšali bolj dinamično uporabo sredstev, ki so na voljo, obenem pa malim in srednjim podjetjem pomagali pri nabiranju mednarodnih izkušenj; poudarja, da morajo biti mala in srednja podjetja bolje obveščena o obstoječih instrumentih in seznanjena z njimi, zlasti na nacionalni ravni;

11.  priporoča, naj se v strukturi prihodnjih instrumentov za financiranje vzpostavijo trdni in dosledni mehanizmi za spremljanje in ocenjevanje, vključno s tistimi, ki so zahtevani za izpolnitev obveznosti iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, da bi povečali odgovornost, preglednost in demokratični nadzor, ki ga izvaja Parlament, ter bolje usmerjali odhodke; poziva, naj se v strukturi prihodnjih instrumentov za financiranje zagotovijo višji in zadostni proračunski viri, generalnemu direktoratu Komisije za trgovino pa dodeli dovolj osebja, ki bo kos čedalje večjemu številu nalog, naj se spremlja izvajanje trgovinskih sporazumov in uvajanje instrumentov trgovinske zaščite, da bi zlasti branili in spodbujali večstranskost pri oblikovanju svetovnih trgovinskih pravil in predpisov, naj se Svetovna trgovinska organizacija reformira in naj se zagotovi boljše vključevanje trgovinske politike in sprejemanja pravil v okvir sistema OZN; zahteva dodatno podporo Unije za parlamentarno razsežnost STO, tudi s povečanjem finančne in kadrovske podpore za pristojni sekretariat; poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostna finančna sredstva, s katerimi bi omogočili redno in učinkovito spremljanje obveznosti, izhajajočih iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju mednarodnih organizacij, na primer misij Mednarodne organizacije dela, ter nadzornih dejavnosti in dejavnosti za ugotavljanje dejstev drugih organizacij OZN;

12.  poziva Komisijo, naj prek instrumentov za zunanje financiranje nameni dovolj sredstev za sodelovanje s tretjimi državami, zlasti državami v razvoju, in tehnično pomoč zanje, za potrebne spremljevalne ukrepe trgovinske zakonodaje, kot so uredba o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, proces Kimberley, vodilna pobuda Komisije za sektor oblačil, druge pobude ter globalni dogovor OZN;

13.  meni, da je evropski jamstveni sklad za zunanje ukrepe učinkovit in uspešen mehanizem za oblikovanje rezervacij za tveganja, povezana z dajanjem posojil Unije v tretjih državah; poziva, naj se da na voljo več posojil, s katerimi bi v regijah, ki jih je najbolj prizadela migracijska in begunska kriza, podprli mala in srednja podjetja ter spodbudili razvoj socialne in gospodarske infrastrukture;

14.  poudarja, da mora ostati podpora olajševanju trgovine v partnerskih državah pomembna naloga večletnega finančnega okvira, hkrati pa priporoča, da se več poudarka nameni skrajšanju časa do uvedbe na lokalne in regionalne trge, povečanju podpore v zvezi s prostori za skladiščenje rib in kmetijskih pridelkov ter okrepitvi spodbud za pravično in etično trgovino v Uniji.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021-2027 - stališče Parlamenta v luči dogovora

Referenčni dokumenti

2018/0166R(APP)

Pristojni odbor

 

BUDG

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Helmut Scholz

23.8.2018

Obravnava v odboru

30.8.2018

 

 

 

Datum sprejetja

11.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Jude Kirton-Darling, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Anne-Marie Mineur, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, William (earl) Dartmouthski, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Goffredo Maria Bettini, Sander Loones, Fernando Ruas, Paul Rübig, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Czesław Hoc, Stanisław Ożóg, Jozo Radoš, Anders Sellström

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Elsi Katainen, Jozo Radoš

GUE/NGL

Eleonora Forenza, Helmut Scholz

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Christophe Hansen, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Fernando Ruas, Paul Rübig, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Anders Sellström, Adam Szejnfeld

S&D

Maria Arena, Goffredo Maria Bettini, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Yannick Jadot

8

-

ECR

Czesław Hoc, Sander Loones, Stanisław Ożóg, Jan Zahradil

EFDD

Tiziana Beghin, William (earl) Dartmouthski

ENF

France Jamet, Danilo Oscar Lancini

1

0

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Evropski urad za boj proti goljufijam, „Poročilo urada OLAF za leto 2016 – sedemnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, 1. januar do 31. december“, 2017.


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (11.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)03222018/0166R(APP))

Sopripravljavca mnenja: Inés Ayala Sender, Gerben-Jan Gerbrandy

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v vmesno poročilo, ki ga sprejme v zvezi z uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, vključi naslednje pobude.

Predlog večletnega finančnega okvira

1.  opozarja, da je treba pri vzpostavljanju večletnega finančnega okvira spoštovati evropska proračunska načela enotnosti, točnosti, smotrnosti, enoletnosti, ravnotežja, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti;

2.  poudarja, da bi moral biti z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 zagotovljen proračun z dejansko evropsko dodano vrednostjo, zadostnimi sredstvi za uresničitev zastavljenih ciljev ter večjim poudarkom na stabilnosti in preprostosti, smotrnosti in rezultatih, kar bo privedlo do boljše in učinkovitejše porabe, nizkih stroškov poslovanja, učinkovitega dodeljevanja sredstev, enakosti ter večje odgovornosti in preglednosti v zvezi s sredstvi Unije, bo pa tudi bolj razumljivo za evropske državljane;

Zneski(1)

3.  ugotavlja, da predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 po mnenju Evropskega računskega sodišča v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 predstavlja povečanje v višini 18 % v tekočih cenah: s 1.087 na 1.279 milijard EUR; vendar poudarja, da dejansko povečanje znaša le 5 %, če upoštevamo inflacijo, zneske, ki jih morajo prejeti britanski upravičenci večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, in vključitev Evropskega razvojnega sklada (ERS) v proračun; poudarja, da gre po ocenah Komisije – če se ta znesek izrazi kot delež bruto nacionalnega dohodka (BND) in če se uporabi ista primerljiva podlaga – dejansko za znižanje z 1,16 % na 1,08 % oziroma za 11-odstotno znižanje, če se vključi še ERS;

4.  ugotavlja, da Komisija predlaga 16-odstotno zmanjšanje sredstev za razdelek večletnega finančnega okvira „Naravni viri in okolje“, kar zlasti pomeni:

–  zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko kot celoto za 15 % (zmanjšanje neposrednih plačil za 11 % in zmanjšanje sredstev za programe za razvoj podeželja za 27 %),

–  po podatkih Parlamenta 38-odstotno povečanje sredstev za program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), ki bo ostal majhen del razdelka „Naravni viri in okolje“ (in sicer 2 %);

5.  ugotavlja, da naj bi se odhodki, predlagani za razdelek „Kohezija in vrednote“, povečali za 1 %, da pa je na ravni programa prišlo do velikih sprememb, saj naj bi bila sredstva za tri sklade, iz katerih se kohezija trenutno financira (tj. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad (ESS)), skupaj zmanjšana za 10 %, kar pomeni:

–  povečanje sredstev za ESRR za 2 %,

–  zmanjšanje sredstev za Kohezijski sklad za 45 %,

–  zmanjšanje sredstev za ESS za 7 %, in to kljub povečanju področja uporabe in vključitvi pobude za zaposlovanje mladih;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija v uredbi o skupnih določbah sredstva za kohezijsko politiko, dodeljena državam, predstavila brez podrobne razčlenitve na ESRR, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad plus (ESS+);

7.  ugotavlja, da bodo drugi programi vključeni v razdelek „Kohezija in vrednote“, kar na primer velja za program Erasmus+, za katerega namerava Komisija povečati sredstva za 77 % (kar predstavlja 7 % novega razdelka „Kohezija in vrednote“);

8.  ugotavlja, da Komisija za druge razdelke večletnega finančnega okvira predlaga skupno povečanje sredstev za 115 milijard EUR, kar ustreza 11 % sedanjega večletnega finančnega okvira;

9.  ugotavlja, da je ponovna določitev prednostnih nalog, ki jo predlaga Komisija, osredotočena na razdelka „Migracije in upravljanje meja“ ter „Varnost in obramba“, za katera bodo sredstva s sedanjega 1 % povečana na skoraj 5 % celotnega proračuna, sredstva za razdelek „Enotni trg, inovacije in digitalno“ pa bodo s sedanjih 11 % povečana na 15 %;

Strateško načrtovanje

10.  ugotavlja, da namerava Komisija strukturo in programe proračuna EU v celoti uskladiti s pozitivno agendo Unije za obdobje po letu 2020, kot je bilo dogovorjeno v Bratislavi in Rimu(2); nadalje ugotavlja, da izjavi in časovni načrt, ki so bili sprejeti v Bratislavi in Rimu, ne smejo veljati za dolgoročno strateško vizijo s cilji in kazalniki, ki zajemajo vsa področja politik Unije;

11.  znova poziva Komisijo, naj sprejme dolgoročno vizijo o položaju Evropske unije v globaliziranem svetu, podprto s pravilno izvajanimi politikami na osnovi dolgoročnih političnih ciljev, da bo EU tako omogočila odzivanje na sedanje in prihodnje izzive, s katerimi se sooča; ugotavlja, da utegne biti v nasprotnem primeru dodana vrednost predloga o večletnem finančnem okviru spodkopana;

12.  poudarja, da se bo strategija Evropa 2020 končala, preden se bo začelo obdobje novega večletnega finančnega okvira, in da še ni bila sprejeta odločitev o novem sklopu strateških ciljev EU; poudarja, da mora Komisija načrtovati nove strateške politike, in ponavlja, da morajo biti javni proračuni določeni po opredelitvi dolgoročnih političnih ciljev in oblikovanju politik v skladu s splošno vizijo za EU, zato obžaluje, da predlog novega večletnega finančnega okvira te zahteve ne izpolnjuje v celoti;

13.  poudarja, da bi morale države članice in Komisija najprej utemeljiti potrebe po sredstvih Unije ter opredeliti strateške cilje in rezultate, ki jih je treba doseči, preden se določijo izdatki skupaj z ustreznimi kazalniki, ki jih je treba meriti;

Politične prednostne naloge in predložitev proračuna EU

14.  pozdravlja, da bodo novi programi združeni v sklope politik, kar se bo odražalo v naslovih letnega proračuna; izraža upanje, da bo to prineslo večjo jasnost glede tega, kako bodo prispevali k ciljem politike;

15.  pozdravlja vsesplošno modernizacijo in poenostavitev proračuna ter željo po večji racionalizaciji, prilagodljivosti in preglednosti;

16.  pozdravlja, da namerava Komisija od leta 2021 koncept področij politike uskladiti s programskimi sklopi in da bo ta uskladitev omogočila boljšo združljivost letnega proračuna in razdelkov večletnega finančnega okvira;

17.  opozarja, da je Odbor za proračunski nadzor (CONT) Komisijo večkrat pozval, naj predloži proračun Unije, skladen s političnimi cilji večletnega finančnega okvira, kot jih je sprejel Parlament; meni, da bo proračunski organ tako lažje nadzoroval in spremljal pripravo in izvrševanje proračuna;

18.  opozarja, da morajo biti sredstva za politike in projekte v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji ter zavezami, sprejetimi v okviru Pariškega sporazuma; zato opozarja, da mora vsaj 30 % izdatkov EU prispevati k podnebnim ciljem, in se strinja, da bo to najlažje doseči z vključitvijo odhodkov za podnebne ukrepe v vse programe EU; znova poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo to storjeno na skladen in celovit način na osnovi strateških načrtov;

19.  poudarja, da ni naložb, ki bi bile jasno povezane s cilji evropskega stebra socialnih pravic, ki so jih sprejele vse tri institucije;

20.  obžaluje, da predlagani večletni finančni okvir ni usklajen s 17 cilji OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, s čimer bi se podprlo postopno preoblikovanje v trajnostno evropsko družbo;

21.  poziva Komisijo, naj stalno izkazuje odločno vodstvo in zavezanost strateškim področjem ter zagotovi vsesplošno prepoznavnost financiranja za splošno javnost;

Poenostavitev in smotrnost

22.  pozdravlja predlog Komisije, da se število programov za porabo sredstev zmanjša za tretjino in da se pravila bolj uskladijo; poudarja, da bi bilo treba odpraviti vsa nepotrebna pravila, zahteve in postopke, da bi dejansko dosegli poenostavitev za upravičence;

23.  se sprašuje, zakaj Komisija za merjenje smotrnosti finančnega poslovodenja uporablja dva sklopa ciljev in kazalnikov: na eni strani generalni direktorji Komisije v letnih poročilih o dejavnostih ocenjujejo uresničitev ciljev, opredeljenih v načrtu upravljanja, na drugi strani pa Komisija ocenjuje smotrnost programov za porabo sredstev prek programskih izjav o odhodkih iz poslovanja, priloženih predlogu proračuna;

24.  opozarja, da sedanji okvir smotrnosti programov, navedenih v programskih izjavah, vključuje 716 kazalnikov različnih tipov, s katerimi se meri smotrnost glede na 61 splošnih in 228 specifičnih ciljev;

25.  poziva Komisijo, naj:

(a)  racionalizira poročanje o smotrnosti tako, da bo:

–  z namenom poenostavitve, preglednosti in boljšega nadzora še zmanjšala število ciljev in kazalnikov, ki jih uporablja za svoja različna poročila o smotrnosti, in se bo osredotočila na tiste, s katerimi se najbolje meri smotrnost porabe proračuna Unije;

–  razširila kvalitativni pristop ter vključila okoljske in socialne kazalnike za omogočitev merjenja učinka politike EU na okoljsko in socialno politiko;

–  finančne informacije predstavila tako, da bodo primerljive z informacijami o smotrnosti in bo s tem povezava med odhodki in smotrnostjo jasna;

(b)  bolj uravnovesi poročanje o smotrnosti tako, da bo jasno predstavila informacije o glavnih izzivih EU, ki jih je treba še obravnavati;

(c)  predloži izjavo o kakovosti sporočenih podatkov o smotrnosti;

Pregled porabe, priložen predlogu večletnega finančnega okvira

26.  obžaluje, da je Komisija opravila samo pregled porabe namesto analize vseh glavnih programov sedanjega večletnega finančnega okvira na osnovi pristopa proračuna z ničelno rastjo; ugotavlja, da je v tem omejenem pregledu vseeno skušala združiti:

–  strateški pregled (s poudarkom na dajanju prednosti programom glede na njihovo dodano vrednost in skladnost s cilji EU) in

–  pregled učinkovitosti (iskanje načinov za izboljšanje izvajanja obstoječih programov);

27.  obžaluje, da pri omenjenem pregledu porabe ni bila opravljena celovita ocena, ki bi prikazala dejansko dodano vrednost programov;

28.  opozarja, da bi bilo treba načrtovanje proračuna uskladiti z zakonodajnim ciklom, da bo lahko Parlament pripravil politični okvir za vsako od naslednjih petletnih obdobij; meni, da je večletni finančni okvir 2021–2017 prehod s sedemletnega proračuna na novo formulo, ki bo usklajena s petletnim zakonodajnim obdobjem, obenem pa ne bo ogrožala politik, pri katerih je potrebno dolgoročno načrtovanje;

29.  pozdravlja, da Komisija priznava, da je treba večletni finančni okvir uskladiti s političnim in institucionalnim ciklom, ter meni, da je organizacija vmesnega pregleda najpozneje konec leta 2023 korak naprej v smeri postopne uskladitve trajanja večletnega finančnega okvira s petletnim političnim ciklom institucij EU;

Dodana vrednost EU

30.  želi spomniti, da je Komisija v razmisleku o prihodnosti financ EU(3) predlagala seznam sedmih meril za oceno dodane vrednosti EU in navedla, da bi morala biti finančna podpora EU za programe odvisna od rezultatov te ocene(4); je zaskrbljen, ker dodana vrednost EU še vedno ni pregledno opredeljena in ni pričakovati, da se bo to zgodilo kmalu;

31.  ugotavlja, da bi morali biti v skladu z razmislekom v celoti financirani samo programi z zelo visoko dodano vrednostjo EU, da bi moralo biti financiranje programov s srednjo do visoko dodano vrednostjo EU omejeno, programi, katerih dodana vrednost EU je nizka, pa sploh ne bi smeli biti financirani;

32.  obžaluje, da objavljeni pregled porabe ne zagotavlja niti sistematične ocene programov, ki bi temeljila na merilih, ki jih je Komisija določila za dodano vrednost EU, niti jasnih splošnih ugotovitev o dodani vrednosti EU posameznega programa; poziva Komisijo, naj na podlagi sedmih meril, določenih v razmisleku, pripravi in uporablja zanesljiv in jasen koncept dodane vrednosti EU;

33.  ugotavlja, da Komisija – glede na to, da je treba strateške cilje za obdobje po letu 2020 še določiti – ni mogla ustrezno oceniti skladnosti s cilji EU za obdobje 2021–2027, zaradi česar je težko navesti in spremljati dodano vrednost EU, pri čemer se morajo v vsakem primeru še naprej kazati izboljšave, zlasti glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU;

34.  želi spomniti, da se mora evropski proračun ustrezno odzivati na zahteve in cilje evropskih politik ter da mora imeti dodano vrednost za Unijo;

Prožnost in odgovornost

35.  pozdravlja predloge Komisije, da bi se izboljšala sposobnost proračuna EU za odzivanje na spreminjajoče se razmere, tako da bi se povečala splošna prožnost in zagotovila zadostna sredstva za kritje nepredvidenih dogodkov, ne da bi pri tem ovirali spremljanje in nadzor; pozdravlja zlasti predloge za dvig zgornje meje lastnih sredstev, zmanjšanje razlike med skupnimi plačili in skupnimi obveznostmi, odpravo omejitev skupne razlike do zgornje meje za plačila, povečanje obsega in področja uporabe posebnih instrumentov zunaj večletnega finančnega okvira (instrument prilagodljivosti, rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji), razširitev področja uporabe rezerve za nujno pomoč ter povečanje skupne razlike do zgornje meje za plačila in njeno preimenovanje v rezervo Unije;

36.  pozdravlja predlog Komisije, da bi se Evropski razvojni sklad vključil v proračun EU in da bi zanj veljala ista načela in pravila, kot se uporabljajo za druge programe, ki se financirajo iz proračuna EU, a poudarja, da bi bilo treba zagotoviti dosledno raven odgovornosti in preglednosti v zvezi s sredstvi, porabljenimi za uresničevanje ciljev EU z uporabo proračuna EU, in sredstvi, ki se bodo tudi v prihodnje porabljala zunaj njega;

37.  vztraja, da bi bilo treba za vse vrste financiranja politik EU na ravni EU in na nacionalni ravni določiti pooblastila za izvrševanje javne revizije ter da bi bilo treba Evropsko računsko sodišče imenovati za revizorja organov, ustanovljenih za izvajanje politik EU, vključno z organi EU, kot sta Evropska obrambna agencija in predlagani Evropski denarni sklad, ter organi, ustanovljenimi s sporazumi zunaj pravnega reda EU za operacije zunaj proračuna EU, kot sta evropski mehanizem za stabilnost in Evropska investicijska banka;

Zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in kohezijo

38.  je seznanjen, da je Komisija predlagala zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in kohezijo, ter meni, da je to nujen korak k smotrnejši in ciljno usmerjeni porabi;

39.  izraža bojazen, da bo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko vplivalo na zmožnost velikega števila kmetov, da še naprej izvajajo svojo poklicno dejavnost; meni, da je treba nujno izboljšati učinkovitost podpore tej politiki, da se ti negativni učinki omejijo;

40.  opozarja na priporočila Evropskega računskega sodišča v zvezi s sporočilom Komisije o prihodnosti skupne kmetijske politike, in sicer da bi moral novi izvedbeni model zagotoviti tako velikopotezne kot ustrezne cilje v zvezi s smotrnostjo, ki temeljijo na statističnih in znanstvenih dokazih, so skladni s cilji EU, za katere je značilna trdna veriga odgovornosti in revidiranja ter temeljijo na obsežnejšem spremljanju smotrnosti, oceni učinkovitosti politik in na zanesljivem okviru ocenjevanja;

41.  poudarja, da bi morali programi financiranja v sklopu skupne kmetijske politike v skladu s strateškimi cilji EU koristiti zlasti malim kmetijam, ekološko in geografsko zahtevnim območjem ter redko poseljenim regijam;

42.  ugotavlja, da utegne predlog Komisije, da se nova skupna kmetijska politika oblikuje na osnovi strateških načrtov, ki jih bodo pripravile države članice, slednje pripraviti do tega, da bodo prevzele večjo odgovornost za kmetijsko politiko in sestavljanje proračuna; ugotavlja tudi, da bi se zato utegnilo povečati tveganje, da bo finančno poslovodenje na področju skupne kmetijske politike postalo bolj raznoliko in kompleksno ter da bo legitimen nadzor otežen;

43.  je seznanjen z rezi za programe razvoja podeželja, ki skupaj znašajo 27 %, pri čemer je bil Kohezijski sklad zmanjšan za 45 %, Evropski socialni sklad pa za 10 %; vseeno poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo lahko uspešno spopadala z razlikami in ostrimi delitvami med mestnimi in podeželskimi območji, preusmerila trend poglabljanja razhajanj in odpravila razdrobljenost;

Lastna sredstva

44.  pozdravlja tri nove kategorije virov lastnih sredstev, ki vključujejo delež skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), 20-odstotni delež prihodkov, ustvarjenih v sistemu za trgovanje z emisijami, in nacionalni prispevek, izračunan na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici; v zvezi s tem spominja, da predlagani sistem lastnih sredstev ne bi smel povečati skupne davčne obremenitve za davkoplačevalce EU in da bi moral voditi k sorazmernemu zmanjšanju prispevkov držav članic v proračun EU;

45.  spodbuja Komisijo, naj pripravi dodatne predloge za nove vire lastnih sredstev, da se srednjeročno doseže samozadosten proračun EU; meni, da mora delež novih in dejanskih lastnih sredstev odigrati pomembno vlogo pri zbiranju prihodkov proračuna EU;

46.  znova poudarja, da je treba sedanji sistem popravkov in rabatov odpraviti, ter podpira predlog Komisije, da bi se do leta 2025 postopno odpravili vsi rabati, kar bo vodilo k preprostejši in preglednejši sestavi proračuna;

47.  podpira predlog Komisije, da bi se delež carin, ki jih države članice zadržijo kot stroške pobiranja, zmanjšal na 10 %;

48.  poziva, naj se DDV ohrani kot vir lastnih sredstev EU, hkrati pa se izvede njegova dejanska poenostavitev;

49.  meni, da bi moralo biti financiranje EU zanesljivejše, bolj trajnostno, predvidljivejše, preglednejše in lažje razumljivo za državljane EU;

50.  ugotavlja, da je glavni cilj pogojevanja v EU spodbujanje povezovanja in kohezije med državami članicami; meni, da mora zanesljivo in logično pogojevanje vsebovati tudi takšne spodbude, ki bodo prispevale k večji predanosti držav članic evropskemu projektu in želenim izidom ter preprečevale zlorabe sredstev EU;

51.  poziva Komisijo, naj pojasni, kako se bo izračunaval nacionalni prispevek na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v državah članicah in kako se bo pobiral; poziva jo, naj vzpostavi nabor orodij za spremljanje, ki bodo državam članicam v pomoč pri oblikovanju skupne metodologije za pobiranje in izračun prispevka;

52.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zakonodajni predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še vedno ni bil sprejet in da se ne ve, kdaj naj bi bil dogovor o njem dosežen v Svetu; meni, da skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb iz tega razloga ne more šteti za pravo lastno sredstvo za naslednje programsko obdobje; poziva Svet, naj se sporazume o tem, saj je ta davčna osnova zelo pomembna v boju proti izogibanju plačilu davkov s strani multinacionalk;

53.  pozdravlja načelo, da bi se morali prihodki iz politik EU v prihodnje stekati v proračun EU, saj predstavljajo dejanski vir dohodka EU.

54.  znova poziva Komisijo in države članice, naj poostrijo obstoječe sisteme nadzora ter preprečijo goljufije in nepravilnosti, ki škodujejo finančnim interesom EU;

55.  v zvezi s tem poudarja, da je treba odpraviti razlike pri carinskem nadzoru v EU, saj pomenijo veliko tveganje za finančne interese EU, in poziva Komisijo, naj uskladi carinsko upravljanje po celotni EU, da bo omogočila učinkovit boj proti tihotapljenju blaga in davčnim goljufijam.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021-2027 - stališče Parlamenta v luči dogovora

Referenčni dokumenti

2018/0166R(APP)

Pristojni odbor

 

BUDG

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

CONT

13.9.2018

Datum sprejetja

10.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Jonathan Bullock, Tamás Deutsch, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Iris Hoffmann, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

16

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Iris Hoffmann, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Miroslav Poche, Derek Vaughan

2

-

EFDD

Jonathan Bullock

ENF

Jean-François Jalkh

1

0

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, informativni dokument Evropskega računskega sodišča, julij 2018.

(2)

Izjava iz Bratislave z dne 16. septembra 2016, Rimska izjava z dne 25. marca 2017.

(3)

Razmislek o prihodnosti financ EU, 28. junij 2017, COM(2017)0358.

(4)

Merila so vključevala: cilje in obveznosti, določene v ustanovni pogodbi, javne dobrine z evropsko razsežnostjo, ekonomijo obsega, učinke prelivanja, subsidiarnost, koristi evropskega povezovanja in evropske vrednote: mir, demokracijo in načelo pravne države.


STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (15.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(2018/0166R(APP))

V imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve: Marita Ulvskog (predsednica)

Position

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve predlaga Odboru za ustavne zadeve kot pristojnemu odboru naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucije

Uvodna izjava E a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Ea.  ker obstaja povezava med načrtovanjem sredstev Unije in evropskim semestrom ter ustreznimi priporočili za posamezne države; ker so sredstva Unije namenjena doseganju ciljev iz člena 174 PDEU, s katerimi naj bi se okrepila ekonomska, socialna in teritorialna kohezija in zmanjšale razlike med stopnjami razvitosti posameznih regij;

Predlog spremembe    2

v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucije

Odstavek 5

Predlog resolucije

Predlog spremembe

5.  nadalje poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, da mora EU izpolniti zavezo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih za večletni finančni okvir ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva, da se cilji trajnostnega razvoja vključijo v vse politike in pobude EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; nadalje poudarja, da je odprava diskriminacije bistvena za uresničitev zavez EU glede vključujoče Evrope, in obžaluje, da politike EU, kot so predstavljene v predlogih za večletni finančni okvir, ne vsebujejo zavez v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov in enakostjo spolov; prav tako poudarja svoje stališče, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter da bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027 doseči 30 %;

5.  nadalje poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, da mora EU izpolniti zavezo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih za večletni finančni okvir ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva, da se cilji trajnostnega razvoja vključijo v vse politike in pobude EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; nadalje poudarja, da je uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic pomembno za izgradnjo odporne socialne Evrope in da je odprava diskriminacije bistvena za uresničitev zavez EU glede vključujoče Evrope, in obžaluje, da politike EU, kot so predstavljene v predlogih za večletni finančni okvir, ne vsebujejo zavez v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov in enakostjo spolov; prav tako poudarja svoje stališče, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter da bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027 doseči 30 %;

Predlog spremembe    3

v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucije

Odstavek 4

Predlog resolucije

Predlog spremembe

4.  poleg tega izraža nasprotovanje kakršnemu koli zmanjšanju ravni sredstev za ključne politike EU, kot sta kohezijska politika EU in skupna kmetijska politika (SKP); še posebej nasprotuje radikalnemu zmanjšanju sredstev, ki bo negativno vplivalo na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju sredstev za Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; v zvezi s tem nasprotuje predlogu, da bi se sredstva za Evropski socialni sklad zmanjšala, in to čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in vključuje tudi pobudo za zaposlovanje mladih;

4.  poleg tega izraža nasprotovanje kakršnemu koli zmanjšanju ravni sredstev za ključne politike EU, kot sta kohezijska politika EU in skupna kmetijska politika (SKP); še posebej nasprotuje radikalnemu zmanjšanju sredstev, ki bo negativno vplivalo na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju sredstev za Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; v zvezi s tem nasprotuje predlogu, da bi se zmanjšala sredstva za Evropski socialni sklad Plus kljub razširitvi področja njegove uporabe in vključitvi pobude za zaposlovanje mladih, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Programa za zaposlovanje in socialne inovacije in Programa zdravja;

Predlog spremembe    4

v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucije

Odstavek 5 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

5a.  poudarja, da bi bilo treba pojasniti predlagano povezavo med načrtovanjem strukturnih skladov, njihovimi cilji politike in evropskim semestrom, predvsem priporočili za posamezne države, ter upoštevati lokalno in regionalno razsežnost; poziva k vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov načrtovanja sredstev EU, zlasti ESS+, s katerimi bi načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic postala praksa, tudi z zagotovitvijo ambicioznih finančnih virov ter potrebnimi sinergijami med skladi Unije;

Predlog spremembe    5

v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucije

Odstavek 14 vi

Predlog resolucije

Predlog spremembe

14vi.  sredstva za spopadanje z brezposelnostjo mladih podvojiti (v okviru sedanjega programa pobude za zaposlovanje mladih);

14vi.  sredstva za spopadanje z brezposelnostjo mladih podvojiti v okviru ESS+ (v okviru sedanjega programa pobude za zaposlovanje mladih), hkrati pa zagotavljati učinkovitost sheme in njeno dodano vrednost;

Predlog spremembe    6

v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucije

Odstavek 15 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

15a.  vztraja pri pospešitvi boja proti brezposelnosti mladih; se boji, da bi se lahko z vključitvijo pobude za zaposlovanje mladih v ESS + zmanjšale stopnje zavez držav članic in stopnja sredstev, ki so neposredno namenjena mladim;

Predlog spremembe    7

v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucije

Odstavek 16 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

16a.  poudarja, da je treba izboljšati instrumente Unije za obravnavo socialnega vključevanja in vključevanja državljanov tretjih držav na trg dela; zato poziva k boljšim sinergijam med skladi Unije in ustreznimi viri; poudarja, da je pomembno obravnavati posebne izzive v mestih in na lokalni ravni, tudi tako, da se mestom, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, socialno-ekonomskim akterjem in organizacijam civilne družbe, ki razvijajo in izvajajo projekte na tem področju, olajša dostop do finančnih sredstev;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (18.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)03222018/0166R(APP))

Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, propadanju ekosistemov in izgubljanju biotske raznovrstnosti ter vlogo Unije pri teh prizadevanjih; poudarja, da mora Unija uresničiti zavezo, da postane vodilna sila pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki so svetovni načrt za bolj trajnostne, pravične in uspešne družbe znotraj zmogljivosti planeta; opozarja na zaveze, ki jih ima Unija v skladu s pariškim sporazumom, in na nujno potrebo po prehodu na nizkoogljično trajnostno krožno gospodarstvo;

2.  meni, da pogajanja o lastnih sredstvih in večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027, tudi v okviru brexita ponujajo priložnost za povečanje trajnosti in preglednosti nad prihodki v proračunu Unije, za povečanje njene avtonomnosti in nazadnje boljši izkoristek preobrazbene zmogljivosti proračuna EU; poziva h koreniti reformi sistema lastnih virov, da bi odpravili vse rabate in uvedli nove vire financiranja, ki so povsem v skladu s politikami Unije, med drugim na področju okolja, zdravja in podnebja;

3.  poudarja, da je LIFE glavni program v podporo izvajanju zakonodaje Unije na področju okoljskih in podnebnih ukrepov; ugotavlja, da je pomemben delež predlaganega povečanja proračuna instrumenta za program LIFE v obdobju 2021–2027 usmerjen v novi podprogram za prehod na čisto energijo; podpira vzpostavitev celovitega programa za prehod na čisto energijo, vendar meni, da to ne bi smelo biti v škodo financiranju za namene narave in biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; znova poziva, da je treba finančna sredstva za program LIFE vsaj podvojiti na 6,442 milijarde EUR v stalnih cenah (za leta 2018) in nameniti posebna sredstva za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000;

4.  pozdravlja predlagano povečanje proračuna, predvidenega za program Obzorje Evropa, zlasti namenskih sredstev za raziskave in inovacije na področju zdravja (6,83 milijarde EUR), podnebja, energije in mobilnosti (13,31 milijarde EUR) ter hrane in naravnih virov (8,87 milijarde EUR); znova poudarja, da bi morali deveti okvirni program bolje financirati s proračunom vsaj 116,895 milijard EUR, hkrati pa ohraniti delež za sklop za podnebje, energijo in mobilnost (15,94 %) in sklop za hrano in naravne vire (10,63 %) ter v skladu z osmim okvirnim programom povečati delež sklopa za zdravje na najmanj 9,7 %; poziva, naj se temeljnim raziskavam na teh področjih nameni zadosti sredstev;

5.  pozdravlja, da so se v stalnih cenah (za leto 2018) za obdobje 2021-2027 občutno povečala sredstva, namenjena sklopu Energija v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope; 

6.  izraža resno zaskrbljenost v zvezi s predlaganim zmanjšanjem financiranja za program zdravja; ponovno poziva, naj se program zdravja v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 znova vzpostavi kot trden samostojen program z več finančnimi sredstvi za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja za reševanje težav na področju javnega zdravja, zdravstvenih sistemov in okolja ter za ambiciozno zdravstveno politiko, osredotočeno na čezmejne izzive, ki bo vključevala zlasti bistveno okrepljena skupna prizadevanja Unije v boju proti raku, preprečevanju kroničnih bolezni, preprečevanju protimikrobne odpornosti in lajšanju čezmejnega zdravstvenega varstva;

7.  obžaluje, da obstaja tveganje, da sedanji cilj porabe sredstev za podnebne ukrepe ne bo dosežen, in v zvezi s tem ugotavlja, da je za ta cilj predlagano najmanj 25-odstotno povišanje proračuna Unije za obdobje 2021–2027; vseeno poziva k ambicioznejšemu cilju porabe za podnebne ukrepe, in sicer v višini 30 % proračuna Unije za obdobje 2021–2027, da bi uresničili in začeli izvajati cilje Pariškega sporazuma, prav tako pa posvetili večjo pozornost pomembnosti in nujnosti podnebnih ukrepov in potrebi po nadaljnjih ukrepih podnebne diplomacije ter poziva k oblikovanju zanesljivega in preglednega načina sledenja; poleg tega poziva k ukrepom, ki bodo zagotavljali, da struktura in izvajanje proračuna Unije ne bo v nasprotju z doseganjem podnebnih in energetskih ciljev Unije;

8.  vztraja, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 izključevati vsakršno neposredno ali posredno podporo fosilnim gorivom;

9.  je zaskrbljen zaradi predlaganega 5-odstotnega zmanjšanja finančnih sredstev za decentralizirane agencije v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA)); poziva, naj se decentraliziranim agencijam – kjer je to ustrezno in na podlagi potreb posameznih agencij, zlasti kadar prevzamejo nove naloge, kot na primer ECHA in EEA – dodeli več finančnih in človeških virov, realno vsaj na ravni obdobja 2014–2020; poudarja pomen zadostnega financiranja teh agencij za krepitev ureditve, ki temelji na znanosti, in večje zaupanje javnosti v oblikovanje politike Unije;

10.  poudarja, da je naloga EEA pomagati Uniji in državam članicam pri sprejemanju informiranih odločitev o varstvu in izboljševanju okolja, vključevanju pomislekov v zvezi z okoljem v gospodarske politike in doseganju napredka na področju trajnosti; poudarja, da je Komisija dodelila EEA dodatne naloge, ki med drugim zajemajo spremljanje nove zakonodaje in razvoja političnih dogodkov v zvezi z nizkoogljičnim gospodarstvom, načrtom krožnega gospodarstva in izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja, ter meni, da bi se moralo to ustrezno odražati tudi v finančnih sredstvih, ki so na voljo agenciji in bi morala biti v proračunu za obdobje 2021-2027 opredeljena vsaj kot stabilna v realnem smislu;

11.  pozdravlja predlog za vir lastnih sredstev, ki temelji na nereciklirani odpadni plastični embalaži; poudarja, da mora biti v skladu s hierarhijo odpadkov usmerjen v preprečevanje njihovega nastajanja, in poziva Komisijo, naj preuči možnosti usmerjanja prihodkov v doseganje ciljev glede recikliranja odpadne embalaže; poziva k učinkovitim mehanizmom evidentiranja in nadzora ter pojasnitvi metode izračuna;

12.  poziva, naj se velik delež naraščajočih prihodkov od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami (ETS) od četrte faze dalje (leta 2021) obravnava kot vir lastnih sredstev Unije in prednostno usmerja k projektom Unije za čezmejno elektroenergetsko infrastrukturo, ki so v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije, obnovljivimi virom energije in shranjevanjem energije ter naložbam v prelomne nizkoogljične inovacije v industriji; meni, da bi bilo treba to izvesti postopoma, da bi preprečili pritisk na nacionalne proračune za podnebno in energetsko politiko (saj je v direktivi o ETS (Direktiva 2003/87/ES) 50 % prihodkov predvidenih za ta namen);

13.  hkrati poziva, naj se preučijo možnosti mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi zagotavljal enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa stroške podnebnih sprememb vključili v cene uvoženega blaga;

14.  meni, da bi bilo treba – glede na to, da ni usklajenih mednarodnih ukrepov za obdavčitev kerozina – na ravni Unije preučiti letalske dajatve na podlagi vsebnosti ogljika, da bi zagotovili nadaljnje spodbude za raziskave, razvoj in naložbe v učinkovitejša nizkoogljična letala in goriva ter zajezili čedalje večje emisije v letalstvu, obenem pa zagotovili tudi enake konkurenčne pogoje v sektorju prevoza;

15.  spodbuja prizadevanja za vzpostavitev davka na finančne transakcije in meni, da bi bilo treba delež tega skupnega davka uporabiti kot prihodnji vir lastnih sredstev;

16.  poziva, naj se 25 % proračuna programa za podporo strukturnim reformam prerazporedi v strukturne sklade, ki bi se usmerili v dodatno podporo za regije, ki so odvisne od ogljika in trpijo posledice selitve delovnih mest zaradi potrebnega strukturnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo; meni, da bi morale imeti te regije dostop do te dodatne podpore, ki bi jim pomagala doseči politične cilje 2 v okviru sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada, saj bi tako omogočili pravičen prehod; ugotavlja, da je cilj podpirati te regije, zlasti tiste, ki še niso upravičene do podpore iz sklada za modernizacijo v okviru Direktive 2003/87/ES, s spodbujanjem prerazporeditve, prekvalificiranja in dodatnega izobraževanja delavcev, izobraževanja, aktivnih politik za trg dela ter razvoja novih delovnih mest, na primer prek zagonskih podjetij, v tesnem dialogu in sodelovanju s socialnimi partnerji;

17.  poudarja, da bi bilo treba odhodkovno in prihodkovno stran naslednjega večletnega finančnega okvira obravnavati kot en sam sveženj in da dogovora s Parlamentom o večletnem finančnem okviru ne bo mogoče sprejeti brez dogovora o lastnih sredstvih;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021-2027 - stališče Parlamenta v luči dogovora

Referenčni dokumenti

2018/0166R(APP)

Pristojni odbor

 

BUDG

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Ivo Belet

10.7.2018

Obravnava v odboru

10.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

18.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

6

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Arne Gericke, Jens Gieseke, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Susanne Melior, Rory Palmer, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Rebecca Harms, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Carolina Punset, Christel Schaldemose, Keith Taylor, Tiemo Wölken, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sophia in ‘t Veld, Kati Piri, Mirja Vehkaperä

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU

V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

44

+

ALDE

Carolina Punset, Frédérique Ries, Nils Torvalds, Mirja Vehkaperä, Sophia in ’t Veld

EFDD

Piernicola Pedicini

GUE/NGL

Stefan Eck, Anja Hazekamp, Merja Kyllönen

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean

S&D

Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Jytte Guteland, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Gilles Pargneaux, Kati Piri, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Marco Affronte, Bas Eickhout, Rebecca Harms, Martin Häusling, Keith Taylor, Davor Škrlec

6

-

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter,

EFDD

Julia Reid

2

0

ALDE

Jan Huitema

NI

Zoltán Balczó

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (10.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)03222018/0166R(APP))

Pripravljavec mnenja: Jerzy Buzek

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v poročilo, ki ga sprejme, vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 tudi v primeru brexita ne bi smel zmanjšati glede na stopnjo iz leta 2020 in da je treba nove pobude EU pospremiti z novimi in ustreznimi finančnimi sredstvi ter jih obravnavati v postopku soodločanja; poudarja, da je treba predvsem dolgoročne politične prednostne naloge Evropske unije, kot so spodbujanje zaposlovanja in gospodarske rasti, oblikovanje v prihodnost usmerjene in konkurenčne evropske industrije ter boj proti podnebnim spremembam s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, podpreti z zadostnimi sredstvi, prav tako pa morajo ostati v središču novega programa večletnega finančnega okvira;

2.  poudarja, da je popolno spoštovanje pravne države bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU; zato podpira novi mehanizem, s katerim bi lahko Komisija v primeru tveganja finančne izgube zaradi splošnih pomanjkljivosti pri spoštovanju načel pravne države v posamezni državi članici segla po učinkovitih in ustreznih ukrepih, pri čemer bi se posebna pozornost namenila odpravljanju korupcije na visoki ravni;

3.  poziva k jasni metodologiji pri predstavljanju zneskov na podlagi stalnih cen;

4.  opozarja, da morajo biti sredstva za politike in projekte v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji ter zavezami, sprejetimi v okviru Pariškega sporazuma; poziva, naj se v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira 2021–2027 povečajo sredstva za podnebne cilje na 30 % porabe, povezane s podnebjem, da bi olajšali in zagotovili prehod na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami ogljika do leta 2050;

5.  ponavlja poziv Parlamenta, naj se skupni proračun za program Obzorje Evropa poveča vsaj na 120 milijard EUR v stalnih cenah, da bi se bilo mogoče ustrezno odzivati na družbene izzive, zagotoviti svetovno konkurenčnost Evrope, dobro počutje ljudi ter vodilno vlogo v znanosti in industriji, prav tako pa pomagati pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma; poudarja, da se morajo naložbe v sklopu programa Obzorje Evropa osredotočati na raziskave, razvoj in zagotavljanje javnosti tehnoloških in netehnoloških rešitev, ki obravnavajo pereče družbene izzive, na primer boj proti podnebnim spremembam in prehod na trajnostno energijo iz obnovljivih virov, z energijo in viri učinkovito krožno gospodarstvo brez strupov, trajnostne živilske in kmetijske prakse ter cenovno dostopna zdravstvena oskrba in zdravila; je zadovoljen, da je mogoče od začetka veljavnosti uredbe o skupnih določbah prerazporejati finančna sredstva za programe med skladi, in spodbuja vsa ozemlja, naj razvijejo svoj raziskovalni potencial; meni, da bi bilo treba natančneje razdelati ustrezne pogoje in mehanizme za te prerazporeditve, da bo mogoče zagotoviti skladnost s strukturnimi skladi in preprečiti dvojne revizije; poudarja, da bi morala biti finančna podpora v okviru programa Obzorje Evropa upravičencem na voljo prek hitrega postopka z manj birokracije in pristopom od spodaj navzgor, zagotavljati pa bi bilo treba tudi storitve tehnične podpore, s katerimi bi upravičence usmerili na najprimernejše sklade; meni tudi, da bi bilo treba spodbujati sinergije z drugimi programi in instrumenti za financiranje, obenem pa si prizadevati za kar največjo poenostavitev upravnih postopkov;

6.  meni, da bi bilo treba, predvsem glede na stopnjo ambicij za povečanje prožnosti programa Obzorje Evropa, prednostne naloge v zvezi s porabo za vsakega od programov določiti v zakonodaji za okvirni program, ne pa v sporazumu o večletnem finančnem okviru;

7.  podpira proračun v višini 3,5 milijarde EUR, namenjen instrumentu InvestEU; odločno poudarja, da se tega proračuna ne sme črpati iz sredstev za Obzorje Evropa, temveč je treba zagotoviti dodatno financiranje; meni, da bi morala za področje raziskav, inovacij in digitalizacije v sklopu InvestEU veljati enaka pravila kot za uspešni instrument InnovFin, prav tako pa bi bilo treba uporabljati enaka merila in kriti tranšo z najvišjim tveganjem;

8.  pozdravlja znesek, dodeljen energetski in digitalni komponenti Instrumenta za povezovanje Evrope, katere cilj je s podporo razvoja izjemno zmogljivih, trajnostnih in učinkovito prepletenih vseevropskih mrež na področju energije in digitalnih storitev zapolniti vrzeli v energetski in digitalni infrastrukturi Evrope, povsem v skladu z dolgoročnimi energetskimi in podnebnimi cilji EU; meni, da bi moral ta instrument večjo pozornost namenjati vprašanju sinergij, kakor je navedeno v vmesnem pregledu, da bi predvsem bolje izkoristili sinergije med prometno, digitalno in energetsko infrastrukturo; opozarja, da je prehod na nizkoogljični sistem osrednji cilj Instrumenta za povezovanje Evrope;

9.  poudarja uspešnost centralizirane strukture upravljanja, ki je bila vzpostavljena z uredbo o Instrumentu za povezovanje Evrope; ugotavlja, da je prenos dela Kohezijskega sklada v Instrument za povezovanje Evrope velik uspeh in da zadovoljstvo zadevnih držav članic omogoča nadaljnje izvajanje tega mehanizma v naslednjem večletnem finančnem okviru; zato predlaga, da se 20 milijard EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) dodeli Instrumentu za povezovanje Evrope in se pri tem določijo enaka pravila za upravljanje kot tista, ki se uporabljajo za prenos upravljanja sredstev Kohezijskega sklada za Instrument za povezovanje Evrope; meni, da bi ta predlog glede na veliko vrzel med razpoložljivimi sredstvi in potrebami verjetno znatno pospešil izvajanje projektov TEN-E v Evropi;

10.  v splošnem pozdravlja predlog Komisije, da se novemu evropskemu vesoljskemu programu dodeli znesek 16 milijard EUR; poziva pa, naj se skupni proračun tega programa zmerno poveča; v zvezi s komponentami programa poudarja, da je treba SSA in GOVSATCOM nameniti več sredstev ter ohraniti ali nekoliko povečati proračun programov Copernicus in Galileo; poudarja, da je izjemno pomembno zagotoviti neprekinjeno delovanje dveh vodilnih komponent Galileo in Copernicus ter uspešno izvajanje dveh novih pobud GOVSATCOM in SSA, ki obravnavata čedalje večji problem varnosti vesoljske infrastrukture in satelitskih komunikacij;

11.  pozdravlja dejstvo, da je vsaj 9,194 milijarde EUR namenjene programu Digitalna Evropa, ki bo vzpostavil digitalno zmogljivost Unije, zlasti na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti in visokozmogljivostnega računalništva, obenem pa s podporo digitalnim veščinam okrepil digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe; poudarja, kako pomembno je tesno usklajevanje s programom Obzorje Evrope, Instrumentom za povezovanje Evrope ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

12.  vztraja, da je treba poskrbeti za ustrezno financiranje programa ukrepov EU, s katerimi bi izboljšali konkurenčnost podjetij, pri tem pa poseben poudarek namenili malim in srednjim podjetjem; ugotavlja, da bi moral program, ki se osredotoča na mala in srednja podjetja, dopolnjevati druge programe EU ter temeljiti na trdnih izkušnjah, pridobljenih s predhodnim programom (COSME), pri čemer bi bilo treba poskusiti izboljšati dostop do trgov v Uniji in zunaj nje, izboljšati okvirne pogoje za podjetja in povečati njihovo konkurenčnost ter spodbujati podjetništvo in podjetniško kulturo;

13.  meni, da bi bilo treba v energetskem sektorju poudarek nameniti energetski varnosti, energetski učinkovitosti, večji uporabi obnovljivih virov, povezovanju sektorjev, pametni in sodobni infrastrukturi, krepitvi vloge potrošnikov ter delujočemu energetskemu trgu z več čezmejne trgovine in sodelovanja; meni, da je treba do leta 2030 obvezno izpolniti cilj vsaj 15 % na področju medsebojne povezljivosti; poudarja, da bi se moral naslednji večletni finančni okvir osredotočati na uresničevanje ciljev energetske unije; poudarja, da bi se moral naslednji večletni finančni okvir osredotočati tudi na razogljičenje evropskega gospodarstva, da bi dosegli cilje energetske unije, podnebne cilje EU ter cilje trajnostnega razvoja, kar bi koristilo EU in vsem njenim državljanom, zlasti pa pri doseganju energetske učinkovitosti podpreti ranljiva gospodinjstva z nizkim dohodkom, ki jim preti energijska revščina;

14.  poudarja, kako pomembna je jedrska varnost, in meni, da je treba povečati znesek, dodeljen programu pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi, s 552 milijonov EUR na 780 milijonov EUR, da bi državi ustrezno pomagali pri obvladovanju tehnoloških izzivov razgradnje grafitnih reaktorskih sredic, podobnih tistim v Černobilu, ter preprečili radiološko tveganje in dodatno zmanjšali nevarnost za državljane EU;

15.  močno obžaluje, da poziv o ustanovitvi sklada za pravičen prehod za premogovno in ogljično intenzivne regije v predlogu novega večletnega finančnega okvira ni bil uslišan; ponovno poziva, naj se na ravni Unije oblikuje sklad za pravičen energetski prehod, ki bi s skupnim proračunom 5 milijard EUR podpiral regije, v katerih je visok delež delavcev zaposlenih v sektorjih, odvisnih od premoga in ogljika, in skupnosti, ki čutijo negativne vplive energetskega prehoda; poudarja tudi, da bi bilo treba s tem skladom zagotoviti dovolj sredstev za oblikovanje vključujočih, lokalnih in pravičnih strategij prehoda ter obravnavanje družbenih, socialno-ekonomskih in okoljskih posledic, skupaj s spremembo namena objektov in ustvarjanjem dostojnih in trajnostnih delovnih mest, prekvalifikacijo in pridobivanjem novih spretnosti na področju čistih procesov in tehnologij, temelječih na obnovljivih virih energije ali rešitvah za energetsko učinkovitost;

16.  poudarja, da je treba za Evropski obrambni sklad ohraniti zadosten in jasen proračun v znesku 13 milijard EUR, da bi spodbudili rast in konkurenčnost evropske obrambne industrije;

17.  poziva, naj se agencijam, ki sodijo na področje delovanja odbora ITRE, nameni dovolj sredstev, da bodo lahko ustrezno opravile vse večje število nalog;

18.  poziva, naj se pravočasno sprejme večletni finančni okvir in z njim povezana pravna podlaga, da bi poskrbeli za gladek prehod med programi in se izognili zamudam pri izvrševanju;

19.  poudarja, da je potrebna pravno zavezujoča in obvezna vmesna revizija večletnega finančnega okvira; meni, da bi bilo treba zagotoviti sodelovanje Parlamenta pri vseh revizijah večletnega finančnega okvira;

20.  ugotavlja, da je vmesni pregled/revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ključna točka pri upravljanju porabe EU, saj se bo ocenilo, kako naložbeni programi izpolnjujejo zadane cilje, ali imajo zadostno zmožnost črpanja in ali ustvarjajo dodano vrednost EU; poudarja, da je vmesni pregled/revizija priložnost za dodatno poenostavitev celotnega ciklusa izvrševanja;

21.  je seznanjen s tem, da bo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru upoštevati izstop Združenega kraljestva iz EU in njegove posledice za proračun EU; izraža željo, da se programi EU v pristojnosti odbora ITRE nemoteno nadaljujejo; v zvezi s tem pozdravlja predloge Komisije o posodobitvi obstoječih lastnih virov in uvajanjem novih, pa tudi o odpravi rabatov in povečanjem zgornje meje za lastna sredstva.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021-2027 - stališče Parlamenta v luči dogovora

Referenčni dokumenti

2018/0166R(APP)

Pristojni odbor

 

BUDG

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Jerzy Buzek

16.7.2018

Obravnava v odboru

10.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

4

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Jonathan Bullock, Jerzy Buzek, Reinhard Bütikofer, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Theresa Griffin, Igor Gräzin, András Gyürk, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Tilly Metz, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Julia Reda, Paul Rübig, Sven Schulze, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Pervenche Berès, Tamás Deutsch, Jens Geier, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Werner Langen, Sofia Sakorafa

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU

V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40

+

ALDE

Fredrick Federley, Igor Gräzin, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski

PPE

Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Tamás Deutsch, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Nadine Morano, Paul Rübig, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, Pervenche Berès, Jens Geier, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Csaba Molnár, Dan Nica, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

4

-

EFDD

Jonathan Bullock

ENF

Angelo Ciocca, Christelle Lechevalier

PPE

Christian Ehler

10

0

ECR

Ashley Fox

EFDD

Dario Tamburrano

ENF

Barbara Kappel

GUE/NGL

Jaromír Kohlíček, Sofia Sakorafa

VERTS/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Benedek Jávor, Tilly Metz, Julia Reda

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za promet in turizem (10.10.2018)

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora

(COM(2018)03222018/0166R(APP))

Pripravljavec mnenja: Dominique Riquet

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v poročilo, ki ga sprejme, vključi naslednje pobude:

Uvod

1.  vztraja pri strateški pomembnosti večletnega finančnega okvira za sektorje, ki so odvisni od dolgoročnih naložb, na primer prometni sektor; poudarja, da je prometna infrastruktura hrbtenica enotnega trga, podlaga za rast in ustvarjanje delovnih mest, prav tako pa je bistvena za zagotavljanje štirih osnovnih svoboščin, ki se nanašajo na pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev; opozarja na vprašanja in splošne omejitve naslednjega večletnega finančnega okvira zaradi povečanega obsega prometa in vedno večjega število izzivov, zlasti okoljskih, ki jih povzroča povečanje emisij CO2, drobnih delcev in plinastih onesnaževal, in to kljub določitvi ambicioznih ciljev za varstvo podnebja in okolja v skladu s Pariškim sporazumom, pa tudi na potrebe po raziskavah in inovacijah, povezanih z razvojem povezanih in avtonomnih vozil; opozarja tudi na zamude pri naložbah v novo infrastrukturo za boljšo povezanost ter zlasti v vzdrževanje obstoječe infrastrukture;

Večletni finančni okvir

2.  opozarja na uspeh instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) v sedanjem večletnem finančnem okviru in trikrat preseženo število prijav na razpise za zbiranje predlogov; pozdravlja podaljšanje tega instrumenta v naslednjem večletnem finančnem okviru; obžaluje pa, da se je stalni znesek v evrih, ki je bil dodeljen za prometni sektor, zmanjšal za 12 %, prispevek iz Kohezijskega sklada pa za 13 %; meni, da proračuna za IPE ni mogoče razporediti v druge programe izven njegovih posebnih ciljev; zahteva, da se iz IPE za prometni sektor ponovno dodeli znesek v višini 17,746 milijarde EUR v stalnih cenah, iz Kohezijskega sklada pa 10 milijard EUR v stalnih cenah, saj ta dva sklada ugodno vplivata na gospodarski razvoj;

3.  poudarja uspešnost centralizirane strukture upravljanja, ki je bila vzpostavljena z uredbo o IPE; ugotavlja, da je prenos dela Kohezijskega sklada v IPE velik uspeh in da zadovoljstvo zadevnih držav članic potrjuje, da se bo ta mehanizem izvajal tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru in bo zadostoval za dopolnitev projektov, ki trenutno potekajo in se financirajo s prispevki iz Kohezijskega sklada; zato predlaga, da se 20 milijard EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) dodeli IPE in se pri tem upravljajo na podoben način kot tista, ki se uporabljajo za prenos upravljanja sredstev Kohezijskega sklada za IPE, vendar so dostopna vsem državam članicam; meni, da je treba glede na veliko vrzel med razpoložljivimi sredstvi in potrebami večjo pozornost posvetiti rešitvam z veliko dodano vrednostjo EU, kot so manjkajoče čezmejne povezave, na primer železniške povezave, in da bi ta prenos znatno pospešil izvajanje projektov TEN-T v Evropi;

4.  poudarja, da bi moral posodobljen in učinkovitejši program IPE v naslednjem večletnem finančnem okviru 2021–2027 zajemati vse vrste prevoza, spodbujati prehod na druge oblike prevoza, države članice pa k naložbam v pametni, trajnostni in integrirani javni promet, dajati prednost boljšim povezavam med celovitimi omrežji, povečati interoperabilnost prek evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa in polno uporabo pobude za enotno evropsko nebo ter prispevati k uresničitvi ciljev EU na področju varnosti v cestnem prometu;

5.  opozarja, da je IPE mehanizem nepovratnih sredstev, in pozdravlja predlog Evropske komisije, da se ta vidik pojasni, tako da se finančni instrument IPE vključi v novi program InvestEU; meni, da del sredstev za promet iz IPE, ki se uporabljajo v obliki finančnega instrumenta, ne sme preseči 5 % zneska teh sredstev; obžaluje, da je – kljub obžalovanja vrednim prenosom sredstev v Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) v škodo IPE – delež naložb v prometni sektor, ki ga je ustvaril ta sklad, s kvantitativnega vidika daleč od cilja 30 %, s kvalitativnega vidika pa pogosto daleč od meril za dodano vrednost EU; pri tem odločno poudarja, da ne bi smeli dovoliti prenosa sredstev iz programa Obzorje Evropa v korist programa InvestEU; poudarja, da je pomembno, da bo imel program InvestEU v naslednjem večletnem finančnem okviru resnično dodano vrednost EU, in izraža pohvalo predlogu Komisiji, da je eno od štirih opredeljenih področij naložb trajnostna infrastruktura;

6.  opozarja, da bi bilo treba za trajnostni turizem – glede na pomen tega sektorja za gospodarstvo EU, ki je v letu 2016 predstavljal 5 % BDP, in glede na odgovornosti EU v skladu s členom 195 PDEU – vzpostaviti posebno proračunsko vrstico, da bi se približali resnično turistični politiki EU, ki bo lahko reševala sedanje težave z razdrobljenostjo in dostopom do sredstev, spodbujala turistično destinacijo Evropo in podpirala turistično industrijo, s tem pa prispevala k rasti in zaposlovanju;

7.  ugotavlja, da je treba zmanjšanje zunanjih stroškov vključiti kot vodilno načelo v večletni finančni okvir, saj bo to stroškovno učinkovit ukrep za zmanjšanje bremena za prihodnje javne proračune;

Agencije

8.  pozdravlja številne nove pristojnosti, ki so bile dodeljene evropskim prometnim agencijam, zlasti Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) in Agenciji Evropske unije za železnice (ERA); poudarja, da morajo vse prometne agencije prejeti dovolj, v realni vrednosti stabilnih virov, da bodo lahko opravljale svoje naloge in nove odgovornosti;

9.  pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev Evropskega organa za delo; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo imel ta novi organ dovolj sredstev za izvajanje svojih nalog v prometnem sektorju;

Raziskave

10.  znova opozarja, da je nujno treba podpreti raziskave in razvoj na področju prometa in mobilnosti ob upoštevanju izzivov, ki jih prinaša povečanje emisij CO2, drobnih delcev in plinastih onesnaževal, povezanih s povečanjem prometa in zastojev, potrebe po energetskem prehodu in večja varnost prometa ter razvoj povezanih in avtonomnih vozil; zato poudarja pomen ohranjanja neposredne povezave med programom Obzorje Evropa in izvajanjem prometnih rešitev, ki so bile razvite v okviru raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, na ravni EU; opozarja na uspeh skupnih podjetij, kot so SESAR, Shift2Rail in Čisto nebo; meni, da je pomembno, da se ti programi v okviru programa Obzorje Evropa še naprej znatno podpirajo in ustrezno financirajo; poudarja, da je treba pri podpiranju raziskav in razvoja na področju prometa uporabiti načelo tehnološke nevtralnosti;

Lastna sredstva

11.  ugotavlja, da imajo vse države članice prihodke od davkov in podobnih dajatev, ki so neposredno povezani s prometom in turizmom, in da bi prenos teh sredstev, tudi samo minimalen, na lastna sredstva Unije izboljšal njeno zmogljivost za odzivanje na nove izzive, s katerimi se sooča; meni, da bi vrnitev k večjim lastnim sredstvom, kot so bila predvidena v času ustanavljanja Evropske skupnosti, omogočila utrditev zmogljivosti Unije za politično in proračunsko ukrepanje.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021-2027 - stališče Parlamenta v luči dogovora

Referenčni dokumenti

2018/0166R(APP)

Pristojni odbor

 

BUDG

 

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Dominique Riquet

27.6.2018

Obravnava v odboru

8.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

4

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Andor Deli, Nicola Danti, Michael Detjen, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Innocenzo Leontini, Peter Lundgren, Georg Mayer, Gesine Meissner, Renaud Muselier, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Keith Taylor, Pavel Telička, Marie-Pierre Vieu, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Kosma Złotowski, Luis de Grandes Pascual, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Claudia Țapardel

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Jill Evans, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Ryszard Antoni Legutko, Marek Plura, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), John Howarth, Wajid Khan

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička

GUE/NGL

Merja Kyllönen

PPE

Georges Bach, Wim van de Camp, Deirdre Clune, Andor Deli, Luis de Grandes Pascual, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Renaud Muselier, Markus Pieper, Marek Plura, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Henna Virkkunen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

S&D

Francisco Assis, Inés Ayala Sender, Nicola Danti, Michael Detjen, Ismail Ertug, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, John Howarth, Wajid Khan, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Michael Cramer, Jill Evans, Keith Taylor

4

-

ECR

Peter van Dalen

EFDD

Jill Seymour

GUE/NGL

Tania González Peñas, Marie-Pierre Vieu

8

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jacqueline Foster, Ryszard Antoni Legutko, Peter Lundgren, Kosma Złotowski

EFDD

Daniela Aiuto

ENF

Marie-Christine Arnautu, Georg Mayer

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (10.10.2018)

</

za Odbor za proračun