Postopek : 2018/2092(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0365/2018

Predložena besedila :

A8-0365/2018

Razprave :

PV 10/12/2018 - 16
CRE 10/12/2018 - 16

Glasovanja :

PV 11/12/2018 - 5.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0497

POROČILO     
PDF 535kWORD 56k
9.11.2018
PE 623.658v02-00 A8-0365/2018

o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah

(2018/2092(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalec: Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah

(2018/2092(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije (11997D/PRO/02),

–  ob upoštevanju člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005,

–  ob upoštevanju osnutkov sklepov Sveta z dne 29. septembra 2010 (14142/2010) in z dne 8. julija 2011 (14142/1/2010) o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 7. decembra 2011 o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (14302/3/11),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. in 10. junija 2011, 22. in 23. septembra 2011, 25. in 26. oktobra 2012, 7. in 9. marca 2013 ter 5. in 6. decembra 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2011 o pridružitvi Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju(2),

–  ob upoštevanju osmega polletnega poročila Komisije o delovanju schengenskega območja z dne 15. decembra 2015 (COM(2015)0675),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/1908 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji(4),

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 18. aprila 2018 o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (15820/1/2017),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. junija 2018 o osnutku sklepa Sveta o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0365/2018),

A.  ker sta Bolgarija in Romunija ob pristopu Evropski uniji leta 2007 sprejeli schengenski pravni red; ker je Bolgarija leta 2008 podala izjavo o pripravljenosti za začetek ocenjevanja, ki ga izvaja delovna skupina za schengensko evalvacijo, v kateri sodelujejo strokovnjaki iz držav članic schengenskega območja; ker je Romunija to izjavo podala leta 2007 in 2008;

B.  ker so strokovnjaki iz delovne skupine za schengensko evalvacijo potrdili, da so postopek schengenskega ocenjevanja za Bolgarijo in Romunijo zaključili in da sta državi pripravljeni na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda, kar je potrdil tudi Svet v svojih sklepih z dne 9. in 10. junija 2011; ker je Svet v svojem osnutku sklepa z dne 8. julija 2011 potrdil, da so pogoji, potrebni za uporabo schengenskega pravnega reda, izpolnjeni na vseh področjih, ki se nanašajo na varstvo podatkov, zračne meje, kopenske meje, policijsko sodelovanje, schengenski informacijski sistem, morske meje in vizume; ker sta morali državi za zaključek postopka schengenskega ocenjevanja poleg soočanja z izzivom upravljanja zunanjih meja temeljito prestrukturirati svoj sistem za nadzor meja in vlagati v povečanje zmogljivosti organov pregona; ker je v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2005 edini pogoj za popolno uporabo schengenskega pravnega reda in s tem za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah uspešno zaključen postopek schengenskega ocenjevanja; ker so voditelji držav in vlad v Svetu že večkrat potrdili, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na polno uporabo schengenskega pravnega reda, kar sta potrdila tudi Komisija in Parlament, nazadnje v sporočilu Komisije z dne 27. septembra 2017 in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018;

C.  ker je Svet v osnutku sklepa z dne 29. septembra 2010 predlagal polno uporabo schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker je Parlament v zakonodajni resoluciji z dne 8. junija 2011 ta sklep odobril in pozval Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če ga namerava bistveno spremeniti;

D.  ker je predsedstvo Sveta septembra 2011 predstavilo predlog za delno uporabo določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji, in sicer odpravo kontrol zgolj na notranjih morskih in zračnih mejah, medtem ko je v zvezi s kopenskimi mejami predvidelo poznejše sprejetje ločenega sklepa;

E.  ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve v sklepih večkrat potrdil zavezo, da bodo vse njegove prihodnje odločitve o odpravi kontrol na notranjih mejah v Bolgariji in Romuniji temeljile na dvostopenjskem pristopu; ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve večkrat preložil sprejetje te odločitve;

F.  ker je Svet v sklepu z dne 12. oktobra 2017 Bolgariji in Romuniji odobril pasiven dostop do vizumskega informacijskega sistema; ker je v svojem osnutku sklepa z dne 18. aprila 2018 predlagal polno uporabo preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v obeh državah članicah;

G.  ker niti Akt o pristopu iz leta 2005 niti mehanizem schengenskega ocenjevanja ne predvidevata določitve različnih časovnih okvirov za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker so bile vse predhodne širitve schengenskega območja sprejete z enotnim pravnim aktom;

H.  ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot sta uvedba schengenskega informacijskega sistema (SIS) za okrepitev izmenjave informacij in vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja;

I.  ker bi ohranitev mejnih kontrol na notranjih mejah v Uniji ali njihova ponovna uvedba na schengenskem območju zelo vplivala na življenje evropskih državljanov in vseh tistih, ki jim koristi načelo prostega gibanja znotraj EU, prav tako pa bi hudo ogrozila njihovo zaupanje v evropske institucije in povezovanje; ker bi to povzročilo neposredne operativne in naložbene stroške za čezmejne delavce, turiste, prevoznike v cestnem tovornem prometu in javne uprave ter bi ohromilo gospodarstvo držav članic in delovanje notranjega trga EU; ker ohranitev kontrol na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo negativno vpliva na izvoz iz teh držav in uvoz vanje, pa tudi na prevoze iz nekaterih največjih pristanišč za civilno ladjevje in tovorni promet na jugu Evrope in v ta pristanišča, kar pomeni izgubo koristi in več izdatkov; ker bi stroški, povezani z uvedbo kontrol na mejah Evropske unije, po ocenah znašali od 0,05 milijarde EUR do 20 milijard EUR pri enkratnih stroških ter približno 2 milijardi EUR pri letnih operativnih stroških(6);

J.  ker je ohranitev kontrol na notranjih mejah v Uniji ali njihova ponovna uvedba na schengenskem območju povezana z občutkom, da sta javni red in notranja varnost ogrožena, ne pa s trdnimi dokazi o dejanskem obstoju resne grožnje; ker se z odpravo nadzora na notranjih mejah kot posledico popolne uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah, ki so pred tem pristopile k EU ni povečala stopnja kriminala; ker je schengenska širitev leta 2007 povezana z nižjimi stopnjami kriminala v novih državah članicah, ki so pristopile k schengenski ureditvi, in v obstoječih schengenskih državah članicah ter ni povečala občutka negotovosti pri državljanih EU(7);

1.  opozarja, da sta Bolgarija in Romunija leta 2011 izpolnili vse pogoje, potrebne za polno uporabo schengenskega pravnega reda;

2.  obžaluje, da Svet sedem let pozneje še vedno ni sprejel sklepa o polni uporabi schengenskega pravnega reda v teh državah, čeprav sta ga Komisija in Parlament večkrat pozvala, naj to stori;

3.  meni, da predlog o razdelitvi odprave kontrol na notranjih mejah na dva pravna akta z namenom določitve različnih časovnih okvirov za odpravo kontrol na kopenskih, morskih in zračnih mejah pomeni znaten odmik od besedila osnutka sklepa Sveta z dne 29. septembra 2010, ki ga je Parlament odobril;

4.  opozarja, da lahko Svet sklep o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji sprejme le po posvetovanju s Parlamentom, ta obveznost pa izhaja iz člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005; ponovno poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril v svoji zakonodajni resoluciji z dne 8. junija 2011;

5.  je zaskrbljen, da bi lahko uvedba dvostopenjskega pristopa negativno vplivala na prihodnjo širitev schengenskega območja; poudarja, da nedoseganje soglasja v Svetu postavlja pod vprašaj enotno uporabo določb Pogodb EU in verodostojnost EU, zaradi česar podpora javnosti skupnim politikam še naprej pada, saj kaže na neenako obravnavo držav članic in uvaja umetne delitve znotraj Unije; je zaskrbljen, saj take prakse prispevajo k porastu populizma in nacionalizma po vsej celini, kar je temeljni izziv za delovanje EU;

6.  poudarja, da je prosto gibanje oseb prek notranjih meja, ki je posledica vključitve schengenskega pravnega reda v zakonodajni okvir EU, eden od največjih dosežkov EU; poudarja, da pomanjkljivosti v drugih politikah EU, kot je skupni evropski azilni sistem, ne bi smele negativno vplivati na delovanje in širitev schengenskega območja;

7.  pozdravlja sprejetje sklepa Sveta z dne 12. oktobra 2017, s katerim je bil Bolgariji in Romuniji odobren pasiven dostop do vizumskega informacijskega sistema, ter predlog Sveta o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v obeh državah članicah; obžaluje, da ta sklepa nista bila sprejeta takoj po potrditvi konca postopka schengenskega ocenjevanja leta 2011, temveč kot ad hoc ukrep za zagotovitev skladnosti s pogoji za izvajanje sistema vstopa/izstopa, ki naj bi bil po pričakovanjih pripravljen za izvajanje do leta 2020; meni, da sta ta pravna akta korak v smeri zapolnitve informacijskih vrzeli med državami članicami, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, in državami, ki ga uporabljajo delno; odločno vztraja, da sprejetje teh aktov ne sme povzročiti nadaljnjega odlašanja pri odpravi kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ugotavlja, da bosta Bolgarija in Romunija s sprejetjem teh sklepov imeli vse odgovornosti in obveznosti, ki jih prinaša polnopravno članstvo v schengenskem območju, ne pa tudi vseh koristi;

8.  poudarja, da schengenski pravni red ni bil načrtovan tako, da bi veljal za države članice z različnimi pravnimi statusi; opozarja, da je treba zaradi dolgotrajnega neukrepanja Sveta v zakonodaji EU, ki ureja informacijske sisteme in sisteme upravljanja meja, jasno razlikovati med državami članicami, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, in državami, ki ga uporabljajo delno; izraža zaskrbljenost, da se s tem pravno kodificira de facto vzporedni obstoj schengenskega območja s prostim gibanjem in schengenskega območja brez prostega gibanja, kar lahko privede do vrzeli pri izmenjavi podatkov, zakonodajnih pomanjkljivosti in nezadostne povezanosti med sistemi za pravosodje in notranje zadeve;

9.  poudarja, da v zvezi s polno uporabo schengenskega pravnega reda poleg pogojev, ki so določeni v Aktu o pristopu iz leta 2005, ne bi smeli uvajati dodatnih meril ali povezav z drugimi mehanizmi in politikami Unije, vključno z mehanizmom za sodelovanje in preverjanje in brez poseganja vanj; poziva države članice, naj se o širitvi schengenskega območja odločajo zgolj na podlagi izpolnjevanja ustreznih pogojev za uporabo schengenskega pravnega reda po koncu postopka schengenskega ocenjevanja;

10.  poziva Svet, naj na podlagi osnutka sklepa z dne 29. septembra 2010 (14142/2010) čim prej pripravi nov osnutek sklepa o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter z enim samim aktom takoj sprejme odločitev o odpravi kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah;

11.  poziva Svet, naj enako ravna tudi v primeru Hrvaške in potrdi polni pristop te države k schengenskemu območju takoj, ko bo uspešno zaključila ocenjevanje in bo izpolnjevala ustrezna merila;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)

UL C 380 E, 11.12.2012, str. 160.

(2)

UL C 94 E, 3.4.2013, str. 13.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0228.

(4)

UL L 269, 19.10.2017, str. 39.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0253.

(6)

van Ballegooij, W., „The Cost of Non-Schengen: Civil Liberties, Justice and Home Affairs aspects“, Cost of Non-Europe Report, (Stroški opustitve schengenske ureditve: vidiki državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev, Poročilo o stroških neevrope), Oddelek za evropsko dodano vrednost, 2016, str. 32.

(7)

Prav tam, str. 28 in 31.


OBRAZLOŽITEV

I. OZADJE

Leta 2007 sta Bolgarija in Romunija sprejeli schengenski pravni red v skladu s členom 4(2) Akta o pristopu k Evropski uniji iz leta 2005. Nekatere določbe, med drugim določbe o odpravi kontrol na notranjih mejah, naj bi se v Bolgariji in Romuniji uporabljale le na podlagi ustreznega sklepa v zvezi s tem, ki bi ga Svet sprejel po preverjanju, da so izpolnjeni zahtevani pogoji. Svet je 9. junija 2011 v skladu z veljavnimi postopki schengenskega ocenjevanja sklenil, da Bolgarija in Romunija izpolnjujeta pogoje na vseh področjih schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na zračne meje, kopenske meje, policijsko sodelovanje, varstvo podatkov, schengenski informacijski sistem, morske meje in vizume. Toda za začetek veljavnosti določb, ki se nanašajo na odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah, je še vedno potreben dokončen sklep Sveta, ki ga morajo soglasno sprejeti vse sedanje države članice schengenskega območja.

V času priprave osnutka tega poročila Bolgarija in Romunija uporabljata schengenski pravni red le delno, kar pomeni, da se kontrole na mejah s tema državama članicama še vedno izvajajo. Svet je od leta 2011 večkrat poudaril, da bo svoje morebitne prihodnje sklepe sprejemal na podlagi dvostopenjskega pristopa, kar pomeni, da bodo najprej odpravljene kontrole zgolj na notranjih morskih in zračnih mejah, pozneje pa z ločenim pravnim aktom še na notranjih kopenskih mejah.

Namen tega poročila je potrditi stališče Parlamenta, da mora Svet nemudoma sprejeti odločitev o vstopu Bolgarije in Romunije kot polnopravnih članic v schengensko območje. Poročevalec meni, da bi moral Parlament odločno podpirati načelo, da mora Svet, potem ko država pristopnica uspešno konča postopek schengenskega ocenjevanja na vseh področjih, po posvetovanju s Parlamentom nemudoma sprejeti sklep o odpravi kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah z enotnim pravnim aktom.

II. ČASOVNI RAZPORED

Po objavah izjav Bolgarije in Romunije o pripravljenosti v letih 2007 in 2008 je bilo v teh dveh državah izvedeno podrobno in poglobljeno schengensko ocenjevanje, namen katerega je bil ugotoviti njuno pripravljenost za uporabo schengenskega pravnega reda na vseh področjih (varstvo podatkov, schengenski informacijski sistem, zračne meje, kopenske meje, morske meje, policijsko sodelovanje in vizumi). Svet je 29. septembra 2010 objavil osnutek sklepa o polni uporabi schengenskega pravnega reda, vključno z odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah, če bodo dokončno izpolnjeni potrebni pogoji. Potem ko je Evropski parlament v okviru posvetovalnega postopka 8. junija 2011 objavil svoje mnenje in odobritev, je Svet za pravosodje in notranje zadeve v svojih sklepih z dne 9. in 10. junija 2011 potrdil, da je postopek schengenskega ocenjevanja uspešno končan na vseh področjih schengenskega pravnega reda. Svet kljub temu ni sprejel sklepa na podlagi pravnega besedila, o katerem se je posvetoval s Parlamentom, temveč je zadevo odložil na september 2011.

Ker soglasje v Svetu ni bilo doseženo, je Poljska, ki je takrat predsedovala Svetu, septembra 2011 podala kompromisni predlog o dvostopenjskem pristopu. Ta predlog je bil kot osnutek sklepa Sveta predložen Odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske Unije (Coreper). Čeprav je osnutek sklepa Sveta bistveno odstopal od besedila, ki ga je odobril Parlament, se Svet s Parlamentom ni ponovno posvetoval, kot določa zakonodajna resolucija Parlamenta z dne 8. junija 2011.

O predlogu dvostopenjskega pristopa k odpravi kontrol na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo je sicer od tedaj večkrat razpravljal Svet za pravosodje in notranje zadeve, prav tako pa so se nanj v svojih javnih izjavah sklicevali tudi vodje držav članic (schengenskega območja) EU.

III. POSLEDICE DELNE UPORABE SCHENGENSKEGA PRAVNEGA REDA V OBEH DRŽAVAH ČLANICAH

Poročevalec meni, da ima odlaganje polnopravnega vstopa Bolgarije in Romunije v schengensko območje neposredne negativne posledice za obe državi članici ter za celotno Unijo.

Prosto gibanje je temeljno načelo EU, možnost gibanja znotraj Unije brez kontrol na notranjih mejah pa je eden njenih največjih in najbolj oprijemljivih dosežkov, ki je omogočil okrepitev občutka državljanov, da pripadajo skupnemu ozemlju svobode, miru in blaginje. Nasprotno pa odrekanje tega dosežka nekaterim evropskim državljanom podpihuje evroskepticizem, spodbuja občutek nepravičnosti in spodkopava priljubljenost Evropske unije ter nenazadnje tudi javno podporo skupnim evropskim ukrepom.

Prosto gibanje znotraj schengenskega območja sodelujočim državam članicam prinaša tudi znatne ekonomske koristi, saj pospešuje povezovanje čezmejne trgovine. Raziskava z naslovom The cost of non-Schengen: Civil Liberties, Justice and Home Affairs aspects (Cena opustitve schengenske ureditve: vidiki državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev), ki jo je naročil Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), vsebuje ključne sklepe o negativnem gospodarskem vplivu kontrol na mejah med državami članicami. Po ocenah bi enkratni strošek ponovne uvedbe mejnih kontrol znotraj schengenskega območja znašal od 0,05 do 20 milijard EUR, letni operativni stroški pa bi znašali od 2 do 4 milijarde EUR. Čeprav zaradi različnih ovir ni mogoče natančno izračunati gospodarskih posledic za Bolgarijo in Romunijo, poročevalec meni, da je iz zgoraj navedenih podatkov razvidno, da zaradi še vedno trajajočega zastoja v Svetu v teh dveh državah prihaja do znatnih gospodarskih in socialnih izgub.

V javni razpravi je širitev schengenskega območja pogosto povezana z drugimi politikami Unije, kot so reforma skupnega evropskega azilnega sistema ali trenutna prizadevanja za učinkovito varnostno unijo. Poročevalec je trdno prepričan, da na prosto gibanje državljanov ne bi smele vplivati pomanjkljivosti v drugih politikah Unije oziroma da prosto gibanje ne bi smelo biti podrejeno tem politikam. Za zagotavljanje varnosti Unije je potrebno skupno ukrepanje, ne razdrobljenost, pri čemer je treba ohraniti pravo ravnovesje med svoboščinami in varnostjo. V ta namen si je treba prizadevati za oblikovanje usklajenega, trdnega in vključujočega pravnega okvira, v katerem bodo vse države članice enakopravne.

Odlaganje vstopa Bolgarije in Romunije v schengensko območje je korak v nasprotno smer, saj v zakonodaji EU ustvarja potrebo po razlikovanju med državami članicami, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, in državami, ki ga uporabljajo delno, pa tudi potrebo po posebnih ukrepih za izognitev vrzelim in preprečevanje pomanjkljivosti. Predlog za delni vstop Bolgarije in Romunije je nadaljnji korak k pravni kodifikaciji de facto vzporednega obstoja schengenskega območja s prostim gibanjem in schengenskega območja brez prostega gibanja oziroma z omejenim prostim gibanjem.

Bolgarija in Romunija sta leta 2017 dobili pasivni dostop do vizumskega informacijskega sistema (VIS), kar se lahko razume kot zadnji korak pred odpravo kontrol na notranjih mejah s tema državama. V času priprave osnutka tega poročila poteka postopek za polno uporabo določb schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom (SIS). Merila za izvajanje teh zakonodajnih aktov so bila izpolnjena že leta 2011, vendar Svet svojih predlogov ni predstavil s ciljem izpolnitve zavez, ki jih je sprejel v imenu EU, temveč jih je predstavil kot del sedanjih priprav na izvajanje sistema vstopa/izstopa v celotni EU, ki naj bi se začel uporabljati leta 2020. Poročevalec meni, da bosta Bolgarija in Romunija po sprejetju teh sklepov imeli vse odgovornosti in obveznosti polnopravnih članic schengenskega območja in bosta prispevali k varnosti vseh držav članic tega območja, državljani Unije pa še vedno ne bodo mogli uživati prednosti prostega gibanja pri potovanjih v ti državi in iz njiju.

IV. UGOTOVITVE POROČEVALCA

Poročevalec meni, da predlog dvostopenjskega pristopa k vstopu Bolgarije in Romunije v schengensko območje nima ustrezne pravne utemeljitve, poleg tega pa prinaša tudi številna tveganja, kot je uvedba novih pogojev za nadaljnje odlaganje odprave kontrol na notranjih kopenskih mejah, podaljševanje znatnega ekonomskega bremena obeh držav, ki izhaja iz ohranjanja kontrol na kopenskih mejah, ter ustvarjanje podlage za morebitne informacijske vrzeli in zakonodajne pomanjkljivosti med državami, ki so članice schengenskega območja, in državami, ki niso njegove članice, v prihodnosti.

Poleg tega bi razdelitev odločitve Sveta na dva pravna akta (enega za odpravo kontrol na zračnih in morskih mejah ter drugega za kopenske meje) pomenila pravno uzakonitev sedanjega dvojnega standarda v schengenskem območju, po katerem imata Bolgarija in Romunija vse obveznosti in odgovornosti polnopravnih članic, ne uživata pa prednosti prostega gibanja.

Zato poročevalec meni, da bi moral Evropski parlament odločno podpirati model, ki se je uveljavil pri prejšnjih širitvah schengenskega območja, ko se je polna uporaba določb schengenskega pravnega reda, vključno z odpravo kontrol na notranjih zračnih, morskih in kopenskih mejah, izvedla z enotnim pravnim aktom, potem ko so bila izpolnjena potrebna merila. Kakršna koli drugačna odločitev bi bila precedens, ki bi imel negativne politične, gospodarske in družbene posledice tako za Bolgarijo in Romunijo kot tudi za celotno Unijo, negativno pa bi vplival tudi na druge prihodnje širitve schengenskega območja.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Monika Beňová, Michał Boni, Daniel Dalton, Frank Engel, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Kinga Gál, Ana Gomes, Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Claude Moraes, Ivari Padar, Judith Sargentini, Giancarlo Scottà, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Pál Csáky, Maria Grapini, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jeroen Lenaers, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Morten Helveg Petersen, Barbara Spinelli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Enrique Calvet Chambon, Rupert Matthews, Martina Michels


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

36

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Enrique Calvet Chambon, Sophia in 't Veld, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Morten Helveg Petersen

ECR

Rupert Matthews, Helga Stevens

EFDD

Laura Ferrara

GUE/NGL

Cornelia Ernst, Martina Michels, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Heinz K. Becker, Michał Boni, Carlos Coelho, Pál Csáky, Frank Engel, Kinga Gál, Barbara Kudrycka, Roberta Metsola, Csaba Sógor, Traian Ungureanu

S&D

Monika Beňová, Ana Gomes, Maria Grapini, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Ivari Padar, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Eva Joly, Judith Sargentini

4

-

ECR

Kristina Winberg

ENF

Giancarlo Scottà, Auke Zijlstra

PPE

Jeroen Lenaers

1

0

ECR

Daniel Dalton

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 29. november 2018Pravno obvestilo