Postopek : 2018/0179(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0363/2018

Predložena besedila :

A8-0363/2018

Razprave :

PV 18/04/2019 - 5
CRE 18/04/2019 - 5

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0435

POROČILO     ***I
PDF 973kWORD 111k
9.11.2018
PE 626.716v02-00 A8-0363/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

(COM(2018)0354 – C8-0208/2018 – 2018/0179(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Paul Tang

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

(COM(2018)0354 – C8-0208/2018 – 2018/0179(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0354),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0208/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne [datum mnenja](1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0363/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o razkrivanju informacij v zvezi s ▌tveganji glede trajnosti in trajnostno uspešnostjo naložb ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, pri izrabi virov učinkovitejše in krožno gospodarstvo je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Pariški sporazum o podnebnih spremembah (COP21), kot ga je ratificirala Unija 5. oktobra 2016(5) in ki je začel veljati 4. novembra 2016, si prizadeva okrepiti odziv na podnebne spremembe, med drugim z uskladitvijo finančnih tokov z razvojem, usmerjenim v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo odpornost proti podnebnim spremembam.

(1a)  Upoštevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v postopku sprejemanja naložbenih odločitev lahko prinese koristi onkraj finančnih trgov. Zato je ključno, da udeleženci na finančnem trgu zagotovijo potrebne informacije, ki bi omogočile primerljivost naložb in informirane naložbene odločitve. Da pa bi udeleženci na finančnem trgu izpolnili obveznosti skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnim učinkom in tveganji glede trajnosti ter končnim vlagateljem zagotovili ustrezne informacije, potrebujejo tudi zanesljivo, primerljivo in harmonizirano razkritje informacij s strani družb, v katere vlagajo. Ta postopek je lahko uspešen le, če obstajajo zakonsko dogovorjene opredelitve.

(2)  Skupni cilj Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6), Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7), Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(8), Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9), Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta(10), Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta(11), Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(12) in Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(13) je poenostaviti začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalnic, investicijskih podjetij, zavarovalnih posrednikov, institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP), upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala (upraviteljev EuVECA) in upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo (upraviteljev EuSEF). Navedene direktive in uredbe zagotavljajo enotnejšo zaščito končnih vlagateljev in jim lajšajo izkoriščanje prednosti številnih finančnih produktov in storitev ter hkrati določajo pravila, ki vlagateljem omogočajo sprejemanje informiranih naložbenih odločitev. Ti cilji so bili večinoma doseženi, vendar je razkrivanje informacij končnim vlagateljem in vlagateljem o tem, kako družbe za upravljanje KVPVP, UAIS, zavarovalnice, investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ponudniki pokojnin, kreditne institucije, upravitelji EuVECA in upravitelji EuSEF (udeleženci na finančnem trgu) vključujejo tveganja glede trajnosti, trajnostno uspešnost in cilje trajnostnih naložb v naložbene odločitve, ter razkrivanje informacij končnim vlagateljem in vlagateljem o tem, kako zavarovalniški posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje o zavarovalnih naložbenih produktih, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje (finančni svetovalci), vključujejo tveganja glede trajnosti in trajnostno uspešnost v svetovanje, nezadostno razvito, saj za takšna razkrivanja informacij ter upoštevanje tveganj glede trajnosti pri sprejemanju naložbenih odločitev še ne veljajo harmonizirani kazalniki in zahteve za trajnostno uspešnost. Da bi udeleženci na finančnem trgu izpolnili svoje obveznosti skrbnega pregleda ter upoštevali pomembna tveganja glede trajnosti in kazalnike trajnostne uspešnosti, jim morajo družbe, v katere vlagajo, na zanesljiv, primerljiv in harmoniziran način razkriti informacije, poleg tega pa morajo imeti tudi harmonizirane računovodske standarde v zvezi s kazalniki trajnosti.

(2a)  V uredbi so obravnavana pravila glede razkrivanja informacij za udeležence na finančnem trgu, kar zadeva naložbene produkte in investicijsko svetovanje. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za udeležence na finančnem trgu in omogočili primerljivost finančnih produktov, je pomembno, da se za postopke skrbnega pregleda ter postopke upravljanja naložb in kreditnega tveganja, ki jih izvajajo udeleženci na finančnem trgu, vzpostavi harmoniziran okvir za razkritje tveganj glede trajnosti in trajnostne uspešnosti. Zahteva po razkritju informacij bi morala biti sorazmerna z velikostjo in sistemsko pomembnostjo subjekta, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovne skrivnosti).

(2b)  EBA bi moral preiskati izvedljivost in ustreznost uvedbe tehničnih meril za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) tveganj v zvezi z izpostavljenostjo dejavnostim, ki so bistveno povezane z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji (ESG), da bi ob upoštevanju obstoječih poročil institucij o trajnosti med drugim ocenil možne izvore teh tveganj in njihove učinke na institucije.

(3)  Brez usklajenih pravil Unije o razkrivanju informacij, povezanih s trajnostjo, vlagateljem in končnim vlagateljem s strani vlagateljev in družb, v katere se vlaga, je verjetno, da se bodo na nacionalni ravni še naprej sprejemali različni ukrepi in da bodo za različne finančne storitve še naprej obstajali različni pristopi. Zaradi znatnih razlik v standardih razkrivanja informacij bi takšni različni ukrepi in pristopi še naprej znatno izkrivljali konkurenco. Poleg tega vzporedni razvoj tržnih praks na podlagi komercialno usmerjenih prednostnih nalog, ki povzročajo različne rezultate, trenutno povzroča dodatno razdrobljenost trga in bi lahko v prihodnje še poslabšal delovanje notranjega trga. Različni standardi razkrivanja informacij in tržnih praks ter pomanjkanje harmoniziranega sklopa kazalnikov trajnostne uspešnosti močno otežujejo primerjavo različnih finančnih produktov in storitev ter ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za te produkte in storitve ter za distribucijske kanale ter postavljajo dodatne ovire za notranji trg. Razhajanja lahko tudi begajo končne vlagatelje in izkrivljajo njihove naložbene odločitve. Pri zagotavljanju skladnosti s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah obstaja tveganje, da bodo države članice ▌sprejele različne nacionalne ukrepe, ki bi ovirali nemoteno delovanje notranjega trga in škodovali udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem. Poleg tega pomanjkanje harmoniziranih pravil glede preglednosti in kazalnikov trajnostne uspešnosti končnim vlagateljem otežuje učinkovito primerjavo med različnimi finančnimi produkti in storitvami v različnih državah članicah, kar zadeva njihova okoljska, socialna in upravljavska tveganja, trajnostno uspešnost in cilje trajnostnih naložb finančnih produktov in njihovih osnovnih podjetij. Zato je treba preučiti delovanje notranjega trga in omogočiti primerljivost finančnih produktov, da bi se v prihodnje izognili verjetnim oviram.

(4)  Za zagotavljanje skladne uporabe te uredbe in da bodo udeleženci na finančnem trgu jasno in dosledno uporabljali obveznosti glede razkritja informacij, ki jih določa ta uredba, je treba določiti jasno in usklajeno opredelitev „trajnostnih naložb“ in „tveganj glede trajnosti“ ter pri tem preprečiti vsakršno prekrivanje v predpisih, ki ne bi bilo v skladu z načelom boljšega pravnega urejanja in načelom sorazmernosti. Z opredelitvijo trajnostnih naložb je zagotovljena minimalna raven skladnosti med finančnimi produkti in storitvami, pa tudi to, da bodo imele takšne naložbe pozitiven neto učinek v smislu trajnostne uspešnosti. Zaradi večplastne narave trajnosti – v smislu njenih treh vidikov, tj. okoljskega, socialnega in upravljavskega – pozitivni učinki na enem področju ne spremljajo nujno pozitivnih učinkov na drugem, vendar mora biti neto trajnostna uspešnost, ki se meri s harmoniziranimi kazalniki trajnosti, vedno izrazito pozitivna. Opredelitev tveganj glede trajnosti je potrebna za zagotovitev minimalne skladnosti regulativnih rezultatov, zasnovana pa je tudi kot razvijajoče se in dinamično orodje, na podlagi katerega se lahko upoštevajo nastajajoča tveganja ter ugotovijo potencialni in dejanski škodljivi učinki. Opredelitev vključuje finančni in nefinančni učinek neupoštevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj. Zasnovana bi morala biti z upoštevanjem prihodnosti, da bi zajela pomembna tveganja ter verjetna kratko-, srednje- in dolgoročna tveganja. Udeleženci na finančnem trgu bi morali v postopke skrbnega pregleda vključiti ugotavljanje, preprečevanje in zmanjševanje tveganj glede trajnosti ter ugotoviti škodljive učinke, pri čemer bi morali upoštevati tveganja glede trajnosti, navedena v Prilogi Ia k tej uredbi. Trajnostno uspešnost je treba meriti na podlagi harmoniziranih kazalnikov trajnosti, ki bi jih morala čim prej vzpostaviti Evropska komisija na podlagi informacij o obstoječih evropskih in mednarodnih podjetij. Sklop harmoniziranih kazalnikov bo z večjo preglednostjo udeležence na finančnem trgu spodbudil k postopnim in sorazmernim ukrepom za trajnostni prehod, hkrati pa bo zagotovil skladnost med drugimi predlogi za financiranje trajnostne rasti, vključno z [Urad za publikacije: vstaviti sklic na uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb] in [Urad za publikacije: vstaviti sklic na Uredbo glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco].

(5)  Politike prejemkov udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev morajo biti skladne z vključevanjem tveganj glede trajnosti in, kjer je ustrezno, s cilji trajnostnih naložb, ter morajo biti zasnovane tako, da prispevajo k dolgoročni trajnostni rasti. Predpogodbeno razkrivanje informacij mora torej vključevati informacije o tem, kako so politike prejemkov teh subjektov usklajene z vključevanjem tveganj glede trajnosti in Direktivo (EU) 2017/828 ter kako ustrezajo merilom za interno operativno uspešnost udeležencev na finančnem trgu na okoljskem, socialnem in upravljavskem področju, obenem pa uresničujejo ustrezne dolgoročne cilje rasti, pa tudi, kako so te politike usklajene, kjer je ustrezno, s cilji trajnostnih naložb finančnih produktov in storitev, ki jih ponujajo udeleženci na finančnem trgu oziroma glede katerih svetujejo finančni svetovalci.

(6)  Ker se referenčne vrednosti na področju trajnosti uporabljajo kot standardne referenčne točke, na podlagi katerih se merijo trajnostne naložbe, morajo biti končni vlagatelji s predpogodbenim razkrivanjem informacij seznanjeni z ustreznostjo opredeljenega indeksa, in sicer usklajenostjo tega indeksa s cilji trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu bi morali razkriti tudi razloge za različno ponderiranje in različne sestavne dele opredeljenega indeksa v primerjavi s splošnim tržnim indeksom, pri čemer bi morali razlikovati med produktom, ki indeks reproducira, in produktom, pri katerem se indeks uporablja za merjenje ali primerjavo njegove uspešnosti. Za dodatno povečanje preglednosti morajo udeleženci na finančnem trgu navesti tudi, kje je mogoče najti metodologijo za izračun opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa, tako da končni vlagatelji pridobijo potrebne informacije o načinu izbire in ponderiranja sredstev, ki so osnova za indekse, o tem, katera sredstva so bila izključena in zakaj, kako so bili izmerjeni s trajnostjo povezani učinki sredstev, ki so osnova za indekse, ali kateri viri podatkov so bili uporabljeni. Kadar je finančni produkt izrecno zasnovan tako, da bi bil usklajen s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, ali pa ima za cilj zmanjšanje emisij ogljika, bi morali ponudniki referenčnih vrednosti razkriti tudi znanstveno podprto stopnjo usklajenosti s Pariškim sporazumom. Takšno razkrivanje informacij bi moralo temeljiti na harmoniziranem sklopu kazalnikov uspešnosti ter omogočiti učinkovito primerjavo in prispevati k oblikovanju pravilnega dojemanja tveganj glede trajnosti, trajnostne uspešnosti in trajnostno zasnovanih naložb. Kadar kot referenčna vrednost ni bil določen noben indeks, morajo udeleženci na finančnem trgu pojasniti, kako dosegajo cilj trajnostnih naložb ali kako so upoštevali tveganja glede trajnosti in kazalnike trajnostne uspešnosti.

(7)  Kadar je cilj finančnega produkta ali storitve zmanjšanje emisij ogljika, mora predpogodbeno razkrivanje informacij vključevati informacije o izpostavljenosti v zvezi s ciljnimi nizkimi emisijami ogljika, med drugim tudi o usklajenosti s Pariškim sporazumom in zadevnimi cilji EU.

(8)  Za večjo preglednost in obveščanje vlagateljev in končnih vlagateljev bi moral biti dostop do informacij o tem, kako udeleženci na finančnem trgu upoštevajo trajnostno uspešnost in vključujejo pomembna ali verjetna tveganja glede trajnosti, med drugim tudi iz organizacijskega in upravljavskega vidika ter vidika obvladovanja tveganj, v svoje procese sprejemanja naložbenih odločitev oziroma finančni svetovalci v svoje procese svetovanja, družbe, v katera se vlaga, pa v svojo strategijo in dejavnosti, urejen z zahtevo, da morajo udeleženci na finančnem trgu kratek povzetek teh politik objaviti na svojih spletnih mestih.

(9)  Trenutne zahteve glede razkrivanja informacij, ki jih določa zakonodaja Unije, ne določajo, da je treba razkrivati vse informacije, potrebne za ustrezno obveščanje končnih vlagateljev o učinku njihovih naložb, povezanem s trajnostjo. Zato je primerno določiti konkretnejše standardizirane zahteve glede razkrivanja informacij, ki se nanašajo na te trajnostne naložbe, da bi omogočili primerljivost. O skupni uspešnosti finančnih produktov, povezani s trajnostjo, bi bilo na primer treba redno in na standardiziran način poročati na podlagi harmoniziranega sklopa kazalnikov, ustreznih za merjenje in primerjavo trajnostne uspešnosti. Kadar je kot referenčna vrednost določen ustrezni indeks, bi bilo treba te informacije predložiti tudi za ta indeks in za splošni tržni indeks, da bi omogočili primerjavo, pri čemer bi morali razlikovati med produktom, ki indeks reproducira, in produktom, pri katerem se indeks uporablja za merjenje ali primerjavo njegove uspešnosti. Prav tako je treba razkriti informacije o sestavnih delih opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa skupaj z njihovimi ponderji, da se zagotovijo dodatne primerljive informacije o doseganju ciljev trajnostnih naložb. Kjer upravitelji EuSEF objavljajo informacije o pozitivnem socialnem učinku, zastavljenem pri določenem skladu, o doseženem skupnem socialnem rezultatu in povezanih uporabljenih metodah v skladu z Uredbo (EU) št. 346/2013, lahko, kadar je to primerno, te informacije uporabijo za namene razkrivanja informacij v skladu s to uredbo.

(10)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(14) določa obveznosti glede preglednosti, kar zadeva socialne, okoljske in upravljavske vidike v nefinančnem poročanju. Zahtevani oblika in predstavitev iz navedene direktive pa nista primerni, da bi ju neposredno uporabljali udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci pri svojem poslovanju s končnimi vlagatelji. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci morajo imeti za namene te uredbe, kadar je to primerno, možnost uporabiti informacije v poslovnih poročilih in izjavah o nefinančnem poslovanju v skladu z Direktivo 2013/34/EU. Da bi vlagatelji pridobili kakovostne podatke, ki so primerljivi, bi bilo treba obveznosti glede preglednosti iz Direktive 2013/34/EU posodobiti tako, da bi zajemale pomembna tveganja glede trajnosti in trajnostno uspešnost na podlagi harmoniziranih kazalnikov, pri čemer bi se o njih poročalo v integriranih periodičnih izjavah, ki bi vključevale tako finančne kot nefinančne informacije.

(11)  Za zagotavljanje zanesljivosti informacij, objavljenih na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev je treba te informacije posodabljati ter jasno razložiti vsak pregled oziroma spremembo.

(12)  Da bi določili, kako institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje sprejemajo naložbene odločitve in ocenjujejo tveganja, da bi upoštevali okoljska, socialna in upravljavska tveganja, je treba pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v Direktivi (EU) 2016/2341. Pravila upravljanja in obvladovanja tveganj se že uporabljajo za naložbene odločitve in ocene tveganj, da se zagotovi neprekinjenost in pravilnost izvajanja dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje. Naložbene odločitve in oceno zadevnih tveganj, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji, je treba sprejemati tako, da se zagotovi skladnost z interesi članov in upravičencev. Dejavnosti in z njimi povezani postopki institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje morajo zagotoviti, da je cilj delegiranih aktov dosežen. Kjer je ustrezno, morajo biti delegirani akti usklajeni z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2009/138/ES in Direktivo 2011/61/EU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje z javnostjo ▌in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi moral biti sistematično omogočen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(13)  Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA), ustanovljeni z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(15), Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(16) oziroma Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(17), bi morali prek skupnega odbora pripraviti regulativne tehnične standarde, s katerimi bi določili podrobnosti predstavitve in vsebine informacij o ciljih v zvezi s trajnostno uspešnostjo in tveganji glede trajnosti, ki jih je treba razkriti v predpogodbenih dokumentih, periodičnih poročilih, objavljenih vsaj enkrat na leto, in na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu v skladu s členi 10 do 14 Uredbe št. 1093/2010, Uredbe št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010. Komisija bi morala imeti pooblastila za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov.

(14)  Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki so jih pripravili evropski nadzorni organi prek skupnega odbora, z izvedbenimi akti po členu 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da bi se določila standardna predstavitev trajnostnih naložb v tržnem sporočilu.

(15)  Ker periodična poročila načeloma povzemajo poslovne rezultate za celotno koledarsko leto, je treba začetek uporabe določb o zahtevah po preglednosti v periodičnih poročili odložiti na [Urad za publikacije: vstavite 1. januar leta, ki sledi letu, navedenem v drugem pododstavku člena 12].

(16)  Pravila za razkrivanje informacij, ki jih vsebuje ta uredba, bi morala dopolnjevati določbe iz Direktive 2009/65/ES, Direktive 2009/138/ES, Direktive 2011/61/EU, Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta(18), Uredbe (EU) št. 345/2013 in Uredbe (EU) št. 346/2013 ter se uporabljati poleg njih.

(16a)  Pravila glede razkrivanja informacij, določena v tej uredbi, dopolnjujejo uvedbo polnega krovnega, obveznega okvira o skrbnem pregledu za vse udeležence na finančnem trgu, ki vključuje dolžnost skrbnega ravnanja ter naj bi se v celoti uvedel v prehodnem obdobju. V okviru naj bi se upoštevala načela sorazmernosti, s poudarkom na sorazmernosti glede na velikost in sistemsko pomembnost subjekta, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovne skrivnosti). Skrbni pregled vključuje primerno skrbnost in preučitev tveganj ESG na podlagi kazalnikov ESG. Z izvajanjem skrbnega pregleda se bodo lahko vlagatelji izognili negativnim vplivom naložb na družbo in okolje, pa tudi finančnim tveganjem in tveganjem glede ugleda, se odzivali na pričakovanja svojih strank in upravičencev ter prispevali h globalnim ciljem glede podnebja in trajnostnega razvoja. Pri tem bodo morali udeleženci na finančnem trgu preseči zgolj finančno razumevanje svojih vlagateljskih dolžnosti. Okvir nadgrajuje zahtevo Evropskega parlamenta po okviru obveznega skrbnega pregleda v samoiniciativnem poročilu o trajnostnem financiranju (2018/2007(INI)), smernice OECD za odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev – ključni vidiki za potrebno skrbnost v okviru smernic OECD za večnacionalne vlagatelje (2017) in francoski zakon o dolžnosti skrbnega ravnanja podjetij z dne 27. marca 2017, zlasti njegovih členov 1 in 2.

(17)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(18)  Ker ciljev te uredbe, tj. okrepiti zaščito končnih vlagateljev in obveščenost vlagateljev, izboljšati razkrivanje informacij, ki jih prejemajo, in njihove naložbene odločitve, pomagati udeležencem na finančnem trgu, naložbenim svetovalcem in družbam, ki kotirajo na borzi, da pri sprejemanju naložbenih odločitev upoštevajo okoljska, socialna in upravljavska tveganja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po določitvi usklajenih zahtev po razkrivanju informacij na ravni Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija po prehodnem obdobju – da bi imeli udeleženci na trgu dovolj časa za prilagoditev –, sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1Predmet urejanja

Ta uredba določa usklajena pravila o preglednosti, ki jih morajo uporabljati udeleženci na finančnem trgu, zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, ▌investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, in družbe, v katera se vlaga, kar zadeva vključevanje tveganj glede trajnosti in trajnostne uspešnosti v proces sprejemanja naložbenih odločitev ali proces svetovanja ter preglednost finančnih produktov ali storitev, ne glede na to, ali je njihov cilj doseči trajnostni učinek.

Člen 2Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „udeleženec na finančnem trgu“ pomeni eno od naslednjega:

(i)  zavarovalnico ▌, UAIS, investicijsko podjetje, ki upravlja portfelje, institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje ali ponudnika pokojninskega produkta;

(ii)  upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, registriranega v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 345/2013;

(iii)  upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, registriranega v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 346/2013;

(iv)  družbo za upravljanje KNPVP;

(iva)  kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki izvaja postopke upravljanja naložb ali postopke obvladovanja kreditnih tveganj, razen majhnih in nekompleksnih institucij, opredeljenih v [Urad za publikacije: vstaviti sklic na ustrezni člen] Uredbe (EU) št. 575/2013];

(b)  „zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 18 Direktive 2009/138/ES;

(ba)  „družba, v katero se vlaga“ pomeni podjetja, ki kotirajo na borzi, in podjetja, ki ne kotirajo na borzi, opredeljena v členu 1 Direktive 2013/34/EU;

(bb)  „trajnostna uspešnost“ pomeni skladnost finančnega produkta ali storitve s tveganji ter dejavniki ESG, ki odražajo učinek harmoniziranih kazalnikov trajnosti;

(c)  „zavarovalni naložbeni produkt“ pomeni eno od naslednjega:

(i)  zavarovalni naložbeni produkt, kot je opredeljen v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(19);

(ii)  zavarovalni produkt, namenjen profesionalnemu vlagatelju, ki ponuja vrednost zapadlosti ali odkupno vrednost, ki je v celoti ali delno ter neposredno ali posredno izpostavljena tržnim nihanjem;

(d)  „UAIS“ pomeni UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU;

(e)  „investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU, razen majhnih in nepovezanih investicijskih podjetij, opredeljenih v členu 12 Uredbe [Urad za publikacije: vstaviti sklic na uredbo o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja];

(f)  „upravljanje portfeljev“ pomeni upravljanje portfeljev, kot je opredeljeno v členu 4(1)(8) Direktive 2014/65/EU;

(g)  „institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za zagotavljanje poklicne pokojnine, pooblaščeno ali registrirano v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2016/2341;

(h)  „pokojninski produkt“ pomeni eno od naslednjega:

(i)  pokojninski produkt iz člena 2(2)(e) Uredbe (EU) št. 1286/2014;

(ii)  individualni pokojninski produkt iz člena 2(2)(g) Uredbe (EU) št. 1286/2014;

(iia)  „vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP)“, kot je opredeljen v členu 2(2) [Urad za publikacije: vstaviti sklic na uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)];

(i)  „družba za upravljanje KNPVP“ pomeni družbo za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES, ali investicijsko podjetje, navedeno v členu 1(2) iste direktive;

(j)  „finančni produkt ali storitev“ pomeni upravljanje portfelja, AIS, zavarovalni naložbeni produkt, pokojninski produkt, pokojninsko shemo ali KNPVP;

(k)  „AIS“ pomeni AIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU;

(l)  „pokojninski načrt“ pomeni pokojninski načrt, kot je opredeljen v členu 6(2) Direktive (EU) 2016/2341;

(m)  „KNPVP“ pomeni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje skladno s členom 5 Direktive 2009/65/ES;

(n)  „investicijsko svetovanje“ pomeni investicijsko svetovanje, kot je opredeljeno v členu 4(1)(4) Direktive 2014/65/EU;

(na)  „zadevni pristojni organi“ pomeni pristojne ali imenovane organe za nadzor udeležencev na finančnem trgu iz točke a tega člena;

(o)  „trajnostne naložbe“ pomeni produkte, povezane s strategijami, katerih namen je doseganje uspešnosti na okoljskem, socialnem in upravljavskem področju, ki zajemajo eno od naslednjega ali katero koli kombinacijo naslednjega:

(i)  naložbe v gospodarsko dejavnost, ki pomembno prispeva k okoljskemu cilju, pri čemer se upoštevajo ključni kazalniki učinkovite rabe virov, kot so raba energije, uporaba energije iz obnovljivih virov, raba surovin, ustvarjanje odpadkov, emisije, emisije CO2, raba vode, raba zemljišč in vpliv na biotsko raznovrstnost, kot je določeno v okviru Evropske komisije za spremljanje krožnega gospodarstva. Ti cilji ne smejo bistveno škodovati doseganju katerega koli od naložbenih ciljev iz točk (ii) in (iii);

(ii)  naložbe v gospodarsko dejavnost, ki pomembno prispeva k socialnemu cilju, in zlasti naložba, ki prispeva k odpravljanju neenakosti, naložba, ki spodbuja socialno kohezijo, socialno integracijo in delovna razmerja, ali naložba v človeški kapital ali v ekonomsko ali socialno prikrajšane skupnosti, pri čemer takšna naložba znatno ne škoduje doseganju naložbenih ciljev iz točk (i) in (iii);

(iii)  naložbe ▌, ki spodbujajo ali podpirajo dobro prakso upravljanja v družbah, in zlasti v družbe z dobrimi in preglednimi upravljavskimi strukturami ter postopki skrbnega pregleda, odnosi z zaposlenimi, preglednimi politikami plačil za zadevno osebje in izpolnjevanje davčnih obveznosti, pri čemer te naložbe znatno ne škodujejo doseganju naložbenih ciljev iz točk (i) in (ii);

(oa)  „trajnostno naravnan naložbeni pristop“ pomeni naložbeni pristop ali strategija, ki podpira produkte ali storitve, katerih namen je doseganje uspešnosti na okoljskem, socialnem in upravljavskem področju;

(p)  „mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni profesionalni vlagatelj;

(pa)  „skrbni pregled“ pomeni stalen proces primerne skrbnosti in preiskav, na podlagi katerih vlagatelj ali ponudnik investicijskih storitev ugotovi, preprečuje ali zmanjša in upošteva dejanske ali potencialne škodljive dejavnike ESG ter o njih poroča, in sicer v obdobju, ki se začne pred izvedbo naložbe in traja vse do njene prodaje ali zapadlosti;

(pb)  „preference ESG“ pomeni preference stranke ali potencialne stranke glede okoljsko trajnostnih naložb, socialnih naložb ali naložb dobrega upravljanja;

(q)  „profesionalni vlagatelj “ pomeni stranko, ki izpolnjuje merila iz Priloge II Direktive 2014/65/EU;

(r)  „zavarovalni posrednik“ pomeni zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v členu 2(1)(3) Direktive (EU) 2016/97;

(s)  „zavarovalno svetovanje“ pomeni svetovanje, kot je opredeljeno v členu 2(1)(15) Direktive (EU) 2016/97.

(sa)  „tveganja glede trajnosti“ pomeni finančna ali nefinančna tveganja, ki so pomembna ali verjetna in so povezana z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter dejavniki, kadar so pomembna za določen naložbeni pristop;

tveganja glede trajnosti vključujejo:

(a)  kratkoročna in/ali dolgoročna tveganja za donosnost finančnega ali pokojninskega produkta, ki izhajajo iz njegove izpostavljenosti gospodarskim dejavnostim, katerih okoljski ali družbeni vpliv je lahko negativen, ali iz izpostavljenosti produkta subjektom, v katere se vlaga, ki izkazujejo slabo upravljanje;

(b)  kratkoročno in/ali dolgoročno tveganje, da bi gospodarske dejavnosti, ki jim je izpostavljen finančni ali pokojninski produkt, negativno vplivale na naravno okolje, delovno silo in skupnosti ali na upravljanje subjektov, v katere se vlaga, in sicer tudi, ko je to tveganje povezano s finančnim tveganjem iz točke (a).

Udeleženci na finančnem trgu bi morali upoštevati okoljske, socialne in upravljavske dejavnike ter kazalnike, navedene v Prilogi Ia te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a, v katerih podrobneje določi elemente opredelitev iz točk (bb), (o), (bb) in (sa) prvega odstavka tega člena, da bi se v njih upoštevale spremembe na trgu, izkušnje pri uporabi pravil o razkritju informacij ter nove ali spremenjene opredelitve na evropski ravni.

Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz drugega odstavka upošteva načela iz Priloge IIa.

Člen 3Preglednost politik na področju tveganj glede trajnosti

1.  Udeleženci na finančnem trgu imajo vzpostavljene politike skrbnega pregleda za ocenjevanje tveganj glede trajnosti in o njih vsako leto poročajo pristojnim organom, pri čemer upoštevajo načelo sorazmernosti. Te politike vključujejo vsaj upoštevanje pomembnih ali verjetnih tveganj glede trajnosti in uspešnosti na podlagi kazalnikov trajnosti na področjih upravljanja, pogojev poslovanja, zlasti naložbene strategije in razporeditve sredstev, organizacijskih zahtev podjetij, vključno s postopki za obvladovanje tveganja, uveljavljanjem glasovalnih pravic delničarjev in sodelovanjem s podjetji. Kratek opis teh politik se objavi, pri čemer se zagotovita zaupnost in varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti), kot je določeno v Direktivi (EU) 2016/943.

2.  Zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, morajo imeti vzpostavljene pisne politike skrbnega pregleda za namene ocene tveganj glede trajnosti ter o njih letno poročati ustreznim pristojnim organom, pri čemer upoštevajo načelo sorazmernosti. Te politike vključujejo vsaj upoštevanje pomembnih ali verjetnih tveganj glede trajnosti in trajnostno uspešnost na podlagi kazalnikov trajnosti na področjih upravljanja, razporeditve sredstev, investicijskega svetovanja, obvladovanja tveganja, uveljavljanja glasovalnih pravic delničarjev in sodelovanja s podjetji. Kratek opis teh politik se objavi, pri čemer se zagotovita zaupnost in varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti), kot je določeno v Direktivi (EU) 2016/943.

2a.  Kreditne institucije in zavarovalnice imajo vzpostavljene politike za vključevanje tveganj glede trajnosti v svoje postopke upravljanja naložb in obvladovanja kreditnega tveganja. Kratek opis teh politik se objavi, pri čemer se zagotovita zaupnost in varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti), kot je določeno v Direktivi (EU) 2016/943.

2b.  Udeleženci na finančnih trgih in zavarovalni posredniki zagotovijo, da sta ugotavljanje in obvladovanje tveganj glede trajnosti ustrezno vključena v postopke skrbnega pregleda in sprejemanje naložbenih odločitev, od vlagateljev pa zahtevajo, da se izogibajo dejavnikom ESG oziroma jih zmanjšajo ter da jih upoštevajo in jih v pisni obliki objavijo na svojih spletnih straneh.

2c.  Komisija v skladu s členom 9a sprejme delegirane akte, v katerih določi:

(a)  krovni in obvezni okvir z minimalnimi standardi za politike, predstavljene v pisni obliki, in postopke skrbnega pregleda, ki jih udeleženci na finančnem trgu in zavarovalni posredniki izvajajo, da bi se škodljiva tveganja glede trajnosti, ki jih ustvarijo udeleženci na finančnem trgu, med drugim tudi celotni nabor kazalnikov ESG, upoštevala pri sprejemanju naložbenih odločitev;

(b)  smernice glede zahtev po razkritju informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena;

(c)  smernice o tem, kako se uporablja načelo sorazmernosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena in kako se pri tem zlasti upošteva sorazmernost glede na velikost in sistemsko pomembnost podjetja.

2d.  Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 2c upošteva načela iz Priloge IIa.

Člen 4Preglednost vključevanja tveganj glede trajnosti

in trajnostne uspešnosti

1.  Udeleženci na finančnem trgu morajo v predpogodbena razkritja vključiti opis naslednjega, pri čemer morajo zagotavljati zaupnost in varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti), kot je določeno v Direktivi (EU) 2016/943:

(a)  postopke skrbnega pregleda in pogoje, ki veljajo za vključevanje pomembnih ali verjetnih tveganj glede trajnosti v proces sprejemanja naložbenih odločitev za zadevni produkt, in kako se uporabljajo; ter postopke za merjenje trajnostne uspešnosti;

(b)  pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti na ▌ponujene finančne produkte ali storitve, in kje so bila omenjena tveganja glede trajnosti opredeljena v portfelju;

(c)  kako so politike prejemkov udeležencev na finančnem trgu skladne z Direktivo (EU) 2017/828, vključevanjem tveganj glede trajnosti in kako ustrezajo merilom podjetja za interno in operativno uspešnost na področju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, obenem pa uresničujejo dolgoročne izvedljive cilje rasti; in, kjer ustreza, s ciljem trajnostne naložbe finančnega produkta ali storitve.

(ca)  glasovanje delničarjev v zvezi s trajnostno uspešnostjo in blažitvijo tveganj glede trajnosti, kakšna navodila in razlogi za glasovanje so bili v ozadju glasovanja proti upravi in ali so bili oddani vzdržani in sporni glasovi;

Razkritja iz točke ca so v skladu z Direktivo (EU) 2017/828.

2.  Zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, morajo v predpogodbeno razkrivanje informacij vključiti opis naslednjega:

(a)  postopke skrbnega pregleda in pogoje, ki veljajo za vključevanje pomembnih ali verjetnih tveganj glede trajnosti v investicijsko svetovanje ali zavarovalno svetovanje in postopke merjenja trajnostne uspešnosti;

(b)  pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti na ▌ponujene finančne produkte ali storitve, in kje so bila omenjena tveganja glede trajnosti opredeljena v portfelju;

(c)  kako so politike prejemkov investicijskih podjetij, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, in zavarovalnih posrednikov, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, skladne z Direktivo (EU) 2017/828 in odražajo vključevanje tveganj glede trajnosti ter ustrezajo merilom podjetja za interno in operativno uspešnost na področju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, obenem pa uresničujejo dolgoročne izvedljive cilje rasti ter, kjer ustreza, kako so skladne s ciljem trajnostne naložbe finančnega produkta ali storitve, o katerem svetujejo.

(ca)  glasovanje delničarjev v zvezi s trajnostno uspešnostjo in blažitvijo tveganj glede trajnosti, kakšna navodila in razlogi za glasovanje so bili v ozadju glasovanja proti upravi in ali so bili oddani vzdržani in sporni glasovi;

Razkritja iz točke 2 ca so v skladu z Direktivo (EU) 2017/828.

3.  Na razkrivanje informacij iz odstavka 1 in odstavka 2 se sklicuje na naslednji način:

(a)  UAIS pri razkrivanju informacij vlagateljem iz člena 23(1) Direktive 2011/61/EU;

(b)  zavarovalnice pri podajanju informacij iz člena 185(2) Direktive 2009/138/ES;

(c)  institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pri podajanju informacij iz člena 41 Direktive (EU) 2016/2341;

(d)  upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala pri podajanju informacij iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 345/2013;

(e)  upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo pri podajanju informacij iz člena 14(1) Uredbe (EU) št. 346/2013;

(f)  ponudniki pokojninskih produktov pisno in pravočasno, preden se mali vlagatelj pogodbeno zaveže v zvezi s pokojninskim produktom;

(g)  družbe za upravljanje KNPVP v prospektu, navedenem v členu 69 Direktive 2009/65/ES;

(h)  investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje ali zagotavljajo investicijsko svetovanje, v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, lahko ta razkritja zagotovijo v standardiziranem formatu, kot je določeno v členu 24(5) Direktive 2014/65/EU;

(i)  zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, v skladu s členom 29(1) Direktive (EU) 2016/97.

3a.  Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) morajo prek skupnega odbora Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov z nadaljnjimi podrobnostmi o določbah iz odstavka 3 z zahtevami iz odstavkov 1 in 2 v povezavi s podrobnostmi o predstavitvi in vsebini informacij, ki se razkrijejo skladno s tem členom.

EBA, EIOPA in ESMA morajo Komisiji predložiti ta osnutek regulativnih tehničnih standardov do [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 5Preglednos

t tveganj glede trajnosti in trajnostne uspešnosti naložb v predpogodbenem razkrivanju informacij

1.  Kadar se finančni produkt ali storitev da na trg in je bil za to opredeljen referenčni indeks, mora informacije, ki jih je treba razkriti skladno s členom 4(1), spremljati naslednje:

(a)  opis cilja trajnostne naložbe in informacije o tem, kako je opredeljeni indeks usklajen s tem ciljem;

(aa)  razlago v povezavi s tem, kako se kazalniki iz člena 2(1)(sa), obravnavajo v metodologiji indeksa;

(b)  pojasnilo o tem, zakaj se ponderiranje in sestavni deli opredeljenega indeksa, usklajenega s tem ciljem, razlikujejo od splošnega tržnega indeksa.

Razlikovati bi bilo treba med produktom, ki indeks reproducira, in indeksom, ki se uporablja za merjenje ali primerjavo uspešnosti produkta.

2.  Kadar finančni produkt ali storitev ▌ nima ▌ nobenega referenčnega indeksa, morajo informacije, ki jih je treba razkriti skladno s členom 4(1), vključevati opis trajnostnega učinka z uporabo kazalnikov tveganj glede trajnosti, opredeljenih v členu 2.

3.  Kadar je finančni produkt ali storitev izrecno zasnovan tako, da bi bil skladen s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, ali pa ima za cilj zmanjšanje emisij ogljika, morajo standardizirane informacije, ki jih je treba razkriti skladno s členom 4(1), vključevati ciljno, znanstveno osnovano stopnjo usklajenosti s Pariškim sporazumom ali s ciljnimi nizkimi emisijami ogljika.

Z odstopanjem od odstavka 2, kjer ni na voljo [referenčna vrednost EU za nizke emisije ogljika] ali [referenčna vrednost za ugodno ogljično bilanco] v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011, morajo vse informacije, navedene v členu 4, vključevati podrobno pojasnilo o tem, kako se zagotavlja ▌doseganje cilja zmanjševanja emisij ogljika in/ali ciljev Pariškega sporazuma.

4.  Udeleženci na finančnem trgu morajo v razkrite informacije skladno s členom 4(1) vključiti navedbo, kje je mogoče najti metodologijo, uporabljeno za izračun indeksov iz odstavka 1 tega člena, in referenčne vrednosti iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

5.  Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) morajo prek skupnega odbora Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov z nadaljnjimi podrobnostmi o predstavitvi in vsebini informacij, ki jih je treba razkriti skladno s tem členom.

6.  EBA, EIOPA in ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Preglednost tveganj glede trajnosti in trajnostne uspešnosti naložb na spletnih mestih

1.  Udeleženci na finančnem trgu morajo na svojih spletnih mestih za vsak finančni produkt ali storitev, naveden v odstavkih (1), (2) in (3) člena 5 objaviti in vzdrževati naslednje:

(a)  opis cilja trajnostne naložbe;

(b)  informacije o metodologijah, uporabljenih za ocenjevanje, merjenje in spremljanje trajnostne uspešnosti izbranih ▌naložb za finančni produkt ali storitev, vključno z viri podatkov, merili za pregled sredstev, ki predstavljajo osnovo, in zadevne kazalnike trajnosti, ki se uporabljajo za merjenje splošnega trajnostnega učinka finančnega produkta ali storitve;

(c)  informacije iz člena 5;

(d)  informacije iz člena 7.

Informacije, ki jih je treba razkriti skladno s prvim pododstavkom, morajo biti za male vlagatelje in splošno javnost jasne, jedrnate in razumljive. Na spletnem mestu so objavljene jasno in na vidnem mestu ter so zlahka dostopne in enostavno razumljive in predstavljene v jasnem in preprostem jeziku. Spletna stran mora zagotavljati tudi podrobnejše informacije za profesionalne vlagatelje in druge strokovnjake.

2.  EBA, EIOPA in ESMA morajo prek skupnega odbora pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov z nadaljnjimi podrobnostmi o vsebini in predstavitvi ▌informacij iz ▌odstavka 1, ki opredeljuje usklajevanje določb iz odstavka 2 z zahtevami iz odstavka 1, ki so povezane s podrobnostmi o vsebini in predstavitvi informacij iz tega odstavka.

EBA, EIOPA in ESMA upoštevajo nove ali spreminjajoče se opredelitve na evropski ravni.

EBA, EIOPA in ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo do [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

▌Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi iz prvega pododstavka.

Člen 7Preglednost

tveganj glede trajnosti in trajnostne uspešnosti naložb v periodičnih poročilih

1.  Kadar udeleženci na finančnem trgu ponujajo finančni produkt ali storitev iz odstavkov (1), (2) in (3) člena 5, morajo v periodičnih, revidiranih in celovitih poročilih, ki se pripravijo vsaj enkrat letno in vsebujejo tako finančne kot tudi nefinančne informacije, vključiti opis naslednjega:

(a)  skupnega učinka in uspešnosti finančnih produktov ali storitev, povezanega s trajnostjo, s harmoniziranimi in primerljivimi kazalniki tveganja glede trajnosti;

(b)  primerjave med skupnim učinkom finančnega produkta ali storitve in opredeljenim indeksom ter splošnim tržnim indeksom v smislu ponderiranja, sestavnih delov in kazalnikov trajnosti, kadar je bil kot referenčna vrednost opredeljen indeks,

(b a)  Družbe, ki kotirajo na borzi, v letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze iz Direktive 2013/34/EU vključijo opis, kako so trajnostno uspešnost in tveganja glede trajnosti vključile v procese upravljanja in naložbeno strategijo.

2.  Razkrivanje informacij iz odstavka 1 se izvede na naslednji način:

(a)  za UAIS v letnem poročilu iz člena 22 Direktive 2011/61/EU;

(b)  za zavarovalnice vsako leto pisno v skladu s členom 185(6) Direktive 2009/138/ES;

(c)  za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v izkazu pokojninskih prejemkov iz člena 38 Direktive (EU) 2016/2341 in pri podajanju informacij iz člena 43 Direktive (EU) 2016/2341;

(d)  za upravitelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v letnem poročilu iz člena 12 Uredbe (EU) št. 345/2013;

(e)  za upravitelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo v letnem poročilu iz člena 13 Uredbe (EU) št. 346/2013;

(f)  za ponudnike pokojninskih produktov pisno vsaj v letnih poročilih ali poročilih v skladu z nacionalno zakonodajo;

(g)  za družbe za upravljanje KNPVP ali investicijska podjetja KNPVP v polletnih in letnih poročilih iz člena 69 Direktive 2009/65/ES;

(h)  za investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, v periodičnih poročilih iz člena 25(6) Direktive 2014/65/EU;

(ha)  za družbe, ki kotirajo na borzi, in za tiste, ki ne kotirajo na borzi, v skladu z rednimi poročili iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34.

3.  Za namene odstavka 1 udeleženci na finančnem trgu uporabljajo informacije v poslovnih poročilih v skladu s členom 19 ali informacije iz izjav o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a Direktive 2013/34/EU, kadar je to primerno, pri čemer obenem zagotovijo, da so informacije za končne vlagatelje predstavljene na jasen, enostavno razumljiv način in da so enostavno dostopne.

4.  EBA, EIOPA in ESMA morajo prek skupnega odbora pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov z nadaljnjimi podrobnostmi o vsebini in predstavitvi informacij iz odstavka 1, ki opredeljuje usklajevanje določb iz odstavka 2 z zahtevami iz odstavka 1, ki so povezane s podrobnostmi o vsebini in predstavitvi informacij iz tega odstavka.

EBA, EIOPA in ESMA upoštevajo nove ali spreminjajoče se opredelitve na evropski ravni.

EBA, EIOPA in ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo do [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8Pregled razkrivanja informacij

1.  Udeleženci na finančnem trgu morajo poskrbeti, da so vse informacije, objavljene v skladu s členom 3 ali členom 6, posodobljene. Kadar udeleženec na finančnem trgu te informacije popravi, mora na istem spletnem mestu objaviti tudi jasno razlago te spremembe.

2.  Glede vseh informacij, objavljenih v skladu s členom 3, se za zavarovalne posrednike, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, smiselno uporabi odstavek 1.

Člen 9Tržna sporočila

1.  Brez poseganja v strožjo sektorsko zakonodajo, zlasti Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2014/65/EU, Direktivo (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (EU) št. 1286/2014, morajo udeleženci na finančnem trgu, zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, poskrbeti, da njihova tržna sporočila niso v nasprotju z informacijami, razkritimi v skladu s to uredbo.

2.  EBA, EIOPA in ESMA lahko prek skupnega odbora pripravijo osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo standardno predstavitev informacij o trajnostnih naložbah.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9aIzvajanje pooblastila

1.  Komisija bo sprejela delegirane akte, za katere veljajo pogoji, določeni v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za obdobje 5 let. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo o prenosu pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 2 (...), 3(2b), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 10aSpremembe Direktive (EU) 2013/34

Direktiva (EU) 2013/34 se spremeni:

(1)  V členu 19a(1) in členu 29a(1) se dodajo naslednje točke:

„(f)  naložbena tveganja, ki so pomembna za določeno poslovanje, opredeljeno v členu 2(a) [Urad za publikacije: navedite sklicevanje na uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341 in Direktive 2013/34/EU], ki udeležencem na finančnem trgu, opredeljenim v členu 2(s a) omenjene uredbe omogočajo, da izpolnijo zahtevo po razkritju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in blažilnimi obveznostmi, opredeljenimi v členih 4 in 5 te uredbe;

(g)  uspešnost, ki se izmeri v zvezi s kazalniki trajnosti, ki so pomembni za določeno podjetje in industrijo in ki je osnovana na seznamu harmoniziranih kazalnikov trajnosti, ki jih razvije Evropska komisija v skladu z [Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o vzpostavitvi okvira, ki bo spodbujal trajnostne naložbe];“

Člen 10Spremembe Direktive (EU) 2016/2341

Direktiva (EU) 2016/2341 se spremeni:

(1)  členu 19 se doda naslednji odstavek 9:

‘9. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 60a sprejme ukrepe, ki zagotavljajo, da:

(a)  se upošteva pravilo „preudarne osebe“ glede upoštevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj;

(b)  se v notranje odločanje in procese obvladovanja tveganj vključijo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki.

Pri navedenih delegiranih aktih je treba upoštevati velikost, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in tveganj, povezanih s temi dejavnostmi, ter zagotoviti skladnost s členom 14 Direktive 2009/65/ES, členom 132 Direktive 2009/138/ES in členom 12 Direktive 2011/61/EU.“;

(2)  vstavi se naslednji člen 60a:

Člen 60a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Prenos pooblastil iz člena 19(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“.

Člen 11Vrednotenje

Do [Urad za publikacije: vstavite datum 36 mesecev po datumu začetka veljavnosti] mora Komisija opraviti oceno uporabe te uredbe, še zlasti v povezavi s socialnimi in upravljavskimi dejavniki in kazalniki, njihovo vključevanje v naložbene odločitve in predpogodbena razkritja. Ocena vključuje oceno učinka dostopnosti in kakovosti podatkov izdajatelja v zvezi s sposobnostjo udeležencev na finančnem trgu, da v obveščanje o produktih in v naložbene odločitve vključijo tveganje glede trajnosti.

Komisija preuči možnost revizije Direktive 2013/34/EU, da bi se tako izboljšalo poročanje podjetij o tveganjih glede trajnosti.

Člen 12Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije]. Pred vsako prihodnjo revizijo ali posodobitvijo te uredbe bo opravljena ocena učinka, ki bo pokazala njeno izvedljivost.

Členi 5(5), 6(2), 7(4), 9(2) in 10 veljajo od [Urad za publikacije: vstavite datum začetka veljavnosti], členi od 7(1) do 7(3) pa veljajo od [Urad za publikacije: vstavite 1. januar leta, ki sledi datumu, na katerega se navezuje drugi pododstavek].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  PredsednikPRILOGA Ia

Na podlagi glavnih opredelitev iz okvira za poročanje o načelih odgovornega vlaganja, ki jih podpirajo Združeni narodi, za leto 2018 (november 2017) in okvira spremljanja Evropske komisije za krožno gospodarstvo lahko tveganja glede trajnosti vključujejo naslednje okoljske, socialne in upravljavske dejavnike ter kazalnike:

(i)  vprašanja v zvezi s kakovostjo in delovanjem naravnega okolja in naravnih sistemov. Ta vprašanja vključujejo: izgubo biotske raznovrstnosti, emisije toplogrednih plinov, podnebne spremembe, energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost, izčrpavanje ali onesnaženost zraka, vode ali virov, ravnanje z odpadki, tanjšanje stratosferske ozonske plasti, posege v prostor,

(ii)  vprašanja v zvezi s pravicami, blaginjo in interesi ljudi in skupnosti. Ta vprašanja vključujejo: človekove pravice, delovne standarde v dobavni verigi, delo otrok, suženjsko delo, zasužnjevanje zaradi dolgov, zdravje in varnost pri delu, svobodo združevanja in svobodo izražanja, svobodno in neodvisno civilno družbo, zmožnost izvajanja dejavnosti zagovornikov človekovih pravic, upravljanje človeškega kapitala in odnose z zaposlenimi, raznolikostjo; odnosi z lokalnimi skupnostmi, vključno s svobodnim, predhodnim in zavestnim soglasjem, dejavnostmi na konfliktnih območjih, zdravjem in dostopom do zdravil, HIV/AIDS, varstvom potrošnikov in kontroverznim orožjem ter

(iii)  vprašanja v zvezi z upravljanjem podjetij in drugih subjektov, v katere se vlaga. V zvezi z lastniškim kapitalom, ki kotira na borzi, ta vključujejo: strukturo upravljanja, velikost, raznolikost, veščine in neodvisnost, prejemke vodstvenih delavcev, pravice delničarjev, interakcijo z delničarji, razkrivanje informacij, poslovno etiko, podkupovanje in korupcijo, davčno skladnost, zasebnost in varstvo podatkov, notranje kontrole in upravljanje tveganja ter na splošno vprašanja glede odnosa med vodstvom podjetja, upravo, delničarji in drugimi zainteresiranimi stranmi. Ta kategorija lahko vključuje tudi zadeve v zvezi s poslovno strategijo, ki zajemajo posledice poslovne strategije za okoljska in socialna vprašanja ter način izvajanja te strategije. Pri razredih sredstev, ki ne kotirajo na borzi, upravljavska vprašanja vključujejo tudi zadeve v zvezi z upravljanjem skladov, kot so pristojnosti svetovalnih odborov, vprašanja v zvezi z ocenami, strukturo plačil ipd.;

PRILOGA IIa

Mednarodna načela

1.

OZN

Načela za odgovorne naložbe – okvir za poročanje – https://www.unpri.org/

2.

OECD

Smernice OECD za odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev – ključni vidiki za potrebno skrbnost v okviru smernic OECD za večnacionalne vlagatelje (2017) – https://mneguidelines.oecd.org/RBC-for-Institutional-Investors.pdf.

(1)

UL......

(2)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(3)

UL C , , str. .

(4)

UL C , , str. .

(5)

Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 1).

(6)

  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302 17.11.2009, str. 32).

(7)

  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(8)

  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(9)

  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(10)

  Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

(11)

  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(12)

  Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(13)

  Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(14)

   Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(15)

  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(16)

  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(17)

  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(18)

  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(19)

  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (11.10.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

(COM(2018)0354 – C8-0208/2018 – 2018/0179(COD))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Naslov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnim učinkom in tveganji glede trajnosti pri naložbah ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

(Besedilo velja za EGP)

(Besedilo velja za EGP)

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Skupni cilj Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta32, Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta35, Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta36, Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta37, Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta38 in Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta39 je poenostaviti začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalnic, investicijskih podjetij, zavarovalnih posrednikov, institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP), upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala (upraviteljev EuVECA) in upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo (upraviteljev EuSEF). Navedene direktive in uredbe zagotavljajo enotnejšo zaščito končnih vlagateljev in jim lajšajo izkoriščanje prednosti številnih finančnih produktov in storitev ter hkrati določajo pravila, ki vlagateljem omogočajo sprejemanje informiranih naložbenih odločitev. Ti cilji so bili večinoma doseženi, vendar je razkrivanje informacij končnim vlagateljem o tem, kako družbe za upravljanje KVPVP, UAIS, zavarovalnice, investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ponudniki pokojnin, upravitelji EuVECA in upravitelji EuSEF (udeleženci na finančnem trgu) vključujejo tveganja glede trajnosti in cilje trajnostnih naložb v naložbene odločitve, ter razkrivanje informacij končnim vlagateljem o tem, kako zavarovalniški posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje o zavarovalnih naložbenih produktih, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje (finančni svetovalci), vključujejo tveganja glede trajnosti v svetovanje, nezadostno razvito, saj za takšna razkrivanja informacij še ne veljajo usklajene zahteve.

(2)  Skupni cilj Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta32, Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta35, Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta36, Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta37, Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta38 in Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta39 je poenostaviti začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalnic, investicijskih podjetij, zavarovalnih posrednikov, institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP), upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala (upraviteljev EuVECA) in upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo (upraviteljev EuSEF). Navedene direktive in uredbe zagotavljajo enotnejšo zaščito končnih vlagateljev in jim lajšajo izkoriščanje prednosti številnih finančnih produktov in storitev ter hkrati določajo pravila, ki vlagateljem omogočajo sprejemanje informiranih naložbenih odločitev. Ti cilji so bili večinoma doseženi, vendar je razkrivanje informacij o trajnostnem učinku in o tem, kako družbe za upravljanje KVPVP, UAIS, zavarovalnice, investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ponudniki pokojnin, upravitelji EuVECA in upravitelji EuSEF (udeleženci na finančnem trgu) vključujejo tveganja glede trajnosti in cilje trajnostnih naložb v naložbene odločitve, ter razkrivanje informacij končnim vlagateljem o tem, kako zavarovalniški posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje o zavarovalnih naložbenih produktih, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje (finančni svetovalci), vključujejo tveganja glede trajnosti v svetovanje, nezadostno razvito, saj za takšna razkrivanja informacij še ne veljajo usklajeni kazalniki in zahteve. Sami udeleženci na finančnem trgu potrebujejo zanesljivo, primerljivo in usklajeno razkritje informacij s strani podjetij, v katera se vlaga, da bi izpolnili svoje obveznosti skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnim učinkom in tveganji glede trajnosti. Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta39a določa obveznosti v zvezi z zahtevami glede računovodstva in poročanja družb. Zato bi bilo treba to direktivo posodobiti, da se vključi integrirano in revidirano poročanje o tveganjih glede trajnosti in trajnostnih učinkih, da bi se odzvali na naraščajočo potrebo po vključitvi vidikov trajnosti v strategijo in obvladovanje tveganja v podjetjih.

__________________

__________________

32 Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

32 Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

33 Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

33 Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

34 Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

34 Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

35 Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

35 Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

36 Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

36 Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

37 Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

37 Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

38 Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

38 Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

39 Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

39 Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

 

39a Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Brez usklajenih pravil Unije o razkrivanju informacij, povezanih s trajnostjo, končnim vlagateljem, je verjetno, da se bodo na nacionalni ravni še naprej sprejemali različni ukrepi in da bodo za različne finančne storitve še naprej obstajali različni pristopi. Zaradi znatnih razlik v standardih razkrivanja informacij bi takšni različni ukrepi in pristopi še naprej znatno izkrivljali konkurenco. Poleg tega vzporedni razvoj tržnih praks na podlagi komercialno usmerjenih prednostnih nalog, ki povzročajo različne rezultate, trenutno povzroča dodatno razdrobljenost trga in bi lahko v prihodnje še poslabšal delovanje notranjega trga. Različni standardi razkrivanja informacij in tržnih praks močno otežujejo primerjavo različnih finančnih produktov in storitev ter ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za te produkte in storitve ter za distribucijske kanale ter postavljajo dodatne ovire za notranji trg. Razhajanja lahko tudi begajo končne vlagatelje in izkrivljajo njihove naložbene odločitve. Pri zagotavljanju skladnosti s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah bodo države članice verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki bi ovirali nemoteno delovanje notranjega trga in škodovali udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem. Poleg tega pomanjkanje usklajenih pravil glede preglednosti končnim vlagateljem otežuje učinkovito primerjavo med različnimi finančnimi produkti in storitvami v različnih državah članicah, kar zadeva njihova okoljska, socialna in upravljavska tveganja in cilje trajnostnih naložb. Zato je treba odstraniti obstoječe ovire za delovanje notranjega trga in preprečevati prihodnje ovire.

(3)  Brez usklajenih pravil Unije o razkrivanju informacij, povezanih s trajnostjo, izdajateljem in vlagateljem, je verjetno, da se bodo na nacionalni ravni še naprej sprejemali različni ukrepi in da bodo za različne finančne storitve še naprej obstajali različni pristopi. Zaradi znatnih razlik v standardih razkrivanja informacij bi takšni različni ukrepi in pristopi še naprej znatno izkrivljali konkurenco. Poleg tega vzporedni razvoj tržnih praks na podlagi komercialno usmerjenih prednostnih nalog, ki povzročajo različne rezultate, trenutno povzroča dodatno razdrobljenost trga in bi lahko v prihodnje še poslabšal delovanje notranjega trga. Različni standardi razkrivanja informacij in tržnih praks ter pomanjkanje usklajenega sklopa kazalnikov močno otežujejo primerjavo različnih finančnih produktov in storitev ter ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za te produkte in storitve ter za distribucijske kanale ter postavljajo dodatne ovire za notranji trg. Razhajanja lahko tudi begajo končne vlagatelje in izkrivljajo njihove naložbene odločitve. Pri zagotavljanju skladnosti s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah bodo države članice verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki bi ovirali nemoteno delovanje notranjega trga in škodovali udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem. Poleg tega pomanjkanje usklajenih pravil in kazalnikov glede preglednosti vlagateljem otežuje učinkovito primerjavo med osnovnimi družbami, v katere se vlaga, in različnimi finančnimi produkti in storitvami v različnih državah članicah, kar zadeva njihove okoljske, socialne in upravljavske učinke in tveganja, ter cilje trajnostnih naložb. Zato je treba odstraniti obstoječe ovire za delovanje notranjega trga in preprečevati prihodnje ovire.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Za zagotavljanje skladne uporabe te uredbe in da bodo udeleženci na finančnem trgu jasno in dosledno uporabljali obveznosti glede razkritja informacij, ki jih določa ta uredba, je treba določiti usklajeno opredelitev „trajnostnih naložb“.

(4)  Za zagotavljanje skladne uporabe te uredbe in da bodo udeleženci na finančnem trgu jasno in dosledno uporabljali obveznosti glede razkritja informacij, ki jih določa ta uredba, je treba določiti usklajeno opredelitev „trajnostnih naložb“ in „tveganj glede trajnosti“, ki temeljijo na usklajenem sklopu kazalnikov. Čeprav se ta opredelitev osredotoča na pomembna tveganja, bi morala biti usmerjena v prihodnost in ustrezno upoštevati nastajajoča tveganja.

Obrazložitev

Potrebne so jasne opredelitve in usklajeni kazalniki, da se zagotovi pravna varnost, minimalna raven skladnosti med nacionalnimi organi in udeleženci na trgu ter da se prepreči razdrobljenost trga.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Ker se referenčne vrednosti na področju trajnosti uporabljajo kot standardne referenčne točke, na podlagi katerih se merijo trajnostne naložbe, morajo biti končni vlagatelji s predpogodbenim razkrivanjem informacij seznanjeni z ustreznostjo opredeljenega indeksa, in sicer usklajenostjo tega indeksa s cilji trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu morajo razkriti tudi razloge za različno ponderiranje in različne sestavne dele opredeljenega indeksa v primerjavi s splošnim tržnim indeksom. Za dodatno povečanje preglednosti morajo udeleženci na finančnem trgu navesti tudi, kje je mogoče najti metodologijo za izračun opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa, tako da končni vlagatelji pridobijo potrebne informacije o načinu izbire in ponderiranja sredstev, ki so osnova za indekse, o tem, katera sredstva so bila izključena in zakaj, kako so bili izmerjeni s trajnostjo povezani učinki sredstev, ki so osnova za indekse, ali kateri viri podatkov so bili uporabljeni. Takšno razkrivanje informacij bi moralo omogočiti učinkovito primerjavo in prispevati k oblikovanju pravilnega dojemanja trajnostno prijaznih naložb. Kadar kot referenčna vrednost ni bil določen noben indeks, morajo udeleženci na finančnem trgu pojasniti, kako dosegajo cilj trajnostnih naložb.

(6)  Ker se referenčne vrednosti na področju trajnosti uporabljajo kot standardne referenčne točke, na podlagi katerih se merijo trajnostne naložbe, morajo biti končni vlagatelji s predpogodbenim razkrivanjem informacij seznanjeni z ustreznostjo opredeljenega indeksa, in sicer usklajenostjo tega indeksa s cilji trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu morajo razkriti tudi razloge za različno ponderiranje in različne sestavne dele opredeljenega indeksa v primerjavi s splošnim tržnim indeksom. Za dodatno povečanje preglednosti morajo udeleženci na finančnem trgu navesti tudi, kje je mogoče najti metodologijo za izračun opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa, tako da končni vlagatelji pridobijo potrebne informacije o načinu izbire in ponderiranja sredstev, ki so osnova za indekse, o tem, katera sredstva so bila izključena in zakaj, kako so bili izmerjeni s trajnostjo povezani učinki sredstev, ki so osnova za indekse, ali kateri viri podatkov so bili uporabljeni. Takšno razkrivanje informacij, ki temelji na usklajenem sklopu kazalnikov, bi moralo omogočiti učinkovito primerjavo in prispevati k oblikovanju pravilnega dojemanja trajnostno prijaznih naložb. Kadar kot referenčna vrednost ni bil določen noben indeks, morajo udeleženci na finančnem trgu pojasniti, kako dosegajo cilj trajnostnih naložb.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Če izdelek ali finančna storitev zajema obveznice, pogodbe na razliko, izvedene finančne instrumente ali druge instrumente, ki temeljijo na vrednosti osnovnih sredstev, bi bilo treba v informacijah jasno navesti povezavo med doseganjem ciljev glede trajnosti in vrednostjo sredstev;

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Za večjo preglednost in obveščanje končnih vlagateljev mora biti dostop do informacij o tem, kako udeleženci na finančnem trgu vključujejo tveganja glede trajnosti v svoje procese sprejemanja naložbenih odločitev oziroma finančni svetovalci v svoje procese svetovanja, urejen z zahtevo, da morajo navedeni subjekti te informacije stalno objavljati na svojih spletnih mestih.

(8)  Za večjo preglednost in primerljivost ter obveščanje vlagateljev mora biti dostop do informacij o tem, kako se upošteva trajnosti učinek in kako udeleženci na finančnem trgu vključujejo tveganja glede trajnosti v svoje procese sprejemanja naložbenih odločitev oziroma finančni svetovalci v svoje procese svetovanja, urejen z zahtevo, da morajo navedeni subjekti te informacije stalno objavljati na svojih spletnih mestih.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Trenutne zahteve glede razkrivanja informacij, ki jih določa zakonodaja Unije, ne določajo, da je treba razkrivati vse informacije, potrebne za ustrezno obveščanje končnih vlagateljev o učinku njihovih naložb, povezanem s trajnostjo. Zato je primerno določiti konkretnejše zahteve glede razkrivanja informacij, ki se nanašajo na trajnostne naložbe. O skupnem učinku finančnih produktov, povezanem s trajnostjo, je na primer treba redno poročati s kazalniki, pomembnimi za izbrani cilj trajnostne naložbe. Kadar je kot referenčna vrednost opredeljen ustrezni indeks, je treba te informacije predložiti tudi za opredeljeni indeks in za splošni tržni indeks, da se omogoči primerjava. Prav tako je treba razkriti informacije o sestavnih delih opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa skupaj z njihovimi ponderji, da se zagotovijo dodatne informacije o doseganju ciljev trajnostnih naložb. Kjer upravitelji EuSEF objavljajo informacije o pozitivnem socialnem učinku, zastavljenem pri določenem skladu, o doseženem skupnem socialnem rezultatu in povezanih uporabljenih metodah v skladu z Uredbo (EU) št. 346/2013, lahko, kadar je to primerno, te informacije uporabijo za namene razkrivanja informacij v skladu s to uredbo.

(9)  Trenutne zahteve glede razkrivanja informacij, ki jih določa zakonodaja Unije, ne določajo, da je treba razkrivati vse informacije, potrebne za ustrezno obveščanje končnih vlagateljev o učinku njihovih naložb, povezanem s trajnostjo. Zato je primerno določiti konkretnejše zahteve glede razkrivanja informacij, ki se nanašajo na trajnostne naložbe. O skupnem učinku finančnih produktov, povezanem s trajnostjo, je na primer treba redno poročati z usklajenim sklopom kazalnikov, ki so pomembni za izbrani cilj trajnostne naložbe. Kadar je kot referenčna vrednost opredeljen ustrezni indeks, je treba te informacije predložiti tudi za opredeljeni indeks in za splošni tržni indeks, da se omogoči primerjava. Prav tako je treba razkriti informacije o sestavnih delih opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa skupaj z njihovimi ponderji, da se zagotovijo dodatne informacije o doseganju ciljev trajnostnih naložb. Kjer upravitelji EuSEF objavljajo informacije o pozitivnem socialnem učinku, zastavljenem pri določenem skladu, o doseženem skupnem socialnem rezultatu in povezanih uporabljenih metodah v skladu z Uredbo (EU) št. 346/2013, lahko, kadar je to primerno, te informacije uporabijo za namene razkrivanja informacij v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta40 določa obveznosti glede preglednosti, kar zadeva socialne, okoljske in upravljavske vidike v nefinančnem poročanju. Zahtevani oblika in predstavitev iz navedene direktive pa nista primerni, da bi ju neposredno uporabljali udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci pri svojem poslovanju s končnimi vlagatelji. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci morajo imeti za namene te uredbe, kadar je to primerno, možnost uporabiti informacije v poslovnih poročilih in izjavah o nefinančnem poslovanju v skladu z Direktivo 2013/34/EU.

(10)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta40 določa obveznosti glede preglednosti, kar zadeva socialne, okoljske in upravljavske vidike v nefinančnem poročanju. Zahtevani oblika in predstavitev iz navedene direktive pa nista primerni, da bi ju neposredno uporabljali udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci pri svojem poslovanju s končnimi vlagatelji. Udeleženci na finančnem trgu, finančni svetovalci in družbe, ki kotirajo na borzi, bi morali za namene te uredbe razkriti informacije o okoljskem, družbenem in upravljalskem učinku in tveganjih v letnih poslovnih poročilih in izjavah o nefinančnem poslovanju v skladu z Direktivo 2013/34/EU.

__________________

__________________

40 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

40 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA), ustanovljeni z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta41, Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta42 oziroma Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta43, bi morali prek skupnega odbora pripraviti regulativne tehnične standarde, ki opredeljujejo podrobnosti predstavitve in vsebine informacij o ciljih trajnostnih naložb, ki jih je treba razkriti v predpogodbenih dokumentih, periodičnih poročilih in na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu v skladu s členi 10 do 14 Uredbe št. 1093/2010, Uredbe št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010. Komisija bi morala imeti pooblastila za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov.

(13)  Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA), ustanovljeni z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta41, Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta42 oziroma Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta43, bi morali prek skupnega odbora pripraviti regulativne tehnične standarde, ki opredeljujejo podrobnosti predstavitve in vsebine informacij o trajnostnem učinku in tveganjih za trajnost pri naložbah, ki jih je treba razkriti v predpogodbenih dokumentih, periodičnih in letnih celovitih poročilih in na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu v skladu s členi 10 do 14 Uredbe št. 1093/2010, Uredbe št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010. Komisija bi morala imeti pooblastila za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov.

__________________

__________________

41 Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

41 Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

42 Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

42 Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

43 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

43 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Pravila glede razkrivanja, opredeljena v tej uredbi, dopolnjujejo uvedbo celotnega krovnega, obveznega okvira o skrbnem pregledu vseh udeležencev na finančnem trgu, ki bi obsegal dolžnost skrbnega ravnanja ter naj bi se v celoti uvedel v prehodnem obdobju in bi upošteval načela sorazmernosti v skladu s smernicami OECD o primerni skrbnosti na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 29. Maja 2018 o vzdržnih financah, ki zahteva obvezen okvir o primerni skrbnosti.

Obrazložitev

Krepitev okvira o skrbnem pregledu za udeležence na finančnem trgu vlagateljem pomaga, da se izognejo morebitnim negativnim učinkom svojih naložb na družbo in okolje, izognejo finančnim tveganjem in tveganjem izgube ugleda, se odzivajo na pričakovanja svojih strank in upravičencev ter upoštevajo tveganja, ki presegajo finančno razumevanje njihovih dolžnosti vlagatelja.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Ker ciljev te uredbe, tj. okrepiti zaščito končnih vlagateljev in izboljšati razkrivanje informacij, ki jih prejemajo, vključno v primerih čezmejnih nakupov za končne vlagatelje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po določitvi usklajenih zahtev po razkrivanju informacij na ravni Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(18)  Ker ciljev te uredbe, tj. okrepiti obveščenost vlagateljev in izboljšati razkrivanje informacij, ki jih prejemajo, pomagati udeležencem na finančnih trgu, naložbenim svetovalcem in družbam, ki kotirajo na borzi, da v svoje naložbene strategije in odločitve upravnih odborov vključijo okoljska in socialna tveganja ter tveganja v zvezi z upravljanjem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po določitvi usklajenih zahtev po razkrivanju informacij na ravni Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  Udeleženci na finančnem trgu potrebujejo zanesljivo, primerljivo in usklajeno razkritje informacij s strani podjetij, v katera se vlaga, da bi izpolnili obveznosti primerne skrbnosti v zvezi s trajnostnim učinkom in tveganji glede trajnosti. Zato bi se morale zahteve po razkritju iz te uredbe uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi, po prehodnem obdobju 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija bi morala v skladu s tem preučiti, ali bi bilo primerno predlagati ustrezne spremembe Direktive 2013/34/EU.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba določa usklajena pravila o preglednosti, ki jih morajo uporabljati udeleženci na finančnem trgu, zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, kar zadeva vključevanje tveganj glede trajnosti v proces sprejemanja naložbenih odločitev ali proces svetovanja ter preglednost finančnih produktov, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, vključno z zmanjšanjem emisij ogljika.

Ta uredba določa usklajena pravila o preglednosti, ki jih morajo uporabljati udeleženci na finančnem trgu, zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, ter družbe, ki kotirajo na borzi, o tem, kako tveganja glede trajnosti in trajnostne učinke vključiti v proces sprejemanja naložbenih odločitev ali proces svetovanja, ter o preglednosti glede trajnostnih učinkov in tveganja glede trajnosti pri naložbenih produktih, vključno s finančnimi produkti, kjer je to primerno in ustrezno.

Obrazložitev

V pravnem besedilu bi moralo biti jasno, da zahteve glede preglednosti iz uredbe veljajo za vse finančne produkte.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  „družba, ki kotira na borzi“ pomeni podjetje, ki spada v področje uporabe Direktive 2013/34/EU;

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  vseevropski pokojninski produkt, kot je predlagan v Uredbi 201X/XXX1a Evropskega parlamenta in Sveta;

 

__________________

 

1a Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP), 2017/0143 (COD).

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o)  „trajnostne naložbe“ pomenijo eno od naslednjega ali katero koli kombinacijo naslednjega:

(o)  „trajnostne naložbe“ so produkti, povezani s strategijami, katerih cilj je doseganje okoljskega in socialnega učinka ter učinka v zvezi z upravljanjem, vključno s poljubno kombinacijo naslednjih naložb, kolikor so cilji posameznih kategorij usklajeni in nimajo znatnega negativnega vpliva na cilje drugih spodnjih kategorij:

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  naložbe v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju, vključno z okoljsko trajnostno naložbo, kot je opredeljena v členu 2 [Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o vzpostavitvi okvira, ki bo spodbujal trajnostne naložbe];

(i)  naložbe v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju, vključno z okoljsko trajnostno naložbo, kot je opredeljena v členu 2 [Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o vzpostavitvi okvira, ki bo spodbujal trajnostne naložbe] in temelji na ključnih kazalnikih učinkovite rabe virov, kot so uporaba energije, uporaba energije iz obnovljivih virov, raba surovin, proizvodnja odpadkov, emisije, emisije CO2, raba vode, raba zemljišč in vpliv na biotsko raznovrstnost;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  naložbe v družbe, ki uporabljajo dobro prakso upravljanja, in zlasti v družbe z dobrimi upravljavskimi strukturami, odnosi z zaposlenimi, plačilom za zadevno osebje in izpolnjevanjem davčnih obveznosti;

(iii)  naložbe v družbe, ki uporabljajo dobro prakso upravljanja, in zlasti v družbe z dobrimi upravljavskimi strukturami in strukturami skrbnega pregleda, odnosi z zaposlenimi, plačilom za zadevno osebje in izpolnjevanjem davčnih obveznosti;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka s a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(sa)  „tveganja glede trajnosti“ pomenijo finančna ali nefinančna tveganja, ki so prisotna ali bodo prisotna dolgoročno, ki so povezana z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki, kadar so pomembna za določen naložbeni pristop:

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preglednost politik na področju tveganj glede trajnosti

Preglednost politik na področju tveganj glede trajnosti in učinka na trajnost

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Udeleženci na finančnem trgu morajo na svojih spletnih mestih objaviti pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnosti v svoj proces sprejemanja naložbenih odločitev.

1.  Udeleženci na finančnem trgu imajo vzpostavljene pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnosti in trajnostnega učinka v svoj proces sprejemanja naložbenih odločitev, na primer na področjih upravljanja, dodeljevanja sredstev, naložbene strategije, upravljanja tveganj, uveljavljanja glasovalnih pravic delničarjev in zavzetosti podjetij, in povzetek teh politik objavijo na svojih spletnih mestih v pisni obliki.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, morajo na svojih spletnih mestih objaviti pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnosti v investicijsko svetovanje oziroma zavarovalno svetovanje.

2.  Zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, imajo vzpostavljene pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnosti in trajnostnega učinka v investicijsko svetovanje oziroma zavarovalno svetovanje, kot so področje upravljanja, dodeljevanja sredstev, naložbene strategije, upravljanja tveganj, uveljavljanja glasovalnih pravic delničarjev in zavzetosti podjetij, in povzetek teh politik objavijo na svojih spletnih mestih v pisni obliki.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Udeleženci na finančnih trgih in zavarovalni posredniki imajo vzpostavljene procese skrbnega pregleda, s katerimi zagotavljajo, da sta opredeljevanje in obvladovanje tveganj glede trajnosti ustrezno vključena v odločanje o naložbah, pri čemer se od vlagateljev zahteva, da odkrivajo, preprečujejo in blažijo vpliv dejavnikov ESG ter prevzemajo odgovornost zanje v skladu s smernicami OECD z naslovom „Key Considerations for Due Diligence under the OECD Guidelines for Multinational Enterprises“ (Odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev: Ključni premisleki za potrebno skrbnost v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja“ iz leta 2017 in da te procese objavijo v pisni obliki na svojih spletnih mestih.

 

 

 

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Pisne politike iz odstavkov 1 in 2 med drugim obsegajo:

 

(a)  vključevanje tveganj, povezanih z učinki podnebnih sprememb, vključno z akutnimi in kroničnimi tveganji za naložbe;

 

(b)  vključevanje tveganj in priložnosti, povezanih s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, vključno z regulativnimi omejitvami za emisije toplogrednih plinov, oblikovanjem cen ogljika, tveganji sodnih postopkov, tveganji izgube ugleda, tehnološkimi in tržnimi tveganji.

Obrazložitev

Evropski odbor za sistemska tveganja, nizozemska centralna banka, Bank of England ter številne druge finančne institucije in svetovalni organi priznavajo sistemsko tveganje podnebnih sprememb za finančni sistem in gospodarstvo. Tveganja za trajnost morajo zato tudi jasno pokrivati tveganja, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c.  Pisne politike iz odstavkov 1 in 2 med drugim vključujejo informacije o postopku ugotavljanja trajnostnih tveganj, metodologijo in kazalnike, ki se uporabljajo za oceno teh tveganj, o nadzoru uprave pri prepoznavanju in upravljanju trajnostnih tveganj ter pregled trajnostnih tveganj, ki jih je opredelila organizacija.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2d.  Komisija do 30. junija 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom [...], v katerih podrobneje določi zahteve za pisne politike in postopke skrbnega pregleda, da se oceni njihovo izvajanje.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preglednost vključevanja tveganj glede trajnosti

Preglednost vključevanja tveganj glede trajnosti in trajnostnega učinka

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  postopke in pogoje, ki veljajo za vključevanje tveganj glede trajnosti v naložbene odločitve;

(a)  postopke in pogoje skrbnega pregleda, ki veljajo za vključevanje tveganj glede trajnosti, tudi tveganj povezanih s posledicami podnebnih sprememb ter tveganj in priložnosti v zvezi s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, v naložbene odločitve;

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti na donos ponujenih finančnih produktov;

(b)  pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti, med drugim tudi tveganj povezanih s posledicami podnebnih sprememb ter tveganj in priložnosti v zvezi s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, na okoljska in socialna vprašanje in vprašanja upravljanje ter donos ponujenih finančnih produktov;

Obrazložitev

Evropski odbor za sistemska tveganja, nizozemska centralna banka, Bank of England ter številne druge finančne institucije in svetovalni organi priznavajo sistemsko tveganje podnebnih sprememb za finančni sistem in gospodarstvo. Tveganja za trajnost morajo zato tudi jasno pokrivati tveganja, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  scenarije in predvidene stroške, povezane z oblikovanjem cen ogljika, ki izhajajo iz trgovanja z emisijami, obdavčitve ali drugih ustreznih regulativnih zahtev, ki so bile upoštevane pri ocenah trajnostnih tveganj;

Obrazložitev

Oblikovanje cen ogljika, npr. prek sistema EU za trgovanje z emisijami ali kitajskega nacionalnega sistema za trgovanje z emisijami, je jasno določen strošek. Vendar vlagatelji, posojilodajalci, zavarovatelji in druge zainteresirane strani pogosto nimajo jasnih informacij o stroških ogljika, ki lahko nastanejo v zvezi z naložbami. Ker bi se obseg in raven cen ogljika lahko bistveno spremenila zaradi prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, bi dodatna preglednost stroškov ogljika pripomogla k zmanjšanju sistemskih tveganj.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  rezultate podnebnega stresnega testa, pri katerem je bila z analizo scenarijev ocenjena vrsta morebitnih prihodnjih sprememb, vključno z naslednjimi scenariji:

 

(i)  scenarij „hitre dekarbonizacije“ z 15-letnim globalnim prehodom v vseh gospodarskih sektorjih na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

 

(ii)  scenarij „nekontroliranega segrevanja“ z učinki globalnega dviga temperature za 4°C nad predindustrijsko ravnijo;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  glasovanje delničarjev v zvezi s trajnostnimi naložbami in blažitvijo tveganj glede trajnosti, kakšna navodila in razlogi za glasovanje so bili v ozadju glasovanja proti upravi in ali so bili oddani vzdržani in sporni glasovi;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  postopke in pogoje, ki veljajo za vključevanje tveganj glede trajnosti v investicijsko ali zavarovalno svetovanje;

(a)  postopke in pogoje, ki veljajo za vključevanje tveganj glede trajnosti, med drugim tudi tveganj povezanih s posledicami podnebnih sprememb ter tveganj in priložnosti v zvezi s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, v investicijsko ali zavarovalno svetovanje;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti na donos finančnih produktov, o katerih svetujejo;

(b)  pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti, med drugim tudi tveganj povezanih s posledicami podnebnih sprememb ter tveganj in priložnosti v zvezi s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, na okoljska in socialna vprašanje in vprašanja upravljanje ter donos finančnih produktov, o katerih svetujejo;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  scenarije in predvidene stroške, povezane z oblikovanjem cen ogljika, ki izhajajo iz trgovanja z emisijami, obdavčitve ali drugih ustreznih regulativnih zahtev, ki so bile upoštevane pri kvantitativnih ocenah trajnostnih tveganj;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  rezultate podnebnega stresnega testa, pri katerem je bila z analizo scenarijev ocenjena vrsta morebitnih prihodnjih sprememb, vključno z naslednjimi scenariji:

 

(i)  scenarij „hitre dekarbonizacije“ z 15-letnim globalnim prehodom v vseh gospodarskih sektorjih na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

 

(ii)  scenarij „nekontroliranega segrevanja“ z učinki globalnega dviga temperature za 4°C nad predindustrijsko ravnijo;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  za družbe, ki kotirajo na borzi, v skladu z Direktivo 2013/34/EU.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Razkritja iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo vse informacije, ki bi bile pomembne za naložbeno odločitev vlagatelja. Te informacije morajo biti jasno predstavljene, ne smejo biti zavajajoče ali varljive in prav tako ni dovoljeno opustiti pomembnih informacij.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preglednost trajnostnih naložb v predpogodbenem razkrivanju informacij

Preglednost trajnostnega učinka in tveganj glede trajnosti v predpogodbenem razkrivanju informacij

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  informacije o metodologijah, uporabljenih za ocenjevanje, merjenje in spremljanje učinka izbranih trajnostnih naložb za finančni produkt, vključno z viri podatkov, merili za pregled sredstev, ki predstavljajo osnovo, in zadevne kazalnike trajnosti, ki se uporabljajo za merjenje splošnega trajnostnega učinka finančnega produkta;

(b)  informacije o metodologijah, uporabljenih za ocenjevanje, merjenje in spremljanje trajnostnega učinka izbranih naložb za finančni produkt, vključno z viri podatkov, merili za pregled sredstev, ki predstavljajo osnovo, in zadevne kazalnike trajnosti, ki se uporabljajo za merjenje splošnega trajnostnega učinka finančnega produkta;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Informacije, ki jih je treba razkriti skladno s prvim pododstavkom, morajo biti na spletnem mestu objavljene jasno in na vidnem mestu.

Informacije, ki jih je treba razkriti skladno s prvim pododstavkom, morajo biti na spletnem mestu objavljene jasno in na vidnem mestu ter na način, ki je razumljiv različnim zainteresiranim stranem, tudi nestrokovni javnosti z različno stopnjo finančne pismenosti.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar udeleženci na finančnem trgu ponujajo finančni produkt iz odstavkov (1), (2) in (3) člena 5, morajo v periodičnih poročilih vključiti opis naslednjega:

1.  Kadar udeleženci na finančnem trgu ponujajo finančni produkt iz odstavkov (1), (2) in (3) člena 5, morajo v periodičnih, revidiranih in celovitih poročilih, ki se pripravijo vsaj enkrat letno, vključiti opis naslednjega:

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  skupnega učinka finančnih produktov, povezanega s trajnostjo, z ustreznimi kazalniki trajnosti;

(a)  skupnega učinka finančnih produktov, povezanega s trajnostjo, s harmoniziranimi in primerljivimi kazalniki trajnosti;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  družbe, ki kotirajo na borzi, vključijo opis, kako so trajnostni učinek in tveganja glede trajnosti vključili v procese upravljanja in naložbeno strategijo v letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih iz Direktive 2013/34/EU.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha)  za družbe, ki kotirajo na borzi, v skladu z rednimi poročili iz Direktive 2013/34/EU.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Do [Urad za publikacije: Do [Urad za publikacije: vstavite datum 60 mesecev po datumu začetka veljavnosti] mora Komisija opraviti oceno uporabe te uredbe.

Do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti] mora Komisija opraviti oceno uporabe te uredbe.

Obrazložitev

Ker gre za novejšo politiko in glede na hiter razvoj na področju trajnostnega financiranja je primerneje, da se ocena opravi po 24 mesecih.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Razkritja v zvezi z trajnostnimi naložbami in tveganji glede vzdržnosti

Referenčni dokumenti

COM(2018)0354 – C8-0208/2018 – 2018/0179(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

5.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Adina-Ioana Vălean

21.6.2018

Datum sprejetja

10.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

58

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Jiří Maštálka, Valentinas Mazuronis, Joëlle Mélin, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian-Silviu Buşoi, Nicola Caputo, Jørn Dohrmann, Christofer Fjellner, Christophe Hansen, Danilo Oscar Lancini, Tilly Metz, Younous Omarjee, Aldo Patriciello, Carolina Punset, Christel Schaldemose, Bart Staes, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Kati Piri

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

58

+

ALDE

Catherine Bearder, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Carolina Punset, Frédérique Ries, Nils Torvalds

ECR

Mark Demesmaeker

EFDD

Piernicola Pedicini

ENF

Sylvie Goddyn, Danilo Oscar Lancini Joëlle Mélin

GUE/NGL

Lynn Boylan, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Younous Omarjee

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Christofer Fjellner, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Christophe Hansen, György Hölvényi, Giovanni La Via, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Aldo Patriciello, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer Adina-Ioana Vălean

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Kati Piri, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Tilly Metz, Michèle Rivasi, Bart Staes

4

-

ECR

Jørn Dohrmann, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha

1

0

EFDD

Julia Reid

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Razkritja v zvezi z trajnostnimi naložbami in tveganji glede vzdržnosti

Referenčni dokumenti

COM(2018)0354 – C8-0208/2018 – 2018/0179(COD)

Datum predložitve EP

24.5.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

5.7.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

5.7.2018

ENVI

5.7.2018

FEMM

5.7.2018

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

EMPL

31.5.2018

FEMM

20.6.2018

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Paul Tang

31.5.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

3.9.2018

18.10.2018

 

 

Datum sprejetja

5.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, David Coburn, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Stefan Gehrold, Roberto Gualtieri, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Philippe Lamberts, Bernd Lucke, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Martin Schirdewan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Jakob von Weizsäcker, Steven Woolfe

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Mady Delvaux, Bas Eickhout, Ashley Fox, Eva Joly, Syed Kamall, Thomas Mann, Eva Maydell, Luigi Morgano, Lieve Wierinck, Roberts Zīle

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Flack, Aleksander Gabelic, Anna Hedh, Agnes Jongerius, Ricardo Serrão Santos

Datum predložitve

9.11.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

Petr Ježek, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

John Flack, Ashley Fox, Syed Kamall, Bernd Lucke, Kay Swinburne, Roberts Zīle

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Marisa Matias, Martin Schirdewan

NI

Steven Woolfe

PPE

Markus Ferber, Stefan Gehrold, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Esther de Lange, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Eva Maydell, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Tom Vandenkendelaere

S&D

Pervenche Berès, Richard Corbett, Mady Delvaux, Jonás Fernández, Aleksander Gabelic, Roberto Gualtieri, Anna Hedh, Agnes Jongerius, Luigi Morgano, Ricardo Serrão Santos, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Bas Eickhout, Eva Joly, Philippe Lamberts

2

-

ALDE

Caroline Nagtegaal

EFDD

David Coburn

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 23. november 2018Pravno obvestilo